Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 11. V Ljubljani, (trie 27. februarja 1925. Leto III. Iz politike. Intrige na vse strani. Narobe svet. — K obč. volitvam v Ljubljani. Parlamentarna situacija se mi šo prav nič razčistila in težko, da bo postala pred sestankom parlamenta, to je 8. marca kaj jasnejša. Začasno stoji v znamenju intrigi ran ja na. vse strani. Na zunaj izgleda, kakor da si stojita skoro dva enako močna bloka nasproti, trdna sama v sebi, nepopustljiva naprtim svojemu nasprotniku. V resnici pa sta oba bloka na anotraj trhla in vlada v vrstah zaveznikov najhujše nezaupanje, ne-odkritosrčnost in hinavščina. Za radikale se ve prav dobro, da drže sam. demokrate samo tako dolgo v vladi, dokler ne dobe boljšega zaveznika. Je sicer izven dvoma, da bi bili radikali pripravljeni pristati na kako revizijo ustave, ki bi ogrožala interese srbskega dela države, kajti edino te interese radikali zastopajo, vendar pa vedo prav dobro, da je v federalističnem bloku vse polno strank, ki so pripravljene prodati svoj federalizem za — skledo leče. Sam. demokrati so seveda prisiljeni držati se za frak' radikalov; v trenutku, ko gredo iz vlade, postanejo brezpomembna frakcija, to vedo prav dobro, prihodnje volitve pa bi ž njimi popolnoma pomedle. Pa 'tudi federalistični blok je vse prej kot enoten. Že parkrat smo na tem mestu povdarili, da so v tem bloku združene stranke, ki nimajo enotnega gledanja na vprašanja notranje ureditve države. Edino kar druži stranke federativnega bloka je njihovo opozicijonalno stališče napram sedanji vladni večini. Za vlado, za pozitivno delo pa je ta blok nesposoben, ne glede na to, da mu manjka par glasov do večine. Preko radikalov stranke tega bloka ne morejo na dnevni red. Pri taki situaciji je naravno, da poskuša vsaka stran z intrigami v nasprotnem taboru povečati obstoječa n ©sporazumi j en j a ter posamezne vstranke pritegniti k sebi ali jih spraviti vsaj v osamelost. Preobširno bi bilo, če hi vse to intrige, kolikor jih vidimo, še več pa jih ostane skritih za kulisami, naštevali. Zadostuje n. pr. samo ci- tati Jutro in Slovenca, pa takoj vidimo, kaki so računi na eni in drugi strani. J utro ne more prehvaliti enotnosti nacionalnega bloka, piše pa o sporih in nesporazumu med federalističnimi blokaši. Slovenec pa piše nasprotno: kako se nacionalni blok krha in kako je njegov blok trden. in ali niste zapazili, kako je spremenil Slovenec svojo pisavo po volitvah napram radikalom? Tolče in bije samo po sam. demokratih, o radikalih pa lepo molči. Pozabljena je radikalna korupcija, srbske po-žrtnost, celo o avtonomiji Slovenije ni več ničesar citati. Ali' ni to znak, da so nekaj pripravlja ali vsaj na nekaj računa? Pa kmalu pride čas, ko bomo tudi navadni državljani videli, kake sadove bodo obrodile .sedanje intrige. Marsikak volivec bo takrat b ritk o razočaran, najbolj pa tisti, ki so nasedli lepim besedam meščanskih demagogov. Začasno pa divja sedanji režim še naprej. O zakonih, ki jih pripravlja vlada, smo že zadnjič pisali, da bodo odsev največje reakcije nacionalnega bloka. Toda tudi upravni aparat deluje v imenu nacije in državotvornosti čvrsto naprej. Izvoljeni Radičanski poslanci ■so še zaprti, kakor dr. Maček celo internirani, kar nasprotuje jasni določbi ustave in zakonov, ki in-tennacije sploh ne poznajo. Uradništvo, ki ni »državotvorno« se preganja. Pribičevič divja nad nedemokratsknm učiteljstvom, kakor svoje dni Šušteršič nad liberalnim. Časopisje se pleni, kakor za časa »svobodnih« volitev, ječe pa se polnijo z delavci... Tako se razliva blagoslov državotvornega režima po »svobodni« Jugoslaviji, reakcionarni iz federalističnega tabora pa, ki niso v svoji duši niti za las boljši kot današnji vladinovci, pa vstajajo kot zagovorniki svobode in demokracije! To je v resnici narobe svet! V splošnem interesu je, da tako nenn-ravno stanje čim preje preneha. V Ljubljani se više občanske volitve dne 18. marca 1925. S temi občinskimi volitvami se meščansko časopisje mnogo bavi, pa tudi komunistično glasilo piše v svoji zadnji številki o njih in se posebno zadira v našo stranko, češ, da se je zvezala s klerikalci in drugimi meščanskimi strankami. Mi nismo doslej o občinskih volitvah v Ljubljani nič pisali, ker se držimo strankinega pravilnika, ki predpisuje, da morajo krajevne organizacije stranke načelstvu o kanili d aci j ah za obč. volitve poročati in svoje sklepe predlagati načelstvu stranke v odobrenje. Poročilo naše krajevne organizacije o njeni taktiki pri občinskih volitvah v Ljubljani pa je pokrajinsko načelstvo šele danes prejelo in ga objavljamo dobesedno na drugem mestu. Iz dopisa so razvidni tehtni razlogi, ki so vodili našo ljublj. krajevno organizacijo do sklepov, kakor jih objavlja. Posebno je treba podčrtati, da skup mi votivni nastop naše krajevne organizacije z meščanskimi opozicijonalnimi strankami ne pomeni nikake delovne koalicije s 'temi strankami in skupinami. Ker pokrajinsko načelstvo predmetne dopisa še ni na seji obravnavalo, bomo o ljubljanskih občinskih volitvah šele v prihodnji številki obširnejše pisali. K našim okrožnim konferencam. Prihodnjo nedeljo prično zborovati že prve okrožne konference, ki jih sklicuje pokrajinsko načelstvo naše stranke po vseh okrožjih Slovenije. Ker preživljamo ravnokar važno politično razdobje, bodo za nadaljno delo naše stranke te konference volike važnosti. Predvsem je na dnevnem redu dvoje nad vse važnih vprašanj: 1. Konference bodo sklepale o smereh za nadaljnjo akcijo za sana-" ijo delavskega pokreta. 2. Zavzele bodo stališče, k političnemu položaju, ki je nastal po izvršenih volitvah. I. Glede akcije za sanacijo delavskega pokreta je našim či ta tel jem znano, da je naše načelstvo sporočilo »Naprejevi« skupini konkretne predloge za zedinjenje obeh strank v eno enoto. Ta predlog smo objavili pretekli teden in je vzbudil med delavstvom mnogo komentarjev in odobravanja. Organizacije čakajo z zanimanjem na odgovor od strani »Napre-jevcev«. Zaenkrat tega odgovora še nismo sprejeli in tudi ni bil objavljen v »Napreju«. Ok rožne konference se bodo morale posvetovati, po kateri poti bo najhitreje doseči zedinjenje v slučaju ugodnega odgovora. Morale bodo pa tudi sklepati o našem nadalj-nem zadržanju v slučaju, da bo odgovor odklonilen. II. Glede 'političnega položaja bo pa treba izdelati podroben načrt za na-daljne akcije naših organizacij. Na eni vstrani bo treba razmisliti, kako naj se čim bolj uveljavi delavsko stališče napram režimu, ki hiti z vso silo pripravljati načrte za nove zakone. Treba je pomisliti, da nimamo za enkrat niti enega zastopnika v parlamentu, ki bi tam tolmačil zahteve delavskega razreda. Na drugi strani bodo pa ti zakoni za deset in deset letja odločali nadaljno usodo jugoslovanskega javnega življenja. Na dnevnem redu so jako važni zakoni: Rudarski zakon, zakon o tisku in zborovanjih, zakon o sodnikih in organizaciji sodišč, zakon o varstvu 'Stanovanjskih najemnikov, pogodba z Vatikanom, zakon o obrtnih in zemljoradniških kreditih itd. K vsem tem zakonom bi imel proletariat marsikaj pripomniti. Kajti zavedati se je treba, da bodo zelo rezali v meso proletariata, če bodo izdelani brez in proti njegovi volji. Treba bo poiskati potov, da se bo proletarski glas vseeno slišal do Beograda, kljub temu, da nimamo v parlamentu svojih zastopnikov. Okrožne konference bodo morale zavzeti tudi svoje stališče k strankam meščanske opozicije, ki vodi prepire o državopravnih vprašanjih, doeim pri izkoriščanju proletariata, skupno nastopa s strankami vladajoče buržuazdje. LISTEK. Hajuovejše politične vesti od 24. febr. 1925.* Beograd. Dolgotrajna državna Kriza je konečno rešena. Vladar je .'Poveril sestavo nove vlade btipici Radiču, ki bo še v teku današnje noci sestavil svojo vlado. Beograd. Vlada 'Stipice Radiča bo sestavljena iz zastopnikov vseh strank, ki stoje na stališču državne ga edimstva in centralizma, to je Radičevcev, Turkov, dela radikalov in komunistov ter nar. socialcev. Parlament bo razpuščen in se vrše nove volitve 29. t. m. Vlada računa na sigurno večino, ker bo izvedla še svobodnejše volitve kot P.-P. režim. * Za istinitost teh vesti ne prevzeme uredništvo nikakega jamstva, kajti na tak dan kot je pustni torek uredništvo ni v stanu presojati razpoloženje svojih brezštevilnih dopisnikov. Uredništvo. Beograd. Kakor čujem bo nova vlada ukinila ministrstvo za socialno politiko, ker so z vpostavitvijo novega režima rešena vsa socialna vprašanja. Zagreb. Vladar se je danes pripeljal z areoplanom v Zagreb, svojo novo prestolnico. Navdušenje velikansko. Govori se, da bo dala nova vlada Beograd razrušiti, da uniči korupcijo v državi. Reka. Ob pozni nočni uri sta preletela jugoslovansko mejo Pašič in Pribičevič, ki sta — brez potnih listov — na begu v inozemstvo. Beograd. Nova vlada je dala dr. Korošca zapreti radi suma veleizdaje, ker trdi, da pripada Prekmurje Sloveniji. Beograd. Za velikega župana v Kurji vasi je imenovan Albin Prepeluh, v IJdmatu pa Jaka Žorga. Ostala imenovanja velikih županov se izvrše še to noč. Beograd. V vlado Stipice Radiča vstopi tudi dr. Žerjav; obdrži port-felj ministrstva, za šume in rude ter pripravlja načrt za socializacijo Trboveljske družbe. Za njegovega pomočnika je imenovan Avgust Praprotnik, ki Trboveljsko družbo najbolje pozna. Ljubljana. Novo imenovani minister za saobračaj ekscelenca Der-žič odpotuje danes s posebnim vlakom na prvo sejo vlade, ki se vrši že c Zagrebu. Deržičevo imenovanje za ministra je prišlo čisto nepričakovano. Pred odhodom g. ministra je imel vaš dopisnik priliko spregovoriti ž njim par besedi. Gospod minister je rekel, da je sedaj zadovoljen, ker je vendar enkrat zmagala ideja sporazuma za sestavo vlade ter da upa, da se bo ta vlada držala vsaj kakih 50 let. Ljubljana. Med komunisti je hud spor za ministrska mesta. Po ključu pripade komunistični stranki ministrstvo financ in notranjih zadev. Najresnejši kandidat za ministra financ je K. Gustinčič pl. Anin, minister notran jih zadev pa bo nek so-drug iz Zagreba. Lemeževo krilo namerava iz stranke izstopiti, ker niso tudi socialisti zastopani v novi vladi. Maribor. Železničarji iz delavnic južne železnice so priredili danes slavnostno manifestacijo, ker je njih poslanec Stipica Radič postal šef nove vlade. Pričakovati pa je, da bodo imeli jutri, na pepelnično sredo, vsi priličnega mačka. Beograd. (Od našega posebnega gospodarskega dopisnika.) Nekemu elanu ljubljanskega borznega sveta je uspelo, da je še pod prejšnjo vlado izposloval od finančnega ministra odlok, da morajo vse banke zakajene svetilke očistiti, da bodo bančni klijenti boljše videli, ikako jih banke gulijo. Bati se je, da bo novi finančni minister to odredbo ukinil. Sp. Šišk«. Izvršni odbor Berno-t°ve_ stranke, ki je za princip javnosti in proti vsaki tajnosti, je danes v slavnostni seji sklenil, da se njegovo tajništvo imenuje odslej javništvo. Ljubljana. Da bo malo izpre-membe v karikaturah ljubljanskih Okrožne konference se bodo vršile: V nedeljo, 1. marca ob 9. uri dop.: V Mariboru za mariborsko okrožje v Ljudskem domu na Ruški časti; V Prevaljah za prevaljsko okrožje z Zadružnem domu v Prevaljah. V nedeljo, 8. marca ob 9. uri dop.: V Celju za celjsko okrožja Lokal 'bo označen na vabilih; V Trbovljah za 'rudniške revirje in bližnje kraje v Delavskem domu v Trbovljah. V nedeljo, 15. marca ob 9. uri dop.: Na Jesenicah za gorenjsko okrožje v Delavskem domu na Savi. V nedeljo, 22. marca ob 9. uri dop.: Ljubljansko in tržiško okrožje v Ljubljani. Lokal bo označen na vabilih. Dnevni red teh konferenc bo: 1. Poročilo o političnem položaju. 2. Konsolidacija delavskega po-kreta v Sloveniji. 3. Bodoče akcije. 4. Organizacije in tisk. 5. Slučajnosti. Referente za konference določi ožje načelstvo strjinke v Ljubljani. Pristop na konference imajo vsi odborniki in zaupniki naših krajevnih organizacij in stranke. Vabljeni «o tudi zaupniki iz krajev-kjer so politične organizacije še le v snovanju. Dostop imajo tudi oni pristaši drugih delavskih skupin, ki žele sodelovanja za ozdravitev delavskega pokreta Slovenije. Za vabila naj se zglase pri pokrajinskem tajništvu naše stranke ali pa pri kakšni krajevni organizaciji naše stranke. Okrožnim konferencam bo predložena. silno važna tvarina, zato prosimo vse odbornike in funkcijo-narje, naj se jih z vso gotovostjo udeleže. čas hiti, nove akcije so na vidiku! Občinske volitve v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. II. 1925. Pokrajinskemu odboru .SSJ. v Ljubljani. Dragi sodrugi! Podpisana krajevna politična organizacija prijavlja, da je za volitve v ljubljanski občinski svet, ki pe vrše dne 18. III. t. L, vložila skupno kandidatno listo z SLS, NSS, SKS, s sikupdno dr j a .Ravniharja in s skupino Davidovičevih demokratov. Pri tem so jo vodili sledeči nagibi: Demokratska stranka je pri prvih občinskih volitvah, ki so se vršile po prevratu, izgubila večino v ljubljanskem občinskem svetu. Od takrat dalje neprestano zlorablja svoj vpliv pri centralni vladi in skuša z nedemokratičnimi in obso-lutističnimi sredstvi doseči svoj namen, namreč izključno oblast v ljubljanski mestni občini in njenih gospodarstvenih ustanovah. Potem je dosegla že dvakrat zaporedoma brez vsakega važnega razloga razpust pravilno izvoljenih občinskih svetov, prvič pod ničevo pretvezo, da so se preveč zvišale plače mestnih uradnikov in delavcev, drugič pa s trditvijo, da je občinski svet pospeševal komunistična stremljenja. Prd razpisu predstojeČih volitev v občinski svet pa se je poslužila nespodobnega manevra. Določila je zadnji dan za vlaganje kandidatnih list na dan volitev v narodno skupščino in je pri tem na nezakonit način še skrajšala že itak kratek rok za vlaganje kandidatnih list. Svoje sovražno stališče napram delavskim volivcem pa je zavzela s tem, da je proti običaju razpisala volitve na delavnik, da bi kar največ delavcev zadržaha od izvrševanja voli vne pravice. Tako je demokratska stranka do danes iz strankarskih interesov kršila načela demokracije in izigravala avtonomijo ljubljanskega mesta in ni dopuščala, da bi Ljubljana prišla do trajne redne občinske uprave. Proti temu moramo protestirati, ker so s tem prizadeta temeljna načela socialističnega programa. Pri takem položaju smo se imeli odločiti, ali naj postavimo za predsto-ječ občinske volitve samostojno listo, in s tem ob sedanjem volivnem redu samo pomagamo stranki, kate-, ri naj bi veljal naš protest, da z našo pomčjo doseže tisti namen, ki ga dosedaj ni mogla doseči s svojim nasilnim in nedemokratičnim početjem. Mi smo mnenja, da bolje sledimo tradicijam socialne demokracije, ako po svojih močeh pomagamo, da nedemokratične in absolutistične tendence ne zmagujejo. Zato smo sestavili skupno listo z vsemi drugimi opozicijonalnimi strankami, izvzemši komunistov. Delegati komunistov pa so izjavili, da bodo v znak simpatije svojo listo vezali z našo skupno listo. Pač pa smo si pridržali popolnoma prograinatično in akcijsko svobodo v bodočem občinskem svetu in v tem oziru nismo niti sami prevzeli nikakih zavez in tudi od drugih nismo zahtevali nikakih obljub. S končanimi volitvami razpade skupna lista in naloga podpisane krajevne organizacije bo, da po or-ganizačnih predpisih določa smer in taktiko v bodočem ljubljanskem občinskem svetu. Prosimo, da vzamete v smislu strankinega pravilnika to naše poročilo na znanje. Sodružni pozdrav! Za upravo krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani. vodilnih dnevnikov, sta se uredništvi »Jutra« in »Slovenca« domenili, da bo odslej prinašalo »Jutro« karikature dr. Korošca, »Slovenec« pa karikature dr. Periča. Meti socialisti vlada zaradi tega dogovora veliko veselje. Zagreb. Danes je prišel v centralo Slavenske banke nek človek iz Ljubljane, ki je napravil silovit kra-va-l. ker mu banka ni hotela izplačati zneska 7,000.000 Din. Neznani indi vidi j je grozil Žerjavu in Praprotniku, češ da sta ga ogoljufala. Na policiji se neznanca identificirali za socialista dr. Koruna, ki je — sklicujoč se na »Slovenca« in Novo pravdo — zatrjeval, da mu Slavonska banka ta znesek dolguje za soc. stranko, ki jo je Žerjavovcem prodal. Jesenice. Juriju J eramu, strojevodji v jeseniški tovarni, se je posrečil izum, ki utegne povzročiti prevrat v mašinski tehniki. Podrobnosti izuma drži iznajditelj še v tajnosti (čeprav je za javnost), vendar smo izvedeli, da obstoji bistvo iz- m f m Stoji, stoji tsim Beli grad, v njem drugih smo takoj navad, dekleta lepa ta, naj bog živi, tak — centralizem nam srce mladi! Tedenske vesti. HJALMAR BRAN TINO. najdbe v tem, da se bodo mašine s dolgoveznim prigovarjanjem in pre-pričavanjem spravile in obdržale v teku. Za mašiniste bodo zato odslej potrebni samo dobri govorniki, kakor je izumtelj sam. Ljubljana. Filipu Tratniku se ni na današnji dan posrečilo skleniti ni kakega kompromisa, kar se doslej še ni nikdar zgodilo. Celje. Danes se je vršil tukaj velik dvoboj med pekovskim moj-Bfcrom Korenom in strokovnim tajnikom Leskošekom. Leskošek je bil v dvoboju ves posut z moko, Koren pa z blatom. Mežica. Za vel. župana v Mežici jo imenovala nova vlada v znak priznanja, ki si ga je pridobil za razširjanje radicevstva na Koroškem, V in k < > M 5 d era dor f er j a. Maribor. Tu se je začelo danes zborovanje društva Ostrih Rezačev, na katerem je glavni referent nek Franc Svetek iz Ljubljane. Govori že 10 ur, bo pa govoril najmanj še 10 in sicer za omiljen je društvene taktike. Vodja švedske sociaino-deniokrat-ske stranke in bivši ministrski predsednik švedske socialistične vlade je po večmesečni bolezni v torek 24. t. m. preminul. Sodrug Branting je bil eden izmed najagilnejših in najizobraže-nejših propagatorjev internacijo-nalnega socializma. Bil je cel čas član vodstva socialistične delavske internacijonale in je užival v socialističnih vrstah cele Evrope veliko spoštovanje. Rojen je bil 1860. Po izvršenih študijah se je posvetil novinarstvu in politiki. Pristopil je k socialnodemokratski stranki, ki je bila v tistih časih še v povojih. Leta 1897. je bil izvoljen v parlament in je bil od takrat nepretrgano poslanec. Med vojno je prevzel finančno ministrstvo. Po vojni, ko je socialistična stranka precej n ara s tl a, je na skoro brez presledka upravljal posle ministrskega predsednika. Pred par meseci ga je prisilila bolezen v bolniško posteljo, kateri je sedaj podlegel. — Slava njegovemu spominu ! PREDSEDNIK NEMŠKE REPUBLIKE S. EBERT ZBOLEL. Iz Berlina prihajajo poročila, da je zbolel na vnetju sleniča predsednik nemše republike s. Ebert, ki je kakor znano član nemške socialno demokratske stranke. Naknadne vesti poročajo, da je izvršena operacija srečno potekla in se njegovo zdravstveno stanje trajno boljša. RAZMERE V ITALIJI. Mussolini je dobil influenco, o kateri pravijo, da je precej podobna Paščevem obolenju, ki nastopi redno takrat, kadar ne gre vse po notah. Posle ministrskega predsednika vodi sedaj notranji minister Fe-derzoni, ki ima pred vsem brige z novim ,votivnim redom, ki ho objavljen že prihodnje dni in bo stopil s tem v veljavo. iSvoječasno smo že poročali kako je ta volivni red sestavljen. Kdaj se bodo vršile nove volitve je še popolnoma negotovo in je polemika o tem vprašanju v polnem teku. Gotovo je samo eno, da bodo takrat, ko se bo zdel Mussoliniju najugodnejši trenotek, da stre opozicijo. Opozicija, ki se še vedno ne udeležuje parlamentarnega dela vstra-ja prej ali slej na stališču, da bodo volitve le tedaj svobodne, če jih ne bo vodila fašistovska vlada. Seveda je to zaenkrat le zahteva, ki nima upanja na uspeh, ker ne stoji zanjo dovolj moči, da jo izvede. Fašizem se baha, da je od tedaj ko so izstopili še zadnji mefašisti iz njihovega parlamentarnega kluba še močnejši, ker je enotnejši in borbenejši. Na drugi strani je pa sestavljena opozicija iz skupin, ki so si tako različne, kakor je različna cela opozicija do fašizma. V opoziciji se nahajajo od liberalcev, ki so še včeraj podpirali Mussolinija, preko raznih socialističnih skupin do komunistov, ki so pr.ilično tako razpoloženi in ne-preračunljivi kakor naši radičevci in naši komunisti. Igrajo dvolično vlogo iin skušajo ob istem času ko pomagajo rušiti fašistovski režim obenem po .sistemu celic razrušiti tudi socialistično stranko, ki vodi najkonsekventnejšo borbo proti režimu! Prav kakor pri nas. Povrh imajo pa fašisti v rokah še oboroženo moč, če ne toliko državne vojske, pa vsaj milico, ki se jim za enkrat še brezpogojno pokorava. Opozicija skuša parirati faši-stovsko nasilji\ da si uvede enotno borbeno taktiko in, da prenese svojo parlamentarno akcijo med množice. Kako se bo to obneslo še ni gotovo, ali za tako akcijo je treba brezpogojne medsebojne lojalitete opozicijonalnih strank, kar bo pa težko dosegljivo, če upoštevamo njen sestav. Fašisti se te slabosti zavedajo, zato so dobili novega poguma in groze, da bodo razveljavili vse mandate opozicijonalnih strank. Homatije v Bolgariji. Večkrat smo že poročali v našem listu o razmerah, ki prevladujejo v Bolgariji. Dokler je bila na površju zemljoradniška vlada, kateri je predsedoval odločni in auto-ritativni Stambolinski, so se razmere vsaj za silo urejale. Odkar je pa vojaška revolta pod vodstvom sedanjega min. predsednika Cankova odstranila zemljoradniški režim in umorila Stambolinskega, so pa v Bolgariji umori, noboji in revolte na dnevnem redu. Te revolte so za-dobile zlasti zadnje teclne tako ostrino, da je bila vlada prisiljena ,S OCIALISr Stran 3 proglasiti nad ver nrovincami, zla »ti obmejnimi preki sod. Poročila, iki prihajajo iz Bolgarije — ki so pa zelo nezanesljiva — opisujejo revolte kot čin komunističnih rovari j. M a drugi strani pa vedo povedati, ta poročila, da se pojavlja tudi med oficirji veliko nezadovoljstvo in sicer dolže oficirji vlado, da je premalo odločna napram levičarskim elementom. Pred dnevi so baje zaprli okoli 40 oficirjev, ki so kovali zaroto za odstavitev sedanje vlade in up.ostavitev energičnejše. Bodoča vojna na Tihem oceanu. Svetovno časopisje, zlasti ameriško in angleško se peča zadnje tedne zelo intenzivno s pogodbo, ki so jo baje sklenile Rusija, Japonska in Kitajska za dobo 30 let. Vse tri države se po tej pogodbi zavezujejo si medsebojno pomagati v slučaju napada od strani Amerike, Anglije ali Francije. Rusija se obvezuje \ slučaju napada na Kitajsko priskočiti na pomoč z 200.000 vojaki. Japonska se obveže zgraditi Rusiji Vladivostok v vojno oporišče, ter prispevati 6 odstotkov gradbenih stroškov. Mirovno stanje kitajske armade se ima dvigniti na 800.000 mož. To novo armado bodo pa iz-vežbali Rusi in Japonci v enaki meri. Kitajska bo nabavljala vojni material izklučno od Rusije in Japonske in sicer od prve eno in od druge 3 četrtine. — Blok teh treh držav bi pomenil zvezo 600 milijonov ljudi, to je tretino vsega človeštva. Za enkrat ne razpolaga ta zveza z vojaškimi, zlasti ne z industrijskimi sredstvi, vendar se to dejstvo v desetletjih lahko do dobra spremeni. Na drugi strani pa raz polaga ta blok z silnim človeškim materialom in velikim prirodnim bogastvom, tako, da ni čuda, če gledajo zlasti ameri kanci z vso skrbjo v bodočnost. Znano je dejstvo, da imata zlasti Japonska in Kitajska silno potrebo po izseljevanju zlasti v Ameriko in ameriške in angleške kolonije, ki niso gosto obljudene in so za ta plemena tudi klimatično privlačne. Vendar se Angleška zlasti pa Amerika dotoka rmenih ljudi tako bojita, da je zlasti Amerika celo z zakonom prepovedala vsako priseljevanje rumene rase, že naseljenim pa je odvzela celo možnost, da bi .smeli kupiti bodisi posestvo, trgovino ali obrt. Spor se vedno poostruje in že se pojavljajo klici po vojni zlasti pri amerikancih. Ta vojna — če izbruhne po svoji velikosti in krutosti, gotovo ne bo zaostajala za svetovno vojno in je tudi vprašanje, če se ne bo raztegnila črez cel svet, kajti razne države so tako odvisne druga od druge, da ena drugo potegnejo v vojni metež. Socialistični proletariat, združen v svoji londonski in-ternačijonali bo moral potrojiti svojo mirovno propagando. Klerikalni muguatje mečejo delavske družine na cesto! Pod tem naslovom prinaša I). K. list poročilo, ki kaže, — če je resnično — kako zelo smo imeli prav v naših napoved bab o stanovanjskem zakonu. To poročilo se glasi: Mi smo pred 8. febr. opozarjali vse stanovanjske najemnike, naj ne glasujejo za demokrate in klerikalce, ker ti zastopajo hišne posestnike, ki bodo po 8. febr. začeli metati ljudi pa cesto. In ni še pretekel teden dni po volitvah, ko je znani klerikalni magnat in tovarnar Pollak odpovedal dvanajst delavskim družinam stanovanja, češ da jih bo 'rabil sam zase. Prizadete družine bi se morale po Pollakovem sklepu izseliti do 1. maja. To je klerikalizem, to je krščanska socialnost v praksi! Pa večina delovnega ljudstva je ne spozna, preden je ne občuti na svojih plečih. Pobožnemu Pollaku bodo sledili drugi 'klerikalni in demokratski hišni posestniki, Kajti volitve so končane in gospoda si misli: Fr-nikulce smo že nalovili, sedaj zopet lahko tepemo delovno ljudstvo. Nova izdaja. Komun. »Kmetsko-delavski list« je zopet odkril »so-cialpat.riotsko« izdajstvo, tokrat \ Zagrebu. Pravi, da je to izdajstvo podobno onemu v Brodu. — Ako ne bi bilo pripombe da je to novo »izdajstvo« podobno onemu v Brodu, bi se bili obrnili v Zagreb po informacije kaj in kako je s to stvarjo. Tako nam pa tega ni treba* ker smo v 49. štev. 'Socialista, z dne 5. dec. lanskega leta z neovrgljivimi dokumenti dokazali, da so vse tisto storili Nezivisneži, kar so potem obdolžili naše sodruge. V notici »Prva bomba« smo stvar podrobno dokazali in povedali, da je ves dokazilni material vsakomur na ogled v tajništvu Strokovne komisije. — Na te ugoditve je Kmetsko delavski list molčal. — če govori sedaj o novem izdajstvu, ki je podobno prejšnjemu, potem ugotavljamo, da so tudi to izdajstvo izvršili komunisti in sedaj pišejo, da so krivi naši sodrugi! Čaruga obešen. Kakor poroča časopisje, je bil v petek zjutraj obešen znani slavonski ropar Jovo čaruga skupno s jsvojim pajdašem Prpičem. Podrobnosti še niso znane. Zaupniki, udeležite se polnoštevilno okrožnih konferenc. K Gospodarstvo. članskim zborom Konzumnega društva za Slovenijo. Pretklo nedeljo se je vršilo že več članskih zborovanj v gorenjskem okrožju, kjer se je podrobno razpravljalo o položaju in nalogah te naše zadruge. Zlasti na Jeseni-cah-Sava še je vršila temeljita debata, ki je zelo poučna, zato prinašamo v glavnih obrisih govor referenta s.»F. Svetka in pa debatni govor s. J. Jerama, ki je zastopal mnenje t. zv. »Naprejeve« skupine. Referent s. Svetek je izvajal: Na lanskem kongresu Konzumnega društva se je pojavila močna opo-. žici ja, ki je bila s poslovanjem vodstva zadruge zelo nezadovoljna. Na letošnjem zboru bo treba torej pregledati, če se je poslovanje v tem letu zboljšalo in v koliko se je zboljšalo, če se ni zboljšalo, zakaj se ni in kako so se udejstvovali na lanskem občnem zboru izvoljeni zastopniki opozicije v vodstvu zadru- ge,T , , • Lansko leto smo pred vsem kritizirali vodstvo zato, ker ni za izvršitev svojih ukrepov iskalo zaslombe v članstvu in zato, ker je osamilo zadružni pokret od ostalega delavskega pokreta. Vse debate in vsa stremljenja opozicije so se sukala v bo glavnem okoli vprašanja, kako spre meniti pravila in vodstvo, da upostavljena trajna vez v delovanju vodstva 'S stremljenjem članstva in ostalim delavskim pokre-tom. Nezadovoljni smo bili tudi z nerešenim vprašanjem pragmatike nastavljencev, in s kreditno odvisnostjo zadruge od kreditodajalcev. Mene samega je spravila v skrajno opozicijo debata na predlanskem občnimi zboru, kateri sem prisostvoval kot poslušalec. V tej debati so me argumenti, s kaferiini je zago val jala večina takratnih delegatov predlog naj se zadruga osami od ostalega delavskega pokreta — uve-rili, da se polašča zadruge nekak egoističen trgovski element, ki ne •razume velikega poslanstva delavskih zadrug v splošnem gibanju proletarijata. Zato sem opozoril vse sodruge, no samo svoje politične prijatelje, temveč tudi one iz desne in leve, na to nevarnost. Tako se je na lanskem zboru uveljavila opozicija, in izvolila 3 svoje predstavnike v sedanje načelstvo. Nočem trditi, da je prejšnje vodstvo namenoma jadralo v smer, ki nam ni ugajala, kajti sicer bi nam tudi v teni poslovnem letu lahko preprečila uveljav- ljenje naših smernic, kajti v načelstvu smo bili le 3 od opozicije in 6 od prejšnjega načelstva. Bilanca. če si ogledamo nekoliko številk v računu zgube in dobička in bilance za leto 1923-34, potem lahko presodimo v koliko se je stanje zadru ge zboljšalo ali poslabšalo. Predvsem vas opozarjam, da je bilo letošnjo leto huda preizkušnja za vse gospoadrstvo in tudi za zadruge. Letošnje leto je bila doba bankero-tov in konkurzov in s tega vidika je treba ocenjevati našo bilanco, ki je v splošnem ugodna. Proti finančni odvisnosti. smo se borili pred vsem s tem, da smo v tisku in na neštetih shodih propagirali hranjenje v hranilnem oddelku zadruge in s vplačevanjem polnega deleža. Pri vsaki priliki smo odkrito povedali vsemu članstvu, da je edina pot za demokratizacijo zadruge, če izpodrine članstvo izposojen obraten kapital s svo jim lastnim denarjem. Tega nismo delali iz sovraštva do kakih oseb ali zavodov, ki so nam obratni kapital posojali, temveč iz principa, ker morajo imeti zadruge svoj lastni zadružni obratni kapital. V zgojno je za člane, če se jim pove, da imajo možnost od ločevanj a samo o denarju, ki so ga sami vložili, dočim soodloča pri izposojenem kapitalu vedno tudi kreditodajalec — taka je pač praksa v kapitalističnem gospodarstvu! Naše delo je bilo kronano s precejšnjim uspehom, kajti v preteklem letu je zbrala zadruga 1 milijon 754.005 Din ali za 7 milijonov kron lastnih novih hranilnih vlog. Tudi račun deležev in pomožnega sklada se je povečal letos za 472.794 Din, kar je prav lep napredek. Žalibog se na drugi strani članski dolgovi požrli to, kar se je s pridnostjo pridobilo. V gorenjskem okrožju se to zlo ni razpaslo ali po drugih krajih precej. Ker člani po nekaterih krajih ne plačujejo sp.ro ti, kar kupijo, zato se je zvišala zaloga za okroglih 2,700.000 Din, v kateri so prišteti članski dolgovi. Ta okoliščina je vzrok, da se izposojeni obratni kapital ni zmanjšal. Zato najdemo v prometnem računu še zmeraj 1,605.810 Din, ki smo jih morali plačati kot obresti za izposojen obratni kapital. Ta izdatek mora postopoma izginiti in povedati bo 'treba z vso ostrino navzgor in navzdol, da ni mogoče nikomur kreditirati, dokler je zadruga sama odvisna od kreditov in ničesar kupiti, kar ni nujno potrebno, vse dotlej, da bomo razpolagali z lastnim obratnim kapitalom. 8 tem pa !ne mislim zastopati mnenja, da zadruga ne bi smela v kulturne in prosvetne namene žrtvovati primernih zneskov, nasprotno, te žrtve je zadruga dolžna dona-.šati pokretu, da poglobi s tem smisel za zadružno idejo. Plače uslužbencev so znašale 2,301.509 Din. Ta znesek je za naš promet mnogo prevelik. Pri tem pa ne mislim, da so uslužbenci predobro plačani. Nasprotno, 2 tretjine uslužbencev je preslabo plačanih! Tu bo treba stremeti za tem, da se poslovanje poenostavi, da bodo zadostovale 2 tretjine uslužbencev, kar bi odgovarjalo našemu prometu. Tiste uslužbence pa, ki preostanejo, pa moramo dobro plačati. Seveda je redukcija uslužbencev v času sedanje brezposelnosti zelo mučen posel, in bo treba gledati, da se jim po možnosti preskrbi kiike druge službe, ali zahtevati od zadruge, da trajno nosi to breme, bi se pa reklo, pehati zadrugo ovedati, da je gora vendarle večja kot prerok. — Sicer pa obžalujemo, da izpada zopet proti nekaterim našim članom, kar je zanj, kot strokovnega tajnika jako neprimerno. svoje človečanske pravice. V ‘tej knjigi je tudi govor indijskega modreca S vami Vivekanande »Bog in človek«. Knjiga stane 7.50 Din in se dobiva v založništvu in p« vseh knjigarnah. Književnost. Zadruga »Delavsko kmečke Malice« je izdala dve lični, na dobrem papirju in modernimi platnicami knjižici in sicer: Maksim (iorkij »Deveti januar«, črtica ki slika dogodke 1905. leta v Rusiji, ko je pop Capon peljal delavstvo pred carsko palačo in so jih tam sprejemale kroglje in kozaške sablje. Knjige krasita tudi dve sliki. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu »Delavsko-k ni očke Matice« v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Druga knjižica: Dr. Koralnik »Zaprta vrata« je enodejanka, v kateri se drastično slikajo indijske kaste in Brahmistični vzgled na posmrtno življenje ter borbe najbolj zavrženih, ki so brez kaste, za Iz stranke. M ESEC N1 OBRAČU N i. V prihodnjih dneh razpotijemo na vse krajevne organizacije tabelo vplačanih prispevkov in pa število članov po posameznih organizacijah. Vse krajevne organizacije opozarjamo na to, da izvrše pravočasno svoio dolžnost. Tisk. Nekatere organizacije ne posvečajo tisku tiste pažnje, ki mu v sled važnosti za vzgojo delavstva gre. Funkcionarji na delo, pojdite med svoje člane, ki še niso naročniki, da jih pridobite. Z listom se širi socialistična ideja in pa pridobi vpliv na javno življenje. iSodrugi zaupniki, posvečajte naj večjo pažnjo razširja vi našega tiska. Naša skupna parola mora biti v vsako delavsko hišo »Socialista«. Naročilni listi. Pred kratkim smo razposlali na vse krajevne organizacije na ločilne liste za naročanje znamk pri Pokrajinskem tajništvu. Prosimo vse organiazcije, da se poslužujejo le teh naročilnih listov, ker nam v nasprotnem slučaju ovirajo redno in hitro poslovanje. Okrožne konference. N a vse krajevne organizacije smo razposlali okrožnico v zadevi okrožnih konferenc, ki se .vrše na sedežih naših okrožij. Opozarjamo na važnost teh konferenc in prosimo, da pošljejo organizacije svoje delgate na te konference. Krajevni organizaciji v Šoštanju in Velenju naj se udeležita konference v Celju, ker je bolj prikladno vsled železniške zveze kakor pa v Prevaljah. VABILO na redni letni občni zbor ljubljanske »Svobode«, ki se vrši v sredo, dne 25. marca 1925 ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Novem svetu« (Prešernova soba) na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. t*oročilo tajnika. 3. Poročalo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev novega odbora. 0. Volitev zastopnikov v odseke. 7. Raznoterosti. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Izkaznico je prinesti s seboj. Odbor. Opomba. § 19. podružničnih pravil: Glasovalno pravico na občnem zboru imajo le oni člani, ki so poravnali članarino do zadnjega meseca pred občnim zborom. Članarina se bode pobirala v soboto, d.ne 7. marca in v soboto, dne 14. marca obakrat od 4. do 7. ure zvečer v centa', tajništvu »Svobode«. Blagajnik. Za tiskovni in volivni sklad. Dosedaj nab ranih . . , Din 13.526.65 Leskovšek Vinko, Celje . „ 5.— Strouhal Martin, Celje . „ 25,— Inkret Jakob, Celje................ 2J>Q Marn Joaef, Celje................... 10,— Borštner Josip, Celje . . „ 50,— Brezar Valentin, Ljubi j. . „ 5,— Skupaj Din 13.624.15 Razno. Koliko je peklov? Eskimi, prebivalci arktičnih (ledenih) krajev na severu, verujejo, da je v peklu mraz 50 stopinj pod ničlo. Ker živi Eskimo v večnem mrazu, je zanj mraz največje trpljenje. Sveto-pisem. pekel se je rodil v puščavah Male Azije, kjer solnce p ali kakor ogenj. Tu je vročina največje trpljenje. Ce bi imele ribe svoj pekel, bi bil ta pekel suha zemlja. Najhujši pekel za naše kapitaliste bi bil, da izgube za vselej nadvlado in gredo delat v tovarno in rudnik. Zašito srce. Kansas Cityv — Arthur Harris je bil pripeljan v tukajšnjo bolnišnico z zabodenim srcem. Zabodel ga je neki zamori«. Nož je naredil tri četrtine palca dolgo rano na srcu, vsled česar se je zunanja votlina zalila s krvjo. Zdravnik pa je hitro odstranil tri rebra, iztisnil kri iz votline, zašil rano in zopet položil rebra nazaj. Mož se dobro počuti in pra vi,jo da bo okreval. Izdajatelj: Oblastni odbor SS.T za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. to O J— QH a M Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina 4* n n i ##// Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48 uo o to Priporočamo vsem gospodinjam 99 HDR1H II ječmenovo ljudsko kavo, dvojno sladno rženo dvojno sladno ječmenovo ;;Sidr©“ kavo. ZalitB?ejtB jo povsod! ■ Zaifeite js povsod! % 8 Zahtevajte povsod »Jadran' terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše. Ako čistite čevlje ed:no |e z »Jadran« kremo«, si prihranite mnogo denarja. Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni. ■■■■■■■■■■■ Kan ne ve& vpraSaj Univerzalni informativni Biro , A R G U S“ Kmez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) MIRIMI it 99 čokolada, kakav, kava so izborni domači izdelki. SIEGEL & DRUG d. z o. z. tkalnica platnenega in bombažnega blaga Ljubljana, Dunajska cest. 31 Svitavy (Č. S. R.) Wien (Nem. Avstr) Najpepolnejši šivalni stroj s pc-grezljivim transporterjem (grabljice). Z odnosnim premikom, je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanje. V vseh opremah za krojače kakor tudi domačo rabo edino pri Lud. Baraga Ljubljana, Šelenbui-Bo»a ul 6/1. Špecljalna mehanična delavnica /a po-rravo pisalnih, računskih in drugih strojev.