Poštnina plačana v gotovini Mar?foor, četr?«=sV 91 ?;*m»a*Sa 1937 Stev. U. leto X«. 'XV!!U MAR F BOR SK m Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejemali v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na doui 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 mietki NOVA ERA NA BALKANU. V nedeljo dne 24. t. m. bo v Beogradu slovesen podpis pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za Jugoslavijo bo podpisal prijateljsko pogodbo predsednik vlade in zunanji minister dr. Stoja-dinovie, za Bolgarijo pa predsednik bolgarske vlade predsednik Kjoseivanov, ki inu v Beogradu pripravljajo slovesen sprejem. NAŠ NOVI POSLANIK V STOCKHOLMU. Za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Stockholmu je imenovan dr. Milorad Stražnicki, bivši poslanik v Buenos Airesu in Haagu. KAJ PRAVI ŠKOF AKŠAMOVIČ. Nedavno tega so neki zagrebški listi napadli škofa dr. AkSamoviča v Djakovu, da preganja hrvatske duhovnike baje radi razobešanja lirvatskih zastav. Sedaj javlja list »Hrvatska Obrana«, ki izhaja v Djakovu, da je imel škof dr. Akšamovič govor, v katerem je povdarjal med drugim: »Nikdar ne bom dovolil, da bi kak duhovnik pod firmo »hrvatskega duhov-nika - zlorabljal hrvatsko zastavo, da bi 2 njo pokril in prikril svoje moralne napake in pregreške. Zakaj to je zločin in izdajstvo, a ne obramba hrvatstva.« Akcija italijanske diplomacije V Madridu na; bi se sestavila nevtralna vlada PARIZ, 21. januarja. Po informacijah iz Rima v zvezi z razgovori med Mussolinijem in Goringom in z novimi predlogi, ki jih je prinese! v London britanski poslanik v Rimu sir Drummond se zdi, da bo Italija sprožila tudi vprašanje kompromisne vlade v Španiji. To vprašanje bi po informacijah b'lo vključeno tudi v italijanskem odgovoru na britanski predlog o prepovedi odpošiljanje prostovoljcev v Španijo, do'Im naj bi bilo po drugih Informacijah sproženo to vprašanje šele v londonskem nevtralitetnem odboru od strani italijanskega ter nemškega zastopnika. Po tem predlogu naj bi se pričeli razgovori med 7rnerrOL MILIJONA ZA OSIJEŠKO GLEDALIŠČE. j Uprava Narodnega gledališča v Osije-lvn je prejela pol milijona dinarjev po-s°jila od Državne hipotekarne banke na rf|čun gledališkega dinarja, ki ga prejela od osiieških kinematografov. S tem '-tleskom se bo osiješko gledališče nio-~cniizira!o in se bo nabavila železna konstrukcija za oder. novi krožni hori-z°nt. novi reflektor in novi narodni ko-*mnii, ki se bodo uporabili ob priliki '0. rojstva pisatelja Okrogiča. SPOR MED ŽUPANOM IN NOVINARJI. . 'Vled šibeniškim županom in novinarji izbruhnil zanimiv spor. Radi ponov-!1cK« kritiziranja županovega delovanja e šibemški župan izdal občinskim urad-' ^ >ni nalog, da ne smejo dopisnikom .^teril, listov dati uikakšnili informacij. og, da se društvo preosnuje v četo. Brat načelnik je vpletel v svoje poročilo navdušujoč idejni govor, katerega je zaključil z vznešenimi besedami: V naše nesebično sokolsko delo, v boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda z gotovostjo ra- Gasitski četi občine Pobrežje in Sv. Miklavž sta proslavili zelo slovesno rojst-' ni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, svojega visokega pokrovitelja. Člani so se udeležili službe božje pri Dev. Mariji v Brezju polnoštevilno. Po službi božji so se zbrali v Lešnikovi dvorani v Brezju, kjer je zbranim gasilcem v lepih besedah obrazložil pomen proslave starešina gasilske župe Maribor des. breg g. Klemenčič Josip. Zbrani gasilci so navdušeno vzklikali svojemu visokemu pokrovitelju in našemu kralju Petru II. Proslave sta se udeležila tudi g. župan Stržina Karol in podžupan g. Belak z nekaterimi odborniki. Hvalevredno zdravilo. — Danes sem dobil pri zdravniku izvrstno zdravilo za potenje. — Kakšen poseben čaj ali kaj drugega?, — Ne, nc, izročil mi je račun, pri katerem me je na licu mesta oblil pot. Dr. Fran Vatovec: 1Q0 tel slovenske žutua-iisiike (Dalje.) Drugi primer takšnega dopolnjevanja ter dodajanja nudi novica, ki je izšla v »Lubl. Novizah« 9. dec. 1797 (št. 98), to je enajst dni za >Wiener Zeitung« 29. novembra str. 3530. V tej novici je govora o prirodo* znanski razstavi, h kateri pristavlja Vodnik svoje nedvoumno tehtne misli. Takšnih slučajev je Se več. Dokazujejo pa, da je Vodnik poedina poročila krojil ter oblikoval po svoji uvidevnosti in primerno tedanjim slovenskim prilikam, četudi je stopnja odvisnosti od uporabljenih eas-niških virov mestoma precej izdatno, kar pa je nujno združeno z novinarskim poklicem. Vsi navedeni primeri, katerih hi bilo lahko še več, ako hi to dopuščala možnost prostega razpolaganja s prostorom, kažejo torej, da je bila »Wiener Zeitung« glavno črpališče gradiva v prvi slovenski redakciji in da so posamezne novice v »Lubl. Novi-zah« vzniknile na svetlo povprečno 10—15 dni po izitju v >Wiener Zeitung«. Upoštevajoč dejstvo, da se je Vodnik moral boriti z neštetimi težavami in da je obstojalo že samo wjprašanje žu^alistične uporab- uosti slovenskega jezika ler da so pozneje izhajale | »L. Novize« kol tednik, moramo oh presoji Vodnikove žurnalistične tvornosti pritrditi njegovemu zagovoru »de po vsi moti hitro pišem«. (Novize 1799, št. 50). Razen tega pa ni mogoče mimo pojava, da tudi pri drugih tedanjih listih ni bilo bolje. Ne smemo pač gledati na takratne poročevalske prilike skozi prizmo današnje rekordne žurnalistične ekspo-ditivnosti. Vzemimo n. pr. »konkurenčni;: list »Lubl. Noviz« — »Laibacher Zeitung«. V »Wieucr Zeitung« je izšel n. pr. kreditni patent 15. junija 1799. »Laib. Zeitung« ga ima sedem dni kasneje, to je 22. junija. V »Lubl. Novizah je sicer izšel šele 29. junija, to je sedem dni po objavi v »Laib. Zeitung«, vendar je treba pomisliti, da so »Lubl. Novize« tedaj že izhajale kot tednik, dočim je »Laib. Zeitung : bila dvo-tednik itd. In »Wiener Zeitung« poroča n. pr. 11 dni po samem dogodku, t. j- 4. kimovza (sept.), da so «24. avgusta marširali vunpot^gneni franzosi... skuzi Prag proti Rajini«, dočim so 10 dni pozneje (14. sept. 1799!) sledile L. Novize« kot tednik! Presledek 10 dni od dogodka od objave zasledimo tudi pri drugih številnih vesteh tedanje »Wiener Zeitung«, med drugim v poročilu z dne 10. julija 1799, kjer se navaja, da je »general Klenau 30. junija sadni rep Macdonal-ilove vojske dosegel v’ mesti Bologna«. In 10 dni kasneje sledijo »L. Novize«, toda kot tednik! Sploh pa niso imele Lubl. Novize« namena do-sezati poročevalske rekorde, kes iii J>ilo za t^> nikak- | šnih pogojev ali osnov, prav tako tudi ne izgledov samostojnejšo pridobivanje časniškega gradiva. Namen »Lubl. Noviz« je pač bil v glavnem poučno informativen ter narodno bodrilen. In temu namenu jo Vodnikov list v polni meri ustrezal. Prav nič ne more zmanjševati njegovih odličnih zaslug za narodno pro-bujo širših slovenskih plasti okolnost, da jo n. pr. zajemal snov za svoje »Povijdunje od slov^nskiga jezika« pretežno iz A. Linhartovega delu »Versuch einer Go-schichte von Krain und den iibrigen Liindern der siid-lichen Slaven Oestcrreichs«. V glavnem je uporabil Vodnik v okviru lastnih dodatkov predvsem Linhartove ugotovitve i% I- dela str. 396, 414/5, 418/20, precej več pa iz II- dela in sicer str. 204—208, 210—225, 227, 347—349, 353—358. Mnogokj« pa se Vodnik razhaja z Linhartovim mnenjem. Vodnik sani pa tudi ničesar nc taji. Vse nam postane jasno ob njegovih važnih obrambnih in pojasuil-nih besedah v št. 50 »L. Noviz« I. 1799, ko pravi: »De pa krajnske (Lublanlke Novize!) pozniši prideo, ku nemške; ni drugači mogoče, k»;r Nemec precej lahko iz nemških pisni natiskuje; jes pa moreni p<»-prqd iz mjmškiga prestavlati, pisati, inu se li potle čerke za natiskvanje staviti«. VODNIK TUDI — STAVEC? Ta Vodnikova izpoved zveni naravnost kakor »senzacija«. Tukaj nc izvemo namreč samo tega, o® je iz »nemškiga prestavlal«, česar pa ne gre tehtat* Sk*atv3. WfflSSX>rJ959 Stari mariborski rod izumira. V častitljivi starosti 85 let je umrl na Slomškovem trgu 16 zasebnik Ignacij Kurent. V Stražunski ulici 2 pa je umrl v visoki starosti 78 let zasebnik Josip Gradišnik. Žalujočim naše toplo sočutje! Na vrhovih, mirno in jasno! Potnikovo vremensko poročilo dne 2j. t. m. pravi: Pesek —-1, mirno in jasno, 15 cm pršiča na podlagi 40 cm, smuka idealna; Seniorjev dom: —9, mirno in jasno, 40 cm pršiča na podlagi 35 cm, smuka idealna; Peca: --5, mirno, jasno, 30 cm pršiča na podlagi 80 cm, smuka izborna. Gala fedpta Med češkimi skladatelji sta bila predvsem Smetana in Dvorak tista dva tvorca narodne glasbene kulture, ki sta priborila češki muziki častno mesto v svetu. Oba stojita čvrsto zasidrana v češki zemlji, oba črpata iz neizmerne narodove zakladnice, iz njegovih pesmi, v njihovih delih poje češki kmet, je zajet odmev češke zemlje. Vendar sta si oba velikana v nekaterih potezah tudi različna; med tem, ko je Smetana samo Čeh. in satno programatik (v svojih delili daje vedno glasbenega izraza konkretnim predstavam, kot v svojih divnih pesnitvah »Moja domovina« ali v godalnem kvartetu »Iz mojega življenja«), je Dvorakova bolj kozmopolitska tvorna sila, najpopolneje izražena v takozvani absolutni glasbi, zlasti v simfonični. Napisal je poleg oper, velikega števila komornih del, oratorijev in manjših del devet simfonij. Njegove simfonije so se kaj hitro udomačile na vseh svetovnih koncertnih odrih in prešle v kulturno last vsega člo- veštva. Njegovo prekrasno četrto simfonijo, imenovano »londonsko«, bomo slišali na koncertu Glasbene Matice v petek. Koncert, ki ima na sporedu še Beethovnovo ouverturo Egmont in Mozartov violinski koncert, bo dirigiral g. Marjan Kozina. Spominska svečanost dr. Otokarja Ry-bafa. Društvi »Jadran« in »Nanos« vljudno vabita vse zavedno narodno občinstvo na počastitev spomina blagopokoj-nega voditelja in borca tržaških in soriških Slovencev dr. O. Ryhara, ki se bo vršila danes ob 20. uri v Narodnem domu. Oddolžimo se častno njegovemu spominu in dokažimo, da smo hvaležni in zvesti sinovi svojih prednikov. S.S.S-K. Par?bor Svetosavska proslava v Mariboru. Na Svetosavskern koncertu dne 27. t. m. v veliki dvorani Uniona bo poleg opernega pevca g. Julija Betetta in gospoda Karla Sancina in njegove soproge gospe Mirce Saneinove iz Celja ter pevskega društva »Jadran« iz Maribora nastopila tudi odlična pevka ga. Lapajnetova, katero bo na glasovirju spremljal g. dr. Klasinc. Maribor bo tako imel zopet enkrat koncert velike umetniške vrednosti. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki Zlata Brišnik. Občni zbor Sokolskega društva sc vrši v soboto, dne 23. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. Odbor vabi vse članstvo, da se občnega zbora udeleži! Mestna podjetja, avtobusni promet. V nedeljo 24. t. m. posebna vožnja na Pohorje. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri, povratek ob 17. uri. Interesenti naj se čimpreje prijavijo v prometni pisarni na Glavnem trgu, tel. 22-75, najkasneje pa do sobote 18. ure. Cena do odcepa Din 20.—, do Reke Din 12.—. Prijave se sprejemajo tudi za povratek. Planinski ples J. II. 1937. Union. Novice z Ljudske univerze. V petek 22. t. m. predava g. prof. inž. Rihtman iz Zagreba o Einsteinovi relativnostni teoriji. Zaradi česa je zbudila Einsteinova teorija tako velikanski interes po vsem svetu? Njen veliki pomen iz principijel-nega, svetovnonazorskega pogleda, njena malopomembnost iz praktičnega vidika. Kako je privedel razvoj nauka do relativnostne teorije? Osnovne ideje Einsteinove teorije. Nje potrditev potom eksperimenta. Nerazumevanje teorije relativnosti in nje zamenjava z relativizmom. Trdi Einstein, da more vse biti tako in drugače?- Kdo je danes nasprotnik. Einsteina? Posebno se opozarja, da bo g. predavatelj obrazložil težko snov v poljudni obliki in brez matematičnih dokazov ta-ko, da bo mogel sleherni uspešno slediti aijegovim izvajanjem. Pimsfma sobota NAŠIM NAROČNIKOM-! Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31, januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili. Uprava »VEČ^RNIKA«. tUm Kino Union. Danes najkrasnejši dunajski velefikn »Burgtheater«, najnovejše remek delo Wjllyja Forsta. 'M fltoteffišžg MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek, .21. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Red B. Petek, 22. januarja: Zaprto. Sobota, 23. januarja ob 20. uri: Ukročena trmoglavka«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nepreklicno zadnjič ponove Sliakes-pearejevo komedijo »Ukročena trmoglavka« v soboto 23. t. 111. Delo s svojimi veselimi zapletljaji splošno ugaja. Veljajo globoko znižane cene. Zaplenjeno meso. v soboto dne 23. t. m. ob 9. uri se bo na Glavnem trgu prodalo potom javne dražbe približno 12 kg svinjskega in 20 kg govejega mesa. Ločitve zakonov se v Mariboru množijo! V smislu statistike tukajšnjega okrožnega sodišča je bilo v preteklem letu pri mariborskem okrožnem sodišču ločenih 52 z&konov, in sicer 10 sporazumno. 42 pa nesporazumno. Razveljavljeni so bili v preteklem letu v Mariboru tri zakoni, razvezan pa L Imajo jih... Mariborska policija je aretirala tričlansko tatinsko tolpo, ki je izvršila v zadnjem času v Mariboru več tatvin in vlomov. Med drugim je ta tolpa Cudo mariborskega grla: po njem Je stekio za 19 milijonov alkoholnih pijač Kakor smo že na kratko poročali je konzum vina v preteklem letu v Mariboru nekoliko nazadoval, dočim se je kon-zum piva dvignil napram letu 1935 za 40.000 1. Tudi je precej nazadoval konzum žganja, to pa najbrže radi tega, ker ponujajo kmetje v zadnjem času od hiše do hiše velike količine domačega žganja. Izpadck na trošarini, ki io pobirata mestna občina in banska uprava, je pri žganju samo v Mariboru tako visok, da gre v stotisoče. Zanimiva pa je statistika, koliko so plačali mariborski gostilničarji in kavamarji v preteklem letu za trošarino na posameznih vrstah alkoholnih pijač: Mariborčani so v letu 1936 zavžili en milijon 350.331 litrov vina in vinskega mošta. Ker znaša mestna trošarina na vino’ in vinski mošt Din 1.50 od litra, trošarina, ki jo pobira banska uprava pa t dinar od litra, so plačali mariborski gostilničarji samo od vina in vinskega mo- šta občini 2,040.4% dinarjev, banski I upravi pa 1,360.331 dinarjev. Za konzu-mirano žganje (44.620 1) pa je šlo v bla-i gajno mestne občine ter v blagajno banske uprave po 83.085 dinarjev. Trošarina na pivo znaša 60 para za liter, tako da so od lanskoletnega konzuma plačali mariborski gostilničarji mestni občini od 438.737.5 1 iztočenega piva trošarino v znesku 263.242.50 dinarjev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je prejela mariborska mestna občina v letu 1936 za trošarino na alkohol, pijačah 2,386.823.50 dinarjev, banska uprava pa 1,443.416 dinarjev. Citatelje bo gotovo zanimalo, koliko so pravzaprav Mariborčani izdali v letu 1936 za alkoholne pijače. Konzumiranih ie bilo skupno 1,360.331 1 vina in vinskega mošta. Ce računamo liter vina povprečno po 10 dinarjev, potem vidimo, da so Mariborčani izdali v 1. 1936 samo za vino in vinski mošt 13.603.310 dinarjev. Piva so Mariborčani v preteklem letu popivali 438.737.5 litrov, kar znači, da so Mariborčani za pivo (9 dinarjev liter!) izdali lani 3,948.637.50 dinarjev. Po mariborskih grlih je steklo nadalje 44.620 litrov žganja. Če računamo, da stane liter žganja povprečno 25 dinarjev, vidimo, da so izdali Mariborčani za žganje v preteklem letu 1,115.500 dinarjev. Vse v vsem: Mariborčani so potemtakem izdali v preteklem letu 18,667.447.50 dinarjev za alkoholne pijače. Gotovo pa je potrošnja alkoholnih pijač v Mariboru še večja. V teh številkah niso namreč vračunane velike količine vina in žganja, ki se vtihotaplja v Maribor. V splošnem pa je treba na vsak način pričeti z energičnim pobijanjem šuš-marstva, ki ne nudi občinstvu kvalitetnega blaga in ki škoduje hkrati našemu gostinstvu. 6 Ji Uniasp 20.30 »Ples v Savoyu« — popoldanska predstava. V nedeljo 24. t. m. popoldne ob 15. uri uprizorc priljubljeni Abrahamov »šlager« »Ples v Savoyu« po znižanih cenah. Vžigajoča jazz-glasba in pestra vsebina dajeta delu posebno privlačnost. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 25. januarja: »Prva legija«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora._________________________ vlomila v kletne prostore na Slomškovem trgu 6, v Vrbanovi ulici in na Tržaški cesti, o katerih smo pred dnevi poročali. Tolpo, ki sestoji iz dveh moških in ene ženske, je policija izročila v zapore mariborskega sodišča. Policija je mnenja, da spadajo k tatinski in vlomilski tolpi še nekatere druge osebe in se vršijo še nadaljnje poizvedbe. Nezakonski otroci... Mariborsko sre-sko sodišče je v preteklem letu, obravnavalo skupno 1508 zapuščinskih zadev, nadalje 618 slučajev, tičočih sc vartt-štva. 382 primerov nezakonskih otrok ter 40 slučajev kuratelov. Posnemanja vredno. Uradništvo pošt. urada Maribor 1 je podarilo presežek zbirke za venec pokojnega tovariša Janka Firbasa v znesku Din 248 Protiluberku-lozni ligi v Mariboru. Iskrena hvala! Mladina v svet... Kaznilniški paznik Anton Slekovec, stanujoč v Dajnkovi ulici 10, je prijavil policiji, da je pred dnevi odšel od doma njegov 131etni sin Anton, ki sc do danes še ni vrnil. Avto v jarku. Na banovinski cesti pri Stražah sta trčila skupaj dva avtomobila, in sicer osebni avto trgovca Dragotina Mikoša iz Zagreba i,n osebni avto trgovca Ivana Hilingcrja iz Celja. Ka-rambol je bil tako silovit, da se je Hi-lingerjev avto prekucnil in zgrmel v ob- v doslovnem smislu, ampak da jc celo »čerke za na-tiskovanjc stavil«. V tem poudarku jc izven dvoma Vodnikovo celo grafično sodelovanje. S tem smo torej doznali, da ni bil Vodnik samo tvorec jezika, urednik, novičar, glavni urednik, kos upravnika, tehnični urednik, pisec, leljtonist, prvi slovenski časnikar itd., marveč da so se sredi mnoštva težav ter kopice bremen znašle tudi grafične dolžnosti. Kako naj si pravzaprav tolmačimo zadevni pasus Gnu še li putli čerke za natiskvanjc stavili«.'1 Prav gotovo je. da ni Vodnik v iskanju samoobrambnih momentov segel po neresnici. Takšne stvari so mu bile tuje ter odvratne. Na drugi strani ne bi menda bilo pravilno, če bi ocenjevali te. njegove besede v 'sej polnosti doslovnega zvenenja. Zelo verjetno pa je, da jc imel z Egerjcvimi slavci, očividno v slovenščini slabo ali prav nič podkovanimi, rodi številnih -tiskarskih škratov« in napak, toliko težav in sitnosti, da je moral najbrže v mnogih, nujnih slučajih kar sam seči po »čerkah in jih smiselno ter pravilno razvrstiti. Le na ta način si je mogoče tolmačiti gornje navedbe prvega slovenskega žurnalista, ki je s svojimi časnikarskimi ter jezikoslovnimi funkcijami združeval tudi grafične in tako preprečil, da se ni >nesto domačega, umljivega jezika vtihotapila med Vrste in stolpce prvega slovenskega časnika »tiskarsko škratsku' brozga. Ob tem šele pa je v celoti mo-Koče razbrati ves ogromni napor in energijo, s katerima se je Vodnik na Zoisovo prigovarjanje lotil tega Posla. IN VENDAR SO LLBLAMKK NOVIZE« USAHNILE. Ves nadčloveški trud prvega slovenskega novinarja ni zalegel. Ni mu bilo usojeno, da ne bi bil moral seči po peresu, da je s kratko, toda vendarle občuteno besedo, iz katere zveni nejevolja in razočaranje radi uičemernosti lastnih rojakov, napisal na koncu 51. številke 4. leta sledečo osmrtnico »Lubl. Novi-zam«: »V prihodnim le j tu ne bodo krajnske novizc več ven dajane«. Dobre, okusne »potice«, ki jo je Vodnik pripravil Slovencem pred štirimi leti, je nenadoma zmanjkalo. Zakaj ni Vodnik vzdržal? Tiste zbadljivke, ki so mu jih pošiljali anonimni kritikastri in mu grenile veselje do dela, razboritemu, borbenemu in liki mravlji neutrudnemu Vodniku tega veselja in zanosa pri delu gotovo niso mogle popolnoma ubiti. Razlogi ne morejo biti na psihološkem torišču kakšne zagrenjenosti, marveč povsem na stvarnem, realnem področju. Neposredni vzrok neuspelega poskusa s prvim slovenskim časnikom je marveč iskati v tem, ker je bilo število naročnikov premajhno. Saj toži Vodnik sam, »de zn dva sto rajnš se ne more dva in petdeset pognov natiskovat«. Ob teh navedbah je možno izluščiti število redno plačujočih »Novičnih« naročnikov ter doumeti približno naklado. Vodnik je ta stavek napisal v času, ko so »Lubl. Novize« izhajale še kot dvolednik. Rezultat zveni skoro neverjetno. »Novize«, ki so v času te Vodnikove tožbe izhajale dvakrat tedensko, vsakokrat po pol pole na mali osmerki, so stale po pošti šest goldinarjev. Vsak naročnik ie torej prejel letno 52 številk »Noviz«, ki so obsegale 52 pol (Vodnik pravi pognov). Ves denar, ki ga je Vodnik prejel kot letno naročnino od redno plačujočih naročnikov, je v smislu njegove gornje navedbe znašal 200 goldinarjev (dva sto rajnš). Potemtakem hi mogli sklepati, da so imele Vodnikove Novize« v prvem letu izhajanja 33 redno plačujočih naročnikov. Če uvažujemo še neredne plačnike, zainenjalne, sproti kupljene ter brezplačne izvode, moremo smatrati kot izključno, da bi bila presegla naklada »Lubl. Noviz 100 izvodov in sicer tudi tedaj ne, če bi položili na tehtnico tiste goldinarje, ki bi jih bil utegnil Vodnik iz razlogov spraševanja vesti nezavednim rojakom — zamolčati. Spričo takšnega stanja naročniškega kadra je umljivo, da ni založnica »Maria Theresia Egcrza« hotela več nositi dcficitnega bremena in da jc Vodnik koncem 1. 1800 odložil svoje časnikarsko pero. V tem trenotku je bila zapečatena usoda prvega slovenskega časnika. (Jutri konec.) pri naših Inseren* [lllll kUPUite "*> -Railye Monte-Carlo« si je izbralo 29 tekmovalcev progo, ki gro iz Palerme v Siciliji - Neapel - Roma - Padna -Ljubljana - Wien - Miincheu - Strass-burg - Dijon - Lyon - Avignon v.Monte Carlo (-11.34 km). Kakor nas obvešča Avtomobilski klub, sekcija Maribor, bodo pasirali tekmeci mejo v Št. liju predvidoma v četrtek, dne 28. januarja med 12. in 19. uro. Ni pa izključeno, da bodo tekmovalci ob ugodnih voznih prilikah pasirali Maribor že v dopoldanskih urah. Mariborska sekcija bo preskrbela markiranje križišč na svojem teritoriju in v mestu Mariboru tako, da ne bodo mogli priti tekmovalci v zmoto. Tudi so se podvzeli potrebni koraki radi hitre odprave obmejnih carinskih formalnosti na meji v Št. liju. Ljudska univerza. Danes zvečer ob 19. uri predava g. dr. Marin: »Zgodovinski razvoj medicine«. Predavanje je s slikami. Pogreb Marije Kuraltove. Poročali smo o nenavadni nesreči na Slomškovem trgu v Mariboru, ko se je vžgala obleka Mariji Kuraltovi, ki je na posledicah zadob-ljenih opeklin podlegla. Ker je bila imenovana doma v Studencih, so jo pokopali na željo staršev na studenškem pokopališču. Pogreba se je udeležilo veliko število Studenčanov in tudi Mariborčanov, ki so prihiteli, da s svojo navzočnostjo počaste spomin tragično preminule. — —... ■> __________ PMuikeue Movice Na mednarodne smuške skakalne tekme v Celovcu priredi Putnik dne 7. februarja t. 1. enodnevni izlet v Celovec. Cena z vizumom vred Din 120. Vse nadaljnje pri Putniku. Dne 13. februarja priredi Putnik Maribor tridnevni izlet z avtokarom na Dunaj k prvenstvenemu umetnemu drsanju. Cena z vizumom vred Din 240. Vse nadaljnje pri Putniku. Putmkov avtokar k zimsko-sportni nedelji na Semmeringu. Ob priliki velikih zimsko-sportnih prireditev, ki se vršijo v nedeljo, dne 31. januarja 1937 na Sem meringu in ki obsegajo tekmovanje v smuških skokih, keglanje na ledu, tekmovanje v spustu, mednarodno hokej tekmo na ledu in maskerado na ledu z lepotno konkurenco, prireja »Putnik« Maribor enodnevni izlet z najmodernejšim, udobnim in kurjenim avtokarom. — Odhod iz Maribora je predviden za 6.00 uri zjutraj izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor pa dne 1. februarja ob cca. 1.00 uri zjutraj. Cena vožnje z vizumom vred je le Din 170.— za osebo. Ker je v avtokaru le 20 sedežev na razpolago, se priporoča čim prejšno prijavo. Vse informacije in prospekte pri »Putnik«. Maribor, Aleksandrova cesta 35. telefon št. 21-22. Avtobusni izlet na Senjorjev doni. Na splošno željo prireja Putnik« Maribor v nedeljo, dne 24. t. m. avtobusni izlet za smučarje v krasote zapadnega Pohorja. Odhod iz Maribora izpred hotela »Orel« ob 6.00 uri, prihod v Ribnico na Pohorju ob 7.30. Povratek iz- Ribnice ob 18.00 uri s prihodom v Maribor ob 20.00 uri. — Vozna cena Din 40.— za osebo. Takojšne prijave je nasloviti na »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon št 21-22. žddfcfi ieUfamtke vesti Strahovito razdejanje vodnega elementa: 209.000 Sjudš brez strehe, 5000 naselbin pod vodo naselbin je pod vodo in popolnoma raz- dejanih. Številne province spioh niso dosegljive po kopnem in je možno reko-gnoscirati teren le s pomočjo letal. Katastrofa je večja kakor ob silovitih poplavah leta 1913. NEWYORK, 21. januarja. Radi silovitih nalivov v zadnjih 14 dneh so reke v srednjih legah ameriškega zapada tako narasle, da so prestopile bregove in povzročile strahovito razdejanje. Najbolj je prizadet Indian. Število brezdomcev se računa na 200.000, najmanj 5000 vasi in Roosevelt: v državi, kjer je veliko razkošja, ne sme biti pomanjkanja asocialno, mora izginiti. V državi, kjer je velikp razkošja, ne sme nikdo trpeti pomanjkanja. Novi socialni red bo predstavljal več kakor samo splošni napredek. Roosevelt hoče na preizkušenih temeljih ameriške demokracije ustvariti novi socialni red, ki bo poznejšim generacijam v korist in ki bo USA povzdigni! do vzora socialne ureditve. WASHINGTON, 21. januarja. Prezi-dent Franklin Delano Roosevelt je bil včeraj na Kapitoln slovesno zaprisežen na ameriško ustavo. Danes je naslovil Roosevelt na ameriški narod obsežno spomenico, v kateri razlaga program svoje tekoče prezidentske dobe. V tej spomenici obljublja Roosevelt, da hoče utrditi režim socialne pravičnosti. Kar je Tren*a med japonsko parlamentarno jaško st ruto in vc« TOKIO, 21. januarja. Japonski parlament je pričel danes v zvezi z ekspoze-jeni zunanjega ministra debato glede oboroževalnih kreditov. Kakor znano, vlada v japonskih parlamentarnih krogih nerazpoložene proti vojaški stranki, ki zahteva od vlade nove oboroževalne kredite, ki predstavljajo ogromno fiskalično obremenitev japonskega naroda. Japonska vlada brani v nasprotju z najmočnejšima strankama Seyukai in Minseito oboroževanje Japonske opozarjajoč na ročila g. Mandla je razvidno, da šteje prav tako velike oboroževalne tendence sovjetske Rusije. Obe najmočnejši stranki sta sklenili, da bosta odklonili zahteve vlade. Istočasno bosta vztrajali na tem, da mora vlada riirota (predsednik) in Arita (zunanji minster) odstopiti. Vlada sj je v svesti, da lahko doživi v parlamentu poraz, radi česar je sklenila da objavi izčrpno spomenico, v kateri navaja javnosti razloge nujnosti oboroževalne politike. $toj$ke trnke Občinska seja. V četrtek 21. t. m. ob 18. uri se vrši plenarna seja mestnega sveta ptujskega v mestni posvetovalnici. Smrtna nesreča pri ribolovu. Pri ribolovu na Dravi pri Zavrču se je dogodila smrtna nesreča. Žrtev je 43 let star M. Zavec iz Zavrča. Pri sekanju leda sc mu je spodrsnilo in je padel z drogom vred, ki ga je nosil na ramenih, na led tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in je nekaj trenotkov zatem jzdihnil. društvo 136 članov, ki so se v preteklem letu prav živahno udejstvovali na športnem polju. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: Jakob Lupša, predsednik, Ivan Lešnik, podpredsednik, Ivan Mandl, tajnik, Franc Mautner. tajnikov namestnik, Drago Smrekar, blagajnik, A. Pšunder, blagajnikov namestnik. Odlmrniki: Ivan Kapun, Franc Lešnik, Franc Emeršič, B. Irgolič, .loško Ploj in Drago Gradišnik. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena dr. E. Irgolič in Andrej Ružič. Občni zbor SK Rapida se je vršil v torek zvečer pri »Zamorcu«. Po poročilih posameznih odsekov je bila v celoti izvoljena dosedanja uprava z dr. Blanke-jetn kot predsednikom in dr. Brandstat-terjem kot podpredsednikom. Razno DNEVNO SVEŽI KRAPI kojnad Din i Pekarna Rakuša, Koroška cesta. 184 BRZOJAVKA. Danes in jutri pojedina sortiranih morskih rib. Pristna dalmatinska in štajerska vina. Gostilna »Krali morskih ribv, Rotovški trg j kolesarja, je močno prijel za zavoro, tako da se je avto kljub temu, da je imel snežne verige, zavrtel, pograbil kolesarja in ga vrgel na obcestni pločnik, kjer je kolesar obležal nezavesten in z močno krvavečo rano na levi strani glave. Takoj so bili poklicani mariborski reševalci, ki so kolesarja nemudoma odpremlli v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer ob času poročila leži še vedno v nezavesti, Pri karamboiu le kolesar, Maks Cepe, stanujoč na Tržaški cesti 54, zadob’1 poleg težkih poškodb na glavi tudi hude notranje poškodbe in je njegovo stanje precej resno. Odsek brezposelnih učit. abit. (Pedagoška centrala) .'.ivlja, da sta lin razpolago dve VZGOJITELJSKI MESTI v Novem Sadu- 338 Sobo odda Lepo, solneuo, balkonsko SOBO s epa ri ra n izhod na stopnišče, takoj oddani opremljeno ali prazno; Vprašati Razlagova 24-1, lavo. 327 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. februarjem. Taborska 7 (tovarna), za -300 Din.___________________ 32S GOSPODA sprejmem na stanovanj- in hrano. Vrbanova 28. pritličje, desno. 33U Službo dobi UČENKO lepo, z dobrim glasom, potrebujem za svojo družinsko damsko tamburaško godbo. Pogoji: lirana, stanovanje in 250 Din mesečne plače, ponudbe s sliko na Patidurovič, Osijek 1., Filipovieeva 5. 334 POMOŽNA KUHARICA tako sc išče upravi. za Naslov v m za »Planinski ples“ prinaša '213 I Maribor, Gosposka ul. 14 LEPA. OPREMLJENA SOBA velika ali mala, solnčna, z uporabo kopalnice, etažna kurjava, se odda. StroBmaier-Isva ul. 28, II. nadstr., 9. vrata. 309 Prodam APNENI PRAH. Tomaževo in fosfatno žlindro. nitroloskal, kalijevo sol in vsa druga umetna gnojila oddaja Kmetijska družba, Maribor 219 Stanovanle SPREJMEM DVA GOSPODA na stanovanje in hrano. Trubarjeva 9, Kukovec. 330 Oddam enosobno STANOVANJE v Kettejevi ulici štev. 2. 326 Za ratta vrstijo na Mariborskem otoku naj se oglasijo najemniki — reflektanti do 1. februarja 1937 pri 329 gradbeni upravi. Frančiškanska ulica 8 II. nadstropje, soba štev. 3. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da jc naša iskreno ljubljena žena. mati, stara mati itd., gospa f*farg'a Moren posestnica po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, včeraj ob %2. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 22. januarja ob 15.30 k hiše žalosti, Studenci, Sokolska ulica 26. na studenško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 23. januarja ob 7. uri v cerkvi Sv. Jožefa. Studenci pri Mariboru, Montevideo, dne 21. januarja 1937’. -^3 Žalujoči ostali. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za iiiseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.