Oxf.: 902.1 Dr. Franjo Kordiš - Ob sedemdesetletnici Oktobra letos je dr. Franjo Kordiš zaokro- žil svoje življenjsko obdobje na okroglih sedemdeset. Rodil se je v Ravni Gori v Gorskem Kotarju. Družina Kordiš se je kasneje preselila iz Ravne Gore v vas Majur pri Sisku. Oče je bil uslužbenec na lesnem skladišču. Zelo si je prizadeval, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Kar trije njegovi sinovi so tako dosegli akadem- ski naslov in se pozneje uspešno uveljavili vsak v svoji stroki. Franjo Kordiš je obiskoval gimnazijo v Sisku. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. Diplomiral je l. 1943. V viharnih vojnih časih ni postal pripravnik na kakšni gozdni upravi ampak borec narodnoosvobodilne vojske. Tako se je bil odločil sam, saj je po svojem prepričanju že od nekdaj velik socialist in tudi velik domoljub. Ob koncu vojne se je kot oficir sedme Banijske udarne divizije demobiliziral in se posvetil svojemu poklicu. V Idriji je našel svojo življenjsko sopotnico in si tam tudi ustvaril družino. Tako kot njegova življenjska pot je tudi njegova strokovna pot polna volje, truda in prizadevanj, ki so mu ob bogatem znanju omogočili, da je poleg številnih operativnih zadolžitev celo pripravil doktorsko delo in postal doktor znanosti. Posebna vrednota njegovega strokov- nega udejstvovanja je brez dvoma tesno povezovanje teorije s prakso. Znan rek pravi, da je teorija brez prakse jalova, praksa brez teorije pa slepa. Tega se je doktor Kordiš ves čas zavedal. Vsi izsledki njegovega znanstvenega dela temeljijo na podrobnem opazovanju naravnih procesov v gozdu. Znanstvene ugotovitve pa je se- veda poskušal čim hitreje in čim smotrneje uporabiti v praksi pri vsakodnevnem delu v gozdu. Le tako se krog znanstvene rado- vednosti in ustvarjalnosti lahko najuspeš- neje sklene. Dr. Franjo Kordiš je pisec kakih sedem- desetih strokovnih člankov, razprav in štu- dij. Najpomembnejše med njimi so: 1. Doktorska disertacija Rastna moč in tekmovalne razmere v mešanem gozdu bukve in plemenitih listavcev na rastišču Abieti Fagetum dinaricum. 2. lzčrpna študija o ostanku pragozda na Trnovski planoti- Pragozd Bukov vrh. 3. Poljudno znanstvena knjiga, ki obrav- nava vsa do sedaj znana dejstva iz zgodo- vine idrijskih gozdov - Idrijski gozdovi skozi stoletja. K razvoju gozdarske misli in stroke na Slovenskem je dr. Kordiš vsekakor prispe- val tudi tako, da je zgodaj in uspešno presajal v našo prakso dognanja pomemb- nih gozdarjev, gojiteljev srednjeevropske šole gojenja gozdov (Schaedlina, Leibund- guta in drugih). Posebej so bili dragoceni njegovi prispevki na za svojčas zelo zanimi- vih, živahnih in zelo ustvarjalnih seminarjih iz gojenja gozdov na republiški, pa tudi zvezni ravni. Marsikatera njegova prodorna misel je G. V. 10/89 463 vtkana tudi v mnoge skupne slovenske strokovne publikacije, ki so izšle v času njegove največje ustvarjalnosti. Omenjene zasluge dr. Franja Kordiša so bile poudarjena tudi ob podelitvi Jesenko- vega priznanja l. 1981, ki ga je dr. Kordiš prejel: · · - za zavzeto in uspešno širjenje naravo- varstvenih načel pri gospodarjenju z gozdo- vi, - za propagiranje in uveljavljanje znan- stvenoraziskovalne misli v združenem delu na področju gozdarstva, - za prizadevno usklajevanje visokošol- skega in posebej podiplomskega izobraže- vanja strokovnjakov z razvojem gozdnega gospodarstva. Jesenkovo priznanje in naslov doktorja gozdarskih znanosti sta po strokovni plati najvišje priznanje oz. dosežek našega jubi- lanta dr. Franja Kordiša. L. 1980 pa je prejel tudi priznanje kot delavec v kolektivu Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin - za uspešno in požrtvovalno delo v delovni organizaciji ter priznanje Skupščine občine Idrija za posebne zasluge pri razvoju obči­ ne. Od l. 1983 je častni član društva inže- Oxf.: 902.1 Dr. Miran BRINAR - Ob osemdesetletnici Doktor Miran Brinar - dinamična, vse- stransko aktivna osebnost, je slovenski go- zdarski javnosti dobro znan, bodisi kot go- zdarski strokovnjak, urednik Gozdarskega vestnika ali pa kot avtor številnih objavljenih razprav in člankov. Ob visokem življenj- skem jubileju na kratko preletimo njegovo bogato življenjsko pot in se ustavimo ob najpomembnejših strokovnih in s stroko povezanih dejavnostih tega izjemnega go- zdarskega strokovnjaka. Rojen je bil v Postojni leta 1909. Maturiral je v Celju, študij gozdarstva pa je končal leta 1933 v manj kot petih letih na Agronom- sko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Doktor- 464 G. V. 9/89 nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Dr. Franjo Kordiš je imetnik še- stih državnih odlikovanj, izmed katerih je tri prejel med vojno, tri pa po vojni - za zasluge za narod, bratstvo in enotnost ter za delo. Od l. 1967 do 1975 je bil ljudski poslanec v skupščini Socialistične republike Sloveni- je. Veliko zaslug ima dr. Franjo Kordiš tudi zato, ker je vzgojil prenekaterega dobrega gozdarja, saj je mladim imel kaj povedati, imel jih je kaj naučiti. Bil je strog, a pravičen mentor in učitelj mladega rodu. Po štiridesetih letih zavzetega in uspeš- nega strokovnega delovanja na Idrijskem, kasneje pa tudi na severnem Primorskem se je dr. Franjo Kordiš kot direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin l. 1983 upokojil. Seveda pa ni prenehal s svojim večnim razmišljanjem. Lahkih nog še vedno hodi po domačih pa tudi tujih gozdovih. V njegovem nalivniku je še dovolj črnila, tako da bo gotovo tudi še kaj napisal. Želimo mu še veliko zdravih in uspešnih let. Ignacij Pišlar