NOVI IZZIVI IN NOVE PRILOŽNOSTI SLOVENSKE GEODEZIJE
NEW CHALLENGES AND NEW OPPORTUNITIES FOR SLOVENE GEODESY
Božena Lipej
UDK: 332:528(497.14)
POVZETEK
Geodetska dejavnost predstavlja meritve in opazovanja, kartiranje ter druga dela in postopke, ki so potrebni za evidentiranje podatkov o nepremičninah in prostoru, za razmejevanje nepremičnin in za tehnične namene. V delovno področje Geodetske uprave Republike Slovenije sodijo naloge geodetske službe, ki obsegajo vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju osnovnega geodetskega sistema, nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema. Poleg nalog, ki jih geodetska stroka opravlja s tradicijo in z visoko mero strokovnosti (tudi na področju inženirske geodezije), se s kakovostnimi izdelki in storitvami vse bolj prilagaja uporabniškim zahtevam. Nova zakonodaja in potrebe uporabnikov usmerjajo geodetsko delo in razvoj ter zahtevajo prilagajanje novim strokovnim področjem. V zadnjem letu so največji izzivi, ki jih lahko izkoristimo kot geodetske priložnosti, na področjih sodelovanja v upravljanju s prostorom v občinah, pri izgrajevanju novih prostorskih evidenc, pri podpori subvencijam v kmetijstvu, pri uvajanju množičnega vrednotenja nepremičnin ter pri sodelovanju v evropskih projektih.
KLJUČNE BESEDE
Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.04
ABSTRACT
Surveying and mapping activities consist of geodetic measurements and observations, mapping as well as of other works and procedures required for registering data on real estate and space, for identifying property line locations and for technical purposes. The competence of the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia comprises the mandated duties of the national geodetic service which include creation, administration and updating of databases related to the basic geodetic system, registration of real estate, state border, spatial units and house numbers, and to the topographic and cartographic system. Apart from mandated duties having been implemented traditionally and at a high-level of expertise (also in the field of engineering geodesy), the national geodetic service has also been increasingly adapting to user needs by providing quality products and services. The new legislation and user needs provide guidance to the surveying and mapping profession, and its development, and they require adjustment to new areas of expertise. The greatest challenges in the current year can be used as opportunities in terms of participation in managing physical planning on municipal level, creating new spatial databases, supporting subsidies in agriculture, introducing mass real estate valuation and by taking part in European projects.
KEY WORDS
evidentiranje nepremičnin, geodetska, dejavnost, kartografija, topografija
cartography, real estate registration, surveying and mapping activities, topography

Q
to
is

.5"
1	UVOD
Geodetska dejavnost je po Zakonu o geodetski dejavnosti (Zakon o geodetski dejavnosti, 2000) opredeljena z meritvami in opazovanji, kartiranjem ter drugimi deli in postopki, ki so potrebni za evidentiranje podatkov o nepremičninah in prostoru, za razmejevanje nepremičnin in za tehnične namene. Zakon o graditvi objektov (Zakon o graditvi objektov, 2002) je deloma spremenil pogoje za izvajanje geodetskih del. Dela na področju geodetske dejavnosti, katerih izvedba vpliva, ali bi lahko vplivala na varnost življenja ali zdravja ljudi (kot npr. geodetske inženirskotehnične meritve, dela pri projektiranju, gradnji in uporabi objektov, dela na osnovnem geodetskem sistemu), lahko opravljata katerakoli gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima na ustrezen način registrirano geodetsko dejavnost, brez posebnega dovoljenja za izvajanje teh del. Cene teh del se oblikujejo na trgu. Geodetska služba predstavlja del geodetske dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu, in obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju osnovnega geodetskega sistema, nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema. Geodetska služba je državna in lokalna. Naloge državne geodetske službe opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: geodetska uprava), naloge lokalne geodetske službe občina, razvojne in nekatere strokovno-tehnične naloge v okviru državne geodetske službe pa Geodetski inštitut Slovenije. Strokovna dela in postopke v zvezi z nalogami geodetske službe, ki so opredeljeni kot geodetske storitve, lahko izvajajo le geodetska podjetja, ki pridobijo dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. Geodetske storitve lahko izvajalci zaračunavajo v skladu z minimalnimi tarifnimi pogoji. Veliko več del je izvajalske narave in ta opravljajo na trgu geodetska podjetja, ki v zadnjem času postajajo vse bolj široko usmerjena in geodetsko dejavnost povezujejo s sorodnimi področji delovanja.
2	STRATEŠKI CILJI DRŽAVNE GEODETSKE SLUŽBE
Državna geodetska služba ima v programu dela opredeljene strateške cilje, med katerimi izpostavimo naslednje (Program dela državne geodetske službe 2003 in 2004, 2003).
•	Na področju evidentiranje nepremičnin:
-	izboljšati kakovost podatkov o nepremičninah, predvsem podatkov zemljiškega katastra;
-	urediti in aktualno voditi podatke o vseh nepremičninah v zemljiškem katastru in katastru stavb;
-	s povezavo zemljiškega katastra, katastra stavb in zemljiške knjige vzpostaviti jedro celovitega nepremičninskega sistema;
-	omogočiti dinamično nadgrajevanje podatkov o nepremičninah v jedrnih zbirkah (gostujoči podatki) ali dodajanje podatkov s povezovanjem podatkov v drugih zbirkah z jedrnimi zbirkami (povezani podatki).
•	Koordinacijska vloga na področju nepremičninskega sistema:
H ^ST - v sodelovanju z drugimi upravljavci matičnih evidenc koordinirati povezovanje nepremičninskih evidenc s poudarkom na podatkih o fizičnih lastnosti nepremičnin;
koordinirati aktivnosti, povezane z evidentiranjem podatkov o fizičnih lastnostih nepremičnin; vzpostaviti organizacijske in tehnične pogoje za celovito evidentiranje in gospodarjenje z vsemi nepremičninami s ciljem, da geodetska uprava koordinira aktivnosti, povezane z vzpostavljanjem in vodenjem evidenc o lastnostih nepremičnin.
Na področju osnovnega geodetskega sistema:
zagotavljati matematično podlago in državni koordinatni sistem kot del evropskega koordinatnega sistema;
vzpostaviti mrežo državnih GPS-postaj kot del evropske mreže in zagotoviti delovanje službe za GPS za potrebe posredovanja GPS-signala za izvajanje geodetskih meritev, navigacije, geolociranja podatkov ter spremljanja dogajanj v prostoru.
Na področju topografije in kartografije:
vzpostaviti in voditi podatke o prostoru v topografskih bazah podatkov;
voditi državni kartografski sistem in z njim usklajen vojaški kartografski sistem ter zagotavljati
državne karte, izdelane po mednarodnih standardih;
izdelati geodetske podlage za izdelavo in prikaz prostorskih planskih aktov.
Koordinacijska vloga na področju prostorske podatkovne infrastrukture: koordinirati povezovanje temeljnih prostorskih podatkovnih baz;
pripraviti poenotene standarde ter skrbeti za vzpostavitev in vodenje metapodatkov za prostorske podatke;
zagotavljati povezavo z evropsko prostorsko podatkovno infrastrukturo. Na področju množičnega vrednotenja nepremičnin:
razvoj, vzpostavitev, implementacija, vodenje in vzdrževanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin za potrebe obdavčenja nepremičnin v sodelovanju z Ministrstvom za finance; vzpostavitev in organizacija službe za vrednotenje nepremičnin.
Na področju posredovanja geodetskih podatkov:
zagotoviti enostaven in hiter dostop do podatkov vsem uporabnikom, predvsem z uporabo elektronskega poslovanja;
zagotavljati podatke čim ceneje, vendar s pokrivanjem stroškov za izdajanje; seznanjanje strokovne in širše javnosti o geodetskih podatkih, možnostih njihove uporabe, s storitvami ter z aktivnostmi geodetske službe.
o
Q
to
3 IZVAJANJE NALOG IN POMEMBNEJŠI AKTUALNI DOSEŽKI 3.1 Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin
PROJEKT POSODOBITVE EVIDENTIRANJA NEPREMIČNIN
ris
is

Osnovni namen in cilj Projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin je zagotoviti vzpostavitev osnovnih podatkov o nepremičninah in njihovem lastništvu ter z uvajanjem novih tehnologij in informatizacije evidenc omogočati enostavnejšo in hitrejšo nadgradnjo teh podatkov za različne namene, predvsem za varovanje stvarnih pravic na nepremičninah, obdavčenje nepremičnin, nadzor trga z nepremičninami, podporo aktivnostim v kmetijstvu, gozdarstvu in ravnanju z naravnimi viri ter s premoženjem, podporo prostorskemu načrtovanju in stanovanjski politiki ter statističnim obdelavam, ekologiji, geodeziji in drugemu (Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin, 2002).
Vlada Republike Slovenije je oktobra 1998 imenovala Programski svet za posodobitev evidentiranja nepremičnin, v katerem so visoki predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Ministrstva za informacijsko družbo, Statističnega urada Republike Slovenije, Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko, Servisa Vlade Republike Slovenije skupnih služb ter geodetske uprave. Ena izmed nalog programskega sveta je usklajevanje izvedbe Projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin, ki se je začel operativno izvajati leta 2000 in bo trajal do konca junija 2005. Celotna predvidena vrednost projekta, ki je sofinanciran s sredstvi posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, je 24 milijonov EUR. Geodetska uprava je glavni koordinator in usklajevalec aktivnosti v povezavi z delom v programskem svetu in v projektu.
Vsebinsko in organizacijsko je Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin razdeljen na osem podprojektov oziroma vsebinsko zaključenih tematik.
B	Podprojekt A	Zemljiški kataster in kataster stavb Geodetska uprava Republike Slovenije
S	Podprojekt B	Zemljiška knjiga Vrhovno sodišče Republike Slovenije
m	Podprojekt C	Razvoj sistema registracije stanovanj Geodetska uprava Republike Slovenije
	Podprojekt D	Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
id	Podprojekt E	Razvoj sistemov obdavčenja in vrednotenja nepremičnin Ministrstvo za finance
	Podprojekt F	Financiranje stanovanjske gradnje in reforma hipotekarnega bančništva Ministrstvo za finance
	Podprojekt G	Priprava zakonodaje na področju lastništva nepremičnin Ministrstvo za pravosodje
a	Podprojekt H	Podpora koordinaciji projekta in strateške študije Geodetska uprava Republike Slovenije
Geodetska uprava operativno vodi podprojekte Zemljiški kataster in kataster stavb, Razvoj sistema registracije stanovanj ter Podpora koordinaciji projekta in strateške študije. V okviru teh podprojektov in skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi programov dela državne geodetske službe v zadnjih letih so bili med najpomembnejšimi doseženi naslednji rezultati:
•	izdelani digitalni ortofoto načrti za celotno območje Slovenije;
•	izdelani digitalni katastrski načrti za celotno območje Slovenije;
•	fotogrametrično zajete vse stavbe, večje od 4 m2 in višje od 2 m, za celotno območje Slovenije;
•	pripravljen predlog dolgoročne strategije s predlogi rešitev za pospešeno registracijo stanovanj v nepremičninskih evidencah;
•	začeta dela na vzpostavitvi katastra stavb - registrskih podatkov;
•	operacionalizacija delovanja projektne pisarne (sistemi spremljanja, poročanja in arhiviranja, finančnega poslovanja, naročanja in nabav po pravilih Mednarodne banke za obnovo in razvoj).
Med najpomembnejšimi planiranimi aktivnostmi, ki bodo trajale do konca projekta, je informacijska prenova nepremičninskih evidenc na geodetski upravi, ki se je začela jeseni leta 2003.
šj I
o r^
■N

.i!_a

VRHOVNO SODIŠČE
a launita»	podatki i
(PamI, atavfa in dain uaiib)
MiiaiSTRSTVO ZA
iMliyiSTRSTVO ZA iCMEnjSTVO,
MEPnEMlCiWNSKE EViDEiVCE GEODETSICE UPRAVE
Slika 1: Prenova informacijskega sistema vodenja nepremičninskih evidenc na geodetski upravi.
Projekt ima kljub nekaterim težavam dobre reference v domačem in mednarodnem okolju. Posebej ga odlikujejo: dobro medinstitucionalno sodelovanje v projektu in zunaj njega, dobro javno -zasebno partnerstvo in sodelovanje, dobre reference slovenskega zasebnega geodetskega sektorja in njegove konkurenčne prednosti, počasno, a naraščajoče zmanjševanje zaostankov na zemljiških knjigah in nekaj sprejete zakonodaje na nepremičninskem področju.
Večina razpisov v projektu je bila mednarodnih in veliko večino teh so dobila slovenska podjetja - samostojno, v medsebojnih povezavah ali v povezavi s tujimi partnerji. Slovenska geodetska podjetja so pokazala visoko mero strokovne zrelosti in poslovnega znanja. Veliko vlogo pri zagotavljanju kakovostne odzivnosti slovenskega geodetskega zasebnega sektorja sta imela Matična sekcija geodetov v okviru Inženirske zbornice Slovenije in Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev.
ris
is

3.2 Geodetske evidence o nepremičninah
Zemljiški kataster je ena od treh ključnih evidenc o nepremičninah, med katere štejemo še zemljiško knjigo in kataster stavb. S projektom digitalizacije zemljiškokatastrskih načrtov je geodetska uprava začela leta 1992 in ga konec leta 2002 dokončala za vso državo. V digitalno obliko je bilo zajetih 22 114 listov načrtov (5,1 milijona parcel), od katerih jih je že več kot polovica uradno uveljavljenih. V letu 2002 so se začela dela v povezavi z dodatno izboljšavo položajne natančnosti teh načrtov (Letno poročilo o delu Geodetske uprave Republike Slovenije 2002, 2003). Pisni podatki zemljiškega katastra so na voljo v digitalni obliki v centralno vodeni evidenci od leta 1995.
3.5	Inženirska geodezija
Področje, ki ne sodi v okvir delovanja državne geodetske službe, je inženirska geodezija. Geodeti izvajajo dela pri projektiranju in izgradnji mostov, predorov, linijskih energetskih objektov, cevovodov in žičnic, objektov na vodi, jezov, hidroelektrarn, turbin, dela v strojništvu. Izvajajo kontrolne meritve, merijo deformacije premikov, preračunavajo volumne, izvajajo zakoličbe objektov na terenu. Za vsa ta dela so potrebne veščine in velika natančnost.
3.6	Dostop do geodetskih podatkov in njihova uporaba
Geodetska uprava uvaja elektronski dostop do distribucijskih baz geodetskih podatkov skladno s strategijo e-poslovanja v javni upravi. Tako je v letu 2002, ob sodelovanju Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko, zagotovila dostop do pisnih podatkov zemljiškega katastra in registra prostorskih enot za vse upravne enote ter nekatera ministrstva (letno se iz teh evidenc izda okoli 35 000 uradnih potrdil - ki so uporabljena v različnih upravnih postopkih na upravnih enotah). V enotno distribucijsko okolje so preneseni podatki katastra stavb, registra zemljepisnih imen, evidence položajnih in višinskih geodetskih točk ter evidence elaboratov (Kupic, Režek, Mladenovič, 2003). Cilj geodetske uprave je omogočiti dostop in uporabo vseh podatkov iz geodetskih evidenc in registrov uporabnikom na čim bolj varen, prijazen in hiter način.
Geodetski podatki v (o)pisni ali grafični obliki ter v analogni, rastrski ali vektorski obliki se uporabljajo v nekomercialne in komercialne namene. Možnosti uporab je veliko, pomembno je predvsem vedeti, kateri podatki so na voljo, in v povezavi z metapodatki poznati oceno kakovosti teh podatkov, da jih lahko koristno in pravilno uporabimo.
4 NOVI IZZIVI IN NOVE PRILOŽNOSTI
Smeri delovanja državne geodetske službe sledijo predvsem njenim strateškim ciljem in usmeritvam Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Na področju posodabljanja geodetskih evidenc je bilo narejenega veliko. Od oblikovanja strategije pokrivanja stroškov in sprejete cenovne politike bo odvisno, kako bodo oblikovane cene geodetskih podatkov in izdelkov. Poleg nadgradnje obstoječih geodetskih evidenc pomenijo večje izzive za stroko nove evidence in nove strokovne naloge.
Javni in zasebni geodetski sektor imata na področjih upravljanja s podatki in povezovanja zbirk podatkov kar nekaj možnosti za promocijo geodetskih podatkov, ki lahko v večji meri pomagajo ^	obvladovati državno ekonomijo. S skupnimi močmi lahko pomagamo resorjem, skupnostim,
I ^^
dejavnostim, institucijam, združenjem in posameznikom, ker zelo dobro poznamo geodetske podatke, njihovo kakovost in racionalno uporabo. Na tak način je lažje upravljati s podatki in C) med sabo povezovati različne vsebine in podatkovne nize.
ris •
Slika 2: Upravljanje s podatki in povezovanje zbirk podatkov.
Geodetska stroka želi biti v pomoč uporabnikom, zato se s projektom strokovnih pisarn, ki jih vodijo geodetska podjetja, vključujemo kot pomoč pri upravljanju s prostorom v lokalnem okolju (Lipej, 2003b). Geodetski strokovnjaki lahko nudijo pomoč pri vodenju lokalnih geodetskih služb v občinah, prav tako pa lahko ob poznavanju geodetskih podlag in delovanja geografskih informacijskih sistemov pomagajo pri izdelavi digitalnih prostorskih planov in ostalih strokovnih podlag pri urejanju prostora. Novi izzivi in obveznosti za geodetsko dejavnost v celoti bodo tudi po sprejemu podzakonskih predpisov Zakona o urejanju prostora s področja povezanega vodenja sistema zbirk podatkov in novih evidenc o dejanski rabi prostora z omrežjem gospodarske javne infrastrukture ter še nekaterih (Zakon o ureianiu prostora, 2002).
1
C) orj O
o
Slika 3: Strokovne pisarne - pomoč pri upravljanju s prostorom.
Geodetska služba je na poti, da prevzame veliko odgovornost z vodenjem aktivnosti na področju izvedbe množičnega vrednotenja nepremičnin, ki naj bi bilo podlaga za predlagano novo uvedbo davka na nepremičnine v letu 2005 (Lipej, 2003a). Ker je množično vrednotenje nepremičnin v Sloveniji povsem novo področje, bo njegova izvedba hkrati odraz zainteresiranosti posameznih strok, ki se bodo želele vključiti v delo in prispevati k večji kakovosti izvedbe. Geodeti, kot dobri poznavalci prostora in kot dobri upravljavci podatkovnih baz, naj bi predvidoma imeli priložnost večjega sodelovanja in nudenja strokovne pomoči pri zahtevni izvedbi naloge, ki še ni dokončno oblikovana.

^ -s,
O F:

Slika 4:
Množično vrednotenje nepremičnin
Eno od najzahtevnejših področij urejanja pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo je področje kmetijstva. Ker tudi Evropa podpira razvoj in podporo kmetijskih dejavnosti, je prilagajanje zahtevam skupne kmetijske politike in integriranega administrativnega kontrolnega sistema nujno potrebno. Treba bo vzpostaviti natančne evidence trajnih nasadov (oljčnikov, vinogradov, intenzivnih sadovnjakov), melioracij in komasacij, območij z omejenimi dejavniki, površin v zaraščanju ter zagotoviti numerično in grafično kontrolo subvencij skih vlog za kmetijske in gozdne površine. Za vse te namene so poleg podrobne baze podatkov rabe zemljišča na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najbolj uporabni geodetski podatki, kot so: digitalni ortofoto načrti, digitalni katastrski načrti in digitalni model reliefa. Glede na zahteve Evropske unije po grafični natančnosti 1 metra za grafično kontrolo vlog kmetov za subvencioniranje njihove pridelave bo potrebnih še kar nekaj naporov in izboljšav geodetskih evidenc, predvsem digitalnih katastrskih načrtov, da bi se evropskim standardom čim bolj približali in ne tvegali z ustavitvijo evropskega financiranja slovenskih subvencij v kmetijstvu.
Slika 5: Subvencije v kmetijstvu.
V evropskem prostoru se odvijajo projekti, ki bodo vplivali na spremembe v vsebinskem in tehnološkem poslovanju v geodetski stroki, kot npr. Galileo, novi evropski satelitski navigacijski sistem. Še več pa je projektov na različnih področjih, ki odpirajo možnosti tudi za geodetske institucije in podjetja, da sama ali v povezavi z drugimi domačimi in tujimi partnerji, poskušajo pridobiti dodatna finančna sredstva za izvedbo nalog (Lipej, 2003c). Vsekakor je na področjih okolja, narave, kmetijstva, infrastrukture in planiranja še veliko neizkoriščenih možnosti, a potrebni bodo večji napori za udejanjanje naših poslovnih načrtov na manj obvladljivih področjih (projekti priložnosti bi bili lahko šesti okvirni evropski program, Sapard, Urban, Life, Natura).
is
• ^^
5 ZAKLJUČEK
Zadovoljni smo, ker ustvarjamo razvoj slovenske geodezije v času, ko se uspešno zaključuje obdobje tranzicije in smo na pragu Evropske unije. Ob sodelovanju, poznavanju zahtev uporabnikov, prenosu znanja in izkušenj ter medsebojnem zaupanju si oba partnerja, javni in zasebni geodetski sektor, delita pozitivne učinke kot tudi morebitno tveganje. To je lahko tudi največji izziv za iskanje novih partnerstev in s tem priložnosti znotraj in zunaj geodetske stroke in dejavnosti in to bi veljalo izkoristiti.
Literatura in viri:
Letno poročilo o delu Geodetske uprave Republike Slovenije 2002 (2003). Ljubljana.
Kupic, A., Režek, j., Mladenovič, U. (2003). Elektronski dostop do geodetskih podatkov. Posvetovanje: Poslovanje z nepremičninami: država, državljani, stanovanja. Portorož: Gospodarska zbornica Slovenije.
Lipej, B. (2003a). Geodezija, kartografija in evidentiranje nepremičnin - izkoristimo skupne priložnosti. 3. dan inženirjev in arhitektov - Inovativno grajeno okolje. Zbornik (str. 7-15). Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije.
Lipej, B. (2003b). Prostorski podatki za urejanje prostora in upravljanje z nepremičninami, Posvet: Imate prostor? Odprimo ga!, Čatež: Zveza geodetov Slovenije.
Lipej, B. et al. (2003c). Analiza vplivov vstopa Slovenije v Evropsko unijo na geodetsko službo, Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije.
Program dela državne geodetske službe 2003 in 2004 (2003). Ljubljana.
Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin.Vmesni rezultati (2002). Publikacija (str. 4-10). Ljubljana.
Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Uradni list RS, 13. 6.2000, št. 52, 6921-6936, Uradni list RS, 17. 10.2002, št. 87, 9561-9562.
Zakon o geodetski dejavnosti. Uradni list RS, 31. 1.2000, št. 8, 949-955, Uradni list RS, 18. 12.2002, št. 110, 1308413132.
Zakon o graditvi objektov. Uradni list RS, 18. 12.2002, št. 110, 13084-13132. Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS, 18. 12.2002, št. 110, 13057-13083.
dr. Božena Lipej, univ. dipl. inž. geod.
Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana
;; E-pošta: bozena.lipej@gov.si ^ ^^ Prispelo v objavo: 30. oktober 2003