oglašajte; v
najstarejšemu slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXX. — LETO XXX.
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 18, 1947
Domače vesti
Se vrnila iz Floride
Iz Tampa, Fla., kjer se je nahajala mesec in pol, se je vrnila nazaj na .svoj dom Mrs. Bertha Kapel iz 13513 Rugby Rd. Tamkaj se je nahajala pri svojih sorodnikih Mr. in Mrs. John Perko, ter kot pravi se ji je zelo dopadlo.
ŠTEVILKA (NUMBER) 54
Prog. Slovenke krožek št. 2
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se polnoštevilno udeleže. Podana bodo razna poročila in ukrepalo o bodočem delovanju.
Pisma iz domovine
Na poštnem uradu collinwood-ske podružnice na 976 E. 152 St. imajo pisma iz stare domovine za sledeče: A. Dugan, 14121 Westropp Ave., Ivo Brekich in Mary Mlakar, 14903 Hale Ave.
s. N. Čitalnica
Jutri večer ob osmih se vrši se;ia Slovenske narodne čitalnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Citalničarji so vabljeni, da se je udeležijo.
Nov grob
FRANK KAPLA
Po kratki bolezni je preminil v mestni bolnišnici Frank Ka-pla, star 62 let, stanujoč na 1064 E. 61 St. Doma je bil iz Domžfll, odkoder je prišel ,"'' Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Birk, doma iz vasi Vir, hčer Mrs. Mary Andrews, sina Adolpha, tri vnuke, brata Filipa v Chicagu in Antona v stari domovini, sestri Mrs. Mary Straus in Mrs. Poloni jo Lončar, bratranca Vincent Kapla in v New Yorku sestrični Mrs. Cecelia Stefančič in Helena Kapla. Sin Frank je bil ubit v vojni na Pacifiku leta 1945. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
Molotov postavil zahtevo za nemške vojne reparacije
Nemčija naj bi plačala 10 milijard dolarjev v dobi 20 let; Zedinjene države bodo zahtevi nasprotovale
MOSKVA, torek, 18. marca—Sovjetski zunanji minister Molotov je na snočnji seji zunanjih ministrov zahteval, da Nemčija plača Sovjetski zvezi 10 milijard vojne odškodnine in da se doba plačevanja raztegne na dvajset let, toda iz zanesljivih virov se je izvedelo, da bodo Zedinjene države nasprotovale temu, da bi se doba plačevanja raztegnila na toliko let.
Molotov je v ljutem napadu*'
na zapadne sile izjavil, da želi,
da bi konferenca štirih sil iz-
generali odločilen vpliv na trumana, sodijo ruski krogi
MOŠKA, 17. marca—(Piše Eddy Gimore za AP)—Mnogi Rusi so prepričani, da se za zadnjimi potezami predsednika Tru-mana glede Grčije in Turčije nahajajo ameriški generali, o katerih sodijo, da so Trumana popolnoma pridobili na svojo stran.
V tej zvezi Rusi opozarjajo na važno vlogo, katero igrajo ameriški generali na konferenci zunanjih ministrov.
Tozadevno so številni odlični Rusi komentirali na snočnjem banketu. Neki Rus je rekel:
"Samo poglejte vašo delegacijo. Na čelu ji stoji mož, ki je, ne glede na njegove kvalitete človečansk^ga državništva, v srcu v prvi vrsti general."
Potem se je opozorilo na druge ameriške generale, ki so tu-kS'j kot Marshallovi svetovalci, in sicer gen. Wiliam H. Draper, gen. Mark Clark in gen. Lucius D. Clay.
Harold stassen bo obiskal maršala tita
DUNAJ, 17. marca—Harold E. Stassen se je z letalom podal v Belgrad, kjer bo ostal dva dni in verjetno imel razgovore z maršalom Titom.
delala 20-letni reparacijski načrt za dobrobit Sovjetske zveze, in poleg tega je tudi zahteval takojšnjo razveljavljenje gospodarske spojitve ameriških in britskih okupacijskih zon v Nemčiji, in pa da se Sovjetski zvezi poveri besedo pri nemški državni kontroli vseh kartelov in trustov.
Dolga reparacijska doba bi baje ovirala Nemčijo
Državni tajnik Marshall je na Molotove zahteve dal kratek in rezek odgovor. Snočnja seja ministrov je trajala štiri ure in 15 minut in je bila najdaljša od vseh, kar se je konferenca sestala. Marshall je govor Molo-tova poslušal z ledeno hladnostjo.
Ameriško stališče po izjavah avtoriativnih virov je, da bi raz-tegnitev plačevanja reparacij naprtila Nemčiji tako težko finančno breme, da bi bila za dolgo vrsto let nesposobna gospodarskega okrevanja. Na Rusijo se bo torej pritisnilo, da zniža zahteve za reparacije in da pristane na znatno krajši rok.
Anglija in Francija bosta menda zavzeli enako stališče.
Sovjetske vojne izgube znašajo 375 milijard dolarjev
Molotov je svojo zahtevo za nemške reparacije podprl z izjavo, da je vojna z Nemčijo in Japonsko stala Rusijo 375 milijard dolarjev in da samo škoda, ki so jo armade Nemčije in njenih zaveznic povzročile na sovjetskem teritoriju, znaša 128 milijard dolarjev.
Molotov je ministrom zapad-nih sil povedal, da so Nemci razdejali 1,710 ruskih mest, 70,000 vasi, 6,000,000 poslopij, in pustili 25 milijon prebivalcev brez strehe. Dostavil je, da so Nemci v Rusiji porušili nad 35,000 tovarn in 40,000 bolnišnic.
Francoski zunanji minister Bidault je imel snoči s premier-jem Stalinom pogovor, ki je trajal uro in pol. O čem sta govorila, za enkrat ni bilo na razpolago nobenih informacij.
Bidault je bil prvi zunanji minister, ki je obiskal Stalina, in pričakuje se, da bosta njemu v kratkem sledila tudi britski zunanji minister Bevin in ameriški državni tajnik Marshall.
Voditelji cerkvenih grup proti Trumanovi politiki
NEW YORK, 17. marca—Voditelji 20 cerkvenih in proti vojnih grup so napadli Trumanovo politiko v Grčiji in Turčiji ter izjavili, da bo takšna politika izčrpala ameriške vire in povlekla Zedinjene državo v atomsko vojno.
Med podpisniki izjave se nahajajo Jessie Wallace Hughan, voditelj "War Resisters" lige, Frederick J. Libby, ki je podpisal za "Državni svet za prepre-čenje vojne," Albon Man, za "Odbor za amnestijo" in Edwin McNeill Poteat, predsednik teološkega gjgminarja "Colgate-Rochester?'
Podpisniki so izjavili, da bodo ameriški dolarji, ki so namenjeni za podpiranje vojaških sil dvomljivih režimov v Evropi, povzročili le nepravičnost in možno tudi povlekli Zedinjene države v atomsko vojno.
Priporočili so, naj se zavrže politiko vojaške intervencije in tekmo v atomskem oboroževanju. Dalje, da se strateškd važne točke kot so Dardanele in Panamski prekop postavijo pod medna odno kontrolo in da se uporabijo viri, "ki nam jih je dal Bog," za takojšnjo relifno pomoč in za program obnove miru.
pepel goeringa in 10 ostalih nacistov vržen v rek6
FTIANKFIIRT, 17. mar-f-a. — Ko so v Nuernbergu obe.iili nacistične zločince in ko je Herman Goering stori] samomor, se ni vedelo, kaj je bilo storjeno s trupli teh nacističnih vojnih zločincev.	j
Sedaj je razkrito, da so trupla bila sežgana in njihov pepel v. žen v neki potok v Monakovem, kjer se je rodila nacistična stranka.
Ameriški častnik kape-tan Rex S. Morgan, ki je imel za časa vojne dolžnost, da sežiga trupla padlih vojakov, je povedal, da je zvečer 14. oktobra leta 194« bil obveščen, da bo za njega neko delo, odnosno, da bo treba sežgati nekaj trupel. Imen mu nisi povedali, toda kot pravi Morgan, je takoj slutil čigava so.
žalostna novica za clevelandske
italijane
Makaroni so se v Clevelandu podražili za 1 cent. Zvišanje cene na makaronih je objavilo 10 izdelovalcev makaronov in sicer kot pravi lastnik "Macarino Co." Charles Domiana, zaradi podraženja moke. "Kruh se je podražil zaradi istega vzroka", je rekel Damiana.
Argentina in atomska industrija
BUENOS AIRES, 11. marca. (O. N. A.) — Argentiniji primanjkuje na polju atomskega tekmovanja z drugimi deželami skoro vsega — industrijske opreme, strokovnjakov in surovin. Malo je v Argentini učenjakov, ki so izvezbani v tej vedi. Treba je bilo, da Argentina najprej pošlje v druge države nekaj svojih znanstvenikov, da si pridobe v inozemstvu potrebnega znanja. S tem bi bila dana šele podlaga za teoretično proučevanje, kajti praktični poizkusi bi zahtevali še industrijske opreme, katero bi Argentina morala nedvomno naročiti v Zedinjenih državah
Najvažnejše pa je morda, da Argentina nima najdišč uranija — vsaj znanih najdišč ne. Nedavno je bilo mnogo govora o tem, da so bili odkriti predeli gora z močnimi žilami uranija v pokrajini San Luiz, toda to upanje ni bilo potrebno. Geologi pa vseeno pravijo, da ni nemogoče, da so Ande bogate uranija, toda treba bi bilo rudo šele izslediti.
anglija hoče pojasnila glede svojih ladij
LONDON, 17. marca. — Anglija je dvakrat zahtevala od Nizozemske pojasnila v zvezi z zadržanjem angleških ladij v vodah Indonezije od strani nizozemske vojne mornarice. Državni minister McNeil je povedal, da je poročanih 11 takšnih slučajev.
nemci bodo dobili » armadni odvišek
WASHINGTON, 17. marca. — Vojni tajnik Robert P. Pa-terson je danes izjavil, da je ukazal naj se 3,500,000 nemških otrok in 1,000,000 starčkov hrani v angleški in ameriški zoni okupacije z viškom armad-ne hrane. Ta ukaz je izdal v soglasju z priporočili bivšega predsednika Herberta Hooverja.
Gen. MacArthur poživlja, da organizacija Združ. narodov dobi mandat nad Japonsko
TOKIO, 17. marca — Gen. Douglas MacArthur je danes predlagal, naj zavezniki takoj sestavijo mirovno pogodbo za Japonsko in po podpisu iste izročijo kontrolo nad Japonsko organizaciji Združenih narodov.
MacArthur je urgiral tudi ukinitev "ekonomske blokade," ki je, kot pravi, bolj "smrtnono-sna kot pa je bila atomska bomba." Rekel je, da mora Japonska zopet postati trgovinska dežela, ker ni v stanju, da sama sebe hrani. Mora se ji dovoliti trgovino z ostalim svetom na temelju privatne inicijative in se
Odklonil je predloge, po katerih bi Japonska morala biti 50 let ekonomsko izolirana od ostalega sveta, ker bi takšna politika pomenila "smrt in lakoto" za japonsko prebivalstvo, je rekel MacArthur.
Kar se tiče reparacij, MacArthur je rekel, da je Japonska utrpela že ogromne izgube v mi-lijardih dolarjev, investiranih v kontroli sirovin v Mandžuriji, Formosi in Koreji.
Izjavil je tudi, da bodo privatna podjetja verjetno morala dati Japonski nadaljne kredite
jo osvobodi od nepotrebne vlade kot del vzpostavitve privatnega ali pa zavezniških vojaških ome-1 trgovinskega sistema med Ja-jitev.	I ponsko in ostalim svetom.
Zviti načrt italijanskih imperi-jalistov, da se zopet polastijo Trsta in Julijske pokrajine
Zed. države bodo zopet protestirale zaradi Madžarske
WASHINGTON, 17. marca— Zedinjene države so pripravile drugo "ostro protestno noto proti Rusiji" in sicer z obtožbami, da se Sovjetska zveza vmešava v notranje zadeve Madžarske.
Besedilo te nove note državnega oddelka bo med ostalim vsebovalo obtožbe, da so sovjetski uradniki "krivi neopravičljivega vmešavanja v notranje zadeve Madžarske," ter se bo obenem opozorilo Sovjetsko zvezo, da ne podvzema nobenih repre-salij proti voditeljem stranke malih posestnikov. Po mišljenju Zedinjenih držav so voditelji malih posestnikov na zasliševanju priznali svojo krivdo le "pod pritiskom."
V odgovoru na prvo noto Zedinjenih držav je Sovjetska zveza odgovorila, da se Zedinjene države, ne pa Sovjetska zveza, vmešavajo v notranje zadeve Madžarske. Povedala je tudi, da je voditelj stranke nialih p<> sestnikov Bela Kovacs priznal svojo krivdo v obtožbah, da je vršil protisovjetsko vohunstvo. (Zedinjene države, kot rečeno, v svoji drugi noti vztrajajo, da je bilo to priznanje izsiljeno s "pritiskom.")
Italijanska imperijalistična reakcija v predlogih Trumana za spodbijanje "komunistične nevarnosti" v Grčiji vidi možnost enake rešitve tudi za Trst
holandci v ofenzivi proti indonezijcem
BATAVIA, 16. marca. — Ho-landske oblasti so danes javile, da so holandske čete stopile v ofenzivo proti indoneškim .silam v predelu Modjokerto, toda so obenem izrazile upanje, da ta ofenziva ne bo odložila podpisa sporazuma med njimi in uporniki.
RIM, 16. marca—Italijanski krogi zunanjega ministrstva vidijo neke kontradikcije in "zmešano mišljenje" v odločitvi predsednika Trumana, da se ustvari, kot to oni pravijo, "dolarski jez" proti ruskemu "imperijalizmu" v Grčiji, a istočasno se pušča na stežaj odprta zadnja vrata, ki so—"Trst v polni milosti slovanskega bloka."
Na podlagi poročil, ki so jih*-baje preteklega tedna dobili iz Julijske krajine, ti italijanski krogi prerokujejo, da bo maršal Tito "dejanski lastnik Trsta in sicer eno leto po volitvah za ljudsko zbornico, ki določa o usodi tega 'svobodnega' mesta,"
da je z jugoslovansko kontrolo Istre in z podpisovanjem carinskega sporazuma med Jugoslavijo in Albanijo, Rusija v posesti Jadranskega morja in potemtakem "je to direktna nevarnost za anglo-ameriške interese na Sredozemlju, kot jih je to označil predsednik Truman."
(To poročilo, ki je bilo priobče-no v "New York Times" od 17.
marca in ki ga je poslal iz Rima CAMILLE M. CIANFARRA verjetno ameriški Italijan, je značilno, ker nam odkriva da-lekosežne posledice Trumanove intervencionistične politike, ki bi jo hoteli italijanski imperi-jalistični krogi izkoristiti za dosego svojih lastnih aspiracij glede Trsta.),
turčija dobila angleške ladje
LONDON, 17. marca. — Turčija je dobila po končani vojni dva razarača, eno podmornico in devet čistilcev min od Anglije. Vrednost izporok Anglije znaša $10,638,244. Tozadevno obvestilo je podal državni minister Hector McNeil.
štirinajst letni deček obesil svojega tovarka
ALBANY, N. Y., 17. marca— Pred sodnijo se bodo 19. marca začela predzasliševanja 14-Iet-nega Carl de Flumera, ki je povedal na policiji, da je v tre-notku nenadne kaprice obesil svojega osem-letnega tovariša.
"Kar, odločil sem se, da obesim malega pobiča", je rekel De Flumer in opisal, kako je izvršil obešenje. Na njemu se sploh ni poznalo, da bi se kesal. Obrnil se je za časa opisovanja svojega zločina le enkrat in sicer, ko je slišal svojo mater jokati.
Italijanski krogi trdijo, da na podlagi samih obljub, ki jih je podal predsednik Truman v svojem govoru pred kongresom preteklega tedna, Zedinjene države ne morejo ločiti vprašanja Trsta od vprašanja Grčije in Turčije. Po njihovem mišljenju obstoje isti pogoji (za "razširjenje komunizma", kot bi se to reklo) na gornjem Jadranu kot v za-padnem Sredozemlju. Italijanski krogi v zunanjem ministrstvu ne vidijo razloga, zakaj bi Zedinjene države pomagale pri ustvarjanju "komunistične hegemonije" na Jadranu z ratifikacijo mirovne pogodbe za Italijo. Italija je zainteresirana, da izboljša mirovne pogoje in veruje, da "interesi Zedinjenih držav popolnoma soglašajo z interesi Italije.
Italijani se poslužujejo zvitih političnih spletk
"Za časa pogajanj glede mirovne pogodbe za Italijo, so Zedinjene države in Anglija žrtvo-
pohtika je propadla in posledice so bile čisto nasprotne." Italija se sedaj vprašuje, zakaj ne bi Zedinjene države spremenile svojo politiko tudi v odnosu na mirovno pogodbo z Italijo, ki je kot se sedaj vidi, brezkoristna žrtev, da se potolaži Sovjetsko zvezo."
Alarm, ki naj bi Zeti.
države prisilil na inten'encijo
Baje so preteklega tedna prispeli v Rim "voditelji", ki so imeli tajno konferenco z vladnimi uradniki iij ki so podali alarmantno poročilo V zvezi z Julijsko Krajino. Poročali so, da je usoda Trsta izključno odvisna od volitev poslancev, ki bodo tvorili tržaško skupščino. "Kot stvari sedaj stojijo," so povedali ti "voditelji", grupe, ki so za Tita imajo velike izglede, da se polastijo legislativne (zakonodajne) kontrole."
"Italijansko-slo venska protifašistična zveza, ki je za Tita, je organizirala v Trstu petdeset klubov. Tam se sestaja mladina in delavstvo, da poslušajo komunistične govornike".
(Očitno je, da nameravajo Italijani dvigniti "komunistično strašilo" v cilju, da si pridobijo boljše mirovno pogoje, celo, da preprečijo odobritev mirovne pogodbe z Italijo v senatu Zedinjenih držav. Da so te spletke pretkano organizirane ne samo kar se tiče v sami Italiji,, temveč tudi tu v Zedijenih državah je Razvidno iz poročila, ki ga
prinašamo spodaj.—Op. ured.)
*
Zahteve za revizijo mirovne pogodbe za Italijo
ALBANY, 16. marca. —• Državni izvršni odbor italijanske organizacije "Columbian Republican League" je sprejel rezo-lucijo, v kateri se zahteva od senata Zedinjenih držav, da zavrže predlagano mirovno pogodbo za Italijo.
v rezoluciji je rečeno (čujte
vab Ibdijo aiMidiiHiUskaEknr.	dainkovna pqpxL
ietske zveze." ie rekel neki nrad- ^ ®	zamisli, ki Italijo
končno so francozi le dobili časopise
PARIZ, 17. marca. — Časopisi so danes izšli v francoski prestolnici in sicer prvič od 13. februarja, ko so stavci napovedali stavko.
jetske zveze," je rekel neki uradnik zunanjega ministrstva, "in to je povzročilo odcepitev Julijske Krajine in ustvarjanje svobodnega ozemlja Trsta, ker so Zedinjene države in Anglija verjele, da bodo pridobile sodelovanje Sovjetske zveze v ostalih, bolj važnih vprašanjih."
V nadaljevanju (svoje pretkane politične mahinacije), je uradnik zunanjega ministrstva izjavil, da je "slaba mirovna pogodba za Italijo opravičljiva edi-no, če 86 vpošteva, da so Zedinjene države in ^Anglija pomagale konsolidaciji organizacije Združenih narodov, toda ta
obravnava kot sovražnico, ne pa kot sobojevnico, in ne da se upošteva žrtve in doprinose, ki jih je 48 milijonov Italijanov doprineslo za zavezniško zmago".
Liga je razposlala, telegrame med ostalim tudi predsedniku senatnega odbora za zunanje zadeve Arthur H. Vandenbergu. V rezoluciji se predlaga povra-tek mirovne pogodbe s tem, da se meja med Italijo in Jugoslavijo pomakne na takozvano Wil-sonovo črto in da se Trst izroči Italiji.
Istotako predlagajo naj se (Dalje na 3. strani)
8TRAMŽ
ENAKOPRAVNOST 1

ENAKOPRAVNOST"
Owned and PubUihed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3/OHIO
HENDERSON 831141
Igaued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
„ ^ , SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: tPo raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -—_____
Wot Half Year—(Za pol leta) —--
for 8 Months—(Za 3 mesece) -—-
UREDNIKOVA POŠTA
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—{Za 3 mesece)------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South, America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)----
For Half Year—(Za pol leta)-----
-$9.00 —5.00
Entered as Second Cla.ss Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under ihe Act of Congress of March 3, 1879.
> 104
Denis Plimmer (O. N. A.):
POMANJKANJE PREMOGA V EVROPI
Britanska vlada je izdala nedavno uradno poročilo o svojem gospodarskem stanju pod imenom "Economic Survey for 1947," iz katerega velja zaključiti, da Anglija sama trpi radi pomanjkanja premoga v toliki meri, da evropske dežele ne smejo in ne morejo računati s tem, da jim bo mogla Velika Britanija dobavljati v tekočem letu znatne količine tega goriva.	i •
Statistični podatki iz vseh dežel Evrope pa pričajo, da je položaj tako resen, da si evropske industrije ne bodo mogle opomoči brez pomoči od zunaj—to pa pomeni, brez uvoza ameriškega premoga. Ze pred vojno je bila večina evropskih dežel odvisna od uvoza premoga—največ iz Anglije in iz Porurja. Uvažale so skupaj približno 6.8 milijonov meterskih ton na mesec. Anglija, Nemčija in Poljska, ki so krile 5.6 milijonov meterskih ton tega uvoza, so dobavljale leta 1946 komaj 2.1 milijonov ton.
Te številke pokažejo že same od sebe, kako obupno mora biti pomanjkanje premoga v Evropi. Toda položaj je še slabši kot ga slikajo te količine, kajti upoštevati je treba še, da je bil namenjen del tega izvoza v Sovjetsko unijo, ki pred vojno ni bila med deželami, ki so uvažale premog.
Kaj sledi iz teh številk? Le to, da je malo izbire— evropske dežele bodo rribrale ali počakati, zadrgniti pasove in obnavljati svoja gospodarstva mnogo bolj počasi kot nameravano, ali pa bodo morale uvažati premog iz Zedinjenih držav Amerike.
Lani so izvozile Zedin j ene države 16.4 milijonov meterskih ton. Pred vojno izvoz ni dosegel niti 100,000 ton. Verjetno je, da si bo Amerika prizadevala v tekočem letu, da podvoji svoj izvoz, toda vprašanje je, ali bodo mogla ameriška pristanišča zadostiti tako silnim zahtevam.
\
To vse nam pove, da trpe mnoge evropske dežele pomanjkanje premoga, toda kaj to pomeni, je treba šele dognati in premisliti. Nekatere dežele so izredno težko prizadete, kajti dočim morajo nekatere izmed njih uvažati le toliko premoga, kolikor jim ga primanjkuje radi nekoliko nezadostne domače produkcije, je nekaj tudi takih dežel, ki tega goriva sploh nimajo, tako da je njih življenje odvisno od uvoza premoga. Pomislimo le na skandinavske dežele, ki so najvažnejši kupci ameriškega premoga v Evropi.
V vsej Evropi je ona sama dežela, ki proizvaja več premoga kot pred vojno, to je Francija, in to pred vsem radi tega, ker dela v njenih .premogovnikih preko 100,000 tujih delavcev, med njimi 60,000 nemških vojnih ujetnikov. Toda tudi v Franciji odpade na posameznega kopača manj premoga kot pred vojno—'0.61 mesto 0.85 kot pred vojno.	^ ^
Poljska je danes poglavitna izvozna dežela v Evropi, toda to le radi tega, ker je prevzela nekatere izmed najboljših prejšnjih nemških premogovnikov. Na sedanjem poljskem ozemlju je bilo pred vojno izkopanih približno 5,000,000 ton mesečno, a zdaj 4,500,000 kar je precej dobro, ako pomislimo na splošne razmere. Čim bodo poljski vladi na razpolago ameriški krediti za nakup moderne opreme, je pričakovati, da bodo Poljaki kmalu dosegli svoje predvojne številke. Malo verjetno pa je, da bo Evropa v splošnem deležna znatnih dobav premoga iz Poljske, ki bo zalagala pred vsem dežele ležeče v ruski vplivni zoni.
Splošni položaj v Evropi je torej tak, da ni pričakovati, da si bodo tamošnji narodi mogli sami pomagati v do-glednem času s svojo lastno produkcijo, ali z uvozom bilo iz Anglije ali iz Nemčije. Politične razmere so take, da ni mogoče reči, kdaj bo mogla nemška produkcija svobodno obratovati in se razviti na predvojno stopnjo. Britanija je uradno naznanila, da od nje ni pričakovati ničesar. Vsaj ne za neposredno bodočnost. A poljska, ki je danes eden največjih producentov premoga v Evropi, bo najbrže nadaljevala svoje dobave v vzhodnih predelih kontinenta.
Ameriški rudarji bodo morali torej v prvi vrsti napeti svoje sile, da pomagajo evropskim deželam v tem bistveno važnem vprašanju.
18. marca 1947
Pisma iz grahovske okolice
Podpisani sem prejel zanimiva pisma iz rojstnega kraja; eno piše hčerka nečakinje iz Bločic, drugo pa Krajevni odbori vasi Lipsenj pri Cerknici. V slednjem pismu je obvestilo, da so prejeli pryo pošiljko denarja za krajevno knjižnico v Grahovem pri Cerknici. Pismo sorodnice Micke Intihar je sledeče vsebine:
"Bločice, 30. januarja 1947. "Dragi mi sorodniki!
"Po dolgem času se Vam zopet oglašam, dragi stric. Cez dan mi čas ne dopušča, zvečer hodim pa na mladinski sestanek in k političnim uram, tako da sem vedno zaposlena.
"Dragi stric, ne morete si misliti, kakšno veselje je zavladalo v naši okolici, ko je tovariš upravitelj šole Grahovo, Stanko Novljan v 'Domu ljudske pro-svete' prečital Vaše pismo, v katerem pišete, da skupno z tovariši in tovarišicami zbirate dolarje za našo knjižnico. Po vsej dvorani se je razlegal kričeč glas: 'Živeli naši slovenski izseljenci v Ameriki, živeli naši rodni bratje in sestre, živeli, živeli, živeli . . .!'
"Ne dolgo toga, se je širila zopet vesela novica—'Denar je že tu!'—Ogenj veselja je zanetil srca ljudstva, posebno naši mladini. Sedaj mladina še bolj veselo in navdušeno hodi na redne mladinske sestanke.
"Na naših sestankih čitamo in študiramo razne članke iz dnevnega časopisja ter knjige 'Kako se je kalilo jeklo,' 'Leninova mati' itd.
"Nedavno sem bila izvoljena za odbornico krajevne podružnice,/ Rdečega križa Slovenije (RKS) in odbornica Ljudska mladina Slovenije (LMS), obenem sem odgovorna za Steji čas mladine. Na Sten času pišemo samouk, razne spise o tovarišu maršalu Titu, o rodni domovini Jugoslaviji in bratski Sovjetski zvezi.
"Dragi stric, obenem Vam prilagam moj prosti spis, kateri se čita tudi na našem Sten času. Mogoče Vas bo zanimalo?
Bogastvo in lepota Slovenije!
Slovenija,—Gorenjsko,
zazre naj tja oko—
mogočno videl stati,
slovensko boš goro.
Veliki Triglav tam stoji,
v nebo upira gore tri,—
lepota njega v soncu se blešči, prekra-sen si—slovenski biser ti.
Na jugu morje nas krasi,
nebroj otokov v njem sedi— veliko rek se v vanj vali,
Jadran slovenski s Trstom si!
Vinska trta—žitno polje,
bodimo vedno dobro volje,— iz dneva v dan nam gre na bolje, bogastva mnogo—rodi nam polje.
So lepa mesta in vasi,
železnice na vse strani,— ,po cestah avto krog drči,
izpod hriba potok žubori.
Stoje slovenske elektrarne,
veliki rudniki, tovarne,—
država ljudstvo,—to je gospodar, maršal Tito je naš vladar!!!
Zimsko veselje mladine!
Mrzla zima je prišla,
prinesla mnogo nam snega,— ■veliko mraza in ledu,
mladini vendar ne strahu.
Mladina drsa se in smuča, na hribu cela jo je gruča,— spuste navzdol se vsi po tiru, vsi v tekmo—nihče zdaj ni pri miru.
Po slrmtm hribu zlo leti,
uglajene so vse sani,—
kakšen pade—nič zato,
še več veselja da nam to.
Zabava naša—fizkultura,
za nas mladino zlata ura,— telovadimo se, smučamo povsod, iz tega zdrav, krepak, bo zrasel rod.
Na noč veselje to se neha, nekoliko mladina se upeha,— nato pa študija, kaj je in bilo je
preteklo,
ter čitamo 'Kako se je kalilo jeklo.'
Študija—to velik je pomen, naš narod mora bit' zgrajen,— kar rekel učitelj je, ne pozabimo, vsi pridno in vztrajno se učimo!
"V družini se imamo po navadi, zdravi smo, kar tudi Vam in Vaši cenjeni družini želimo prav iz srca.
"Mnogo lepih in prisrčnih pozdravov Vam pošilja sorodnica "Micka Intihar, Miklova."
Micka Intihar je stara šele 17 let, in kakor mi pišejo njeni starši, je zelo pridna. Z njenim očetom gre celo v gozd pripravljat les za gradnjo njih porušene hiše in jim je v splošnem velika opora.
*
Pismo od vaških odborov vasi Lipsenj pri Cerknici pa je sledeče vsebine:
"Lipsenj, 16. februarja 1947. "Tovariš Franc Lunka, Cleveland, O.:
"Prejeli smo Vaš dopis, za katerega se Vam lepo zahvaljujemo in sicer vse organizacije vasi Lipsenj.
"Denar, katerega ste poslali v Grahovo, je ,že prispel, kot upamo, da Vas je že obvestil tovariš Stanko Novljan.
"Hvaležni smo Vam prav vsi za to pošiljko, zdaj vidimo, da na nas niste pozabili, ampak nam pomagate, da si bomo obogateli znanje z lepimi in koristnimi knjigami.
"Naši stari in mladi kažejo veliko zanimanje do knjig. Do sedaj smo jih dobili sto petdeset (150). V teh dneh je začela naša knjižnica delovati. Obljubljamo Vam, da si hočemo pridobiti čim več znanja iz teh knjig.
"Veselilo nas bo, če se boste še 3 kakšnim dopisom spomnili na nas. Veseli pa tudi nas, da ste po tako dolgih letih odsotnosti ostali zavedni Slovenci in Slovenke, da niste pozabili, da Vas je rodila prava slovenska mati.
"Drugič Vam bomo poslali še obširneje poročilo.
"Tovariške pozdrave vsem odbornikom in prispevateljem pošiljajo vse organizacije.
"Za Osvobodilno fronto:
"Jože Mlakar, sekretar, Zdoljni Jošlov.
"Za Antifašističnih žena: "Justina Mašek, predsednica,
Kolarica.
"Ivanka Kotnik, Mikavča;
"Anton Truden, Končarjev zraven Thinca. "Za Ljudsko juladino Slovenije:
"Nežka šušteršič, sekretarka, Joškova. "Anica Krašovec, Hribarjeva gostilna.
"Mirko Tauže.ij.
"Za Pionirje:
' Mal ra Zabukovec, Levcova."
NE ODLAŠAJTE!
V januarji je bilo razposlano na vse domačine grahov-skega okraja obvestilo in pojasnilo. V dotičnem je bila pride-Ijona tudi posebna vprašalna po-j la, na kateri se je prosilo, naj bi j vsak pre emnik isto spopolnil in : vrnil nazaj na podpisanega. ! Dotična pola je bila namreč glede na%r%n sest'inka, ki f.c bo vršil v nrAr.ljo 20. a'vila v ClcvrJiouhi.. Dhin. Po	se
jih je odzvalo žc lepo število,
toda še ne vsi, to je tisti, ki se nameravajo udeležiti omenjene, priredbe. Zelo je važno, da vsak odpošlje dotično listino spopol-njeno takoj, ker je nujne važno-
(Dalje na 3. strani)
Poročilo podružnice št. 106 SANS-a
Euclid, O. — Mnogo važnih stvarih čitamo danes v raznih časopisih, ki tolmačijo in opisujejo vsakovrstne dogodke, ki se vrše po svetu.
Nas, ki smo se preselili v ta novi svet, vedno zanimajo novice iz domovine, iz katere smo prišli. Vemo o vsem, kar je bilo v preteklosti, vemo. skozi kakšno gorje in trpljenje je šla naša rojstna gruda.
Potom SANSa se je že mnogo pomagalo prizadetin in se jim je vsaj nekoliko olajšalo trpljenje in težki položaj, v katerem se nahajajo.
Tako se je tudi pri podružnici št. 106 SANSa vedno delalo, da se čim več pomaga. V mesecu februarju smo poslali na glavni urad $500 za otroško bolnišnico v Sloveniji in $50 za upravo. Ta vsota je zbrana od posameznikov in tudi na prireditvi, ki se je vršila 24. novembra preteklega leta.
Dalje so darovali še sledeči:
Po $5: Dramsko društvo "Naša zvezda", Katherine Kogoj, Mr. in Mrs. Louis Malich in L. Furlan. Mesto venca za pok. Joseph Štrukelj so darovali Tony Tavzel, Anton Švelc, Anton, Mulec in Matija Svet.
Mesto venca za pok. Gertrude Bozich so darovali Mr. in Mrs. G. Bashel, Mr. in Mrs. Steve Barton, Mr. in Mrs. Vinko Coff in Math Pishler.
John Kantz je daroval $2.60, društvo št. 450 SNPJ pa $2.50.
Članarino so ponovili po $2: društvo št. 29 SDZ, Math Pishler, Frank Tegel, Fra^k Žagar, John Mihelich, Joe Hrva'tin, Joe Luzar. Po $1: Joseph Sker in Prijatelj.
Najlepša hvala vsem darovalcem, ki so prispevali v ta plemeniti namen.
Za leto 1947 se je izvolilo sledeči odbor:
Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Gusti Zupančič, tajnik A. Prežel j, blaga jnica Mary Ster, zapisnikar Ciril Ozbich.
Nadzorni odbor: John Korošec, Mary Segulin in Cecilija Golob.
Publicijski odbor: John Korošec in Anton S vele.
Seje se vršijo vsaki tretji torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Želeti je, da bi se člani in zastopniki še v nadalje udeleževali sej v velikem številu.
Zavedati se moramo, da v stari domovini naši bratje in sestre. še vedno potrebujejo našo pomoč.
A. Prezelj, taj. podr. št. 106 SANS.
Vabilo na redno sejo "Slov. demok. kluba"
Euclid, O. — Slovenski demokratski klub v Euclidu poziva članstvrf na redno mesečno se-' jo, katera se vrši v sredo zvečer dne 19. marca v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Na to sejo naj pridejo vsi člani in članice, da spoznajo novi odbor, katerega so si želeli imeti. Člani in članice so tudi naprošsni, da na sejo pripeljajo tudi kakšnega novega člana. Asesment je tako majhen, da ga lahko vsak plača.
Letos se bodo vršile županske volitve in je potrebno, da se organiziramo tako, da iz našega kluba storimo res močan klub, ki bo lahko tudi nekaj odločal o izidu teh volitev.
Star pregovor pravi; "V slogi : je moč, sloga jači, nesloga pa i tlači."
i Po seji bo nekoliko okrepčila za prisotne. Torej, pridite prav gotovo na to važno sejo.
John J. Gabrenja, ^ začasni zapisnikar.
VasilJ Grossman:
Nacistična klavnica v Treblinki
(Iz ruščine prevel: J. Kaučič.)
(Nadaljevanje )
Kljub strogim Himmlerjevim odredbam, pa se nacistom ni posrečilo obdržati v tajnosti enega izmed največjih zločnov človeštva. Strašna tragedija treb-linske konvejerne klavnice pa ni bila odkrita samo zato, ker je ostalo mnogo živih prič. Nikakor ne. Priče so samo s prisego potrdile gestapovska zverstva, katera so se vršila v treblinski klavnici. Danes nam je dobro znano, da sta Hitler in Himmler -prepričana v svojo zmago— sklenila tekom leta 1942 uničiti vse tiste, ki niso bili več sposobni za težko delo in vse Judovsko prebivalstva vzhodne Evrope. Danes prav lahko do-kažemo, da glavne številke teh masnih umorov padajo na leta 1942, to je na leto, ko so bili nacisti še povsod zmagoviti. Seveda, ako bi bila zmagala Hitler in Mussolini, bi prav lahko skrila pred svetom, vse strašne zločine svojih dejanj; znala bi zavezati jezike vsem živim pričam, pa četudi bi jih bilo na milijone. Da se ni tako zgodilo, se imamo pred vsem zahvaliti tistim, ki so pozimi leta 1942— 1943 bili borbo na življenje in smrt pod Stalingradom, dočim 60 tisti, ki danes tako glasno kriče neki "slavni zmagi", takrat molčali ko grob, ko se je aa hrbtom nacističnih kohort prelivalo cele reke nedolžne človeške krvi in gorelo milijone človeških bitij v krematorijih! Zato odločno povdarjam; Naša Sovjetska armada je bila tista uničujoča moč, ki je razbila Hitlerjeva roparska i^olčišča v prah, prekrižala njihove načrte za nemški "lebensraum" in da jim ni uspelo skriti svojih krvavih zverstev v Treblinki, Maj-daneku in Oswiecimu.
Danes priče teh zločinov, ki 80 ostale žive, lahko svobodno govore. In one glasno govore! Zato je glasno zakričala zemlja in nebo. Danes lahko svobodno hodimo po treblinski konvejerni klavnici, kateri se Dantejev pekel lahko primerja le kot nedolžna satanska igra človeške domišlije. Dante takšnih prizorov ni videl v svojem peklu.
Vse to kar sem do zdaj opisal, je sestavljeno iz pripovedovanja živih prič, katere so po srečnem naključju ušle smrti in iz priznanj ujetih nacističnih rabljev, kateri so od. besede do besede potrdili vsa ta pripovedovanja ter jih v mnogih slučajih še dopolnili. Vse te priče sem osebno obiskal. Njihove zaprisežene izjave in obtožbe leže na mizi pred menoj, vse je jasno in vse se tako čudežno vjema v vseh najmanjših podrobnostih —od komandantovega psa "bari", pa do naganjanja ljudi v plinske celice.
* * w
Jeseni leta 1942, so nacisti se-gnali vse Judovsko prebivalstvo vzhodne Evrope v takozvane Getto, po zapadnih državah pa v razna kazenska taborišča. Milijone Judov se je na enkrat znašlo, kakor podgane v pasti. Samo v Varšavskem Getto se je nahajalo preko 500 tisoč Judov. To sistematično segnananje Judov v Getto, je bila prva etapa Hitlerjevega načrta za totalno uničenje judovskega prebivalstva v Evropi. Leto 1942 —leto nacističnih zmag —sta Hitler in Himmler izkoristila svojega drugega satanskega dela načrta; za totalno fizično uničenje Judov. Danes vemo, da je takrat nalašč zato prišel v Varšavo sam Himler, ki j s imel nalogo, da izvede ta satanski načrt.
Začetkom julija 1942, so začeli prihajati prvi vlaki z na smrt obsojenimi žrtvami iz Var-
šave in Čenstohova. Te prve rtv3 so nacisti izvabili iz Getta s pretvezo, da jih pošiljajo na poljska dela na Ukrajino. Ker se v tem času vrši na Ukrajini žetev, so mnogi res nasedli ge-stapovskim lažem. Vsak posameznik je smel vzeti s seboj na vlak po 20 kilogramov prtljaga in ž veza za tri dni. Vožnjo so morale žetve plačati iz lastnega žepa do postaje "Ober-Meidan", ki je bila pa samo tajno gesta-povsko ime za treblinsko klavnico. Kljub strogim odredbam, se je glas o masnem pobijanju v treblinski klavnici naglo razširil po celi vzhodni Evropi, zato se Nemci niso več posluževali imena Treblinka, ampak so to ime nadomestili z "Ober-Meidan", ki ni bilo označeno na nobenem zemljevidu.
Med odpravljanjem ljudi na vlake so se gestapovci obnašali tako sumljivo, da so mnogi ljudje začeli sumiti nekaj slabega. V vagone so tlačili po 180 do 200 ljudi, moške in ženske, stare in mlade. Med potjo jim niso dali niti enkrat jesti in celo vodo so si morali kupovati; zgodilo pa se je največkrat, da so gestapovci denar vzeli, vode pa niso prinesli. Mnogo žrtev je med potjo oslabelo od izčrpanosti in neznosne letne vročine v vagonu in mnogo jih je radi tega umrlo. Vrata vagona se no-benkrat niso smela odpreti in ljudje so morali opravljati svoje človeške potrebe kar na mestu v vagonu. Vse to in pa naglo razkrajanje človeških trupel,
širilo neznosen smrad,, da sc> I ljudje padali v omedlevico. Ce je kdo slučajno prižgal luč, da pomaga svojemu bližnjemu, je straža takoj začela streljati po vagonu. Abram Kohen iz Varšave jo rekel, da je bilo ob taki priliki v njegovem, vagonu ubitih pet oseb in več ranjenih, ko je nekdo prižgal luč, da pomaga svojemu sorodniku.
Pod popolnoma drugačnimi razmerami so pa nacisti vozili v Treblinko žrtve iz zapadnih krajev. Tem ljudem ni bilo nič znano o treblinski klavnici in so prav do zadnjega trenutka—ko so že odmetavali denar' in dragocenosti v zaboje—mislili, da jih res pošiljajo na Ukrajino kot koloniste. Pred odhodom na vzhod so jim gestapovci slikali vsakojake ugodnosti, ki jih čakajo v Ukrajini. Vlaki z žrtvami iz zapadnih držav so sestoja-li iz osebnih vagonov, z redkimi železniškimi uslužbenci in brez vsakih vojaških straž. Med potjo, kadar je vlak stal, so otroci "kolonistov tekali po postajah in vpraševali ljudi: "Ali je še daleč do "Ober-Maidena?"
(Dalje prihodnjič)
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Trafford, Pa. — Dne 3. februarja se je smrtno ponesrečil z gasolinskim plinom (carbon monoxide) Jack L. Runtich, star 24 let, član SNPJ. Pri bojni mornarici je služil zadnjih šest let in imel čin "Chief Petty Officer". Zapušča mater, tri sestre in šest bratov.
Chicago. — V okrajni bolnišnici se zopet nahaja Joe Kopri-vec, brat Mary Bizjakove. On je bolan že par let- in zdaj je zopet v kritičnem stanju ter ga diŽ2 pri življenju s transfuzijo krvi. Družina prosi prijatelje in znance za kri. Kdor mu jo hoče podariti, naj gre v okrajno bolnišnico in se javi v oddelku za oddajo krvi za Josepha Kopriv-ca. ■
18. marca 1947
enakopravnost
STEIAN 3
Katoliški duhovnik poroča, da v Rusiji vrši svoj poklic brez kakršnihkoli ovir
MOSKVA, 17. marca (Poroča John M. Hightower za "Associated Press")—Rev. George Antoni Laberge, edini rimsko-I;a-toliški in edini ameriški duhovnik v Moskvi, je danes poročal, da so tekom enoletnega bivanja v Sovjetski zvezi oblasti slej ko prej postopale napram njemu z vso vljudnostjo, in da je lahko pridigal nauke svoje cerkve brez kakršnihkoli ovir.
Rev. Laberge, 41 let stari župnik francoske cerkve St. Louisa, upravlja župnijo, katere člani so večji del sovjetski državljani. Obiskal sem ga danes v njegovi mali, več kot sto let stari cerkvi, do katere se pride po petminutni vožnji iz središča mesta.
Izrazil je mnenje, da je verski
položaj še vedno "v razvoju," da pa je prepričan, da bo izid ugoden.
"Bili so zelo uljudni napram meni od vsega začetka," je dejal Rev. Laberge. "Dovoljeno mi je bilo delati obiske v privatnih hišah in bolnišnicah, kjer so bili bolniki. Pridigam svobodno katoliške nauke, ne da bi se mi pri tem delalo najmanjše neprilike.
"V teku zadnjih šest mesecev so mi bili dovoljeni štirje obiski v Leningradu in trikrat sem ostal tam teden dni v svrho ob-državanja verskih obredov v tamkajšnji francoski cerkvi."
Dejal je, da ni popolnoma nepoučen o položaju izven Moskve in Leningrada, da pa raje govori le o tem, kar mu je osebno žna-no.
Gospodarska borba med domačini Indone-zij ein Nizozemske postaja čedalje ostrejša
AMSTERDAM, 12. marca, (O.N.A.) — Nizozemska vlada je sicer izjavila, da je pripravljena; skleniti sporazum z indo-neškimi nacionalisti, toda le-ti niso videti posebno vneti za te predloge. Nizozemski uradni krogi priznavajo, da je v ozadju tega spora zadeva velikega gospodarskega pomena, borba na gospodarskem polju, ki postaja hujša od dneva do dneva.
Nizozemske oblasti so Indo-nezijcem prepovedale'izvoz kavčuka in cinchona lubja, in sicer iz razloga, da so ti pridelki zra-stli na plantažah nizozemskih naseljencev ali pa drugih ino-zemcev, ter da so bili v teku revolucijskega gibanja pokradeni. Nizozemske oblasti so prepovedale izvoz vseh vrst blaga iz-vzemši riža, katerega sade pred vsem domačini sami.
Neizogibna posledica te prepovedi je seveda, da je tihotap-
stvo zacvetelo ter da odhajajo dan na dan ogromne količine blaga iz dežele po prepovedanih potih. Iz Sumatre na primer pošiljajo domačini strojno opremo iz plantaž v Singapur, kjer ga kupujejo angleški posestniki, katerim so bili Japonci pokradli vse.
Indonezijci sami priznavajo, da imajo malo dobička od tega, ter da bodo morali pozneje z velikimi stroški nadomestiti tako zapravljeno imetje, toda izgovarjajo se, da si na noben drug način ne morejo preskrbeti potrebnega denarja za nakup najpotrebnejših predmetov za življenje.
Dr. Gami, indoneški minister za gospodarske zadevg, je priporočil, da se začno pogajanja, v katerih bi se dognalo, Icaj naj bo Indonezijcem dovoljeno izvažati, in kaj je neoporočeno zares imetje Nizozemcev.
Rdeči križ pomaga potrebnim preko morja
Preko 75,000,000 moških, | žensk in otrok v 46 nizozemskih deželah je tekOm .zadnjih sedem let prejelo pomoč, ki jo je nudil Ameriški rdeči križ. Tako je naznanil predsednik organizacije, Basil O'Connor.
Pomoč Rdečega križa sestoja pretežno iz obleke, zdravstvenih potrebščin in izbranega živeža za otroke in bolne, obenem pa Rdeči križ izpolnjuje programe drugih organizacij. Več kot 39,-000,000 kosov obleke, 1,193,000 parov čevljev in drugega obuvala, 4,000,000 vatlov (jardov) blaga in velike količine mleka se je dostavilo potrebnim. Od konca vojne sem se je porazdelilo približno 9,000,000 živežnih paketov, ki so bili prvotno pripravljeni za vojne ujetnike. Teb so bili deležni pregnanci, zavetišča in druge institucije v osvobojenih ih okupiranih deželah.
Devet inozemskih dežel bo še nadalje prejemalo pomoč, vsaj za nekaj mesecev in nov program bo izvajan potom Ogrskega rdečega križa kateremu bo Ameriški rdeči križ oskrbel dostavo reliefa v vrednosti $1,750,-OCO. Ogrska sama bo dobila po-^oč v obleki, zdravilskih potrebščinah in opremi.
Dodatno k temu novemu programu prejemajo pomoč sledeče 'dežele: Finska, Norveške, Avstrija, Nemčija, (izključno pregnanci), Poljska, Romunija, Ju-goalavijai n Kina.
Zdravilske potrebščine, živež ^n obleka tvorijo večjidel nuj-nostnega reliefa razpodeljenega Y	Pomoč v omenjenih de-
zela.h se porazdeljuje potom či)-^ačih agencij, navadno potom
^ečega križa vsake posamezne aezele, nadzoruje pa razdeljeva-predstavnik Ameriškega rdečega križa.
Predstavniki' A m e r i škega Nočega križa nudijo specijalizi-
Nova prestolnica za Nemčijo
rano pomoč pri porazdeljevanju tudi francoskemu, belgijskemu, holandskemu, norveškemu, kitajskemu in čehoslovaškemu rdečemu križu; to vključuje tehnično pomoč v izvajanju programov za zbiranje krvi, (za transfuzije) dalje za bolničarsko vež-banje in izvajanje zadatkov Mladinskega rdečega križa. Bolnica z 200 posteljami se bo dostavila Grškemu rdečemu križu in moderne naprave (za bolnice) so bile odposlane Avstrijskemu rdečemu križu.
Šolnine, štipendije in obiski v svrho študij za poglavitno osob-je sestrskih društev Rdečega križa, je oskrbel ozir. začrtal Ameriški rdeči križ, da se tako omogoči tozadevne študije in vpogled v delovanje v Zed. državah, s čempr se organizacijam preko morja nudi znanje, ki oja-ča njihove programe doma.
Za nadaljno izvajanje programa Ameriškega rdečega križa se zbira prispevke tekom marca. Minimalna potrebna vsota znaša $6(),000,000. Sleherni Američan je dolžan iz človečanskih ozirov do svojega bližjega, da daruje kolikor more za to pre-potrebno delovanje, ki je svetovnega obsega. Tako meni predsednik ameriškega Rdečega križa, Basil O'Connor, ki je s takim apelom otvoril, pravzaprav naznanil letošnjo kampanjo zbiranja.
PARIZ, 10. marca (O. N. A.) —Francoski diplomat, ki se je nedavno vrnil iz Moskve, ki pa ne bi rad, da postane njegovo ime znano, poroča, da je Rusija pripravljena podpirati francosko zahtevo, da dobi Nemčija novo prestolnico.
Francija bi mogla baje v zameno podpreti rusko stališče v zadevi organizacije nemške centralne vlade, to je v vprašanju ali naj bo Nemčija centralno urejena ali federalna država. To je vprašanje, ki bo nedvomno važen predmet razprav na konferenci štirih zunanjih ministrov v Moskvi.
Francozi se silno boje tega, da bi utegnila Prusija zopet poi stati najvplivnejši del Nemčije, posebno ako bi Berlin ostal administrativni center dežele. Francija jai radi tega želela, da postavi prestolnica nove Nemčije neko drugo mesto, najbolje nanovo ustanovljeno—kot sta bila na primer Washington ali Canberra—kot upravni center dežele.
Mesto naj bi bilo naseljeno izključno le po civilnih nastavljenih, ter naj bi bilo zgrajeno nekje v zemljepisnem središču Nemčije.
Bon Air, Pa. — Uršula Pršin je prejela vest iz starega kraja, da je v Labočevem umrl njen brat Tone, po domače Zakari-tarjev. Pokojni je bil več let v Ameriki, okrog Pittsburgha in Carnegieja. Pa., leta 1927 pa se je podal v stari kraj. Tamkaj zapušča ženo—poročen je bil samo sedem tednov—kakor tudi brata in sestro, tukaj pa več ' sorodnikov poleg sestre.
Urednikova pošta
drobne iz obnove v jugoslaviji
Vas Bilice pri Šibeniku v Dalmaciji je bila med okupacijo popolnoma iunčena. Ker se obnova porušenih in požganih zidov ni izplačala, so začeli po osvoboditvi blizu starih Bilic graditi novo naselje. Nove Bilice bodo sodobna vas. Dosedaj so dogradili 16 večjih stanovanjskih poslopij, nameravajo pa zgraditi nad sto stanovanjskih zgradb in prav toliko hlevov in gospodarskih poslopij. Novo vas križajo široke nove ceste. Blizu vasi bodo uredili park in fizkulturno igrišče, sredi vasi pa bodo zgradili veliko zadružno zgradbo zadružno klet in prosvetni dom. V nove Bilice bodo napeljali tudi vodovod in elektriko.
V Borajih, Vodicah in v Son-okvičih v Dalmaciji so končali gradnjo osnovnih šol. Sedaj so v teku notranja dela, ki jih nameravajo opraviti v rekordno kratkem času, da se bo lahko pričel spet redni pouk.
Na Roškem Slapu v Dalmaciji so izročili prometu nov most, ki veže vzhodni, zapadni in severni del Dalmacije. Za gradnjo mostu, ki jo je vodil gradbeni odsek Okrajnega ljudskega odbora Ši-benik, so porabili 150,000 din.
(Nadaljevanje z 2. strani)
sti, da se bo vse uredilo in pripravilo.
Zato ponovno opozarjam in prosim vse domačine iz Marti-njaka, Grahovega, Bločic, Bloške Police, Lipsenja, Goričic, Gornjega jezera. Lazov, Otoka in žerovnice, da isto listino spo-polnijo in jo takoj vrnejo na podpisanega. Hvala lepa!
Frank E. Lunka, 15413 Lucknow Ave.,
Cleveland 10, Ohio. *
Naslednje pismo sem prejel pa od nečaka Franceta Telič, sina moje sestre France. On mi piše sledeče:
"Žlerovnica, 2. marca 1947. "Dragi ujec!
"Vase pismo sem prejel z veseljem.
"Matija je dobil službo za
sprevodnika pošte na avtobusu v Celju. Jože enako službo na Rakeku. Tako, da so vsi v službi in s plačo zadovoljni.
"Naše sorodstvo se je za časa borbe obnašalo dobro; od Niv-čih najbolj France, tisti, ki je v borbi Osvobodilne fronte padel kot odličen p^izan.
"Kar se tiče Jeretovega Janeza (Žnidaršič), moža Nivče An-ce, je pa resnica, da je toliko prestal, in da je odličen mož.
"Kar se tiče naše matere, so pa prestari, da bi razumeli našo novo politiko.
"Spominjam se Vas v toliko po tisti palčki, ki je imela svetlo klukco.
"Kar se tiče naše Pepce, se udeležuje vseh sestankov mladine. Sedaj je odbrana k pomožni milici v Žerovnici. So po vseh vaseh po šest fantov in deklet.
"Zaposleni smo vsi. Jaz imam v oskrbi organizacijo voznega društva, sem izvoljen za pred-
Zviti načrt italijanskih imperij alistov, da se polastijo Julijske pokrajine
(Nadaljevanje s 1. strani)
ItaJiji dovoli, da obdrži vse kolonije, ki jih je imela, predno je fašizem prišel na oblast in da se jo osvobodi plačanja vsakih reparacij, in sicer zaradi "njenih prispevkov v vojni", (ko je po Sloveniji, Hrvaški in Dalmaciji požigala mesta in vasi, ter morila jugoslovansko prebivalstvo !) Končno, pravi ta Liga v svoji rezoluciji, naj se Italijo takoj sprejme v organizacijo Združenih narodov.
v studiencih so
dobili pionirji lutkovni oder
Na pobudo mladinskega aktiva v Studencih pri Mariboru so dobili tamkajšnji pionirji lastno lutkovno gledalšče, da bi se lahko pionirji vsestransko razvili. Prva predstava v tem gledišču je bila 25. januarja. Številen obisk je dokazal, kako hrepenijo pionirji po takih gledališčih. Pri lutkovenem odru sodeluje 12 mladincev in mladink.

li'i;


'it'
Naznanilo in zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je umrl naš dragi očei
Frank Trebeč
Zatisnil je svoje hlage oči dne 1. lebruirja 1947. Pogreb se je vršil 5. februarja iz Joseph Želelovih prostorov na Highland Park pokopališče. kjer se je njegovo truplo vpepelilo po njegovi želji.
Alagopokojnik je bil rojen v vasi Lokev pri Trstu.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Našo zahvalo izrekamo sledečim; Mr. in Mrs. Anton Glazar, Mr. in Mrs. Staiduhar, Mr. in Mrs. Frank Skabar, Mr. in Mrs. Stolfa, Mr. in Mrs. Prosek, Mrs. Frances Hočevar, Mr. in Mrs. L. Perhavec, Mr. in Mrs. M. Perhavec, Mr. in Mrs. W. Pawell, Mr. in Mrs. J. Plesko, Acpie Dry Cleaning Co., Mr. in Mrs. Kovač, Collinwood Dry Cleaning Co., Mr. in Mrs. Skryanc, Mr. in Mrs. Geo. Mosnik, Mr. Andy McLemore, Mr. Vincent Schenk, društvu Lunder-Adamlč št. 28 SNPJ.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za trpeče sirote v stari domovini in sicer sledeči: Mrs. Molly Božeglav, Mrs. Frank Kovič, Mr. in Mrs. Louis Stopar, Mr. in Mrs. Mlakar, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Mlakar, Sylvia Ave., Mr. in Mrs. John Jalovec, Mrs. John Ausec, Mrs. Ana Vadnal, Mr. A. Sila, Mr. in Mrs. A. Jankovič.
Našo zahvalo izrekamo cvetličarju Mr. Frank Jelarčiču za krasno sestavo vencev-cvetja. Vsem ga toplo priporočamo v enakih slučajih. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti.
Globoko zahvalo izrekamo vsem prijateljem, ki so dali svoje avtomobile v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Počivaj v miru, dragi oče, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Spomin na Tebe pa bo ostal za vedno v naših srcih.
Žalujoči ostali:
u
Wanda Trebeč poročena Staiduhar, hči
Edward, vnuk
Hank, zet	'
Mrs. Carla Trebeč
V stari domovini zapušča brata Ivana in dve sestri Marijo in Karolino.
Cleveland, Ohio, dne 18. marca 1947.
aednika Grahovo, Bločice, Bloška Polica, Gornje jezero, Lip-senj in Žerovnica. Sklepam pogodbe in dajem navodila'za spe-Ijavo lesa iz gozda v tovarne.
"Kar se tiče Lukovga gospoda, je bil z vaščani; on je vse vprašal nas terence, kam sme in kaj ne sme, hudega ni on nikomur prizadjal; natolcevanje pa skozi njegove brate, kateri so dosti zakrivili—so pa prejeli svoje plačilo.
"Zadevo Ratkove iz Nadleska Vam na kratko opišem: Njen mož je bil vodja, stari partizan. Ce ni mogel drugi izvršiti naročila, je njen mož. Ker ga pa niso mogli dobiti, je mogla ona dati življenje. Na begu so jo dobili domobranci, bila je noseča, in so živi izrezali otroka iz njenega telesa ter jo nepopisno mučili in umorili. To je bilo ob nemški ofenzivi. V Babnem polju so partizana, katefega so vjeli, živemu oči ven vrtali, ali pa ga rezali.
"Učiteljico v Starem trgu, pisala se je Prešeren, doma iz Ljubljane, ki je tam službo vršila 10 let, in so jo otroci imeli za mater, so umorili. Prišli so domobranci jo dobili med poukom v šoli in jo odpeljali. Otroci so se jo držali in jokali, prosili zanjo, pa ni nič pomagalo. Gnali so jo čez Sv. Ano, in potem zaklali v Goščah. Zakopali so jo potem med smrekami ljudje od Sv. Štefana. Ko je ofenziva minila, so prišli iz Starega trga ljudje in so jo odkopali in odpeljali v Lož in jo tam drugič pokopali. Dejali so, da si je zaslužila, da mora biti tam pri njih zakopana,
da bo imela šolska mladina za spomin njen grob.
"Kljub težkim časom, ki so bili pri nas, so bile vse osebe, ki so dale življenje v Osvobodilni fronti, spoštljivo pokopane.
"Kar se tiče gospodarstva, se načrtno razvija. Veleposestva so razdelili, to je Krajcavo v Grahovem, Premrovo v Martinjaku in vseh ostalih domobranskih družin, kar so si zaslužili. Pri delitvi sem dobil tudi jaz delež. Delavstvo je zaposleno vse. Za spomladi se zelo pripravljajo, da si spet obnovijo, in se že vozi opeko za strehe.
"Končam in Vam želimo vesele velikonočne praznike vsem skupaj,
"Družina Telič,"
Chicago. — Dne 22. februarja sta v družbi prijateljev in znancev obhajala srebrno poroko John in Mary Cajhen.
VDOVA
z DVEMA HČERKAMA, vse tri zaposlene, želi dobiti v najem stanovanje 2 ali treh sob. Kdor ima naj pusti naslov v uradu tega lista.
VETERAN
z ženo in 4-letnim sinčkom nujno pčtrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami; na zapadni strani mesta. — E. J, CIMPEHMAN. QR 5584.
Dve odrosii osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Rou^e 101 ♦ * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana « « •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJI. ZA OBISK
* w «
Lastnika;
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
€308 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8

SLOVENSKA KUHARICA
i
'
"
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI'^
CENA KNJIGI $5

I
m
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
18. marca 1947
PRE2IH0V VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan l»ta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubeznih smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je •prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas;
"Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel . . . ?"
Ahac je komaj pregnal otož-nost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeka ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, straš-nejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani.
Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj spr,oti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila l^roti njemu in rekla:
"Ahac,' jaz pa le mislim, da je z menoj preč. . .
Ahaco so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dal^e tolažiti a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati . . .
Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata . . .
Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla nje-
gov obraz, nista imela kaj iz--praševati.
"Po zdravnika pošlji," je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov . . .
Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali s& jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala.
"Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!"
Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu.
Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi;
"Pernjico bi rada videla."
"Pernjico!" se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo. Še isti dan je prišla Pemjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično, obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pemjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar
WANTS DEBT REDUCED . . . Sen. William F. Knowland (Rep., Calif.), claims to be winning support in his fight for a budget amendment to earmark three billion dollars for public debt reduction before any reduction is made ill income taxes.
ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bo-drilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevki-nih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas:
"Vuhej . . . Vu-hej ... da, da ... "
Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pemjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomiz-gala z rameni, a se je nanjo Ž3 navadila . . . Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Perajaka zdela kot pot večnosti ... ■
Nekaj dni poznaja je Per-manca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pri-stopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma.
Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev. Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek.
V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom.
"Kaj delaš, nesrečnica . . .?" je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi.
Pozdravil jih je divji smeh smeh zblaznele Zabevke.
Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ...
TRETJI DEL Prvo poglavje
Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniš-ko farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob
nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čememi kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo. Župnik Vire j, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Maloduš-no je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcemra-no streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši.
Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila, še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti. Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mračnikovem reznja-ku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernati njih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji od zvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov nI povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega jemežnarica Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, čemjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi.
(Dalje prUioanJK)
Dela za ženske

Jr. klerkinja, knjigovodstvo; začetnice učimo; 40 ur tedensko; plača na teden; na zapadni strani. Za dogovor pokličite med 10. in 4. uro. OR 5442.
ŠIVILJE izurjene na zavesah, draperies; tedenska plača. Stalno delo. Decorator's Workroom, CH 6198.
Stenografka izurjena; prilika, da postane privatna tajnica; dobra služba. 5-dnevni tednik; dobra plača. Zglasite se osebno. — Oxford Products, 1814 E. 40 St.
-Lepotičarka, manicurist; plača in provizija; SVz dni tedensko. Polni ali delni čas. Samo izurjena se naj priglasi. Michael's, Shaker So. WA 5200.
Dela za ženske
Poslovodkinja za oddelek za direktno poštno odpremljenje; za izdajanje naročil in pregledovanje kopije ter nadzorovanje dveh delavcev. Plača $175. 5-dnevni tednik. Mr. Hauck, 916 Guardian Bldg., CH 6202.
Dela za moške
Billing klerkinja z nekoliko znanjem dela na Burroughs calculator. Plača od ure; 5 Vi dni tedensko; avditor. — PR 2323.
Fur Finisher izurjena ali dobra ročna šivilja. Stalno delo. Plača od ure. — F. Z. Cikra Inc., 1242 Euclid Ave.
TEŽAKI—neizuijeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
TOVORNI NAKLADALCI—Plača od ure.Stalno delo.—C. C. C. Highway Inc., 2201 Orange Ave., Mr. Schwarber, PR 2600.
Razno
Ne oddajte vaših starinskih predmetov. Postavite jih na dražbo pri Frank's Consigners Antique Auction House, 3136 Lorain Ave., ME 5945. Ni dobimo najvišjo ceno zanje.
2 FORNEZA NAPRODAJ, Eden na vročo vodo in premog; drugi na vroč zrak. Zmerna cena. Pokličite ob večerih ali celi dan v ponedeljek, četrtek, petek in soboto — LO 7806.
VETERAN z ženo in malim otrokom bi rad dobil 4 ali 5 sob v najem; če ne ravno sedaj, pa vsaj v teku enega meseca. Kdor ima za oddati ali bo imel, naj pokliče EN 7197, ali pa naj pusti naslov v uradu tega lista.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. ' *
Posluga
Električno ledenico
zelo dobro ohranjeno, se proda za $55.
Vpraša se na 819 EAST 185 STREET
Klavir
(piano), ki je v še prav dobrem stanju, se proda za $10. Vpraša se na 1083 E. 67 St.
LEPO UREJEN PROSTOR ZA PIKNIKE
NA EDDY ROAD. MED OAK RD. IN ROUTE 91
V gozdu je novo plesišče, dobra voda, elektrika in vse, kar je treba za lep piknik, je v najlepšem redu.
GEO. KALIOPE FARM
IVANHOE 4490
POKLIČITE DOPOLDAN
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
RAILROAD SHRINKER . . . William C. MacMillen Jr., New York, who has been named president of the Federation for Railway Progress, and as such will have a lead-in* role in the "railway shrink-a*e" program inaugurated by Robert R. Young.
"GRAMPS" . . . Grand prize winning photograpli in WJZ amateur farm plioto contest, taken by John H. Vondell, Massachusetts State college. Amherst, Mass. The contest was held as part of farm news program broadcast over WJZ.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM,
ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
» uradu EAST SHORE REALTY CO.—778 E. 185 Si.
na uradu: IV 6561 — na domu: KE 3662
RELIABLE SALES AND SERVICE—Ekspertna popravila na vseh izdelkih hišnih predmetov. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo 9518 Madison Ave., AT 2278.
Popravila na cementnih in zidanih delih; "waterproofing," znotraj in zunaj; dovozi, kleti, itd. Vse delo jamčeno. Prosti proračuni. KE 7117.
Nov način za odstraniti stenski papir. Moderniziramo, prenovimo in preuredimo. Takojšnja postrežba z barvanjem in papiranjem. Ekspertno delo. PO 4878.
VODNI GRELCI
držijo 30 galonov vode; na elektriko, plin in olje; tudi incineratorji, za takojšnjo dostavo.
BARAN BROS. APPLIANCES WA 3653
Zemljišča
LESNI DELAVCI. Izurjeni pri delu okrog vrat; unijska plača. BIG FOUR LUMBER CO. 7555 Bessemer Ave.
Pomožni preddelavec na premogovnem jardu. Unijska plača; stalno delo. Zglasite se osebno. — Keen-Marshall Coal Co., 614 E. 152 St.
Dober prodajalec
ki govori slovenščino dobi izredno dobro priliko za prodajati Weather Seal okna in vrata. Pokličite za podrobnosti. — SH 8440, Mr. Caskey.
OBREZOVALCI DREVJA
Mladi, neizkušeni možje. Plača od ure in za nadurno delo. NELSON TREE SERVICE 9712 Euclid (zadaj) 7.30 do 9.30 zj. ali od 4.30 do 5.30 pop. — GA 8714
BUFFERS — POLISHERS
izurjeni na jeklu in aluminiju. Plača od ure poleg komada.
THE P. A. GEIER CO.
540 E. 105 ST.
Punch Press operatorji
IN TOVARNIŠKI DELAVCI 1. in 2. šift; plača od ure
MORRISON PRODUCTS INC. 16816 Waterloo Rd.
TEŽAKI—Prekladale! tovora
Visoka plača od ure Uposljevalni urad odprt dnevno od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop.
WHITE MOTOR CO. 842 East 79th St.
TOVARNIŠKE DELAVCE
SPREJMEMO MATERIAL HANDLERS
40 ur na teden — Stalno delo
Plača — Dnevni šift
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 St.
Radial Drill Press operatorji
Fitters; mašinisti (layout) 45 ur tedensko. Plača od ure.
Lewis Welding and Engineering Co.
BEDFORD, OHIO
WALTON AVE__2 hiši vsaka za 2
stanovanji na eni loti; 6 in 5 sob spredaj; 5 in 5 sob zadaj; garaža za 3 avte. Pokličite lastnika ME 5210 ali ME 4848.
Za takojšnji prevzem—E. 70 St. blizu Hough; 7 sob za 1 druž., stanovanje treh sob na 3. nadst., hrastovi podi; ognjišče; garaža. Pogoji. PO. 1500.
PRODA SE HIŠA ZA 2 DRUŽINI, na Grovewood Ave.
Vsako stanovanje ima 5 sob, fireplace, china cabinet; moderno urejene kuhinje, sploh vse udobnosti; garaža za 2 avta, velika lota.
Za vse podrobnosti pokličite
VERA SULAK KE 6275, po 5. uri zvečer
KATHERINE J. WELTER, Realtor
DELIKATESNA TRGOVINA
naprodaj; ima C 2 licenco za pivo in vino. Tedenslci promet od $700 do $800. V slovenski naselbini. S stanovanjem. Cena $9500.
GL 8880
NAPRODAJ
Bungalow ,s 5 sobami spodaj, 2 zgoraj; polna klet in podstrešje. Jeklena garaža. Morate videti hišo da jo boste cenili. Lastnik odpotuje iz mesta. Cena $8,000. Zglasite se na 1158 E. 77 St., med Superior in St. Clair Ave., EX 6515.
VETERANI—Prilika za izvežbanje M mehanična dela: služite, ko se učite dela z letalskimi inštrumenti, električnih del in elektronike; dela na strojih in risbe (drafting), umet-no prezračenje in refrigeration, če delate v eni izmed takih tovarn, skušajte napredovati. Nudimo priliko za študije na domu in vežba-nje v tovarni. Učite se polni ali delni čas; če niste zaposleni, nudimo polni čas, stanovanje, treningo poleg vladne pomoči in plačo od ure. Starost ali izobrazba ni ovira. Porrjagamo dobiti službo. __Mr. Napp, CL 7920
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 931/20 na uro Čas in pol za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
SPLOŠNI TOVARNIŠKI DELAVCI
PRODUKCIJSKI DELAVCI Conveyor pomagač—Assembly delo Visoka plača od ure Zglasite se na Employment Office
FISHER BODY CO.
E. 140 St. in Coit Rd.
Dela za ženske

--------------------^
Stenografka. Stalna služba. 35 ur tedensko, 5 dni; odvetniški urad. Tedenska plača. 1015 Public Sq. Bldg., MA. 3323.
Operatorica. Burroughs stroja za knjigovodstvo; izurjena! 40 ur tedensko, 5 dni, od 8. zj. do 5. pop. Mr. Erk, MI 9260.
FOUNTAIN GIRL — Stalno delo;
poročena ali samaka. Polni ali delni čas. Plača od ure. MtJ 9756.
Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovornost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
STENOGRAFKA gradbeni oddelek narodne družbe; downtown. 5 dni v tednu. Tedenska plača. Mr. Simmerer, MA 5151.
FILE klerkinja izurjena; tudi za poštni oddelek. Tedenska plača. 40 ur tedensko. MA 9617 _
Mr. Morgan.
Splošno pisarniško delo—tipkarica;
mora biti pripravljena učiti se mimeograph; zavarovalninski urad; 5 dni v tednu.
Miss Taylor, CH 1412
Stenografka (Junior). Lahko "dictation," splošno pisarniško delo. 5 dni-40 ur. V okolici E. 30 St. in St. Clair Ave. — PR 4140.
Tikparica izurjena; za oddelek za naročila in račune; stalno; 5-
dnevni tednik, tedenska plača _
1325 E. 38 St., EN 4050.
Blagajničarka. Delni čas; dobra plača od ure, obedi in uniforme. WHITE MOTOR CAFETERIA 842 E. 79 St.
STENOGRAFKA
SWITCHBOARD OPERATORICA • 5-dnevni tednik. Plača od ure. NOVELTY LIGHTING CORP. 2480 E. 22 St., vogal Scovill Ave.
TAJNICA
za prodajni oddelek; mora biti vešča "shorthand" in strojepisja. Stalna služba; tedenska plača. KELLEY KOETT MFG. CO. 4614 Prospect Ave., EX 1010
HIŠNA OPRAVILA
DVOJICA; MOŠKI ZAPOSLEN DRUGJE: LASTNA SOBA IN KOPALNICA. NAVADNA KUHA. 3 ODRASLE OSEBE. LA 2915.
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
LAHKA "DICTATION"; 5 DNI V TEDNU; DOBRA PLAČA. STANOVITNA DRUŽBA.
Wagner Baking Corporation
910 E. 70 ST., HE 0436
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača Fair mount Tool & Forging Company
10611 OUmCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNč ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.