XI. letnik. V Gorici, dne (>. nvgnsla |!'0B. 3 ‘1 številka 1/hnjn vsaki četrtek uti 11. uri dopoldne. Kokopisi se ne vračajo. Nclrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leln •! krone, ;a pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne /a celo lelo 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstri 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv. Hilarija štev. 7. *——* lovensko ljudstvo na'fr S tuin® za vero dom r Naročnino in naznanila s p t c j e m a upravniSIvo v (imit i. SeineniSka ulica S. I tl Posamezne Številke se piodajajo v tob.i karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na -l<« sip Verdijevem le-kaliSču nasproti me stiieniu vitli in na Koreujskem bregu (Riva Como) St. M po 8 vin. Oglasi in poslanice se računi jo po. pel it vrstah, in sicer: če se tiska enkrat I I vin., dvakrat 12 vin., trikrat lt) vin. Večkrat po pogodlu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna liskama" (odgov. J. Marušič) v Gorici. ŽIVIO NOVI PAPEŽ PIJ X.! V torek jo iz [{ima došla vesela vesi. da je za glavarja vesoljne cerkve Kristusove izvoljen kardinal Jožef Sarto beneški patrijarh. Volitev je bila od 10. do 11. tire predpoludne. Kardi-i nal Sarto je dobil dve tretjini glasov. Nad sil Jinsko kapelo se je prikazal belkast dim. Nato slopi pred izvoljenca kardinal dekan Oreglia in ga vpraša, ali sprejme zakonito izvolitev za rimskega papeža? Ko je odgovoril, aa sprejme, odstranili so vsem drugim kardinalom baldahine, le njemu ne. Kardinal dekan ga dalje vpraša, kako se hoče imenovati? Izvoljenec si da ime Pij. Imenoval se bo torej: PIJ X. Nalo peljejo izvoljenca v sakri-slijo, kjer ga oblečejo v papežka oblačila. Oblečen kot papež vrne sc v kapelo in se vsede na prestol, na-(»ravljen na oltarju. Tu sprejme poklone vseli navzočih kardinalov po starosti. Poljubijo mu nogo in roko in se ž njim objamejo. Izvoljenec jim podeli prvi papežki blagoslov z aliarja. Kardinal dekan mu natakne na prst ribičev prstan, katerega novi papež izroči ccremonijskemu prefektu, da mu vdolbejo Njegovo ime. Kardinal M a c c h i je ob 11. uri 45 minut stopil na zunanji balkon sv. Petra cerkve in je zaklical brezštevilni množici, ki se je mej tem nabrala na trgu, te-le besede: „Oznanujem Vam veliko veselje: Imamo papeža, Njega Emlneueijo prečastitega gospoda kardinala Jožefa Sarto, kateri si j<‘ nadel ime Pij X.“ ■'< Ljudstvo je sprejelo to oznanilo z navdušenimi: Živio, živio Pij X.! Ob 12. uri 10 minut stopil je novi papež na notranji balkon sv. Petra cerkve m je prvikrat podelil zbranemu ljudstvu papežki blagoslov. Tudi v cerkvi so se oglasili navdušeni : Živio, živio Pij X.! Hvala Bogu! Imamo tedaj novega papeža, ki je vzet iz pripro-stega ljudstva. Izvoljenec se je rodil v kraj u H i e s e v škofij i t r e v i š k i dne 2. junija 1. 1835. iz priprostih starišev. V šolo je hodil naprej v domačem kraju, od koder je bil sprejet v kolegij v Ca s telfran co. Nato je slopil v semenišče v Padovi, kjer je |iostal mašnik. Služboval je prva leta v Kotila ni vi in Tombolo. L. 18(i7. je bil imenovan za kurata v Salzanu, kjer je pokazaJL. izretIn6~"npost<5lsko gorečnost. TfeviškTskof 'ga~ je v' priz-rmfnje 'Njegovega delovanja imenoval za kanonika prvoslolne cerkve v Trevisu in kmalu potem za generalnega vikarja. L. 1884. ga je sv. Oče Leon XIII. povzdignil v škofa mesta Mantova. Tukaj je vsestransko razvijal svoje delovanje. Njegova glavna skrb je vselej veljala duhovščini. Hotel je imeti vnete in izobražene duhovnike. škof Sarto je globoko izobražen v socijalnem vprašanju. Kot tak se je odlikoval na raznih shodih in ob I raznih priložnostih, ko je s prepričevalno besedo vnemal poslušalce za sv. krščanske uzore. Papež Leon XIII. je hotel odlikovati Njegovo plodonosno delovanje v Manlovi tor gn jc dne 12. julija I. 18i).!L povišal v kardinala in pa-trijarha v Benetkah, kjer je deloval do sedaj. O novem papežu Piju X. govorijo, da je zelo priprost v svojem življenju. Tudi kot kardinal in patrijarh je zahajal v spovednico. Bil je izgled pridnosti in gorečnosti vsej duhovščini. Sadovi Njegovega ne-vmornega delovanja pa so se že pokazali lansko leto ob deželnozborskih volitvah. V Benetkah je zmagala na celi črti katoliška stranka proti so-cijalnim demokratom in liberalcem. To je bila zasluga kardinala Sarta! Prav tako je skoraj po celem beneškem patrijarhatu zmagala katoliška stranka. Pred dvema letoma, ko so v Vidmu praznovali stoletnico milostne Matere Božje, sta slovesnost povečala se svojo navzočnostjo dva kardinala in sicer kardinal Sarto in pokojni kardinal Missia. Lansko lelo se je kardinal Sarto mudil dne 5., (5., in 7. oktobra v Gorici. Bil jo gos! premilostnega kneza nadškoljj^m oo. jezuitov. Zahvaljujoč Božjo Previdnost, ki Ga je izbrala za vrhovnega poglavarja vesoljne cerkve Kristusove, kličemo novemuvnjipe^u iz svojih src: j Na nfroga Volitev novega papeža. V četrtek 30. m. m. predp. ob 10. uri je bila v sikstinski kapeli v Vatikanu zadnja pogrebna slavnost za pokojnim papežem. Prisotnih je bilo 60 kardinalov. Po sv. opravilu je imel sveti kolegij sejo. V tej seji so se določile zadnje okolnosti glede konklava. Kamerlengo kardinal Oreglia je prečita! lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa, v katerem ponavlja izraz sožalja o smrti papeža Leona XIII. in vošči svetemu kolegiju, da bi volitev imela srečen izid. Sveti kolegij je sklenil, da se cesarju zahvali potom posebnega odposlanca. V petek zjutraj je bila sv. maša, pri kateri se je klical sv. Duh. Ob & uri popoludne so se podali kardinali v slovesnem sprevodu v konklave. Kardinal Vannutelli je imel v sikstinski kapeli v Vatikanu nagovor, na kar so vsi zaprisegli. Vsi, ki ne spadajo v konklave, so nato morali zapustiti prostore, katere je zvečer še natančna preiskal kardinal Oreglia, na kar so bila vsa vrata skrbno zaprta. Ob 9. uri zvečer so bili konklavisti sami med seboj. Prva volitev novega papeža je bila v soboto dne 1. t. m. ob 10. uri predpoludne. Na trgu sv. Petra je stalo na stotine ljudi. Čakali so prvega znamenja o glasovanju kardinalov v konklavu. V slučaju, da nima volitev nobenega vspeha, t. j., da ni nihče dobil dvetretjinske večine, sežgo glasovnice pomešane z vlažno slamo in iz dimnika nad sikstinsko kapelo Be pokaže temen dim. V slučaju pa, da je volitev vspešna, sežgo volivne listke, ne da bi jim kaj primešali in iz dimnika se pokaže lahen belkast dim. Ob II. uri in 15 minut se je dvignil iz dimnika lahen belkast dim in občinstvo na trgu je radostno vzkliknilo : „P a p e ž j e izvoljen!" Skoro nato seje dvignil iz dimnika gost temen dim, kar jo pomenilo, da papež še ni izvoljen. Ob 4. uri popoludne je bila zopet volitev in zopet se je pokazal gost temen dim v znamenje, da volitev ni bila vspešna. Volitev v nedeljo dne 2. t. m. je bila tudi brezvspešna. Ob 10. uri 10 minut se je dvignil gost črn dim nad sikstinsko kapelo. Zvečer je čakalo na trgu sv. Petra do f>0.000 ljudi, ki so bili radovedni, kako bo izpala popoludanska volitev. Pokami se je zopet črn dim. V pondeljek dne 3. t. m. je zopet zjutraj in popoludne črn dim oznanjeval, da novi papež ni še izvoljen. IIIIII11111111111111111111111111111111111111II1111111 IMI.UI 11II IM 111111III111111111111111111111111111111II11111111111II11111111II1111IIII11111111111111111111III11111111111J11111111111111111II11111111111111111II1111II11111111111111111111111111111111111 m il 1111111IIIII11III 1111 I i I i i i III11III IIIIII111111111111111III IIIIIIIII | II1111111IIII111111II11IIIIIIIIIII111111IIIII11II1111IIII111111IIIIIIIIIIIIIIIIII llllll 11IIIIIII lili I llllllll IIIIIIIIIIMIII lllll IILLIIIIIIIIIIIIMII1111111111111 llllll III11IIII11111 V torek zjutraj pa je oil izvoljen, kakor omenjamo na prvem mestu, a 60 glasovi Njega Kminencija kardinal Sarto, palrijarh beneški, ki ai je dal ime Pij X., kojega naj Bog živi mogo let I Glasovanje v konklavu. Prvi dan t. j. v soboto je kardinal Hampolla dobil 24 glasov, kardinal Sarto 5. Vsi drugi glasovi so bili razcepljeni. Drugi dan je kardinal Rampolla dobil isto število glasov, Sarto pa mnogo več. V pondeljek je začelo število Rampollovih glasov padali, a Sartovih vedno bolj naraščati. V torek zjutraj je kardinal Ram-poMa dobil 10 glasov, kardinal Sarto pa 5C ' .o je kardinal Sarto zapazil, da je začelo njegovo število rasli in da so kar-nali obrnili pozor nanj, bil je ves potrt in je prosil, naj bi ga pastili, češ, da ni vreden in sposoben. Toda pomagalo ni nič. Zadnji dan je tudi kardinal Rampolla prosil svoje privržence, naj dajo svoje glasove kardinalu Sartu. Drina novega papeža Pfla 1. Oče papeža Pija je bil rokodelec Med 8 brati in sestrami je bil Jožef najstarejši. Mati njegova je živela pri njem, tri še neomožene sestre žive še zdaj pri njem. Njegov brat Angelo je v Mantovi gostilničar. V vasi Salzano živi njegova omo-žena sestra in je Šivilja. Mož sestre Terezije je gostilničar in prodajalec tobaka. Kronanje novega papeža. Kronanje novega papeža Pija X. bo, kakor pišejo časopisi, skoraj gotovo v nedeljo dne 9. t. m. zjutraj. Papeževo kronanje. Prvo nedeljo ali prvi praznik po papeževi izvolitvi se navadno vrši papeževo kronanje. Zjutraj se že zbero vai kardinali v škrlasto rudeči opravi in z baretom, pre-latje ter duhovniki papeževega dvora ▼ sobah novoizvoljenega papeža. Ta se potem usede na bogato pozlačen stol, ki ga pokriva temno rodeč baldahin. Dvanajst duhovnikov nosi stol, na strani stopa še enkrat toliko klerikov, ki imajo pahalnike iz pavovih peres v svojih rokah. Častno spremstvo okoli tega stola, ki bo imenuje nsedes gesUtoriau, tvori papeževa častna straža v španski noši, ki je s helebardami oborožena, potem švicarska garda. Ko pride slovesni sprevod po Konstantinovih stopnjicah do vhoda v cerkev sv. Petra, zapasti papež nosni stol ter se poda na prestol, ki je postavljen pod baldahinom, na obeh straneh pa se posedejo kardinali na nižjih sedežih. Kor začne peti: „Ti si Peter, in na to skalo bom sezidal svojo cerkev 1“ (Mat. 16, 19.) Nato se vse spremstvo, najpreje kardinali, papežu poklonijo ter mu poljubijo roko ter nogo. Papež zasede zopet nosilni stol, na katerem ga takoj mej veličastnim petjem ter bučanjem trobent neso v cerkev sv. Petra. Tu obišče najpopreje dve kapeli: Kapelo najsretejiega zakramenta pa ono sv. Gregorija, kjer opravi svojo pobožnost. Takoj potem ga neso k velikemu oltarja, ki je v ozadja cerkve sv. Petra. Tu ga pričakujejo zastopniki rimskega plemstva, katoliški zastopniki vseh krščanskih držav ter mnogo tujcev iz celega sveta, ki se ma poklonijo tako, kakor kardinali pri portala, ter mu poljubijo nogo. Kardinali se podajo v zakristijo, da spremene paramente. Kmalu se zopet prikažejo v čisti beli obleki: v belih, v široko nagubanih plaščih, katere krijejo gorenje obleke iz brokata, na glavah nosijo bele škofovske kape. Nato prižge ceremonijarij pred papeževimi očmi povezek prediva, ki je pritrjen na vrhu srebrne palice tar mej tem zapoje na glas: „Sic transit gloria mnndi. Sv. oče — tako mine slava svetau. Ta čin naj opominja glavarja sv. cerkve, da je tudi on umrljiva Btvar kakor vsi drugi ljudje tar da je minljiva njegova največja čast. Potem bere papež prvo sv. mašo na grobu sv. apostolov Petra in Pavla. Mej sv. mašo položi en kardinal papežu okoli ramen palij, dolg, več prstov širok trak, ki ima šest črnih križev rdelanih v znamenje, da se mu sedaj izroči najvišja apostolska služba kot pastirja in poglavarja vesoljne Bveta katoliške cerkve. Sedaj zapoje papež: „Gloria in excelsis Deo“. — „Čast Uogu na vi-šavi", drug kardinal pa se poda v spremstvu mnogih duhovnikov v kapelo pot oltarjem, v kateri počivajo kosti sv. apostolov Petra in Pavla, ter tam opravi glasno molitev za novega papeža. Po končani sv. maši podeli papež ljudstvu sv. blagoslov ter se zopet vaede na nosilni stol, da ga neso v slovosnem sprevodu na kraj, kjer se ima vršiti kronanje. — Prostor kronanja je velika altana zunaj cerkve sv. Petra, okoli katere se razprostira veliki, z arkadami obdani trg sv. Petra, na katerem najde prostor mnogo tisoč ljudi. Pol ure se potrebuje, da se pride okoli in okoli tega velikanskega trga. Ko pride papež s spremstvom na balkon, nad katerim se razpenja velikanski baldahin, se vsede na nalašč zato pripravljeni prestol. Spremstvo ga obdaja v krogu in papeževi pevci začno peti verz iz psalma: „Corona aurea super caput eius. — Zlata kronn venča njegovo glavo1*. Na to mu prvi kardinal-diakon odvzame škofovsko infulo ter prime za tiaro, ki počiva na rudeči blazinici. Tiara je visoka, zgoraj zaokrogljeua kapa iz zlatega brokata, ki nosi tri zlate krone, ki so ena od druge oddaljene dve in pol cole. Te krone so zlati obroči, v katere je vdelanih mnogo dragih kamenov, spodnji obroč je največji. Vrh tiare kinča kroglja, na kateri stoji majhen križec. Od zadnje strani visita navzdol dva z dragocenimi kameni in biseri ozaljšana trakova. Do 9. stoletja so nosili papeži samo eno krono, ki je predstavljala njihovo čast, ki jo imajo kot namestniki Kristusovi na zemlji. Papež Bonifacij Vlil. je v začetku 14. stoletja pridejal šn drugo krono, ki naj bi pomenjala, da jo papež vladar in kralj vseh duhovnikov in glavar vseh katoliških kristjanov. Papež Urban V. pa je dodal 1. 1361. tretjo krono, ki naznanja, da je papež tudi svetni knez ter kralj cerkvene države, ki nosi ime „Patrimonium s. Petri — dedščina sv. Petra11 in je nastala iz raznih daril prvih krščanskih vladarjev. Ko kardinal-diakon položi papežu tiaro na glavo, govori na glas te-le besede : „Sprejmi s tremi kronami ovenčano tiaro, ter vedi, da si oče knezov in kraljev — vladar vesoljnega sveta ter namestnik našega gospoda Jezusa Kristusa, ki naj mu bo čast in slava vekomaj. Amen“. S tiaro na glavi se sedaj papež vzdigne ter stopi na najvišji prostor altane, da ga vidijo sto tisoči ljudij, ki napolnjujejo vatikanski trg ter prostore mej arkadami. Opravljen je v belo albo, preparan je z zlato vrvjo, ogrnjen s plu-vijalom, velikim plaščem iz belega brokata, na prsih pa ima velik zlat križec. Nato dvigne oči proti nebu, na široko razprostre roke ter zapoje na glas, da se sliši daleč na okoli: »Blagoslovi naj vas Bog Oče, Sin in sv, Duh 1“ Z desnico pa napravi v znamenje blagoslova trikrat znamenje sv. križa. Ko daje papež prvikrat svoj slovesni blagoslov „urbi et orbi“ — mesta Rimu ter celi katoliški cerkvi, done zvonovi cerkve sv. Petra ter vseh drugih cerkva, ljudstvo pa daje svojemu veselju duška s tisoč in tisoč urnebesnimi klici: „Evviva il papa! Papež naj živi!“ Politični pregled. Državuo-zborska volitev na Kranjskem. — Mesto odstopivšega državnozborskega poslanca Ivana Vencajza postavila je katoliško-narodna stranka v volilnem okraju Ljubljana kot kandidata dvornega svetnika Šukljeja. „Sloveneca pravi, da je nekdanji naš nasprotnik postal naš prijajelj in sobojevnik. Dogodki ua Hrvatskem- — § 56. hrvatsko-ogrske nagodbe iz leta ld68. določa, da je v vsem obsegu kraljevin Hrvatske in Slavonije službeni jezik hrvatski in sicer v zakonodajstvu, v vodstvu in pri upravi. Dalje določa § 57., da se za organ skupne vlade istotako določa hrvatski jezik kot službeni v mejah kraljevin Dalmacije, Hrvatskd in Slavonije. Iz tega se jasno vidi, da je madjarščina na Hrvatskem nezakonita. Pri vBem tem pa jo novi ban Pejačevič zaukazal napraviti na poslopja državnih železnic v Zagrebu dvojezičen napis, pri katerem se šopiri na prvem mestu madjarščina. Naravno, da je na hrvatskem začelo zopet resno vreti I Ameriški Hrvatje za svoje brate. — Listi poročajo, da je dalmatinski deželni poslanec prijel iz Amerike 5000 kron, da jih razdeli med sirote padlih Hrvatov. V severni Ameriki pa so nabrali v ta namen že 70.000 kron. Kriza v Kurherjevem kabinetu — Listi poročnjo, da finančni minister B(ihm-Ba\verk vsekako odstopi, če se v korist Ogrov reši sedanja sladkorna kriza. Drugi viri trdijo, da bo odstopil v tem slučaju celi kabinet. Korupcija na Ogrskem. — Člen neodvisno stranke posl. Papp jo govoril v ogrski zbornici o slavnostih povodom otvoritve Hakocyjeve razstavo in obsojal postopanje častništva, ki se teh slavnosti ni hotelo udeležiti. Začel je govoriti o korupciji, zapustil med govorom svoj prostor ter so podal k mizi zborničnega predsedniška, na katero jo položil 10 bankovcev po 1000 kron in izjavil, da se ga je hotelo s tem donarjem podkupiti, naj bi v zbornici ne izustil namoravanaga govora ter za nekoliko dni zapustil Budimpešto. Izjavil je nadalje, da mu je denar izročil voditelj Košutovega glasila in bivši opozicijonalni poslanec Martin Dienes. — Urednik Košutovega glasila, da mu je dejal, da nastopa po nalogu nekega ministra, ki je zapričel veliko korupcijsko akcijo, da bi so na ta način premagalo opozicijo. Ta razkritja so provzročila silno razburjenje. Izvolili so posebno komisijo, ki bode vso zadevo preiskovala. Urednik Dienes je pobegnil iz Budimpešte. Pravijo, da je dobil 200.000 K za pot v Ameriko. Reški guverner grof Szapary. ki je Dienes-a podkupil, je že odstopil. Opozicijonalni poslanci so min. predsednika grofa Kuhena naravnost obdolževali, daje on udeležen na podkupovanju. Khuon bo moral radi toga odstopiti. Rusija In Madžurija. — Vseve-doči nemški listi poročajo, da jo Rmija naznanila kitajski vladi, da prepove tujcem bivati v Mandžuriji in se tam ba-viti s trgovino za dobo šestih let. Po preteku te dobe pa, ko bode napravila Rusija v Mandžuriji red, bodo smeli tujci zopet vrniti se v Mandžurijo in se tam baviti 8 trgovino. Prehod ruskih vojnih ladij skozi Dardanele. — Te dni je naprosil ruski poslanik v Carigradu sultana, da bi dovolil ruskim vojnim ladijam, ki so namenjene na skrajni vstok, prehod skozi Dardanele. Sultan se nahaja vsled tega v veliki zadregi, ker se boji drugih ve-levlasti. Na teh ruskih ladijah se nahaja vse polno orožja namenjenega v Port-Arlhur. Dopisi. Iz Rima, 26. julija 1903. — (Konec.) Kako žalosten je bil položaj katoliške cerkve, ko jo Leon XIII. prevzel njeno vodstvo I Preganjali so jo na Nemškem, zatirali na Ruskem; ameriške države pa so bile jedva še v zvezi z Rimom. Tedaj je nastopil Leon in pričel blažiti nasprotja, ki so Re javljala povsod med cerkvijo in državo. Sklenil je prijateljstvo a protestantsko Nemčijo; vklonil si celo trdo Rusijo; in vse je poskusil, da bi mogel pridobiti framasonsko Francijo. — Samo ena država ni bivala zanj, samo ene ni poznal. Ta je bila Italija. — In ravno tu vidimo najlepše silo njegove volje I Saj je bil vendar on Italijan; in Italija je bila njegova domovina. Ljubil jo je, kakor jubi vsak kraje, kjer se je rodil, kjer ga je rodna majka učila govoriti najmilejši jezit Kdo se ne spominja več nesrečne vojne, ki jo je imela Italija z Abesinijo? Na stotine laških vojakov je bilo ugrabljenih tedaj in odvedenih v jetništvo Me-nelikovo. V dno srca je zabolelo pokojnega sv. očeta, ko je videl toliko svojih domačincev v bedi in nesreči. In ker drugega ni moglo storiti njegovo plemenito srce, tedaj je poslalo v svojem imenu zaslopnika v osebi patrijarha Makarija k Meneliku, da bi laškim vjetnikom izposloval od njega prostost in povrat v domovino! Da, ljubil, vročeje ljubil svojo krasno talijo! In vendar je bil trd, neizprosen, nespravljiv napram njej. Roko sprave jc podal Bismarcku, ko je le-16. v Nemčiji coval škofe in duhovnike v verige; a taliji, svoji ljubljeni domovini, je ni podal. ¥i je podal, ker ni hotela poravnati vne-jovjojočih krivic, ki jih je prizadela sveti cerkvi. Človek ne ve, komu bi se tukaj aolj divil, njegovemu silnemu zatajevanju ali njegovi silni ljubezni do svete cerkve, čijo prava je branil vedno z vso odločnostjo in za katero je moral toliko trpeti. Kako velik je bil vendar Leon XIII.! Sedaj počiva; sedaj vživa že rajsko plačilo v nebesih! Velikega zgodovinskega pomena pa I so ti kratki dnevi po njegovi smrti. Ka-tolišku cerkev je pričela z Leonom boj z vsom modernim Bopu in cerkvi sovražnim sveioin. Gigantičon bo ta boj. Leon XIII. jo kot najboljši vojskovoj podal direktive zanj na vseh poljih. Kdo bo vodil tu boj dalje? Ves svet čuti instinktivno pomen toga vprašanja. Zalo gledajo sedaj vsi le v Rim. V kratkem zasede izpraznjeno mesto nov mož, nov vojskovoj. Kdo bo la? Kako bo nadaljeval započeto vojovanje?--------- Mi katoličani smo lahko mirni. Jezus Kristus jo s6 svojo cerkvijo; On izroči vodstvo svojo cerkvo gotovo pravemu možu; za to molijo kardinali; za to se moli posobno tu v Rimu kot srcu katoliškega sveta; za to moli vos katoliški svet. Cerkov je premagala vso pogansko kulturo, in ta je bila gotovo zolo silna in visoka; premagala je vse navale barbarskih narodov, in ti so bili gotovo zelo strašni; mirno je sprejela i sedaj boj z vso moderno civilizacijo; hujši bo sicer ta boj, kot so bili prejšnji, toda cerkev ima zavest, da zmaga... Konklava sc vdeležijo vsi kardinali, razun seveda onih, ki bodo fizično zadržani kakor n. pr. nadškof iz Sydney-a v Avstraliji, ki potrebuje samo za potovanje v Rim 33 dnij, ali nadškof iz Palerma v Siciliji, ki je nevarno bolan. Kardinalov je 64. Danes se je prečitala tudi oporoka sv. Očeta. Njegova ljubezen do cerkve se kaže tudi iz njo v vsem sijaju: vse svoje zasebno imetje jo zapustil sv. Stolici; rimskim ubogim pa je daroval 50.000 lir... Otnlež. — Prosili smo in dolgo čakali za poštni nabiralnik. Imeli smo sicer ludi zdaj nad 20 let vsakdanjo poštno zvezo, toda le privatno na laslne stroške. Zdaj nam je po mnogih ovirah slavno c. k. poštno ravnateljstvo dovolilo nabiralnik in sicer dva: v Otaležu in v Pljužnjah. C. kr. poštna zveza se je pričela z 1. avgustom. Imamo zdaj dvojno zvezo s c. kr. poštno vožnjo Cerkno-Idrija in to vsaki dan. S tem nam je prav zelo vstreženo in smo hvaležni slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Sedež je v Otaležu in ta posel opravlja občo spoštovani g. Jakob Jereb, Iz Podbrda. — 27. m. m. je bila slovesna zadušnica po ranjkem sv. Očetu, papežu Leonu XIII. Udeležili so se slovesnosti vsi prosti inženirji — v gali, — orožniki — v uniformi, — le c. kr. pošta v vsakdanji obleki, menda zato, da se je pozneje na pošti tem slobodneje udrihalo po duhovnikih. 27. m. m. zvečer prišli so: železniški minister H. pl. Wittek z gčno. sestro, Fedr. M. baron Beck sč soprogo, baron Wurm, v:šji stavbenski svetnik pl. Hanak in drugi tehnični izvedenci, po novi cesti čez Petrovo-brdo iz Škofje Loke oziroma z Jesenic. 28. so si visoki gospodje ogledali predor in črto do Hudajužne. Predora ao zvrtali že 1968 m. Zjutraj ste gospica pl. VVittek in baronica Beck obiskali našo revno farno cerkev, popoludne pa jo prišel v župnišče sam R. pl. Wittek. „Wir sind schon alle Bekannte1* — je rekol ubogemu gorskemu duhovniku visoki železniški minister. Res prijazen gospod ! 30. pokopali so tretjega pravoslavnega delavca. Slaba hrana, žganje, in menda podnebje škoduje tem sicer čvrstim ljudem. — Letina precej dobra. Na občinske volitve so menda pozabili. — Prihodnjič še kaj. Novice. Našim naročnikom. — P r o si m o častite naročnike, naj nam nemudoma dopošljejo naročnino. Z listom imamo obilo stroškov. Ker je naročnina zelo majhna, nam je mogoče izhajati le, ako vsi naročniki do zadnjega storijo svojo dolžnost. Uvažujte te naše besede! Pričakujemo za trdno, da nam do kouca avgusta vsi naročniki dopošljejo naročnino. Nekateri dolgujejo še za leto 1902. in celo za leto 1901.! Odredba preč. kn.-nadftknlijHkegn ordinarijata. — Ravnokar smo dobili v roke okrožnico prečastitega ordinarijala, v kateri se naznanja e. duhovščini izvolitev Njega Kmineneije kardinala Jožela Sar to, palrijarha beneškega, za rimskega papeža. V nedeljo ali pa prihodnji praznik naj bi se po vseh farnih cerkvah po slovesni sv. maši pel: ,,To Deutn" za srečno izvolilev novega glavarja sv. cerkve, ki si je nadel ime: I’ij X. Tako okrožnica! ('. g. dr. Fr. Žigonu, profesorja modroslovja v goriški bogoslovniei, je v pondoljek okolu poldne obšla slabost. Našli so ga potem v spalnici v nezavesti na tleh ležečega. Mislilo so jo s prva, da je kaj hujšega, pa se je kmalu pokazalo, da ga je omamilo neko zdravilo, katero jo rabil. Hvala Bogu, da se je zdravje zopet vrnilo. To veselo vest naznanjeno vsem častitim sobratom, ki so se na nas obrnili. Bog ohrani vrlega profesorja in 1 iskrenega slovenskega rodoljuba mnogo, mnogo let v prospoh sv. cerkve in čast milega naroda! Nove sv. maše. — Č. gg. novo-mašnika Albert Leban in Ignacij Kobal sta darovala prvo sv. mašo v torek dne 4. t. m. in sicer prvi v cerkvi sv. Ignacija, drugi pa v slovenskem „AlojzijeviSču** v Gorici. Drugi gg. novomašniki bodo opravili prvo nekrvavo daritev v tem-le redu: Jožef Fon na Libušnjem dne 9. t. m ; Franc Lavrenčič isti dan v Zgoniku; Ivan Podobnik isti dan v Otaležu; Anton Hreščak isti dan v Sežani; Jožef Ivančič na Kamnem dne 16. t. m.; Roman Romano v Fiumicellu dne 9. t. m.; Hektor Delfabro v Gradišču dne 15. t. m. Promoviranje. — Gosp. Ferdinand T e r k u č, notarski kundidat, ki je nedavno na višjem sodišču v Trstu napravil notarski izpit v vseh deželnih jezikih, s prav dobrim vspehom, bil je 26. m. m. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Novemu doktorju častitamo prav iskreno I Osebne vesti. — Ravnatelj c. kr. učiteljišča v Ljubljani,g.Frančišek Levec, je imenovan dež. šolskim nadzornikom za Kranjsko. Dosedanji dež. šolski nadzornik, g. Peter Končnik, pa je pri-deljen dež. šolskemu svetu za Štajersko. Imenovanju. — Davčni kontrolor Karol T a s s i n i je imenovan davkarjem; davčna pristava Josip Anthoi-n e in Alojzij Mrach sta imenovana davčnima preglednikoma, oziroma oficija-loma; davčna praktikanta Adolf S 1 a-banja in Marij B o m b i g sta imeno-novana pa davčnima pristavoma. Davčnima nadzornikoma sta imenovana finančna koncepista Anton P u 1 i n in dr. Julij Gleva. Finančna konceptna praktikanta dr. Karol Kavčič in Filli-n i c h Jožef imenovana sta finančnima koncepistoma. Smrtna kosa. — V četrtek je umrl v Gorici dvorni svčtnik v pokoju, g. Ferdinand pl. Zoerrer, oče deželnosod-nega svetnika, g. Riharda pl. Zoerrer-ja. Za slovensko sirotišče v Gorici oziroma za „kat. društvo detoljubov" so darovali: P. n. gg. M. D. 1 K, Leopold Lisjak 40 vin., F. D. 2 K. Vsem iskreno zahvalo! Za „Alojzijevišče“ zbrali na novi maši č. g. Ignacija Kobala 110 K; podaril proč. g. Ant. Berlot 10 K, preč. g. Jos. Kosec 10 K, preč. g. Fr. Gehet 10 K, preč. g. Fr. Pavletič 6 K, neimenovana 6 K, volilo f vikarja Ant. Batagelja 25 K. Bog stotero povrni! Gospodarski dom v Črničah. — Mlekarska zauruga v Črničah je skleniia, Ja si Hezida goipodarski dom, kjer se bodo naši kmetje zbirali in se poučevali o gospodarskem napredku. Pod njegovo streho postavijo tudi novo mlekarno. Zemljišče se je že kupilo in tudi načrti so izdelani. Prihodnjo nedeljo se odda stavba onemu, ki vloži do tedaj najugod-niše ponudbe. Crničani in ž njimi Goja-čani, katerih je v društvu skoraj polovica, napredujejo torej jako lepo. Žal, da se Seljani in Batujci ne zanimajo za to prepotrebno društvo. Mnogo je pa še celo Črničanov, ki gledajo le od strani in nekateri celo hujskajo proti društvu. Kmetje, ne bodite taki, marveč združite se in z združenimi močmi delujte za svoj blagor. Ge se pa boste v takih rečeh prepirali, potem vam ni pomagaj. Velik javen ljudski shod v Gorici. — Akademično ferijalno društvo »Adrija" priredi v Gorici v nedeljo dne 9. avgusta ob 10. uri zjutraj velik ljudski shod na Katarinijevein vrtu. Dnevni red: 1. Slovenska ljudska šola; 2. Slovenska gimnazija v Gorici; B. Slovenska univerza v Ljubljani. Židovska pekarna (Panilicio) v Gorici. — Žid Dčirlles je napravil v Gi-presni ulici veliko pekarno, s katero hoče tekmovati z domačimi peki. Kakor čujemo, vgovarjajo goriški peki slovesno, da bi prodajalci jestvin in drugih reči pomagali razprodajati kruh iz le židovske pekarne. ' To bi strašno škodilo poštenim a revnim pekom v Gorici, kateri se sč žulji svojih rok komaj preživljajo. Priporočamo go riškim meščanom, naj nikar ne dovole, da bi kdo vničil sobrate, kateri prodajajo kruh po isti ceni, kakor ta židovska pekarna, ki hoče druge uboge peke izpodriniti. Prodajalci, kateri bodo židu D«ir-flesu pomagali prodajali kruh iz te pekarne, so med drugimi ti-le: Felice M o-s e t i g, za vojašnico 9, Antonio Z a ropar o, v se uoniški ulici 14, D e B I a s, v Rašlolu 21, Jožef B I o k a r, na trgu sv. Aniona 7, Bisiach v Podturnu, Josip G o m e 1 pri soškem mostu, Rajmund Gastellilz na Placuti, Mosetig na Kornju, Ivana Gregorič v ulici Ascoli 18 itd. Luteranska propaganda. — Lu-terani širijo med slovensko ljudstvo kratke spise, s katerimi hočejo vcepiti svoje nazore. V roke so nam prišli ti-le spisi: „Junak“, „Rešen iz krempljev leva" „Hrabri bobnar", „Imena v knjigi življenja", »Kedaj mislile doseči cilj svojega življenja?", »Kaj je tvoje upanje?", „To je resnica I", „Ste li srečni?" Spisi so na videz nedolžni, a nosijo na sebi vendar-le znak luteranslva. Pozor! La Lega nnziouale. — V listu „L’Eco del LTorale" št. 87. čitamo med novicami, da je društvo „La Lega na-zionale" tudi letos razpisalo štipendije za mladeniče, ki se mislijo posvetiti s v. mašniškomu stanu. Kakor je videti, postalo je to društvo katoliško. Zapomnimo si to! O priliki vtegnemo o tem še kaj zanimivega zapisati. Ne begajte se! — Nekateri zadružniki „Krojaške zadruge" so se zbegali po ostudni pisariji v „Soči“ in „Primorcu“. Rojaki! Ne begajte se! Bolje je, če agi-tujete med ljudstvom za »Krojaško zadrugo". »Krojaška zadruga" ima v svoji zalogi toliko blaga, da se pokrijejo vsi dolgovi in izplačajo tudi vsi deleži. Odvisno je vse le od dobrega trgovanja. Delujmo vsi na to, da hudobija »Soče" in »Primorca" ne zmaga! Koga zagovarjajo! — „Soča“ in njen lastnik Gabršček zagovarjata bivšega poslovodjo „Krojaške zadruge" Avrelija Bisaila, katerega so radi zanemarjanja poslov morali odsloviti. Tako zagovarjanje jo sramotno! Človek, ki zanemarja svoje dolžnosti, je obsodbe vreden, bodisi te ali one stranke! Goi^ja proti »Krojaški zadrugi” od strani „Soče“ in njenega lastnika Ga-brščeka je ostudna. „Krojaška zadruga" je slovenska trgovina in sicer prva trgovina z manufakturnim blagom v Gorici. Korist, katero je imelo občinstvo od nje že do zdaj, je velikanska. Blago je pošteno, cene so nizke. Radi nje so morali tudi laški trgovci cene znižati. Žalostno je tedaj, da hočejo Slovenci to slovensko trgovino vničiti. Lahko rečemo, da nista „Soča“ in nje lastnik Gabršček še nobene laške tvrdke tako strahovito „mesarila“, kot to slovensko. Proti temu se morajo dvigniti vsi pravi slovenski rodoljubi. Odpor proti tej ostudni gonji obstojaj v prvi vrsti v tem, da hodimo v »Krojaško zadrugo" kupovat. „Soča“ z dne 1. avgusta se roga »klerikalcem", češ, ti so nezavedni in hodijo raje drugam kupovat. — Rojaki, pokažimo v dejanju, da je „Sočina“ trditev neresnična. Podpirajmo »Krojaško zadrugo", da se bo, kakor doslej, v korist goriških Slovencev čvrsto razvijala! Krokodilove solze pretaka glasilo goriških naprednjakov radi deležev »Krojaške zadruge", ki so baje v nevarnosti, da se ne izplačajo, ali ne tako hitro, kakor bi bilo želeti, hi kdo je provzročil in še vedno provzroča to nevarnost ? Napredna stranka. Ko sta »Centralna posojilnica" in »Kr. zadr." skušali dobiti kolikor mogoče velike popuste od upnikov, pri katerih je bil Avrelij Bisail naročil veliko več blaga nego ga je potreboval, se ubogi zadružniki niso čisto nič smilili naprednjakom, iz katerih srede so šla pisma upnikom, naj se trdo držč ker »Gentr. posoj." že plača. Z nekakim sa- mozadovoljstvom potrjuje napredno glasilo z dne 25 juliju, da ..tako se je tudi zgodilo". Da, zgodilo se je, pa v škodo zadružnikom, ker koristi židovskih upnikov in krščanskih dolžnikov si nasprotujejo. Naravno jo, da »Genlralna posojilnica" plača le toliko, kolikor dobi za blago in zarubljene lirjatve. Ako to ne zadostuje za dolgove in deleže mora trpeli ali upnik, ali zadružnik, ali oba. Kolikor je napredna strunka s svojimi dopisi pridobila upnikom, ki so imeli itak lepe dobičke pri zadrugi, za kar je izborno skrbel Avrelij Bisail, za toliko so znižali glavnico, iz katere naj bi se plačali d o I e ž i. Naprednjaškemu denarnemu zavodu v Gorici je bil dolžan Avrelij Bisail okolo 1000 K, za katero je bila »Kroj. zadr." prevzela poroštvo. Sploh gre glas, da Avrelij Bisuil, ki nosi zlate prstane na rokah, ima naložen denar v naprednih denarnih zavodi 1. A napredna gospoda ni napravila rubeža Bisailu, marveč je vložila prošnjo za rubež proti »Kroj. z a d r.", p o r o k i n j i. Našel se je mož, ki je plačal za »Kroj. zadrugo" okolo 1000 K; a ker napredni denarni zavod mu ni hotel izročiti pravic proti Bisailu, je »Kroj. zadr." v nevarnosti, da bo morala povrniti 1000 K, katere je njen prijatelj za njo založil. To je zopet na škodo zadružnim deležem. Ko je »Centr. posoj." zarubila tir-jatve, katere je imela »Kroj. zadr." pri svojih odjemalcih, je te pozvala, naj se v določenem roku izjavijo, ali in v koliko priznavajo zneske, ki so se jim naznanili. Napredna gospoda je porabila to priliko v to, da je poskrbela izjave s .posredovanjem odvetnika zato, da narastejo stroški »Krojaški zadrugi". Tako se zopet manjša glavnica, iz katere naj se plačajo deleži. »Centralna posojilnica" je izročila »Krojaški zadrugi" blago, da je razpečuje kolikor mogoče dobro, ker po tej poti pride do svojih deležev, do novega življenja. Napredno glasilo pa odganja odjemalce, kjer le more, ter skuša na vse načine škodovati trgovini. To je zopet le na škodo »Kroj. zadr." in njenim deležem. Iz tega sledi, da napredni gospodi ni za to, da H zadružniki dobili svoje deleže, marveč ravno nasprotno za to, da bi jih ne dobili, da bi mogli hujskati zoper »kavče". Zadovoljni so bili z Medvedovim načrtom, po katerem bi zadružniki zgubili deleže, kakor priznava napredno glasilo z dne 22. julija. Nad vse jim je konkurz, pri katerem ne bi zgubili zadružniki le deležev, marveč bi doplačali še jamstvo v polnem znesku. — A zdaj da jim je za deleže ubogih zadružnikov? In vendar jim je za nje; pa tako, da namesto Avrelčka, ki jih je zabil v blago, naj jih plača »Centralna posojilnica", ne iz prodanega blaga, ampak — iz svojega. No, ali nimate še kake druge take pohlevne želje! ? Pazite ua kuretiuo. — Te dni je bilo vkradenih Plahuti Antonu, stanujočemu na cesti, ki pelje od soškega mosta ob Soči v Stračiče, 17 glav ku-retine, Kocijančiču Josipu, bivajočemu v ulici Leoni, 7 glav in Antonu Devetaku, v ulici Luigia, dve kokoši. Norišnica. — V soboto seje mudil v Gorici znani psihjater, dr. Paetz, ter si ogledal v spremstvu dež. odbornikov prostor, na katerem se namerava zidati deželna norišnica. Dr. Paetz se je izjavil, da odgovarja omenjeni prostor popolnoma svojemu namenu. Torej Hubelj ne Mrzlek. — Pred kratkim smo poročali, da je neka dunajska tvrdka tukajšnji mestni upravi stavila ponudbo, da priskrbi goriškemu mestu vode iz Mrzleka proti odškodnini 1,350.000 K. Povedali smo tudi, da se je mestni svet s to zadevo že bavil, ter da je bil izvoljen odsek, ki naj omenjeno ponudbo prouči ter o nji mestnemu svetu v 14 dneh poroča. Kakor čujemo zdaj, imeli bo naši mestni očetje zaupno sejo, v kateri so sklenili, da se nima gledč zgoraj omenjene ponudbe le vsaj osem dni ničesar zgoditi in se prej prepričati, ako bi ne bilo bolje, da se napelje iz Hublja voda v Gorico. Torej vedne študije, pa brez vode. Društvo »Domovina" v Gradcu priredi dne 9. avgusta na splošno zahtevanje zopet veselico v lepo okinčani dvorani »Steinfelder Bierhalle". Sodelovalo bode zopet hrv. društvo »Slavulj" sč svojim toliko priljubljenim lamburuškitn zborom Na vsporedu bode I.) petje domačega moškega zboru. 2.) Na željo občinstva ponovljenje veseloigre dr Vse/.iiHl in njegov sluga Stipko Tiček. 3.1 Šaljiva pošla in konfeti vojska. Začetek ob \. uri popoludne. Vstopnina 40 vin. Cisti dobiček je namenjen za ustanovitev lain-buraškega zbora. Poskusen samomor. — Kuharica v restavraciji tukajšnjega južnegu kolodvoru, Ana Gelič se je hotela v soboto zjutraj zastrupiti in je v ta namen popila nekoliko žvepleno kisline. Prihiteli so ji še o pravem času na pomoč ter jo privedli v tukajšnjo žensko bolnišnico. Nesreča. — Delavec, ki se je ponesrečil pri delu na novi cesti Bača-Kneža, se imnnujo Andrej Loviščik in je bil doma iz Gorenje vasi pr' Kanalu. Strela. — Dno 24. m. m. jo V Danuli, pri Sežani, strela ubila nekega pastirja, ko je gnal živino s paše domov. Strela ubila je pri ti priliki tudi jednega vola in eno kravo. V vasi sami pa je strela udarila v neki dimnik ter švignila iz hiše v bližnji hlev, kjer je ubila enega prašiča. — Dela na bohinjski železnici. — Na črti med Kanalom in Gorico bohinjske železnice, katero je prevzela tvrdka Sard-Lenassi in dr., začeli so z delom že na več krajih. Od obeh strani kostanje-viškega hriba, do vhoda v predor, se kopajo rovi. Pri Dolgi njivi napravljajo barako. Tudi pri plaveh so začeli že na več točkah delati. Pred predorom v Prelesju se napravljajo rovi. Istolako so pričeli delati -.,zu Kanala in posebno tam, kjer bode stal kanalski kolodvor. Na raznih krajih so se odprli kamnolomi, tako n. pr. jeden pri Sv. Tvojici v Kron-bergu. — Na Lokvah — kjer ljudje nimajo navade umirati — je umrlo v juliju t. I. 5 oseb v skupni starosti 352 let 10 mesecev in 14 dni. Treska in hudega vremena — reši me, Gospod! moli marsikdo, ko se nahaja sredi nevihte izven varnega doma. A človek mora tudi sam storiti, kar mogoče, da ne pride pod strelo. Poskušnje bo dokazale, da treska najrajše v drevesa, ki imajo v sebi neko »štirko", kakor so hrast, topola, vrba, jesen, javor. .. Ne tako pa v drevesa, ki imajo listje napojeno z nekakim oljem, kakor bukev, oreh, lipa, bor. .. Kakč> nevarna so razna drevesa v naših deželah, je dokazal Prohaska takč: hrast 321, mecesen 95, jela 38, smreka 1'8, breza 14, bukev 08, bor 09, jelša 00. To je po domače: če trešči n. pr. v bukev enkrat, v mecesen 3 2 krat, v jelko 13 krat, v smreko 6 krat. Rajši treska nadalje v topolo, kakor v hrast; in rajši v hruško nego v jablane. Tudi je dobro vedeti, da trešči veliko hitreje v suh les nego v rastoča drevesa: bati se je torej na samoti stoječih kolov, stebrov, sušilnikov (za seno ali deteljo), lesenih kozolcev in takih reči. Romanje v Padovo. — Nekdo iz Vrtojbe nam piše, zakaj da nič ne objavimo o romanju v Padovo? Odgovarjamo, da nismo o tem romanju dobili do zdaj še nobenega obvestila od nobene strani. Dopisnik pravi, da bo to romanje 16., 17. in 18. t. m. in da bodo na železnici za vse vlake znižane cene. Pravi tudi, da je dobil »tessere" za nekatere osebe. Čudno, čudno, da ne dobijo slovenski katoliški listi v Gorici o tem nobenega obvestila! Za kratek čas. Osleparjeni zdravnik. — Neki zdravnik, katerega je kmet klical k svoji bolni ženi, je velezaupno vprašal, če bo tudi dobil plačilo. Kmet mu pokaže pet zlatov rekoč: »Ti so vaši, če mojo ženo ozdravite ali pa umorite". Na to zagotovilo začel je zdravnik zdravili bolno ženo. A že drugi dan je žena umrla. Ko je doktor zahteval obljubljene zlate, vpraša ga zviti kmet: Ali ste mojo ženo ozdravili". — »Žal, da ne", odgovori ta. — »Ali ste mojo ženo umorili"? — »Bog me varuj tega". —»Haha, potem nimate nikake pravice do zlatov. Jaz vztrajam pri pogodbi". Škodljive knjige. — Nek župnik je svojim faranom posebno goreče govoril na srce, da naj vse one knjige, ki begajo človeka in kvarijo nravnost, vničijo. Naslednjega dne prinese kmet-dobro-voljček svoje in svojih sosedov davčne knjižice z opazko, da jih te najbolj begajo. ooooooooooo 0 Krojaška mojstra y ^ čufer & Bajt $ jC v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 V.* v hiši i». J (* r n e j n Kop h i' h u izdelujeta A vsakovrstne obleke zn mo2ke v po meri. bodisi Ime ali pa ^ 0 priproste. 0 0 1’ripomčnta so svojim rojakom /j Ov Gnriri in na deželi, posebno pa r duhovščini za obilna naročila. Q ooooooooooo la ra >.• |noil.-i dni' 14 avgusta I i>oa. ot) 9. uri zjutraj posestvo Janeza iJcvcica na Vrliuvlju h. it. II., nahajajoči1 sc na lepem prostoru in oli-(\ua hi>o z dvoriščem in vrlom, kleli, hleve Ier zemljišča z »ozdom vred. ^ y//////////////yv////i v/k' * x S 3$$ A 0 R JV / ^ § U lisi 5 S šip* borita, t Gosposka ulicaš.7, . _ iisi ^Sg| priporoča / S svojo veliko zalogo mod. k £ I Na Travniku štev. 5. V ponedeljek 10. avgusta prieno prostovoljna dražba vsega blaga, nahajajočega se v ma-nufakturni zalogi v Gorici na Travniku št. 5. Krojačem sc nudi lepa prilika! Jjp Pozor! Pozor! ^ vinil! -VL,VLA\/.\iVuV..V.,V„V1.VL.V1.V1,V..V. • M* Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani |#i V SŠŠ :s; *•..• ■■> o $ S IS I«« blaga, kakor vosti okraskov : ke, rokavice, nogavice, pajčolano, solčnike, dež- ^ »■ nike. trakove, pasove, predpasnike, vse potreb-ščine za šiyilje. Zaloga najboljšega perila za SKŠ/R * gospodein gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd. ifisms Na prodaj je brin in Orno briško, vipavsko, furlansko in islrijunsk<> vino. Odpošilja sc na vso kraji' v sodčkih oil 5li litrov naprej. Postrežba je točna. Se priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Ponle Isonzo lišt. 6. (»orica. 00000000000000000 000000000000000 i >/✓///////////////« A Teodor Slabanja, jj Ji srebra r, ” ^ v Gorici, ulica Moreli 12, U priporoča prečast. dnhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- Srodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tndi na obroke f) Obroke si pa preč. p. n. gospod fcd naročevaleč sam lahko določi. 1] )) hlna poso ilnicaa v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4'/t polu meseč no; nevzdignene obresti pripisuje konec lela h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na oselini kredit po 60/ in na vknjiibn po 5'/,. Sprejema Alane z glavnimi d e-leli po 200 K in z opravilnimi de leli po 2 K. Otvarja članom ti'k o če račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na rnzpolago položnice c. kr. poilne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poStnih itroSkov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih o tudi popoludie od 2—4 v ullol Vetturlnl 9. O j 000000000000 0000000000000000000 ° Pašti, makaronom itd. pravi se po slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi Ilirske testenine Gospodinje! Ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah paste, ampak „1 lirskih testenin", katere se vdobe v škatlah po % in po '|4 kg. Dniiaskii Gesla šl. 15 v Malovi liiši ? pritličji vz|>r<‘jrm:i /.ilViiroVillljil v-,iku\i -1nili posl upi j. pmiiir- ^ nin in puljskih pridriliin proti požarni škodi, kakor 1 Imli /\ono\ prnli poškodbi. Pojasnila dajo in vzprejema ponudbo ravnateljstvo 9> zavarovalnic*«1 v pritličju .Modjatovc hiše na Dunajski testi v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Yzajemna zavarovalnica \ Iijubljani“ je <‘!: oovrača izgubljeni tek in voljo do jedi, ilonaša mnogo k okrepljenju telesa Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči več nadejali niso. Germanova živ jenska esenca se pripravlja iz blagodelu joči h, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske iu otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici. za sprcmnico iu odpravo 10 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslavljajo K. Germana lekarna „pri črnem orlu“ v Belovaru, Hrvatsko. V znak pristnosti im i vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Lje-karna k Mcmaom orlu" K. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi druga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.