Politični ogled, — Drža\rni zbor je sklican za dne 22. oktobrak zopetnemu zasedanju.. Na dnevnem redu prve seje je postava, kako se braniti proti nalezljivim boleznim in postavni predlog o zadrugah1. Toda, ako bodo opozicionalne stranke zahtevale, fla se mora tudi za proračun za leto 1913, katerega bode vlada dne 22. t. m. predložila zbornici, vršiti prvo branje, potem se bode takbj po dokončanem sklepanju o postavi zoper nalezljive bolezni vršilo prvo branje proracuna, — Stajerski deželni zbor. Neraški in slovenski liberalni listi porooajo, da so se te dni posvctovali neniSko-iiacionalni poslanci glede delamožnosti '^tajerskiega deželnega zbora, Sklepi nemških nacionaloev so baje taki, dp štajerski deželni zbor ne bo sklican, vsled česar se ra^uiaa, da ga bo vlada- razpustila. Vidi se torej iz tega, d"a nemško-naciojialni posianci s svojo nestrpnostjo še vedno ovirajo delovanje deželnega zbora in cla, štaijerBijanci vodijo ljucli na napacno sled, a.ko zvraSajo krivdo na slovenske poslance. Slove.ncem pravice in Seželni zbor bo deloval. — Hrvaško-slovonski poslanct imajo dne 20. septembra v Ljubljani skupno zborovanje, nekak hrvaško-sloveiiski tabor, Nanj pridejo vsi poslanci Vser Slovenske ljudske stranke, potem pravaiški posla.nci iz Istre, Dalmacije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Skleniti hočejo, da bodo skupno z zedinjenimi mocmi braiiiili pravice in 6ast hrvaSko-slovenske domovine. Kakor so se nekdaj Hrvatje in Slovenci ramo ol> rami borili proti svojim dušnianinom Tnrkom, tfi"ico se hoeejo tndi v sedunjem &asu združiti, da zajedno odbi.je.io sovražne riapade. In teli je dovolj od vseh strani. Vlafla nam pošilja na jug Nemce in Madžare, na» mesto da bi dajala doma^inom kruh in službe. Ti tujci nimajo smisla za potrebe naSega ljudstva, zato pa judi hrvaško-slovensko ljudstvo s sedanjim vladjiim paeinom ni zadovolino. Zavoditelja združenih Hrvatov in Slovencev sta se pri posvetovianju, ki se je vršilo pretekli teden na Duriaju, izvolila di\ Šusteršič in dr. Mile Stareevie. Vse slovensko ljudshio z veseljem pozdravlja edinstvo med Hrvati in Slovenci iii upa^gja bo skupen boj dtonesel hrvaŠiko-Jsloveiiskemu narodu lepih uspeliov. — Delegacije. V petkovi seji avstrijslče delegacije je pravalški delegat Spincič kot poročevalec pri bosanskem proraSunu povda. Jal, da bi iraela Avstrija na Balkanu trdnejša tla, ee bi se bolj upoštevale praviene želje Jugos.o.aniov. Nem&ki delegat Islarcklil pa se je obregnil ob ustanovitev skupne lirvaško-slovenske stranke prava, Češ, da je program te straaike nevaren državi in, nemškemu narodu. Marckhl menda želi, da bi se tudi na Slovane v Avstriji poslal kajv Cuvaj, lčer nemškemu celjskemu poslancu se zd'itoneodpustno, da se slovenski in hrvatski državjii poslanci zavzemajo za Hrvate, ki jih tlafiijo Maicižari, Voditelj Slovencev, delegat dr. Šusteršič, je Marckhla k.repko zavrnil in je obžaloval, da razne oblasti nastopajo zoper svobodno gibanje cesarju in domovini zvestili Slovencev in Hrvatov v naši državu Doe 14, in 15, t. m, se je v delegaciji nadaljevala razprava o zahtevah naše vojne uprave. Kakor znano, zahteva vojno ministrstvo izredjio 205 milijonov kron za vojaške potrebščine. Tudi ogrskadelegacija je razpravljala v zadnjili sejah o novih zalitevah vojne uprave. 0dobrila je novo posojilo za vojne svrhe. Dne 14. t. m. se je vr§il na dvoru skupen obed za delegate, katerega se je udeležil tucii cesar in se prav prijazno pogo. varjal z nekaterimi delegati, — Nova neiuška stranka. Stajerski nemski drž. in deželni poslanec Einspijiner je ustanovil novo stranko, Id jo imenujejo mladonemšikt) stratnko. K njej je pristopilo že čez 10 državnih poslanoev iz alpskih dežel, toda nobeden ne še iz ceško-nemških krajev. Zato nekateri raenijo, da si bodo prej ali slej alpski mladonemški in eeško-nemišiki poslanci v laseli. Straaka je mešeanska stranka in ne bo kmetom prijazna. K stranki so pristopili že tuidi Marckhl, Ornig, dr. Negri in Langer, katere štajercijansko glasilo tako rado ob vsaki priliki pohvali. — Italija in Turčija sta v torek, dne 15. oktobr ra, sklenili v švicarskem kraju Uši mir radii Tripolitanije, Turčija bo mirno trpela, da se Tripolitanija in Cirenajka razglasita za italijansko last, ¦Tur&ko vojaštvo se umakne in Arabce bo turška vlada pozvala, da mirujejo. Ko bo Turcija vse to izpolnila, vrne Italija 'Tiirkom one otoke, ki jih je tekom vojske zased. la, Turcija dobi od Italije za oropane dežele odškodnino v dena,rju. V verskem oziru ostane carigrajski sultan Še nadalje kalil (vrliovni poglaiviar) vseh mohamedancev v izgubljenih deželah. Velikega piomena je sklenjeni mir za Balkan,. Sedaj ima Turčija popolnoma prostejroke naprain balkan&kim državam, Zadnja nedelja v Mariboru Preteklo nedeljo^ dne 13, t. m,, smo objiajali v Mariboru dva občna zbora in eno veselico. Svoje občne zbore sta imela narodrao-obrambno društvo Slovenska Straža in Zveza vself nepolitičnih društev, ki so velanjena v Slovenske lcršBansko-socialne zveze po raizliBnih pokraiinah. Veselica pa je veljala našenm velikemu Slomšeku. Slov. Straža. Najprej se je vršil občni zbor Slov-enske Straže, lčaterega so se udeležili tudi državni, oziroma deželni poslanci Jarc, dr. Krek, dr, KoroŠec, Ozmec, MeSko, Pišek in BrenčiS, Poročali so o delovanju Slovenske Straže p.rodsednik 3arc, tajnik Stefe in bjagajnik Volta. Imenom mariborske podružnioe Slovenske Straže je v iskrenili besedali pozdravil obBni zbor njen predsedniK dr. Leskovar, iraenom katoliško-na,rodnega dijaštva pa dr. Ogrizek in Remec. Slovenska Straža je v preteklem letii veliko storila za narodno-obrambne namene. Kjer je bila naša narodna stva,r vsled nemškega, italijanskega in raadžarskega navala v neviairnosti, posegla je vmes. Izdala je vsega skupaj 6AMV58 K, od tega je dobila Koroška 23.589'64 K, Štajerska 16.517'08 K, Primor. ska 9,827-82 K, Kranjska 1,61078, Ogrska 470*13, Beneška 438, v različne druge dežele 1.637'50 K. Največ je dobila torej Koroška, ki je narodno tudi najbolj ogrožena. Zelo hvalevredno je, da se je Slovenska Straža ozirala tudi na ogrske in bene&ke Slovence. Na Štajerskem ni Slovehska Straža pomagala v narodnem boju samo ob mejaji, ajnpajk je podpirala tudi slovDnske manjšine v Gradcu, Donavicu, Ljubnem, Kaplenbergu itd. Ce pogledamo stroke, pri ka,terih je ponujala, Slovenska Straža svojo pomoB, vidimo, da je diarovala znatne svote za izobraževalne name:ie, društvene domove, gledališke odre, knjižnice, časopisje, šolstvo, dijaštvo, otroške vrtce, Miklavževe večere ia lnožičnioe, prouBevanje meje, delavstvo in izscljenoe. Zares obsežno in skrbno delo! Kakor mati na svoje otroke, jo pazila Slovenska Straža na Slover.i-^ ¦,¦ narodno neviarnili krajih in vselej je rada pomagala, 5e so ii Ie sredstva dopuš<5ala. Kdor je sliŠal to poroCilo, si je moral priznati, da v Slovenski Straži zares narod sam sebe brani pred nazadovanjem. Zafo h\ ae smelo liiti nobenega Slovenoa, ki bi ne bil člaii tega prekoristnega društva, iii ki bi z veseljem nc d'i,roval po svoji zmožnosti za to prekoristno naroilno druStvo. Voditelj koroških Slo encev, (Ir. 15i-o;", je hvalil Slovensko Stražo, dn tako lepo skriii za koroške Slovence in da jim nikjci- ne odreee ponior- . KoroSki Slovenci bijejo Imd bo] za svoj obstauck, vladla in nemiška vecina jih stiska in pritiska narodno, kjer le more, in v obrambi zoper svoje sovražniko je Korogtcem i'.ajve?i pomagala Slovenska Straža. Dočim so se na posvetovanjih Ciril Metodove družb© kregali liberalci med seboj, kdo veo vlece od družbe, ko so zahtevali iiovih kosil za s\x)Ie prista&e, morajo lcoroški Slovenci z zadovoljnostjo priznati, d^a je iniela Slov. Straža svoj denar vedno na razpolago za, narodno-obrambne namene na KoroSktem. Ciril-Metodova družba je sedaj tudi odpovedala Solskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu in tak.o na nelep naCin kronala svoje delovanje na KoroŠkem. Ko ,je Se župnik Kalan opozarjal na narodne potrebe graških Slovencev in sploŠno povdarjal, koliko denarja se izmeče za opojne pijače med Slovenci, se je volil nov odbor Slovenske Straže, Zopet mu predseduje deželni in državni poslanec Jarc. Za Stajersko sc v odboru: dr. Hohnjec, dr, VerstovŠek, PuŠenjak, Gomil.šek, Dobr&ek in Thaler. Slov. la-šfi. soc. Zveza. Predsedoval je obcnemu zboru predsednik S. K. S, Z., državni in deželni poslanec dr. Krek. Na kratko je ra-zvil program za delovanje vseh Zv-ez po posatmeznili pokrajinah, V dVeh ozirih se hVali vsak nar rod; narod, ki je izobražen, in narod, ki dela. Toda to dvoje mora biti združeno, kdor je izobražen, mora, delati, in kdor dela, se mora iztobraževati. Več koristi imamo od teh, ki delajo, 'kakor od onih, ki so sicer izobraženi, a leni, kakor gnoj, K delu in izobrazbi še mi pridenemo molitev. Izobraženstvo se imenuje inteligenca. Beseda inteligenca prihaja od intus legere, znotraj citati, inteligent je torej oni, ki zna vsaki stvari priti do jedra. Kaj Bita naša liberalna inteligenca na znotraj, kaj zna do jedra. Poglejmo liberalno gasopisie. Liberalci znajo do jedra samo ©pravlja'ti, zabavljati, zmerjati, hujskati, y tem je vsa njihova inteligenca. Nobene višje misli nimajo, nobenega smi;sla za delo, njihovo easopisje je sprigevalo za njihovo diiševno uboštvo. Res, čitajo do jedra, ampak samo, kadar gitajo iz — litra. Mi moramo delati na samoizobrazbi in na izobrazbi Ijudstva. Treba nam je eitati v knjigah in v srcu ljudstva. Za bodoBe predlagam, da se zopet izpopolnimo v izobraževalnem deIu, in sicer: 1. Snujmo v izobraževalnih druStviti gospodinjske odseke. Kako se naj to dela, o tem piše ,,Slovenčeva;" priloga ,,iSlovenska Gto&podin.ja". Tam izide tudi kmalu opravilnik za to vrsto odsekov. 2. SkVbimto za izobrazbo obrtnjkov. DrugaSna je pot pri obrtnikih na deželi iri onih v mestih. Za obrtnike med kmeti moramo ustvariti obrtne odseke v izobraževalnih dtuštvih*. Posebnih druStev za obrtnike med klneti ne moremo ustvarjati,za to snujemo ode seke. 3. Alkoholizem napreduje med ljudstvom in nam ga pokvarja. Alkohol je naiveBji sovražnik izobrazbe. Dušo .naredi leno in ji vzame vsak polet. Delo proti alkoliolu je socialno delo. Ztliružujmo one, ki s»o voljni se v tej ali druigi obliki boriti proti temu sovragu. 4. Naj se v, sedanjem casu pri društvih veliko predava o tem, čla smo si s Hrvati bratje, da imamo enakb usodo, enako zgodovino. Mi spadamo s tem narodom pod eno streho, in ce se bližajo casi, ko se bodo delale spremembe na zemljevidiJ, bodimo za ta Cas pripravljeni, Cel narod do zaSnjega clana mora ve'deti, kje je v usodepolriem trenotku njegovo mesto. V imenu Korošcev sta govorila predsednik koro&ke S. K. S. Z., dr. Ehrlich, in, urednik ,,Mira", Smoctei. Zelita veB pomoBi za zatirane sloveriske brate na KoroSteem^ Za Stajersko S. K. S, Z. poroBa njen podpredsednik dr» Hohnjec. Podal jeverno sliko delovanja naSe štajerske Zveze, kakbr jo }& razvila na vseh poljih izohraževalnega dela !na Slovenskem Štajerfu. Za sklep je kratek zgodovinski spomin. Ko je mogocni perzijski kralj Cir pred bitko svoje vojake poufieval, kako se morajo ravnati, 6e JioBejo zmagati, jim je dejal: ,,,Vsak izmed nas riaj ra^na taJco, kakor bi bilo vse le od njega odvisno, in naša zmaga bo gotova." Naše l.judst\X) bije hud boj v socialnem politifinem in narodnem oziru, Zmaga na,Sega naroda je gotova, ee stori vsak od voditeljev Zveze in posameznih njenih druStev do posledoijega društvenega clana v polni meri svojo dolžnost. Želje graškili Sloveneev je izrazil dr. Ogrizek. Nato io zakljucil predsednik obeni zbor s pozivom: Vsi edino in složno na delo!. Slomšekova vesellca. Popoldne ob 3. uri je bila dobro obiskana Stomšekova veselica v dvorani Narodnega Doma. Videli smo med odliBnimi gosti tudi deželnega odbornika Robifta in deželnega poslanca Novaka,. \rse se je vrSilo v lepem redu. Godba, Glasbenega društva, petje pevskepa zbora od Sv. Jurija v Slov. gorioah, katero je vodil B. g. Bosina, krasen slavnostni govor dr. Medveda,, deklamaciie, poklonitcv mladine Slomgeku, slika SlomSekovega rojstva, vse je bilo tako mično in lepo, da so bili vsi gost.ie izredno zafctovoljni. Pri prosti zabavi se je pred'sednik podružnifce Slov. Straže, ki je priredila veselico, dr. Leskovar, zahvalil v prisrBnih besedah gospej prof. Ma.tkovi, prof. Majoeno. vi, uBitelju Stegn.ar.iu in Šentjurskim pevcem, ki so si iztekli posebne zasluge za Vrasno uspelo veselico. y}SIov. Gospodar11 bo prinašal o vojski na Balkanu lo?na in zaninaiva poročila. Prijatelji širite ob tej priliki naš list, da bo vsak zaveden Slovenec dobro poučen o važnih dogodkih na našem jugu. >Slovenski Gospodar« stane za četrt leta sam^ eno krono.