Kongres Činovniškega Saveza kraljevine SHS v Sarajevu. Dne 3., 4. in 5. junija t. 1. se je vršil kon» gres državnih nameščencev iz cele države v Sarajevu. Ta kongres ie posetil kot delegat generalni tajnik francoskih uradniških orga=> nizacij g. Lorant in predsednik narodno« socialnih uradniških organizacij g. Falkens berg. Na kongresu so bile zastopanc vse po> krajine, v poisebno častnem številu Slovenija, ki ima danes najboljše izvedeno organizacijo vsega državnega urad;ništva v svojem »Pos krajinskpm savezu«. Koliko veljamo, kako daleč nas je pri= vedla dosedanja razcepljenost, priča najbolj dejstvo, da na kongresu onega stanu, ki je temelj državni upravi, goinilna moč vsega, ni bilo ne enega zastopnika vlade, ni bil na» vzoč ne en poslanec in ne en izastopnik tiska. Iz poroičil giavnih funkcijonarjev in iz živahne debate, v ka^tero so posegli delegati iz vseh delov naše države posnemamo, da je glavni odbor delaven, da se je frrudil do» seči kar mogoče. Žal pa, da so pri nas take prilike, da je ostal odbor pri vsej svoji agils nosti v defenzivi in jo moral branki še one male dobrine, ki smo jih prejeli z uradni^ šbim zakomom, pred poslabšanji patom fi« nančnih zakonov. Da bi imel glavni odboT po vseh pobra« jinah tako ikirepko organizacijo kaioor je v Sloveniji, bi bil gotovo uspel v svojih zahte« vah in ohrantil marsikaj, kar nam je leto za letom odpeljal »finančni omnibus« — fcakor je povdarjai.referent na kongresu. Vendar kljub defenzivi ni izšel glavni 'odbor brez uspehov. Znano je, da je pre» prečil zmanjšanje draginjskih doklad. Nje« gwa zasluga je, da so se prevedli vsai kron« iski upokiojenci na dinarske prejemike. (Učis teljski še sedaj ne!) Dasi izvedba ni povsem izvršena po zahtevi glavnega odbora, je vens dar za naše upokojence to pridobitev. Res pa je, da se te ipridobitve ne morejo primerjati z izgubami, ki smo jih utrpeli z raznimi odtegljaji, zvišanjem službene dobe, povišanjem davka, ukinitvijo stanovanjske zaščite itd. Slab gmotni položaj državnih nameščens cev ni le poguben za nje same, ampak tudi za državo. Državni uradnik ®e mora preživ* ljati, zato si išče postranskih zaslužkov, kar ga izčrpava. Državne službe se je začelo uradništvo ogibati, vanjo stopa le oni, kl ne dobi službe drugje. Slabo gmotno stanje Uinadništva ima kot nujno posledico obubo« žanje srednjega stanu, trgovine in obrti, kar nam pričajo miiiogi konkurzi. Tudi naš ugled pada. Ves položaj vpliva na mednarodne trgovske odnošaje in zunanjo trgovino, ker ie opešal najbodjši in stalni konsument dr» žavni uradnik. Uradnik ni le nepotrebno zb, je 'in hoče biti krepika opora državi, nosilec državne misli in moči, zato pa mora skrbeti država, da ga >reši propasti, ker le s tem dviga svoj ugled in moč doma in zunaj. Pa ne samo materijalno je naš uradnik na tleh! Tudi moralno ga hočejo zas.užniti. Saj so se prav v zadnjih časih dogodili pri« meri, ko se jemljc državnim nameščencem državljanska pravica in svoboda. Glede ustroja našega »Činovniškega sa« veza« je podal izčrpno poročilo delegat g. dvorni svetnik in sreski poglavar dr. Fer> jančič. Ugotovil je, da je glavni vzrok nas šega bednega stanja ta, da smo prišli država ni nameščenci v novo državo s šibko organis zacijo. Vse je bilo treba z nova graditi pri mas, še bo!j pa pri naših tovariših z juga. Na dehi smo k izboljšanju naših težkih razmer. V Zagrebu smo sprejeli leta 1926. novi statut, po ikaterem lahko ustvarimo krepko in moono organizacijo. Odločno moramo odklanjati vertikalno smer organizacije, ker ne vidimio v njej re^ šitve naših vprašanj. Ako se ta smer ni ob» nesla v urejeni Nemčiji,>kako naj pričakus jemo uspeha pri nas, ko niso dane z-a tako ureditev najmanjše in inajprimitivnejše pri= like. Okrepiti in u'trditi moramo »pokrajin* ke zveze«. Treba je organizirati celokupno uradništvo po pokrajinah in po teh utrditi centralo. Naša naloga bo delotvati na to, da se osnujejo v Južni Srbiji, Črni gori, Dalma« ciji, Hrvatski, Vojvodini krepke pokrajinske zveze, ^ naj udružijo vse uradništvo brez razlike kategoirij od najnižjega do najvišje« ga. Od spodaj navzgor in ne obritno mo* remo ustvariti silo, na kateri bo slonela moč glavnega odbora. Tem izvajanjem g. dr. Ferjančiča sc? se pridružili do malega vsi delegati. V podrobni debati o poročilih in pri predlogjh so iznesli delegati v oistri kritiki današnje uprave toliko predlogov, da jih ne moremo tu objaviti. Vse sprejete predloge je redigira] posebni odbor. Glavni odbor pa je dobil nalog, da jih prednese na pristojnih mestih in zastavi vse sile, da se ugodi upra* vičenim zahtevam. Ker vsebujejo ti predlogi v glavnem v&e, na kongresu iznešene želje in zahteve, jih bomo objavili čim jih prejmemo od glavnega odbora. Predvsem moramo povdariti, da so bile razprave zelo stvarne. Kongres je potekel dojstojanstveno, kar prioa, da prihaja držav* ni uslužbenec na realna tla, da se zaveda res» nosti svojega položaja, kar moramo smatrati kot pot k izboljšanju njegovih nevzdržnih razmer. V zadnji številki smo prinesli poročilo o stališču, ki ga je kongres zavzel napram sedaj aktualnemu vprašapju slovenskega uči* teljstva. V prihodnjih številkah se hočemo povrniti še na resolucije in podrobnosti gle= de ostalih vprašanj, ki jih je obravnaval kongres.