Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Poštnina plačana v gotovini. 16 strani. — 2*— dinarja LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRA2 MESEČNO ŠTEV. 3 Dostojno in nedostojno Vratar: »Preči ta j t«, prosim, tole opozorilo! Vaša maska ni dostojna In vam zato ne dovolim vstopa v dvorano.« Nedostojna maska: »Škandal! Zakaj pa ste onima dovolili?« Prihodnja številka »Totega lista« izide v soboto, dne 17. februarja. AVTONOMIJA Žena: »Poslušaj stari, kaj je to avtonomija?« Mož: »Nekaj, kar jaz že 30 let pričakujem od' sebe.« NEVERJETNO! »Slišal sem, da hoče baje Anglija odstopiti Nemčiji — če skleneta mir — kos ozemlja svojega imperija.« »Ni mogoče! Kateri kos pa?« »Palestino.« CE je pesnik doma, vidi v svoji ženi vir vseh lepot in vsega hudega, kakor ga pač piči muha. Če je pesnik v prosti naravi, vidi travo rasti, če je pa na fronti, se mu iz sneženih mož narede sami veliki junaki. Sam postane veliki maršal, iz treh sovražnih tankov naredi tri tisoč konj, ki brez gospodarja skakljajo okrog, ker so svoje jezdece pojedli. Čim se pesnik približa ranjenim sovražnikom, jih s svojim pogledom tako hipnotizira, da pri priči skočijo pokoncu in stoje toliko časa mirno, da zmrzftejo, ne da bi se prevrnili. Potem pa služijo za ovire proti naprcdiovanju sovražnih tankov. Če je pesnik spet doma, kadi pipo in debelo zija poročila o sebi. Januar Na Turškem brez sablje še jok je in stok, ker lani s potresom vse šlo je okrog. Drugod med ministri je kup konferenc, človeštvo je polno vseli vrst influenc. Vsemirje soglasno je z našo zemljo: eksplozija silna je stresla nebo. Na svetu se stresli kar vladi sta dve, japonska, britanska sta v krizi bile. Kitajci podili rumene so brate, alarm napolnil zapadu je gate. Usoda spet s snegom nas je zakopala, in v mrzlično vojno ves sever nagnala. Selijo domov se povsod dliplomati, nam zakon volilni so dali zobati, premlevajo časniki naši ga vrli, ki tudi brez njega bi pač ne zamrli. Za snov poskrbijo jim Finci junaški in še framasoni, gospodje bahaški! Zlato tele BURŽOAZIJA (1950) Sinko: »To je Azija, to je Evrazija — atek, kje pa je buržoazija?« IZ OTROŠKIH UST Janezek je čital v časopisih, da so nekje nekega komisarja suspendirali. Pri večerji je papanu takole povedal novico: Ata, v časopisu sem čital, d!a je nek komisijonar postal suspenzor. KNJIGO „Pog!ejmo se“ ki vsebuje 135 karikatur iz našega javnega in političnega življenja morate imeti tudi Vi I — Stane samo 15'— dinarjev. Naroča pa se na naslov: Štefan Jerko, Ljubljana BEOGRADSKA ULICA 49 Nekdaj zlato tele vneto so častili, danes v petrolej so vsi se zaljubili. japonska Na Japonskem so nove ministre dobili, ki za demokracijo so se odločili in zvezo so z Anglijo tudi sklenili. Ves svet zdaj čaka samo to še napeto, konča da Japonska vojno pričeto in s Kitaja pokliče domov svojo četo. D. Goflja: Lani — letos Lani je še lušno blo, letos pa ni več tako, lani je bencin še bil, letos — karte so samo ... Lani je še hišno blo, letos pa ni več tako, lani bil povsod je mir, letos že — nevtralni smo ... Lani je še lušno blo, letos pa ni več tako, lani bil je še kredit, letos ga zatrli so... Lani je še lušno blo, letos pa ni več tako, lani premog je še bil, letos že zmrzujemo. Lani je še hišno blo, letos pa ni več tako, lani obrok je bil za plin, letos pa za — maskico... Nekaj lani ni bilo, kar še letos lušno bo, lani ni volitev blo, letos pa že — tajne so.., LINIJE Kdo je kriv vojne? Kakor v šoli vpijejo vsi: »Jaz že ue,« in kažejo na soseda: »Ta je tisti!« »Kakšne linije imamo?« me je vprašal Profesor. »Imamo, imamo...,« sem odgovoril. »No, kaj imamo?« se je razpetelinil profesor. Jaz pa še kar naprej: »Imamo, imamo...« Saj sem vedel za vse tramvajske linije, kolikokrat sem se popeljal od enega konca mesta do drugega — zastonj, poznal sem ozko linijo moje tedanje sestrične, poznal sem gospodinjino ovalno linijo, le morskih ki angleških linij nisem poznal in prav te linije je hotel vedeti profesor. Vse to sem premišljal, nebogljeni študent, ko je prekinil to premišljanje profesorjev kazalec, ki se je iztegnil in odločno zamahnil, kar je pomenilo: »Sedeas!« Tako sem dobil tedaj radi angleških in morskih linij cvek in tega ne bom pozabil do smrti. To je bilo torej moje prvo srečanje z linijami in prineslo mi je le škodo. Drugo srečanje ni bilo prav nič bolj veselo. Moja druga sestrična — dijaki imajo veliko sestričen, ki se sprehajajo z njimi, še več pa babic in tet, ki po vrsti umirajo — moja druga sestrična je zagledala torej na cesti kakor metla suho žensko. »Oh, kako ji zavidam!« je vzdihnila sestrična. »Kaj ji zavidaš?« »Linijo vendar!« »Moj bog, ali ne vidiš, ta ženska je sestradana in bolna!« »Ah, ti ne razumeš tega! Linijo ima pa le!« je rekla sestrična grenko. Potem sva šla mimo drogerije in v oknu je bila reklama za neko mast, ki naredi vitko linijo. »Kupi mi to mast!« Kupil sem ji mast, Čeprav nisem prav nič verjel v njeno čudežno moč. Sestrična se je dan in noč vneto mazala in ko mast ni nič pomagala, je ostanek masti pojedla. Potem je ležala tri tedne v bolnišnici in od tam se je vrnila zelo zelo vitka linija z novimi' in boljšimi Šansami za možitev — mene je pa pustila... Toda linije so me zasledovale še kar naprej. Na vseh koncih sveta so vstale kakor sfinge iz zemlje: Siegfriedova, Maginotova, Mannerheiinova in čez dva tri mesece bo še najmanj deset teh linij, ki ne želim imeti z njimi nobenega opravka. Zasledujejo me Pa te linije kakor simboli težko zavzetnih ženskih trdnjav. Kar srce mi pade v hlače, če mi pravi kakšna bahavo: »Sem kakor Maginotova Unija.!« Ali: »Siegfriedova linija sem!« Sinoči pa mi je zatrdila neka trdnjava, da je trdna kakor Mannerheimova linija. Brž sem zagrabil Priliko. Vendar se pa ne morem otresti slutnje, da bo neka linija za.mene usodna in da bo obračunala z mojo trdo glavo... Slepa srna (Po narodni pripovedki) Na morski obali x se srna je pasla, mrena je bila oko ji prerasla, zato se je pasla vsak dan tako, dia morja ni videlo zdravo oko. S kopnega bala se lovcev je, psov, a niso nikoli prišli sem na lov. Priplula je ladja čez širno morje, z nje počila puška je srno v srce. SKRIVNOST Gospa Jezičnica: »... ampak Bog varuj komu povedati, to sem samo Vam zaupala!« Gospa Osatova: »Gospa, kje si morete kaj takega misliti! Meni lahko poveste vse, jaz ne povem nikdar nikomur nič! Nate roko, da ne!« (Gospa Jezičnica in Osatova gresta narazen.) Gospa Osatova: »Aha, zdaj pride pa gospa Kačarjeva. Povedati ji sicer ne smem nič... ampak vprašam jo lahko, ali že ve!« DEJANSKA POMOČ Hišna: »Pomislite, gospa, pesnik, ki stanuje nasproti nas, se je hotel zaradi bede nocoj obesiti, pa so ga še pravočasno rešili!« Gospa: »Oh, kako se mi ubogi človek smili! Ana, pojdite brž v javno knjižnico in prinesite mi zvezek njegovih pesmi!« BOLNI DVORNI SVETNIK Dvorni sv(etnik je zbolel na živcih, tako hudo zbolel, da ni mogel spati ne ponoči, ne podnevi. Pet zdravnikov se je sukalo okoli njega, pa niso mogli uganiti, ne bolezni, ne zdravila, da bi bil g. dvorni svetnik zaspal. V skrajni sili in zadregi se obrnejo zdravniki do njegovega uradnega sluge, češ, ta bo najboilj vedel, kakšne so dvornega svetnika šege in navade. »O, stv,ar je pa prav preprosta,« je rekel sluga, »zakaj me niste že prej vprašali? Pisalno mizo iz urada mu postavite v spalnico, pa bo.« — Storijo. In res: ko je gospod dvorni svetnik zagledal svojo pisalno mizo, je takoj zaspal, in je spal, dokler je niso odnesli. Vsakdanja viža Kdor kostanja si želi, v ogenj sam naj prst tišči, kaj bi tuji božci zanj ščegetali osji panj, za nekčga se opekli in si kožo trdo slekli, da bi se potem smejal in jim krepko brco dal. UPOKOJENCEVA tožba »Dve leti, pravite, živite že v pokoju? No, kako Vam pa kaj gre?« »E, tako, tako, bi že šlo... ampak, veste, dopustov pogrešam!« SUMLJIVO ZNAMENJE Kmet (drugemu): »... Kaj? Tavžljevcga Naceta si vzel v službo? No, lepo si se nadrl! Ce ta tri dni nič ne ukrade, dobi krč v prste!« D sms flremo vsi sia ..Planins Isi Dopis Dragi »Toti list«! Prosim Te, ovekoveči v Tvojem izjemnem planinskem kotičku naslednjo bridko resnico: Čital sem v časopisih vremenska poročila s Pohorja (to je bilo še pred tem hudim obiskom snega) in krenil na »izborno« smuko. Gori pri-šedši pa se mi je nudil porazen prizor: planinska koča nabito polna, snega pa — po Levstiku — še malo in dosti ne. Bil sem ob smuko in ob spanje. Da pretiravajo poročila glade vojnih izgub in zmag, razumem in jim odpuščam. Da so me pa zvabili na tanek sneg in v razprodano hišo, jim pa ne morem in ne smem odpustiti. Tvoj udani in glede gornjega v dno srca zadeti in užaljeni bivši ljubitelj belega športa. Bivšemu ljubitelju belega športa se »Toti list« soglasno pridružuje ter objavlja celo nazorno sliko razprodane in do zadnje špranje nabite planinske koče. Žal pa zaenkrat ni misliti na povečavo koč, ker so merodajni faktorji mnenja, da jim je v prvi vrsti potreben dober zgled pri postavljanju javnih zaklonišč, stranišč in nove mariborske bolnišnice. V U Športna pesem Življenje nudi razne sorte in najbolj raznolike športe, ki eni nas le razvedrijo, a drugi so le v — polomijo! Vendar se tudi to dogaja, da enemu kak šport ugaja, dočim gre drugemu šport isti čez jetra včasih in obisti. Tako se v športu spet izkaže, resnica stara, da ne laže, ki pravi, da lahko škoduje, kar drugim le v korist deluje. Tako mladinska mnogobrojnost za belo vneta je opojnost, če kdo pijan pa v sneg se zvrne, opojnost vir bo — smrti črne... Ta smuča v beli se naravi, lahko na glavo se postavi, pa se mu nič ne bo zgodilo, mu šport pač je samb v krepčilo. A drugi smučke le poduha, že črno godljo brž si skuha, naravnost v bolnico prismuča, ker nič več cela mu ni buča. Je prvemu kar cilj življenja, da žoge brcati ne jenja, on nihilizem ta si špoga, da svet ves več mu ni, ko — žoga, Cim drugi stopi na preprogo zeleno, pa si zlomi nogo, ker partner tak se je napenjal, da žogo — z nogo je zamenjal.., Nekomu šport je le plavalni življenja smoter idealni, na suhem, v zraku in povsddi želi le plavati v — vodi. Cim drugi vedo pa pogledu, utone brž in je brez sleda, ribarstvu še povrh je v škodo, ker je s seboj — okužil vodo. Nekomu lov zabaven špas je, ker vsaka krogla gre mu v klasje, čast lovsko drugi s tem rešuje, da zajce — v »Zadrugi« kupuje. Življenjske enemu le ure tekd za šahovske figure, a drugi le zato šahira, da Partner ga lahko matira. Nekterim šport je vojskovanje, ker je dobičkonosno zanje, a drugim je smrt človečanstva, dokaz sodobnega tlačanstva. Je enim šport, se poročiti, zakonski jarem v vek nositi, a drugim spet ta športna sreča je isto kot — dosmrtna ječa... Tako, kot vidimo — življenje le samo športno je vrvenje, zato prekrasnih dni nameče ljudem, še več pa i — nesreče ... ZADNJI POIZKUS Na, tu imaš denar, pa se pojdi denar, smučat. Če pa še letos ne dobiš že- nina, ne greš nobeno leto več smučat.« NA PLANINSKEM PLESU Gojzerica: »Pardon, gospodična!« »les” v Mariboru in uu jam NA POHORJU »Spočij se malo,« opominja mama hčerko, ki trenira smuk, »saj si že vsa izmučena.* »Ah, ne,« vzklikne hčerka, »saj sem večinoma — 'na tleh.« PO SVOJI GLAVI Primarij internega oddelka neke bolnišnice se odpravlja na dopust. Pokliče asistenta in mn pravi: »Gospod doktor, tale človek tu na -tretji postelji bo jutri amrl. Mož ima silno zanimiva jetra. Prosim( preparirajte mi jih in strdite jih v formalinu, Potrebujem jih v študijske svrhel« In se odpelje na dopust, tez 14 dni se vrne, njegovo prvo vpraia-n)e je: »Gospod asistent, kje so moja jetra?« Pravi asistent: »Oprostite, gospod pri- marij, mož še živil« »Seveda«, zarohni primarij, *»t« ga morali sPet zdraviti po svoji g La Trii« je ples »v prvo nadstropje«, ki se naj bi gojil predvsem na predobro obiskanih planinskih plesnih prireditvah. SLIKARSKA UMETNOST V PLANINAH Ne doli v nižavi med tolpo ljudi, tukaj v višavi se umetnost rodi. Iznajdljivost po prekrokani noči Sr Praktična iznajdba planincev Gospod (nadelan): »Evo, škrnlcelj na glavo, pa sem pokrit po najnovejši modi.« KOHBIHACIJA SMUČARJA IH PLAHIHCA bo hvalevredna novost (če se obnese), ki bo marsikomu zmanjšala izdatke za planinsko garderobo. Proti tej novotariji pa so že vložili protest trgovci s tozadevno robo, s pripombo, da smo itak nevtralni in nam takih skoposti ni treba uganjati. OD RAZNIM iPCRTOF J. II. 1940. šolska naloga. D, Goflja. »Mens zana in porkore zano« poje eni jako ugledni Rimljanski predgovor. F miii domači Govorici bi taisti predgovor takole na svitlo dal: »Kakoršno telo — takoršni mozeg.« Vendar ga tudi Rimljanski, kakor tudi slovenski Predgovori fčasih pošteno kidajo, kajti se ne vjemajo s Dejanskim stanjem. Kajti, — da se povrnem { okrilje navedenega Predgovora, ni zmeraj duh takšni, kakoršno je telo. Če moraš egzempli kavza pod pritiskom Razmer fčasih meriti mariborsko ali tudi kako drugo velemestno Promenado, srečuješ večkrat naravnost grško-rimsko klasično lepa Telesa, pa dlobiš precej kurjo Polt f možganih ali pa tako vročino, da meriš 50 stopinj Celzijusa f senci. Fčasih je Telo dva metra visoko, Duh pa silno nizki, fčasih Telo dehti, Duh pa smrdi, Ali pa postavim Cankarjevega Ivana: če bi posedoval takšni duh, kot je mel Telo, bi pomenil za literaturo to, kar pobreški Pre-zident za razvoj Astronomije. Tako vidimo, da Telo ne dobavlja vedno neoporečenega duha, vendar pa moramo lojalno priznati, da je možno iz klaverne Telesnosti doseči še kolikor toliko reprezentativno Telo in ž Njim f zvezi (f zmislu recitiranega predgovora) še nekakšni zdtavi Duh. To je možno doseči z Krepljenjem m SMUK On: '»Gospodična, če imate v soboto čas, greva lahko na Pohorje smučat.« • Gospodična molči... On: »Sneg je izboren. Tereni krasni.« Gospodična prikima. On: »Če lahko ostanete preko noči, naročim telefonično sobo.« Gospodična (zamišljeno): »Prosim, ali naj vzamem smuči s seboj?« f vrsti raznih Krepilnih sredstev zavzema Predsedniško mesto — šport. Šport je zato krepilno Sredstvo, ker radi Njega marsikatera žival — k r e p :i e. Fčasi tudi kakšni človek. Športof je več, ko kaplic f morju ali pa Oštarij f mariboru. Kar začnimo po Abecednem redu z Zimo. Komaj nasuje Nebeški mlinar mularce po štadijonih, učilnicah in dkugih športnih Prostorih, že se porodi beli sneg in pokriva oštarije, cerkve in druge slovenske Značilnosti. Tedaj se zbudi f človeku smučarska, drsalna in padalna Žilica in ž njo tozadevni športi. Zlasti priljubljen in modem je smučarski Šport, Ljubijo ga fsa bitja, zlasti Krojači, ki jim je smučanje f zimskih dnevih vir dohodkof, ker morajo izdelovati smučarske Trese za vse vrste človekof: za dojenčke, triletne embrije, učence, dijake, gospode, dame in stare mame. In je še čudno, da ne oblačijo tudi cuckof f smučarski kroj. Zanimivo je tudi, da je na Primer samo f mariboru desetkrat več smučarskih krojef, kot pa smučk... Jako lepo je tudi gojiti drsalni Šport. Tega goji zlasti šoloobvezna Mladina po Cestah in pločnikih. Tako nam ustvarja Mladina na navedenih krajih jako odlična in reprezentativna Drsališča, na katerih potem goji odrasli Rod — padalni Šport, ki je tembolj učinkovit, čimbolj je Drsališče gladko in drsalec neroden. F Zvezi s tem Športom je razlagati tudi Prenapolnjenost bolnic. Vendar so tudi človeki, ki goje padalni Šport in se jim spodrsne tudi OČETOV SVET »Zapomni si, sin: Kdar se boš ženil, mora imeti žena dve čednosti: Prvič mora biti tako lepa, da bi jo vzel, čeprav bi ne imela prav nič denarja, in drugič mora biti tako bogata, da bi jo vzel, če bi bila še tako grda!« UČENJAK »Zakaj je pa profesorju njegova mlada žena ušla?« »Ker je rajši proučaval duševno življenje hroščev nego njeno.« na drugih poljih, kot n. pr, f Politiki, Tiblo-maciji itd. Zima pozna tudi plesalni Šport, ki se pa goji uradno samo do Pepelnice, kar je tudi popolnoma razumljivo, ker je po pepelu jako težko izvajati plesne Točke. Ples je jako priljubljen šport in ima najrazličnejše oblike. — Najnovejši ples je bumsta-dra: dva različna spola se najprej ploskneta po rokah, potem po kolenih ali po zadnjici, potem1 se pa zavrtita. Pa' ne vem, če je to za ta Ples primerno. Morda bi zanj bolj odgovarjalo, da bi se človek namesto po rokah in kolenih, plosknil po buči. Z tem bi bil omenjeni Ples bolj simbolično označen. Za javno izvajanje pleso-manije je iznajdljivi človeški Rod f pridobitne svrhe izorganiziral nekakšno zmes Menažerije in Norišnice, ki se ji pravi ple3, bal, venček ali domača zabava (f kranjščini tudi »Kuzl-bal«), Seveda se slovenci tudi na plesnem Torišču jako uspešno ločujemo in to po nacionalizmu, poklicu in morski Višini. Tako dobimo na ta način na podlagi nacionalistične avtonomije primorske, kranjske, prleške in plese f cirilici, na podlagi poklicne delitve natakarske, mesarske, brif-ske in policijske plese (brez policijske urel), morska višina pa je merodajna za jadranski ples, razne Benečanske noči in za planinski Ples, ki je prvi Ples, kar se tiče demokratičnosti f vseh ozirih, Ker je tako jako zelo demokratičen, ni na njem videti skoro nič — Demokratof.,, Čim nastopi Pomlad zelena, pa zažive Snegulčica in moderni škratje m & Snegulčica: »Kdo bi si mislil, da bodo škratje tako zrastli.« V LETOŠNJEM LETU so izjemoma dovoljeni razni prestopki, ker je prestopno leto. Tisti, ki si bodo dovoljevali take prestopke, da ne bo zanje zvedela roka pravice, ne bodo za prestopke v prestopnem letu niti na odgovor poklicani, se manj pa kaznovani. ŠPORT IN aKADEMIJA Golman Žogdbrcsky: »Hm, naša akademija! Magari da imenujejo za člane učenjake, pesnike, slikarje in take za življenjski razmah in tujski promet precej nepotrebne ljudi, a da niso našli mesta niti za enega pro-minentnega športnika, to je obupno in naravnost sramota za celo deželo.« Nurminovič: »Kur je pa še bolj neumljivo je to. da našo akademijo Posnemajo vse akademije celega sveta, menda celo — finska/« V PREDGOVORU neke knjige berem sledeče: Ker je ta drugi del knjige le nadaljevanje prvega dela, velja predgovor prvega dela tudi za drugi del. Medtem, ko je bil prvi del že enkrat predelan ter izdan v drugi izdaji, je ta izdaja drugega dela prva, ako ne računamo onih prvih zvezkov drugega dela, ki so bili takoj s prvim delom izdani. drugi Športi, Na iprimer Lofski. Tam streljajo na fazane, Peteline, zajce in {časih tudi na kakšnega Gonjača, Lofski šport je slasti priljubljen med zakonskimi možmi, kot pretveza za izpolnjevanje izvenzakonskih dolžnosti, Na takšnem lovu je vse, kar se ustreli( potem le kakšen — kozel.,. Lep šport, ki pa je praifzapraf bolj Preizkušnja žifcef, kot pa šport, je ribarenje. Zgodi se fčasi pri kakšnem Ribiču, da gre preje kakšna Država po gobe, preden prime kakšna riba. Sem prištevamo tudi volilne kandidate in Tiip-lomate, ker tudi ribarijo. F kalnem namreč, ., Poletje otvarja Turistični, kopalni in plavalni Šport, ki fsak za sebe terja svioje Žrt/e> financijelne( pa tudi Smertne, Jako fe f modi kopalni in plavalni šport, ker je Turizem jako težko dostopen. Na gore je treba namreč lastnonožno hoditi ali plezati, zlasti zdaj, ko je pohorska Vzpenjača postala — planinska koča... Zato pa cvete kopalni in plavalni Šport, zlasti ker je tudi, kar se kostumof tiče, jako poceni, F zadnjem času zadostuje na Primer za ženski kopalni kostum že borih 20 centimetrof blaga in če bi morali monafakturisti in drugi Krojači od tega živeti, bi morali s svojimi Škarjami napraviti Samomor, kot kakšni škorpijon. In če bo šlo zmanjševanje kopalnih oblek tako naprej, sploh blaga počasi ne bo treba, temveč bo zadostovalo kakšno figovo Pero in tedaj bo človeštvo tam, kjer je bilo v začetku svet«, namreč '— f raju. KULTURNI OCVIRKI PROFESOR KLEPEC Doktor Ferdo ga je sklepal, doktor Kret ga je zrežiral, Gregorin mu dušo vdihnil, Cesar ga previzitiral, Bibijana zapeljala, Borko je pa oponiral. KARLA BULOVCEVA Kulturna kronika ne sme samo brezbrižno mimo nje, saj čakali smo dokaj let, da nam razstavila je spet. Njen mož hudo se je zjezil, ker Čiro ni ji pokadil, imeli spet smo nov škandal, kulturni svet se je hahljal. UKREP »Na tej brvi se bo prav gotovo v kratkem kdo ponesrečil, če ne boste nič ukrenili! Ali ste že morda kaj napravili?« »O že! Znamenje je že naslikano, samo ime bo treba vanj zapisati!« SREČEN PAR A: »Midva z ženo živiva v najlepši slogi!« 13: »Res?« A: »Res. Ona vidi samo moje napake, jaz pa samo njene.« KRITIKA »Ali se Vam ne zdi, da ta dama s čustvom poje?« »Bežite, bežite! Ko bi imela kaj čustva, ne bi pela!« KRISALDINA Kultura naša.ni od muh, sam mariborski Golouh, ki ga rodil je lepi Trst, slavil bo nove igre krst. PTUJSKA TONETA (Ingolič in Šifrar) S »Sirotami« obogatel je prvi gledališče, je tudi drugi poskrbel, da z igro nas obišče. ZDRAVNIŠKA Zdravnik: »Petdeset dinarjev, pro- sim. Toda rečem vam, prav v zadnjem tre-notku ste me pustili poklicati.« Bolnik: »Tako nujno ste potrebovali denar, gospod doktor?« NEHVALEŽNEŠ Žena (strupeno): »Sram te bodi, ki mi vedno očitaš, da nisem nič imela! Kdo ti je pa toliko pridobil, odkar sva poročena, ko jaz!... Kdo te je odvadil kaditi, kdo te je odvadil piti, kdo te je odvadil kvgr-tati, aa?« DIALOG » Tone: »Tako sem se zaljubil v Miciko, da pozabim v njeni navzočnosti na vse * Mirko: »Tako? Tudi na svoje slahe i/.kušnje z ženskami?« Dva Škota [Sta kupila skupno avtobus. Eden naj bi šofiral, druigi bi naj pobiral od potnikov vozarino. Tretji dan je moral iti šofer k zdravniku. Vrat mu je bil namreč obrnjen tako, da revež ni mogel več gledati naprej. Vojaška popevka Pa mol fantič se izmed vseh spozna, ker narobe, -robe masko ima. KRONIKA — Nametlo je snega, da bo zmanjkalo brezposelnih za njegovo kidanje. Koristen je za zemljo, in za izgovor, da radi njega ni — premoga... — Zamorec je nastopil v gledališču in v »Grajski kavarni«. Značilno za našo kulturnost je. dla je imel večji odziv oni v — kavarni... — »Poslednji Rimljan« se je hotel predstaviti mariborskemu gledališkemu občinstvu. Toda ž njim v zvezi je bil — mrak in zato poslednjega Rimljana ni bilo videti... — Pri »Novem svetu« v Jurčičevi ulici se zbirajo duhovni krivci simfoničnih koncertov. Tam se je rodila tudi »Moja domovina«. Zato bo prihodnji koncert »Iz — Novega sveta«. Avtor tega sveta pa je Dvorak. (Da ne bi kdo mislil, da mogoče Po-vodnik), — Neki mariborski književnik se je bil ponudil nekemu kinematografu za sestavljalca — slovenskih — reklam in lepakov. To bi bil opravljal brez plačila za nekaj prostih vstopnic vsak mesec. Tega sicer ni dosegel, pač pa je čiitati poslednje dni na nekih lepakih: »Humor za počit!« To je res za počit. In sicer oboje: slovenščina in tisti, ki se je na tak način ž njo skregal. Pravzaprav je poslednji še bolj »za počit«! — Akademski četrt se vse bolj opaža pri prihajanju občinstva na gledališke predstave in koncerte. Ta reč je silno neakademična ... — Pri simfoniji »Ma vlast« je neki odstavek tudi reka Vltava. Sredi mariborskega koncerta te simfonije pa je kljub neznosnemu mrazu neki goslač kar en takt prezgodaj skočil v Vltavo... — Ker zmanjkuje surovin, bo mila vedno manj. To se pravi, dla bomo umazani, ker je premalo surovin. Zlasti za mariborsko okolico je veljalo doslej baš nasprotno: umazana je, ker je — preveč surovin! — Kavarno »Astorio« prevzame baje »Bat’a«. Natakarjev bo 29, obisk 99 odstoten, časopisov 129. policijska ura pa ob 2.59!... — Tezenska opazovalnica, namreč vremenska, je onidan ugotovila v Radvanju finski mraz: 40° stooinj pod ničlo. In sicer v Spodnjem Radk vanju 20° in v Zgornjem Radvanju 20°... ........... Sambo in rakija artist in senzacija Maribora, ki ima nevenljive zasluge pri uničevanju pi-ve in »rakije«. Toplo ga priporočamo vsem, ki bi imeli radi prazne sode za novo polnitev. NEVAREN POSKUS »Torej, tisto lepo mesto, ki si ca imela, si že sipet zapustila?« »Sem ga! Pomisli nesramnost te gospode! Da bi me skušali, so mi položili 100 din pod preprogo!« »In ta dvom nad tvojo poštenostjo te je tako užalil, da si takoj vse pustila?« »E, kaj, na lim sem šla!« VSEM, KI ZMRZUJEJO! Ne preklinjajte mraza in snega! Ne bodite tako mehkužni! Letošnje preobilje snega nam je poslalo nebo iz simpatij do severnih junakov. Pa diplomati so ga naročili. Ne gre jim vsepovsod po sreči, pa hočejo pridobiti na času. Pomlad je takorekoč pred durmi. In za pomlad ves svet pripoveduje, da bo bolj zaropotalo kakor pa ropota na zapadni fronti. Dobro ropotanje pripravijo diplomati. Da bo ropotalo, je pa napovedal sam Štefan Štrigelj in temu lahko verjamemo. Torej je sneg diplomatska igra. Dokler se ne staja, se ni bati hudega in čim več ga bo, tem pozneje se bo atajal, tem delj ne bo pomladi in pomladlnega ropotanja. Vidite, zakaj je nebo naklonilo človeštvu toliko beline. Daje mu časa za premislek; preden bo zmanjkalo snega, se človeštvo lahko premisli in se pobota. Če pa tega ne stori, je sneg tudi zato dober, da bo dosti vode, kajti ko botra Smrt opravi svoj posel, bo treba mater zemljo dobro oprati. Je-li ta oseba mirno za vekomaj zaspala? Ne! Tako berejo in študirajo danes naše učiteljice na deželi, kjef ni elektrike, petroleja pa tudi za drag denar ni dobiti. — Nekaj bo vsekakor treba ukreniti. Kaj? Pačakati, da bodo dnevi daljši. Iz Kranja NEMO POETA IN PATRI A! Odpove svoj glas raskavi pevec naš in Kranjcem javi: »Pel zastonj sem dosti časa, zdaj je konec — prazna kasa! Ohcet, krst, pogreb in bile, dež in sneg, bilo ni sile, pustil kaso sem odprto, s petjem dvignil dušo strto! Danes pa penzjon zahtevam! Kdor pa hoče, da prepevam, ta naj rento mi nakaže, da se čist — v nebesa zmaže!« VSI KRANJČANI so silno radovedni, kaj se bo zgodilo, ko bo smrt vzela prvega imovi-tega moža, čigar pogreb bo vrgel vsaj tisoč pogrebcev. S pogrebom bodo morali začeti že navsezgoddj, da bo do večera končan. Pri kranjskih pogrebih gre resnično tako kakor navadno pišejo, da je pokojnik nastopil svojo poslednjo pot. Pri nas mora pokojnik res sam čez most in ko prestane trdo preizkušnjo, se spusti po deset pogrebcev za njim in ko so ti srečno čez, pa spet deset. Morda upeljemo za pogrebe novo modo in se splošno proslavimo! VEČERNI VZDIH Prelepa je trnovska fara, a lep je tudi kranjski zvon, ne bom v Trnovo se preselil, skrbel bom tu za dober Ion. NAJBOLJŠI ODJEMALCI parfuma niso v Kranju ženske, par-don, dame, temveč moški, pardon, gospodje! Nekateri se tako okusno naparfumirajo, da zajci na lovu pred njimi beže, zato jih pa srne, ki so nežne kakor kranjske dame, tem rajši počakajo. S srnami je pa tako: vse so ženskega spola, vendar je med njimi ta razlika, dia so ene iz domačega revirja, druge pa iz tuje-fifa. Na take je bolj prijetno pritisniti petelina. Izpod Karavank ODPRTO PISMO Predragi Štefan Štrigelj, kar priznaj, da te je zadnjič, ko si Pisal iz Krope, precej zaneslo. Dvoje je gotovo: 1. »Totega lista« vsega ne prečitaš, sicer bi vedel, da ima razen novic izpod Karavank še posebna poročila iz centra Gorenjske, lepega Kranja; pa včasi iz Bohinja, Bleda itd. 2. Nič prav ne veš, kaj spadia pod Karavanke. Kropa gotovo ne! Ta je pod Jelovec in vsi Gorenjci vemo, da nekje na koncu sveta! Sicer bi bilo pa kaj tvegano obdela- vah Kroparje tako nemilo kakor si »Toti list« privošči Jeseničane. Vendar v rubriki »Izpod Karavank« pride na svitlo tudi kaj iz RadovljiccJ Lesc, Koroške Bele. Kakor se pač oglašajo iz raznih krajev. Res, Jeseničan ima najdaljši jezik! Le včasi, če hoče tako gospod tiskarski Škrat, mu zanese kakšno stvar v drugo kolono. Edino Tržičani bi se zaradi zapostavljanja lahko pritožili. Pa kaj, ko nihče ne upa z nobeno novico na dan! V Karavankah je najbolj priljubljena Golica in pod njo so Jesenice, najvišji je pa Stol in pod njim je Koroška Bela. — Dragi Štefan, tisto o kratkem kozjem repu prihrani za drugo priliko in na Jesenice se kaj prikaži. Dobiš me pri Dalmatincu, pa tudi v kavarni lahko povprašaš zame, le preveč sumljivo se ne obnašaj, da te ne bodo imeli za — Haccta. Pozdrav Tebi in vsem Kroparkam! Tvoj sotrpin iz »Totega lista«. JAVORNIŠKI MOST z veliko vnemo gradijo v — časopisih. VISOKA POČASTITEV Odbor za Olimpijado 1940 je zvedel za silni uspeh jeseniške zimske olimpijade. Ker je sam v velikih škripcih, se je obrnil na jeseniške strokovnjake in zaprosil gospoda Cerarja, da prevzame vodstvo svetovne olimpijade, ker je jeseniška pod njegovim tehničnim vodstvom tako dobro uspela. KOVINARJI ugibajo, kateri gospod je dal na razpolago uredništvu »Tovarniškega Vestnika« golo damo iz svojega arhiva. Slovenska dekleta navadno ne hodijo taka k fotografu, kar se pa lepote tiče, pa vedlo, da je ni brez moke. Dober kruhek in močnata jed lepoti nič ne škodita. (Da se ne bodo čitatelji motili, povemo, da slika ni cela, ampak poševno prirezana in je zato tem več ugibanja.) ŠTEFICKOV MAKSL je čital v naših časopisih o Angležih, ki pravijo, da se bo sedanja vojna vodila na življenje in smrt, pa je kihnil in vzkliknil: »Hudirja, še vsaka vojna je bila na življenje in smrt! Eni so ostali pri življenju, druge so pa pobili.« Iz Ruš PREPIS Da bi gospode ne dušilo, so naredili gesto milo, so akcij nekaj ven pobrali, in druge zopet noter dali. Kinč nebeški Vsi smo beli kakor Finci in korajžni, da je kaj! Eno vemo, da pozimi Bled nebeški ni več raj. Za premnoge ni nikoli, če pa pridejo nazaj gosti mili, sladke punčke, bo prijetno kot le kdaj! Bohinjska Smučke so pele, snega je dovolj, so punce vesele, četudi pokolj to letošnjo zimo je v modo prišel, Bohinja gotovo ne bo še zajel. Bohinjke možile sc bodo sedaj, v predpustu dekleta naj pridejo v kraj. če ženin ne pride, ker ozka je gaz, naj pazi dekle, da ne vzame je plaz! RAZUMLJIVO — Kako da imajo lokomotive take zamude. — Ker so ženskega spola! Kdaj je pa še prišla ženska točno ob določenem času na mesto? NERAZUMLJIVO »Čevljar tukaj zraven nas na oglu, je napovedal konkurz. Da ta človek ni mogel obstati, mi je res nerazumljivo!« »Ali je imel toliko dela?« »Lepo Vas prosim — samo mi smo mu dva tisoč dinarjev dolžni!« POKLIC JE PREMENIL »Veš s službami ni nič. Zato sem začel trgovati s pohištvom.« »Res?? — Pa st že kaj prodal?« »Seveda! Svoje pohištv® že vse".« Hrabri Popaj In veliKan Biti se s tem velikanom Krepko pa pomaga v borbi za Popaja ni igrača. mu prijateljev špinača. KADILKA »Kadar obiščem Emo jo najdem vedno ovito v dim dragih cigaret.« »Ali nima nič drugega na sebi?« PRIVLAČNOST Neko izobraževalno društvo v Sloveniji se je začelo baviti tudi s predstavami. V društveni dvorani so postavili oder, kjer Gospa Lilyf njeni živci in smuiarija Človek je živo bitje. V inventar živega človeškega bitja spadajo tudi živci. Živcev imamo več kategorij: dobre, slabe itd. Imamo ljudi z občutljivimi živci, ljudi z visoko občutljivimi živci, ljudi s skrajno občutljivimi živci in končno ljudi 'brez živcev, Želim, da bi bralci te zgodbe spadali v zadnjo kategorijo, Gospa Lily pa je spadala žal h kategoriji skrajno občutljivih živcev. Sama je o <:ebi pravila, da je »izredno senzibilne narave«. Ko je popila in pogoltnila vse tekočine in praške proti slabim živcem — in teh je zelo mnogo — je postala že tako »senzibilna*, da je dobila živčni šok, če ji j« muha pii-brenčala mimo ušesa. Da, taka reva je bila. S takimi živci obremenjena je šla nekoč k hišniku v kletno stanovanje; spodaj je bil tak ropot, id