Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto . . . . .K 30— za pol leta......« 15'— za četrt leta.....« 7*50 za 1 mesec.......250 Posamezna številka 80 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. V Tnti in Pulili, la Hi in Mi in po celem zasedenem ozemlju pali in pleni naš dedni sovražnik naše domove, pobija in muči naše zasužnjene brate ; da daste duška svojemu gnjevu proti temu barbarskemu postopanju, pridite vsi na protestni $bod ki so vrši v nedeljo, 25. julija ob 10. uri dopoldne na javnem trgu pred magistratom v Ptuju. Naročnike našega lista prosimo, da zaostalo naročnino takoj poravnajo ! Upravništvo „PTUJSKEGA LISTA." ¦ ¦ ¦ ¦ Italijanska nasilja. i . ¦ '..........................................................¦! Po splitskem dogodku, ko je italijanski vojak na Petro vdan ugrabil in onečastil hrvaško zastavo pa bil za to primerno kaznovan, je po več mestih zasedenega ozemlja izbruhnila laška zbesnelost in zdivjanost ter se znosila nad mirnim slovenskim prebivalstvom. Začelo se je to divjanje v Trstu, nadaljevalo v Pulju, na Reki in v Gorici. Nedolžne Slovence so pobijali, ropali in plenili njihovo imetje in česar niso mogli odnesti, so razbili in uničili z orožjem, bombami kamenjem, nazadje pa še zažgali naše Narodne dome. Redki so taki izbruhi človeške posurove- Major in prostak. A. Ž. Kakor pripoveduje neki vojafc, ki je prispel pred kratkim z Madžarskega, se je dogodila ob času boljševiškega preobrata sledeča prigodbica : Major generalnega štaba dela že eno uro v pisarni, pisarniškega ordo-nanca pa še ni nikjer. Končno vstopi žvižgaj e in ne salutira nič, ker je bilo vsako salutiranje najstrožje prepovedano, temveč pozdravi majorja z besedami: „Dobro jutro, major! Zakaj si pa prišel tako zgodaj v pisarno ? Zdaj smo vsi enaki in bomo vsi prihajali v pisarno šele ob devetih. No, pa Če je par minut čez, tudi nič ne de." Major se je nasmehnil in rekel slugi, da popolnoma soglaša s tem, da so vsi enaki in da delajo vsi enako. Pristavil je, da se bosta menjala s slugo, en dan bo sluga njemu čistil obleko, čevlje in pisarno, dočirn bo major reševal akte. Drugi dan bo pa major posnažil pisarno, očistil slugi obleko in čevlje. — losti. O Turkih smo bili vajeni slišati take grozovitosti nad kristjani, med svetovno vojno pa o Madžarih in Nemcih nad slovanskim prebivalstvom. Vemo, da so Lahi vroče krvi, ki hitro vzkipe in večkrat kaj store, česar ne premislijo. Ali divjanje zadnjih dni je preseglo vse meje, ni moglo priti samo od hipnega razburjenja. Odkod torej ? Odkar je razpadla 1. 1918 fronta ob Pi-avi, ni v Italiji več miru. Dokler je bila še vojna, so italijanske oblasti lahko krotile uporneže, ker so jih pošiljale na fronto ali pa v ječo. Tudi pred zavezniki in njihovim discipliniranim vojaštvom so imeli Lahi precejšen strah. Razen tega pa je bilo takrat v Italiji še dovolj živeža, ki so ga pošiljali Italiji njeni zavezniki. Po končani vojski pa so zavezniki, zlasti še Amerika, nehali pošiljati Italijanom živež in premog. Ko se je vrnil velik del ljudskih mas iz vojske, je našel doma radi tega okrajno bedo in pomanjkanje vsega. Industrijsko delo je obstalo, ker ni bilo več premoga iz Amerike. Pojavila se je zato velika brezposelnost, skrajno pomanjkanje živeža, neznosna draginja in k vsemu temu še polom italijanske zunanje politike. Splošna nezadovoljnost je rodila stavke, izgrede in upore, ki so po vsej Italiji na dnevnem redu. Socialno gibanje je naraščalo in postajalo vedno hujše. Vodstvo socijalne revolucije so prevzeli takozvani maksimalisti, ki so isto, kar na Ruskem boljševiki in pri nas komunisti. Zahtevajo odstop italijanskega kralja in senata ter obsežno socialno izpremembo. Da bi mogli to doseči, so morali ljudske mase zrevolucionirati, uničiti pri njih spoštovanje do oblasti, zamoriti čut do vsakega reda. Na mnogih krajih se je anarhističnim voditeljem že posrečilo to delo. Ljudske mase so že tako podivjane, da plenijo, more in uničujejo vse, kar jim pride pod roko. Povdivjanost je ponekod že tako narasla, da je ne morejo krotiti ne država pa že tudi ne so- Sluga je bil presrečen, je brzo pospravil po pisarni, prinesel vode, pobrisal prah in ob desetih odšel. Major je delal ves dan naporno. Drugo jutro je major že davno lepo osna-žil slugi čevlje in obleko, ter pospravil po pisarni, ko sluge še ni bilo v pisarni. Okoli pol desete ure se sluga oblastno vsede za pisalno mizo in vzame v roke prvi akt. Ko ga natanko prebere, se uveri, da je že vse rešeno. Vzame v roke drugi spis. Prečita, toda vse je lepo rešeno. Posije oba spisa generalu. Le-ta ga takoj pozove, zakaj ni rešil spisov in mu naroči, da mora, ker je nujno, v dveh urah rešiti. Vzame spisa v roke, obrača ju in suče in ne ve, kaj bi naredil, kaj napisal. Odloži oba spisa. Vzame tretji spis, kjer se zahteva, naj izračuni po karti višino označenih točk. Nič ne ve. Skrb se ga loti, znoj mu stopa na čelo. Okoli 17. ure pride major, da prinese v pisarno sveže vode. Sluga plane po koncu, strumno salutira in ponižno prosi majorja, naj opravljata vsak svoje prejšnje delo, češ da ne morejo biti vsi enaki, ker major je raznmel obojno delo, sluga pa le svoje. cialistični voditelji sami. Revolucionarno gi banje je v Italiji v polnem teku. Karabinje ri, ki so bili v prejšnih časih strah vseh banditov in upornikov, so danes brez moči. Vojaštvo se upira in odreka pokorščino, naveličalo se je vojaške discipline in bi se rado vrnilo na svoje domove. Sedanja Giolitijeva vlada si ne more in ne ve pomagati. Na eni strani neizogibna revolucija, na drugi strani ostri spori z Ju-gosloveni. Meščanstvo napenja zadnje sile in uporablja vsa sredstva, da se obdrži na vladi. Udušiti hočejo revolucionarne sile in jih pretvoriti v korist gospodujočih razredov. Ali jim bo to mogoče, ko so vsa sredstva uniče-čena, je drugo vprašanje. Take so danes razmere v Italiji. Mnogo slabše pa so v „odrešenem ozemlju." Slovanska večina, ktero Italijani na vse načine stiskajo in preganjajo, se naravno ne navdušuje za Italijane, nego jih mora črteti iz vse duše. Pa tudi italijansko prebivalstvo ni vse preveč naklonjeno Italiji, ker vidi, da nima od Italije pričakovati pomoči, nego pogina. Odpor proti Rimu je pri treznem prebivalstvu vsak dan večji, položaj vedno nevarnejši. Da premoti lačno in uporno ljudstvo in ga pridobi kolikor toliko za Italijo, je segla italijanska vlada in nacionalna italijanska politika po nacionalistični gonji. Razvnela je pri stradajoči masi nacionalne strasti, naščuvala jih proti Slovanom, ktere je izročila na milost in nemilost tej ljudski povdijanosti. Storili so to italijanski nacionalistični krogi prav sedaj, ko so Hrvati in Slovenci ob regentovem posetu sijajno pokazali svoje navdušenje za naše novo kraljestvo, ko so jasno pokazali v Zagrebu in Ljubljani, da ne pozabijo svojih zasužnjenih in teptanih bratov pod italijanskim nasiljem. Storili so to sedaj, ko je naše ljudstvo tudi v zasedenem ozemlju pokazalo, da se ne da kratkomalo raznaroditi in usužnjiti laškemu barbarstvu. In mi in naša vlada ? Vsakemu še tako mirnemu človeku pri nas je pač morala vzkipeti kri, ko jo čul in čital o nezaslišanih italijanskih grozodejstvih nad nedolžnimi našimi sorojaki. Taka grozodejstva ne smejo in ne morejo ostati nemaš-čevana, je bila druga naša misel. Kako pa to storiti ? Italijani so hoteli s svojim organiziranim divjanjem zvabiti nas, da storimo kak nepremišljen korak, kako nepremišljeno dejanje, katero bi sami potem izrabili zase proti nam. Ali prepričali se bodo, da je naša vlada, da so naši politični prijatelji toliko trezni in razsodni, da se ne bodo dali izzvati k nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, ki bi imela lahko za nas zle posledice. Trezno bo presodila naša vlada težavni položaj in ukrenila, kar je za nas najboljše. Iz izjave ministerskega predsednika dr. Vesniča to lahko vidimo. Ali pri tem, ko moramo trezno presojati ves položaj, moramo pa tudi duška dati naši ogorčenosti nad italijanskimi grozodejstvi. Z glasnim protestom moramo pred svetom pokazati, dŠ ne moremo mirno prenašati italijanskega divjanja. Dostojno pokažimo, da smo mi civiliziran narod, vreden samostojne države, narod, pri kterem je red in mir doma. In če smo mi kulturna država, moramo zahtevati, da se ne vede barbarsko naša sosedna država, da tudi ona ravna pravično z našimi sorojaki in nas ne izzivlje z zverskim divjanjem svoje druhali proti našim sorojakom. t........•••.••...............................••••¦........! ¦ ¦ Iz mestnega sosveta ptujskega. ¦ ¦ ¦ • Novo mestno vojašnico je sklenil mestni sosvet prepustiti proti primerni odškodnini državi, da je uredi v veliko moderno bolnico za mesto in okraj. Mesto rabi denar, rabi samo za prizidavo mestne šole 1,500.000 K, nima pa denarja od nikod vzeti. Za vojašnico zahteva sosvet 3,500.000 .K, ki bi se lahko v obrokih plačali. Ako prevzame država vojašnico za to vsoto, bo pomagano mestu, ki potrebuje denarja, pomagano pa tudi okraju, ki dobi večjo bolnico. Da se mestni dohodki zvišajo, je sklenil mestni sosvet zvišati doklade na direktne davke od 40% na 60%. V zadnjih letih svetovne vojne so sklenili, da sezidajo v Ptuju veliko sirotišnico za vojne sirote. Vodila sta priprave župan Ornig in major Stepnicka. Z vladnim dovoljenjem sta pobirala prispevke. Ko pa je po polomu dični župan Ornig pobegnil, je 50.000 K, ki so bile naložene v mestni hranilnici ptujski za sirotišnico, nakazal neki banki v Gradcu. Mestni sosvet zahteva, naj Ornig povrne oni znesek, ki ga ni dal Ornig, nego je bil nabran za ptujsko sirotišnico. Tudi tu vidimo „nese-bično" delovanje Ornigovo za Ptuj. Deželna vlada je dovolila, da najme mestna občina 2,000.000 za aprovizacijske namene. Da razbremeni mestno upravo, jo na- ; prosil mestni sosvet deželno vlado za Slovenijo, da prideli nekterc posle izročenega področja mestne občine okrajnemu glavarstvu. Deželna vlada je ustregla tej prošnji in od- J kazala okrajnemu glavarstvu stvari, ki se nanašajo 1. na državljanstvo, 2. Da stanovske j matice in sklepanje zakonov, 3. na ljudsko i štetje, 4. na volitve v zakonodajna zastop- \ stva, 5. na vojaštvo, 6. na trgovino in obrt, 7. na socialno zavarovanje delavcev in na- I meščencev, 8. na vodno pravo in 9. na bo- I gočastje. Nadalje se odkazujejo okrajnemu glavarstvu v Ptuju vsi ostali vojaški posli | mestne občine ptujske, ki spadajo po veljavnih predpisih v izročeno področje občin. : ¦ Renegatstvo pri nas. Slovenci smo dobrodušni in se ne razu- j memo maščevati. Zato puščamo po naših mestih in trgih v naši svobodni domovini I renegate, nemčurje lepo pri miru, tako da bi bili ti lahko zadovoljni. Ali oni niso in menda nikdar ne bodo, posebno z nami ne. Vzrok tiči v njih samih. Neverjetno, ali res- ; niča je namreč, da vsi svet pretresujoči do- ! godki od leta 1914 do danes po celi Evropi j nimajo in niso imeli niti najmanjšega vpliva j na mišljenje in čustvovanje renegatstva. ! Krčevito odklanjajo vsako politično razsod- \ nost, žive še vedno v tistem duševnem raz- i položenju kakor nekdaj v za nje tako blaže- , nih časih koruptnega avstrijskega režima, j Mi, ki smo se z njimi vred rodili v istih vaseh, trgih in mestih naše domovine, ki smo ž njimi vred odrasli in dorasli in vedno skupaj živeli, mi jih poznamo predobro, do dnu duše kakor svojo dlan. Nam ne morejo ničesar prikrivati, nič jim ne pomaga njih hlinjenje in pretvarjanje, češ, mi imamo drugo vzgojo, izobrazbo itd. Mi vemo predobro, da nimajo tega, s čimer bi radi varali druge, namreč nemške iaomike, nemške obrazova-nosti. Nikdar niso bili pristaši nemštva iz kake ljubezni do prave nemške kulture, kajti iste po svoji neintelegenci in neizobraženosti ne poznajo, niso nikdar poznali in je nikdar ne morejo poznati. Tudi niso nemčurji iz kake ljubezni do nemškega jezika, kajti nobeden zaveden Slovenec ne pači, gnjavi in ne lomi tako ogabno švabščino, — 2 — kakor ti psevdo-Nemci. Njih Slovencem tako škodljiva politika nemškega značaja, njih nemško mišljenje je izviralo in še danes izvira iz brezmejnega sovraštva in peklenskega zaničevanja do vsega, kar je slovenskega, slovanskega, do vsega, kar jih spominja na lastno rodno krvi. To je stvarno, istinito bistvo njihove „deutschfreundliche Gesinnung." V tem smislu se je javljalo njih nemško mišljenje pred vojno in bi se še danes, ako bi imeli mogočnosti. Zaman je, ako vedno hočejo trditi, da to ni res, posebno nasproti nam. To lahko povejo eskimojem, a ne nam, ki smo njih rojaki, ki od rojstva sem skupaj ž njimi živimo in se poznamo med seboj kakor člani iste družine. To je treba enkrat za vselej javno pribiti zaradi jasnosti in čistega obračuna. Znamo dobro, s kom imamo posla. Proti pristnim, poštenim Nemcem se ne vno-mamo, nje spoštujemo kot sodržavljane, v kolikor so razumni in politično razsodni in ne dajejo nemčurskim izrodom potuhe. Pa tudi državna oblast, vse uprave ne smejo gojiti nemčurstva ter jim dajati kaka izjemna prava. Tako se baš sedaj nemčurstvo zateka pod okrilje Nemcev in hoče izsiliti, da dobijo pravico in dovoljenje svoje otroke pošiljati v manjšinsko, nemško ljudsko šolo, ki se vzdržuje na državne stroške edino za prave Nemce. „In di bindiše Šul šik i šun majne kinda net" tako se čuje iz glupih ust. Seveda mora biti popolnoma izključeno, da bi taki razni Beraniči, Uršiči itd. smeli zlorabljati Nemcem namenjeno manjšinsko šolo, da bi zadovoljevali in tešili svoje mrž-nje in zaničevanje proti vsemu Slovenskemu še pri izšolan ju svojih otrok. Njih brezmejno zaničevanje in besno sovraštvo do nas, s katerima mislijo nemško kulturo pri nas dvigniti in ohranjevati, se da tolažiti in tešiti le s primerno strogostjo in izjemnim strogim ravnanjem oblasti takim ljudem nasproti. Edino pametno sredstvo in zanesljivo bi bilo, vse te strastne nemčurje iztirati čez mejo na Nemško, ko bi to bilo mogoče. Ne gre, ker jih tam ne marajo, pre-sumljivo je njih nemštvo „der bindiše sict doh jedem im knak" in ker jih ne smemo, saj so naši državljani. Ako pa jih moramo trpeti med sabo, naj nas vendar ne izz3ivajo s svojo glupostjo in omejenostjo, kakor to delajo sedaj! Nikdar ne bo uprava naša smela negovati izrod in odmet. Načelo državne uprave mora biti proti temu socijalnemu pojavu, proti tej narodni bolezni: neizprosen boj in železna strogost brez pardona. Država in uprava morajo razločevati, kdo je v istini Nemec, kdo je Slovenec ter temu primerno pravično postopati; nemčurstvo je pa to, kar so garje na zdravem telesu, ki jim je treba radikalnega lečenja. ¦•.....................¦.....¦......".........."............'. I Zelezoiika proga Pragenko-Cakovec-Haniža. j • ¦ :..........................................................j Avstro-ogrska monarhija je vzdrževala železniško progo Pragersko-Kaniža-Budimpešta kot glavno progo. Ta proga je imela celo vrsto brzovlakov, pa tudi več lokalnih vlakov. Vsak nepristranski poznavalec takratnih razmer je moral priznati, da smo imeli na progi dovolj osebnih vlakov, da smo imeli na vse strani dobre in praktične zveze. Od teh pred-potopnih razmer pa nam je ostalo le mnogo-brojno železniško uradništvo in vsi drugi uslužbenci. Vlake in zveze pa smo skoraj vse izgubili. Nam, ki živimo ob stari progi, se dozdeva, da so poklicani krogi na našo progo docela pozabili, da njim velja manje kot zadnja lokalna proga na Hrvatskem ali na Kranjskem. Proti takemu bf,gateliziranju proge Pragersko-čakovecKaniža pa moramo odločno protestirati! Mesta Ptuj, Ormož, Varaždin, trgi Cakovec, Središče, Ljutomer morajo imeti zvezo proti Mariboru in proti Ljubljani. Zvezo pa potrebujejo tudi veliki gospodarski okraji, ki leže ob progi, trgovstvo, obrtništvo in industrija, ki se nahaja v teh krajih. Daviti in zadaviti se ne pustimo zlepa ! Dvomimo, da je družba južne železnice krizo že prebila, da bi ne potrebovala dohodkov tudi iz te proge. Tako pa, kakor sedaj oskrbuje progo Pragersko-Kaniža, ne more imeti dohodkov! Ali ne more ali noče upeljati na tej progi boljših prometnih razmer, naj reducira saj številno osobje ! Kmet, trgovec, obrtnik, industrijec potrebuje dandanes več dobrin zvez, ker mora za vsako malenkost, katero si hoče nabaviti, po svetu potovati. Gotovo pa ni ekonomično, da mora človek iz Ptuja, Ormoža, Središča, ako ima n. pr. opraviti le dve ali tri ure v Mariboru, izostati celi dan; da mora, ako i ima opraviti v Celju, Laškem, Laškem, Ljubljani, dan prej odpotovati, plačevati prenočišče in hrano najmanje za poldrugi dan ! To so neznosne razmero in se morajo zboljšati. | Predolgo se že odlaga, prepočasi se dela na ' zboljšanje razmer! Prosimo, da se vendar ubere hitreji tempo ! Sicer so materijalne izgube na obeh straneh preobčutljive! Uslužbenci pa čakajo, da se vendar enkrat zaposlijo! j Dr. Fr. Jurtela. Gospodarstvo. ¦ ¦ ¦-..........................................................i Denar. Če govorimo o vrednosti našega in nemško-avstrijskega denarja, ne smemo nikdar pozabiti, da smo imeli pred oktrobrom 1918 v deželah, ki tvorijo danes Jugoslavijo, in v onih, ki tvorijo Nem. Avstrijo, en in isti denar. In danes! Danes ima Jugoslavija svoj denar, Nemška Avstrija pa svojega ! Zdaj se pa vprašajmo, kaj bi bilo, če bi imela Nem. Avstrija boljši denar, kot je naš ! Kako vpitje bi bilo v avstrijskih in posebno še celovških časopisih, v letakih in brošurah ! Tako je pa vse tiho ! Ker si Nemci ne morejo drugače pomagati, farbajo naše ljudi, da se pri glasovanju sploh ne bomo ozirali na gospodarski položaj. Zato pa agi-tirajo zdaj samo še z „Ungeteiltes Karaten", s „Proč od Srbi" in z drugimi takimi oslarijami. Pustimo jim to otročje veselje ! Star pregovor pravi: Denar je sveta vladar ! Tista država je torej boljša, ki ima boljši denar. Primerjamo torej vrednost našega in nemško-avstrijskega denarja! Borza v Curihu. 6. julija se je dobilo ' za 100 jugoslovanskih kron 760 švic. frankov j „ 100 avstrijskih ,, 4*— ,, „ V Švici so torej plačevali za jugoslovanski denar skoraj še enkrat toliko ko za nemško-avstrijskega. Borza v Trstu. 6. julija se je dobilo ! za 100 jugoslovanskih kron 24 50 lir „ 100 nemSkoavstr. „ 10-50 ,, Torej nič manj ko celih 14 lir več. Nemci in Lahi so prijatelji, a vkljub temu imajo Lahi jugoslovanski denar rajši. Borza na Dunaju. 6. julija so dali Avstrijci za 100 jugo-! slovanskih kron nič manj ko 233 nemško-! avstrijskih kron. Zanimivo je sledeče : Mi Jugoslovani moramo dati za 100 dinarjev 400 jugosl. kron. To je pač le zato, ker je bil srbski dinar ob prevratu več vreden J nego naša krona, katero smo podedovali od i falirane Avstrije. Nemci s tem agitirajo, da 1 smo morali dati mi za dinar 4 K. Koliko i daj o Nemci za dinar? Borzno poroči-¦ lo pravi (glej „Neue Freie Presse" z dne 7. j julija), da so plačali dne 6. julija za neue j Dinarnoten 900—950 kron (avstrijskih.) Nemci I so torej dali za 100 dinarjev 900—950 kron, i mi Jugoslovani pa samo 400 kron. Važno je tudi, da bo številka 400 ostala, številka 900—950 pa raste od dne do dne. Borza v Zagrebu. V Zagrebu se je dobilo 8. julija za 100 avstr. kron samo 42—43 jugoslovanskih kron. To so številke, ki govorijo golo resnico, — 3 — ki povejo, kje je revščina in kje je bogastvo. . Ni dvoma, da bo naš denar vedno več vreden. Iz Pariza je prišla 6. julija v Zagreb novica, da se v Parizu najbolj poprašuje po našem denarju. Eazne države bodo potrebovale naše j žito, zato bo na jesen naš denar še bolj poskočil. Z denarjem v zvezi je draginja, o kateri pa prihodnjič več. •—Z—. Sv. Urban pri Ptuju. V pondeljek, dne 26. julija se vrši tu veliki živinski sejem. Tovarne Špirita. Direkcija posrednjih davkov je dovolila, da se v Jugoslaviji sme otvo-riti 20 novih tovarn za izdelovanje špirita. Z novo vladino odredbo je ukinjen monopol za proizvajanje alkohola, ter se bo vsled tega v državi špirit proizvajal svobodno ! Naša Živinoreja. Glasom statističnih podatkov imamo danes v Jugoslaviji 5,496.530 goved in 4,840.450 svinj, kar pomeni, da smo v tem oziru za Dansko nabogatejša dežela v Evropi. Ovac imamo 9,774.980 in smo za Bolgarijo na prvem mestu. Število naših koz znaša 2,447.949. To naše bogat-stvo na živini in drobnici predstavlja vrednost štirih milijard kron. 300% okrajne doklade. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila okrajnemu zastopu v Ptuju, da sme pobirati 300% doklade. S tem bo dobil potrebnih sredstev za gospodarske potrebščine v našem okraju. Vodne uravnave. Določeno je, da pride v naš okraj neki inženerjev, da ogledajo naše vode in vidijo, kako bi se dale urediti. So to Dravinja, zlasti pa Pesnica. Konjsko premovanje. V torek, 20. julija, se je vršilo na Ptuju premovanje konj. Lepo je bilo videti prignane konje, kobile in žre-beta. Pri večini je pa bilo opaziti, da so živali bolj suhe. Je pač dosti dela, krme pa bolj malo, včasi je krma tudi slaba radi vednega deževja ob košnji. Dosti konjerejcev je bilo odlikovanih s priznanicami in diplomami, dobili pa so tudi premije, za ktere je dala deželna vlada 3000 K, okrajni zasitop ptujski 2000 K, nekaj manjših vsot pa drugi. Cene premogu silno povišane. Mnogo se piše in govori, da je draginja dosegla svoj vrhunec, da cene padajo itd. Ali te dni je bilo prebivalstvo zopet bridko razočarano. Cene trboveljskemu premogu so se nenadoma z dovoljenjem naše vlade zvišale od 35 K na 54 in pol krone za 100 kg, torej za dobro tretjino. Drva so že itak neizmerno draga, sedaj bo pa tudi premog drag, dohodki in zaslužek pa se ne zvišujejo v tej meri. Umljivo je, da se prebivalstva polašča nevo-lja, ko vidi, da je na milost in nemilost izročeno samovolji gospodujočih mogočnežev. Dopisi. K regentovemu sprejemu v Mariboru. Iz mnogo strani se sliši, da je bila ena izmed najlepših točk na regentovem potovanju po Sloveniji slika na dravskem mostu v Mariboru. Kraljevič sam se je izrazil, da se je čutil na mostu, kakor v pravljici in da mu ostane krasna slika v neizbrisnem spominu. Njegovi srbski spremljevalci pa so pri banketu ponovno izrazili željo ; „Ajdmo natrag na čupriju." Našim malim bodi v poseben ponos, da so imeli priliko sodelovati pri tem najlepšem slavju, ki ostane tembolj še nam v neizbrisnem spominu. Na ptujskem gradu se je naselila vele-rodna gospa grofica Marija Ana pl. Herber-stein. Podarila je ob svojem prihodu 1. za mestne ubožce 500 kron, 2. za oskrbo dece 600 kron, 3. za dijaško kuhinjo 500 kron. Obljubila je tudi od jeseni naprej izdatno podpirati z živili našo prepotrebno dijaško kuhinjo in s tem mnogo pripomoči našim revnim dijakom. Pozdravljamo Slovanom naklonjeno ljudomilo gospo grofico, ter se ji zahvaljujemo za omenjena darila. Mestno kopališče se nahaja sedaj v razmeroma dobrem stanju, ter nudi posetnikom mnogo zdrave zabave. Žal moramo pa pri- pomniti, da ima večina kopajočih se gospodov naravnost škandalozno pomanjkljive kopalne „obleke" (?!?) Pozivamo vse te gospode, da si oskrbijo takoj dostojno toaleto. Ana Ernst f. V bolnišnici v Mariboru je umrla na posledicah težke operacije tukaj splošno znana in priljubljena gostilničarka pri „Judennaclu" gospa Ana Ernst. Ne Skakajte z vlakov! Te dni seje povozil pri postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju deček, ki je skočil z vlaka, ko je ta še vozil. Pazite pri kopanju v Dravi! Vroči dnevi kar vabijo ljudi sedaj, da se v vodi nekoliko ohladijo. Ali kdor se hodi kopat v Dravo, mora biti previien, ker je Drava na mnogih krajih nevarna. Vsako leto zahteva človeških žrtev. Tudi letos se jih je že mnogo ponesrečilo. Meseca maja je v Mariboru izginil neki realec, te dni sta utonila pri Poberžu dva dečka, pri Ptuju je neki učenec okoliške šole utonil, pri Ormožu se jih je pet ponesrečilo. So to večinoma mladi ljudje, ki ne poznajo Dravinih nevarnosti pa preveč zaupajo svojim močem. Cene padajo. Povsod padajo cene, samo v Ptuju se naši trgovci čutijo brez vsake kontrole. V Ljubljani in v Zagrebu dobiš sladkorja, kolikor hočeš, po 48—50 K. V j Ptujskih izložbah je označena cena še ved-j no 58—60 K. Najfinejša moka se dobi po j vseh drugih mestih po 10 K, krušna moka j po 6 K, seveda pri nas je vse dražje. Temu primerno je cenejši drugod tudi kruh. Isto-j tako je tudi pri manufdkturnem blagu. Ob-| činstvu priporočamo, da je pri nakupovanju j oprezno, .ker cene še vedno padajo. Ako nas i v Ptuju glede cen ne ščiti oblast, se moramo ščititi sami. Kaj pa je zopet tO ? Pred kratkim je iz-I bruhnil ogenj v Obrežu pri g. Verbančič. ) Pogorelo bi bilo vse, tudi sosedne slamnate i hiše, ko bi izvrstna oberška brizgalka ne bila j rešiteljica. Iz Središča in Grab so prispele I brizgalke, ko je bilo že vse pogorelo. Ljud-| stvo je od početka pridno branilo, toda kma-j lu so pustili in le gledali. Toda še ni miru! j Te dni se je našlo v poštnem nabiralniku v j Obrežu pismo brez znamk z besedami: Pri j Verbančič-u je pogorelo, pri K . . . ., K . . . B . . . itd. pa še bo. Dosti škode in straha je povzročila svetovna vojska in sedaj zopet to ! Kdo je verižnik ? „Nova doba" piše : Izrecne označbe tega največjega povojnega zla ni najti v nobeni naredbi bivše Avstrije in tudi naše naredbe je še niso ugotovile. V neki civilni tožbi med dvema verižnikoma pa je višje deželno sodišče v Ljubljani, toraj najkompetentnejše mesto, pred kratkim definiralo verižništvo sledeče : „Razmere, v katerih živimo in ki jih je povzročila vojna, ne dopuščajo nikomur, da bi pri kupčevanju z živili ali gospodarskimi potrebščinami imel pred očmi le svoj lastni dobiček, ne glede na to, ali je njegovo dejanje na korist ali morda celo na kvar splošnosti, namreč porabnikov. Vsakdo tedaj, naj si bode trgovec ali ne, ki nakupuje blago le v svrho, da ga z dobičkom naprej proda, ne da bi s tem sploh koristil splošnosti, navija cene in nastopa verižniški, ker odteguje blago redni in najbližji poti do porabnika z namenom, ga spraviti v promet po višjih cenah. Verižniške kupčije SO neveljavne. Omenjena sodba namreč izvaja nadalje: „Tvrdka (banka) je blago nakupila le v svrho, da ga z dobičkom kamorkoli in kamorsibodi naprej proda in se je torej po nepotrebnem in v gospodarskem oziru kvarno vrinila v prometno verigo blaga. Potemtakem je zagrešila verižništvo. — Ker pa je dotična kupčija nična (§ 871 s. d. z.), se ne more iz iste izvajati nikake pravice in tudi priznanje kake obveze iz tega pravnega razmerja na tem nič ne izpreminja." Gospodje verižniki in sorodniki: izrežite si to notico iz „Ptujskega lista" in shranite v listnico. Ne bo škodilo ! Sv. Urban pri Ptuju. Predrzna tatvina. V nedeljo dne 18. julija se je vsedel posestnik Stumberger za malo časa k popoldanskemu počitku. Ko pride po kratkem odmoru pogledat v hlev, zapazi, da mu manjka jedna krava. Najprej misli, da mu je kravo kdo izpustil iz šale na prosto, vendar stvar takoj naznani sosedoma gostilničarju Šalamunu in kovaškemu mojstru Arnušu. Dobra soseda spustila sta se takoj na lov, preiskala vse domače kraje in skrivališča; toda šele v sosedni fari v Vurbergu dobila sta plačilo za svoj trud. Pesestniški sin Janez Irgl iz Pla-cerja prodajal je ravno isti dan v Vurbergu jedno kravo za ceno K 1200*—, ker je bila ta cena času neprimerna, znala sta lovca takoj smer za tatom, ter ga tudi še isti dan ulovila. Zanimivo je to, daje tat med časom kravo radi strahu pred preganjalci izpustil, zbežal, ter ukradel med tem jedno kuro, katero je imel, ko so ga ulovili, pri sebi. Da bi ga ljudje ta tatvine, ki so je zgodila o belem dnevu, ne sumili, tiral je uzmovič kravo k posestniku bika, ter se temu izvajal, da ima s kravo velike sitnosti, ker je že več časa neplodna. Tudi v tatvini kokoši izkazal se je mojstra, ker je nosil zato nalašč napravljene zanjke pri sebi. Politične vesti. 11" Volilni zakon. V narodnem predstavništvu se vrši sedaj drugo čitanje volilnega zakona. Posamezne točke se sprejemajo večinoma, kakor so bile sprejete v prvem čitanju. Pred vladno krizo ? Sedanji koncentracijski kabinet se je sestavil na podlagi določenega programa. V njem je bilo tudi, da dobi svoje zastopnike tudi v pokrajinskih vladah jugoslovanska demokratska stranka. Ali Protič in Korošec sta se temu upirala in stvar vedno zavlačevala. S tem pa ogrožata sedanjo vlado, ki bo morala odstopiti, ako ne bo mogla zvršiti dogovorjenega sporazuma. Madžarsko in nemško obmejno gibanje. Velika italijanska grozodejstva nad Slovenci v zasedenem ozemlju so tudi pri Madžarih in Nemcih našla odmev. Pripravljajo se že, da bi planili na nas in nas oropali, kakor so storili lansko leto to Nemci na Koroškem. Na železniški progi med Eadgono in Špiljem nočejo več voziti, promet se je moral ustaviti. Pariške mirovne pogodbe se končnoveljav-no sprejemajo. Ko se sprejmo, bo treba izvršiti njihove določbe. Naša vlada je že imenovala komisijo, ki bo določila meje s sosednjimi državami. Nemški napori za slovensko Koroško. Glasovanje na Koroškem se bliža. Zastopniki zveznih držav so že prišli na Koroško, da nadzirajo glasovanje. Nemci napenjajo vse sile, da bi pridobili kaj ljudi za se. Doseči hočejo dovoljenje, da bi smeli svoje hujskače in agitatorje svobodno pošiljati v slovenski del Koroške. Z lažmi, podkupi j evanjem in silo bi radi tam begali naše ljudstvo. Naša vlada kaj takega ne sme dovoliti. Nemci naj rajši gledajo, da bodo uredili svoje gospodarsko razmere, ki postajajo od dne do dne neznosnejše. Naj skrbe, da se ubranijo gospodarskega poloma, nas naj pa v miru puste ! Laška divjanja se niso omejila samo na Trst. Tudi v drugih mestih je italijanska druhal na enak način nastopila proti našim rojakom. Mučili so ljudi, plenili in ropali njihovo imetje, zažigali Narodne dome. Godilo se je to zlasti v Pulju (zgorel krasni Narodni dom), na Reki, v Gorici, v Pazinu in v še več manjših krajih. Italijanske oblasti za izgrednike. Italijanske oblasti so vedele, kaj pripravlja Janati-zirana množica, pa niso divjanja preprečile. Bile so za to preslabe, ali pa so, kar je verjetneje, odobravale zverinsko divjanje zbes-nele druhali. Italijane postaja strah svojih grozodejstev. Pred vsem kulturnim svetom so pokazali Italijani, da so pravi divjaki, ki ne zaslužijo, da bi gospodovali nad tujerodnim prebivalstvom. Da omilijo svoje divjanje, začenjajo širiti laži, kakor da so naši rojaki izzvali Italijane, da so imeli naši rojaki polno mu-nicije itd. Laži pa so preočite, da bi jim — 4 — verjel kdo, ki nekoliho pozna laško zvijačnost in hinavstvo. Zadnje vesti. Vlada Odstopila. Vesničeva .vlada je odstopila. V času, ko se nahaja država v težki zunanji krizi, bi morale vse stranko zapostaviti svoje strankarsko zadeve in delovati na to, da je vodstvo državnih poslov v rokah močne vlade, ki bi bila dovolj silna, da odbije vse nakane številnih zunanjih sovražnikov. Društvene vesti, ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ Krajevna organizacija JDS v Ptuju vabi svoje člane na razgovor o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Razgovor se vrši v četrtek, dne 29. julija t. 1. ob 'A9. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Odbor. NAZNANILO OBRTI. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvo-rim v soboto, dne 24. julija 1920 na glavnem trgu v Ptuju mesarijo ""feV Cenjenim odjemalcem bom nudil blago prvovrstne kakovosti. PSP*' Postrežba točna in solidna! "VI Za obilen obisk se priporoča Vinko Pernat, mesar. s 1940 kronami in enim pismom dne IG. julija t. 1. na potu od gornje lekarne do gostilne Zupančič. — Najditelj se prosi isto proti dobri nagradi oddati pri Ptujski policiji. O Dam zdravega ponija O dober za tek in težo z vozom in opremo vred v zameno za dobro dojno in zdravo KRAVO ali pa za gotov denar po zelo nizki ceni. Popraša se pri Jan. Novaku, Pekarija, Pragersko. enonadstropno hišo s 5 stanovanji in prodajal-nico z veliko kletjo za vino in led, z vrtom in z zemljišči sredi Ptuja — posebno sposobna za gostilničarja ali za mesarja za hišo v (iradcu ali bližnji okolici Gradca. Ponudbe na gospo F. Mislenszkv, Ptuj, Cankarjeva ul. 8. z več delavskimi močmi se takoj sprejme. Vpraša se po nedeljah v gostilni VVEISSEN-STEIN V PTUJU. tovarna za usnie in l NA BREGU PRI PTUJU je pričela z izdelovanjem TORBIC iz najfinejšega usnja. — V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. ------Naročila se izvrše po najnižji ceni.------ T i se priporoča. Miši - podgane - stenice -ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane in miši K 10"—, za ščurke 10 K; posebno močna vrsta K 20"— posebno močna tinktura za stenice 10 K ; uničevalec moljev 10 K: prašek proti ušem v obleki in perilu, proti ušem pri perutnini 6 in 10 K; prašek proti mrčesom 6 in 12 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uši pri živini 6 in 10 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10'—, prašek proti (gsi<2s mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. czs czi Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Učenec iz poštene rodbine, priden in soliden, kateri lahko stanuje v Ptuju in ki ima tudi oskrbo doma, se takoj sprejme pri tvrdki V Schulfink v Ptuju. JI" skoraj nov, se takoj PUOllfli proda* Naslov pove * uprava lista. IZJAVA. Podpisani preklicem s tem potom vse vesti, koje sem razširjal o g. Franju Korenjaku in njegovi g. soprogi kot neresnične ter se ob enem obema zahvaljujem, da sta odstopila od zadoščenja sodnijskim potom. Anton Rakuš, posestnik, sv. Barbara v Hal. pošten in zanesljiv, z dobrimi šolskimi izpričevali, se sprejme pri ALOJZU MAJCENU, kleparskem mojstru v Ptuju. Ferdinand Ernst daje v svojem, v imenu svojih otrok Ferdo in Ana, kakor vseh sorodnikov žalostno vest o mnogo prehitri smrti svoje iskreno ljubljene, srčno dobre žene, ozir. matere, sestre, svakinje in tete, gospe Ane Ernst gostllničarke pri ,Judennaclu" katera je v nedeljo, dne 18. julija 1920 popoldne po dolgi, težki bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, v 28. letu starosti mirno in Bogu udana preminula. Zemeljski ostanki naše drage preminule se bodo v sredo dne 21. julija ob 5. uri popoldne v mrtvašnici na mestnem pokopališču v Ptuju svečano blagoslovili in potem predali zadnjemu počitku. Sveta maša zadušnica se bode čitala v četrtek, dne 22. julija ob 8. uri zjutraj v mestni farni cerkvi. Ptuj, dne 20. julija 1920. Delniška glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000-— CENTRALA V LJUBLJANI. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3!|2°|o brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|0 čistih. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. VB G23 Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last ..Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.