Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici	Tiska	»Narodni	tiskarna11	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
ID
Ob novem letu.
Z današnjo Številko nastopili smo zopet novo leto. Deset let že izhaja naš list. Deset let zahaja med goriške Slovence, delujoč po geslu: „Vse za vero, dom, cesarja“.Naš list zahajal bode tudi v novem letu za dosedanjo naročnino po enkrat na teden med katoliško slovensko ljudstvo. Resni so dandanes časi. Hud boj bije slovenski narod s svojimi političnimi nasprotniki, ki ma odrekajo pravico obstanka in ga hotč politično ugo-biti. A tudi v narodu samem vstali so krivi preroki, ki ga pod krinko svobode in napredka, odtujujejo katoliški cerkvi in mu hočejo vzeti sveto vero. Proti tem krivim prerokom branili bodemo v vso odločnostjo katoliška načela. Zato poziv-ljemo katoliško slovensko ljudstvo, da se v teh hudih časih oklene dobrega časopisa. Vstopite vsi dobromisleči v naše vrste, bojevat se za naše verske in narodne svetinje. Somišljeniki pomagajte nam v tem boju, skrbite, da bo prišel „Primorski list“ v sleherno slovensko hišo, da bode naše ljudstvo spoznalo, kdo je njegov prijate^, kdo sovražnik. Prvi slov. katoliški shod nas opominja: »Prvi slovenski katoliški shod spozna za vzdr-žanje katoliškega mišljenja in prepričanja med Slovenci kot najpotrebnejše sredstvo dobro čas ni S t v o. Zato proglaša za resno dolžnost vseh vernih Slovencev izdatno gmotno in duševno podpiranje naših katoliških listov. V dolžnost naj si šteje tudi vsak katoličan zatirati vse veri sovražne časnike in jih nadomeščati z dobrimi, sveto vero in našo narodnost pospešujočimi”.
Na delo torej I Ostanite zvesti naročniki našega lista, pridobivajte mu pa tudi novih naročnikov. Ako eden ne zmore naročnine, pa naj se dva skupno naročita.
Da bode naš list v polni meri mogel vršiti svojo dolžnost napram svojim naročnikom, prosimo cenjene so-trudnike in dopisnike, da nas duševno krepko podpirajo. Kličemo jim v spomin besede drugega slovenskega katoliškega shoda: „Ta shod izraža tudi prepričanje, da je vsem izobraženim katoliškim Slovencem ravno na časnikarskem polju v prihodnje treba še pomnožiti delovanje, da zajezimo med našim narodom razširjanje brezverstva in moralnega propada, ki mu grozi vsled naraščajoče sile veri sovražnega duha pojavljajočega se zlasti potom liberalnega časopisja tudi v naši domovini.
Izobraženci slovenski zavedajte se važnosti in pomena katoliškega časnikarstva. Le s skupnim delom more poslati časnik dober. Pri poročilih držite se teh-le glavnih navodil:
Bodi kratek. S tem prihraniš čas uredniku in sebi. Vodilo bodi: Poročajmo dejstva, ne dolgih premišljevanj.
Bodi jasen, posebno razločno zapiši imena oseb in krajev.
Ne piši časopisu nikdar na obeh straneh papirja.
Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; on že ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in ne odreci takoj nadaljno podporo.
Pred vsem pa vse poročaj hitro,
takoj, ko izveš; ker marsikaj, kar je novega, v par urah čosto ni več. Hitro poročanje bodi glavna dolžnost slednjega somišljenika. P or o čaj o vsakem dogodku, ki se je dogodil v tvojem kraju, ne zanašaj se na druge. Le tako more list prinašali sveže novice iz raznih krajev dežele in zadostiti zahtevam naročnikov.
V svoji 25-letnici je pisal „Narod“: „Ranjki dr. Zarnik je vedno naglašal: le notice, le notice! Takrat nismo pozabili nili novozasajenega drevesca, ni najmanjše stavbene stvari. „Slov. Narod1* je bil o vseh stvareh najbolj poučen1*. In imenovani list dosegel je takratno svoje razširjenje le z goraj omenjenimi malenkostnimi sredstvi. Te besede nasprotnega nam lista kažejo vsakemu našemu somišljeniku, kako naj pomaga našemu časopisju.
Kdor nič ne stori za krščansko časopisje, ta je kri v, da se ljudstvo zastruplja in da se krade slovenskemu narodu narodnost in vera.
Ponovno torej prosimo somišljenike, da naš list podpirajo duševno, pa tudi gmotno z naročevanjem in točnim plačevanjem naročnine.
Vsem nnročnikom, dopisnikom in somišljenikom želimo sfečno novo leto.
Deželni zbor goriški.
12.	soja dne 23. dec.
Začetek ob 5. uri. Manjkal je samo posl. dr. Treo. Prečila in potrdi se zapisnik prejšnje seje. Vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo posl. Jakončiča radi zdravstvenega zakona in radi lekarn, in našteva, kaj sta vlada in deželni zbor že storila, da bi dežela dobila primeren zdravstven zakon, a stvar da je obtičala v dež odboru.
Na interpelacijo posl. Lapajne radi slabega stanja državne ceste v Kobaridu vladni zastopniki odgovori, da je naravna lega kobariškega trga kriva, da se zbira deževnica ob glavni cesti. Cesta v trgu se po možnosti širi. V kratkem se odda delo še za vso ostalo cesto med Kobaridom in Trnovem, in se bo nadaljevala uravnava ceste med Trnovem in Srpenico. — Deželni glavar je zagovarjal dež. odbor napram vladnemu zastopniku.
Nato je deželni zbor začel razpravljati točke dnevnega reda. Vsprejet je bil tudi v tretjem branju brez ugovora načrt zakona zastran pobiranja deželne davščine na užitnino vina, mošta in mesa. Poročevalec prof. Berbuč.
Prošnja gospodarske zadruge v Cerknem, da bi dežela prispevala k zgradbi mlekai nice se odstopi peticijskemu odseku.
Predlog dež. odbora, da bi se na prošnjo že'ezniškega ministerstva odstopile osnovne akcije vipavske železnice v imenskem znesku 100.000 K vladi kot deželni prispevek k gradbi bohinjske železnice, se odkloni z vsemi slovenskimi proti italijanskim glasovom. Poleg poroč, dr. Maranija udeležili so se debate dr. Tuma, žup. Grča in vladni zastopnik.
Proračuni za 1.1903 malih zalogov, katere oskrbnje deželni odbor, se izročijo finančnemu odseku, da jih pretrese in o njih poroča.
O	organizaciji dež. hipotečnega zavoda poročal je dr. Venuti. Dr.
Tuma je stavil predlog, da se mesto ravnatelj^ za enkrat imenuje samo pravnega svetovalca Dr. Gregorčič je slavil nekatere preminjevalno predloge, katere je na pojasnilo dež. glavarja odtegnil. Sprejeti so bili dež odbora predlogi glede organizacije hipotečnega zavoda. Obrestno merilo za posojila in zastavna pisma se določa za sedaj na 4 odsto. — Deželni zalog dovoli v pokritje ustanovnih stroškov 30.000 K, kateri znesek se mora povrniti deželnemu zalogu — Rentni davek plačaju zavod sam. — Varuhom se »'•■-na odškodnina 16 K na dan.
Sprejme se v tretjem čitanju načrt zakona, ki dovoljuje nekaterim poslopjem odpuščanje ali znižanje doklad. Zakon določa, da poslopja z zdravimi delavskimi stanovanji, ki so označena v državnem zakonu z dne 8. julija 1902, so za tisto dobo, za katero so na podlagi državnega zakona prosta davka, oproščena tudi plačevanja vseh deželnih, okrajnih in polovice občinskih doklad. Po sklepu občinskih zastopnikov more se otyoščenie od polovico občinskih doklad razstegniti na večji del, oziroma na celo svoto istih doklad. Zakon .stopi v veljavo z dnem objave.
13.	seja.
Sprejela sta se zakon za uravnavo Verse in proračun za 1. 1903. — Naložilo se je dež. odboru, naj stopi v dogovore 2 vlado in kmetijskim društvom v Gorici, da se ustanovi deželna komisija za trtorejo.
Potem so se delile podpore na razne strani in sicer: goriškemu mestu prispevek k stroškom za hiralnico 4000 K; kmetijski družbi za upravne stroške 1. 1903 5000 K; za zgradbo cest v občini medanski 2400 K, v občini kožban°ki 2000 K; županstvu v Tomaju za gradbo napajališča 2000 K; cestnemu odboru komenskemu 1600 K, cerkljanskemu 3000 K, bolškemu 1400 K, sežanskemu 1400 K, goriške okolice 3500 K, kobaridskemu4000K;obrtno-nadaljevalni šoli v Koljanu 400 K; renški občini za uravnavo hudournika Renč 30% od skupnega zneska 28.000 K; občfcii Št. Maver 1300 K za obrambena dela ob Soči; občini dreženski za napravo vodovoda 1000 K.
Podelile so se podpore raznim sadjarskim in vinorejskim društvom, in sicer onemu v Kamnjah 200 K, v Berjah 400 K, v Št. Ferjanu 400 K, v Komnu, v Kanalu, v Prvačini in v Sv. Križu po 200 K, v Tolminu in v Krepljah po 200 K. Občini Kožbani za napravo vodovoda 600 K. županstvu v Muši za cesto 300 K, za vodnjak 400 K, županstvu v Lokvah za vodnjak v Predložah 600 K, občini Ajbn za cesto s Kambreškega na Srednje 600 K, občini Vrsno za cesto na Libušnje 600 K, občini Sv. Luciji za cesto v Lom 400 K, Dreženci za tri ceste 600 K, Selcu za cesto na Kamno 400 K, Fonom z8 cesto proti Kamnu 300 K, Gorenji Tribuši 400 K, občini Ivanigrad-Zagrajec za cesto 400 K, Sedlu za cesto 400 K, Otaležu za brv čez Idrijco v Mazoro 400 K.
Razne druge prošnje so se oddale deželnemu odboru, da o njih poizveduje ali da jih re3i. V prihodnji številki še k»j o tej seji.
Politični pregled.
Naš notranji politični položaj.
—	Božični prazniki nam niso prinesli nobenih političnih posebnostij, niti se ni ob teh dneh politični zamotani položaj kaj spremenil. Ob teh dneh potihnili so celo glasovi- o češko-nemški spravi v obeh taborih, prav tako, kakor bi hoteli voditelji Nemcev in Čehov vsaj božične praznike preživeli v miru v krogu svojih družin. Drugi teden pa stopi to vprašanje zopet na dan, kajti vlada je sklicala, kakor smo že poročali, voditelje čeških in nemških strank na dan 3. januvarja na Dunaj, da se tam prično pogajanja. Iz začetka ni nameravala vlada državnega zbora toliko časa sklicati, dokler bi trajala pogajanja med Čehi in Nemci. To misel pa je vlada zdaj baje opustila in skliče že v najkrajšem času zopet državni zbor, ker misli, da bode prisotnost drugih poslancev na Dunaju pomirljivo vplivala na Nemce in Čehe. Za podlago pogajanj pa ne misli vlada vzeti ne nemškega in tudi ne češkega elaborata, ampak služi naj kot podlaga vladin elaborat. Ako bi se pa pogajanja popolnoma izjalovila, potem bode vlada, vsaj tako trde nekateri, državni zbor odgodila, ter potom § 14. izdala nov jezikovni zakon in uvela tudi nov drž.-zborski poslovnik.
Avstro - ogerska nagodba. — [ Tu nagodba, o kateri se je mislilo, ' da se prejšnji teden gotovo dožene, do dandanes ni še sklenjena.
Potovanje ogrskega ministerskega predsednika ha Dunaj, ki se je vršilo prejšnjo soboto, bilo je tudi zdaj brez zaželjenega uspeha. Nekateri pravijo, da so diference med obema vladama menj pomenljive, ter da se v kratkem odstranijo, drugi pa trde, da so iste take, da jih sedanja ministerska predsednika ne moreta odstraniti. Zato so pa začeli zadnji čas govoriti o ministerskih krizah na Dunaju in v Budimpešti.
Šestmesečni budgetui provlzorij uveljavi prihodnje dni Koerberjeva vlada s pomočjo § 14.
Sestanek treh vladarjev se bo vršil menda v drugi polovici meseca marca v Opatiji. Sestali se bodo cesar Franc Jožef, nemški cesar Viljem in ru-munski kralj Karol. Dogovarjali se bodo menda radi balkanskih zadev.
Papežev odgovor na božično čestitko. — Povodom božičnih praznikov je sprejel sv. oče, kakor običajno; vsako leto, kardinalski kolegij, ki mu je po svojem starosti kardinalu Oreglia izrazil svoje čestitke. V svojem odgovoru j'! naglašal papež, da je njegov jubilej po vsem katoliškem svetu našel pojavov ljubezni, da pa te vesele pojave kale socijalni dogodki, ki so njegovo srce napolnili z žalostjo. Papež obžaluje predlogo v italijanskem parlamentu o ločitvi zakona, ki pomenja prevrat krščanskega življenja ter vzpostavljenje držav na podlagi paganskega naturalizma. Papež je opozarjal na važnost krščanske demokratične akcije, kateri je podelit svojo sankcijo. To gibanje je v najstrožjem nasprostvu s socijalno-demokratičnim gibanjem, katero poslednje prvo utesnuje in je že s tem svetu v veliko kvar.
Saška prcstolonaslednica Lujiza Aulonijeta. — Senzačno afero imajo sedaj
na saškom kralj.dvoru. Prestolonasledniki jo, v noči od II. do 12. decembra pobegnila iz Solnograda v inozemlje ter pretrgala vse zveze s sorodniki. Saška prestolonaslednica Lujiza je sedaj v 32. letu Rojena je bila 2. septembra 1870 kot drugi otrok vojvoda Ferdinanda IV. toskanskega iz drngega zakona s prince-zinjo Aliče bourbonsko v Solnogradu. Prestolonaslednik Friderik Avgust, ki je dopolnil 36 let, se je poročil z njo n* Dunaju dnč 21. novembra 1891. Bivala sla večinoma v Draždanih. Zakon ie veljal doslej za prav srečen. Dobila sta pet otrok: tri prince in dve princezinji. Saška prestolon«s'ednica se je zaljubila v učitelja njenih otrok v 22 letnegu Gorin-a in jo žnjim pobegnila v Švico, kjer se nahaja v Geni' u. Ž njo pa jo šel tudi nje brat nadvojvoda Leopold, ki se je zadnje dni odpovedal vsem častem in pravicam avstrijskega nadvojvode.
Ko so povedali sa<kemu kralju, du je prestolonaslednica Lujiza zbežala, zgrudil se je baje nezavesten na tla. Princezinja Lujiza in njeni brat nadvojvoda Leopold imata baje jako majhno privatno premoženje. Nadvojvoda imi 100.000 K a mora skrbeti tudi za svojo sestro.
Dedič je po Ivano Orthu a more dedščino nastopiti, ko Ivana Ortha proglase za mrtvega. Nedavno so listi poročali, da se je saški prestolonaslednik poškodoval na lovu. To pa ni res. Takrat je nadvojvoda Leopold Ferdinand saškega prestolonaslednika pretepel. Nadvojvoda Leopold se ne sme več vrniti v Avstrijo. Niemu so ustavljeni vsi dohodki, katere je imel kot avstrijski nadvojvoda. Gdč Adamovič, s katero je nadvojvoda pobegnil, ima v Gradcu sestro, ki je omo-žena z asistentom tobačne režije g. Se-stanom. Mati nadvojvode Leopolda se je že večkrat radi njegovega življenja priložila pri cesarju.
Nadvojvoda Leopold Ferdinad je spoznal Marijo Adamovič v Brnu, kjer je bil major. Ko je nadvojvoda šel v Iglavo, prišla je gdč. Adamovič tja in z nadvojvodo je šla tudi na Dunaj, kjer ji je nadvojvoda kupil vilo. Po več dnij je nadvojvoda preživel v tej vili, kjer gajn že obiskoval tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Začetkom t. 1. je gdč. Adamovič dobila povelje, da mora tekom 8 dnij zapustiti Dunaj, in je Šla v Monakovo, kamor ji je nadvojvoda pisal, da ji ostane zvest in da naj potrpi. „Zeita pravi, di je bila gdč. Marija Adamovič na jako slabem glasu. O princezinji Lajizi pravijo, da so jo pozvali, naj se vrne v Solno grad. Ona pa noče tega storiti, ampak pravi, da ne zapusti svojega Girona, s katerim se hoče baje poročiti v Parizu. Le kadar jo spomnijo na njene otroke, postane princi zinja Lujiza nekako zamišljena. O nji se govori, dajo hotela pobegniti še druge krati z drugimi, pa da se ji ni posrečilo. Značilno je, da židovski listi jako laskavo piiejo o ti čudni dvojici.
LISTEK.
Pevcem Svetolucijskim
svojim milim rojakom v pozdrav.
Zložil In pri ikupnl večerji dne 28. dnoembrt 1902 govoril I. P.
Pozdravljeni mi vsi bodite, ki tu Vas zbral je ta večer!
Bežijo naj skrbi moreče, ki prost zemljan jih ni nikjer!
Naj jasen bo večer Vam ta, kot pesmi vnetega srca, ki Vam kipijo do nebal — —
Ljubilo pač si nas nebo, da <?ar nebeški si nam dalo, da pesem si nam darovalo, oznanjala da bi zvesto radost srca in duše bol, roseč razkošja v solzni dol. .. Močnejša je kot meč jeklen, oklep je ne drži noben!
Sladkosti lije nam v srce, ko trga bol ga in gorje I Ne vstavi je obok neba, iz vdanega ko vre src&l
O	čuj, kako mogočno poje, odkod ta silnosilni glas?
„Na boj junaki, čas je, čas!
Pustite brate, sestre svoje, vaš drug je meč, prijatelj — boj, a dragi dom — oj Bog s teboj 1“
In tam, z očesom rosnim mati podala sinu je roko ...
Kadar odhaja v tuje kraje, kako mu težko je bIovčI A čuj, is grla sdaj privr« na
l-staja v Veuczucli. • Doba premirja med vlado in vstuši je minuli petek potekla. Vlada je prejela obvestilo, da se bližajo Csraeasu tri vstaške armade, hrojcčo 6200 mož. Položaj je silno kritičen, ker se bo moral Castro boriti z zunanjimi in notranjimi sovražniki, a nima predvsem nikakega denarja. Castro bo skuhal v La Victoriji pregovoriti pod Rolandom stoječo armado.
Dopisi.
Iz Miran. — Zadnji dopis iz Mirna v Vašem listu, zbodel je prav hudo tržaškega Kopača. Kajti takoj prvo nedeljo potem prihitel jo „potroštat“ svoje ovčice, katerih pa je prav malo. Na shod, katerega je Kopač sklical, prišlo je le kakih 30 Ijudij, in še ti večinoma iz radovednosti. Ustanovili so tudi ta dan neko društvo za čevljarje, po mokraškem receptu seveda. S silno agitacijo so dobili 30 ndov, kolikor jih je namreč potrebnih, da se društvo ustanovi.
Knkor zadnji dopisnik, tako tudi jaz priporočam, da se, Kat. delavsko društvo11 žgan1' in ustanovi zdravo organizacijo med našim delavstvom, ki je po veliki večini proti mokračem. Kopačeva obetanja so sicer hipno strojarje premotila, da so nepripravljeni in brez vsake pomoči pričeli fttrajk. A sedaj mnogi čutijo posledice, ker so izgubili delo in ga morajo iskati po svetu. Zato pa se tudi ljudem oči odpirajo. Na delo torej!
Čevljar.
Bi^je. — Znano je, da je občinsko starešinstvo v Biljah imenovalo č. gosp. kurata Iv. H oj e c - a za častnega občana v hvaležno priznanje za izredne zasluge za blagor občine z ustanovitvijo „Hra-nilnice in posojilnice" in »Ljudske opekarne11. Proti temu imenovanju so hoteli nekateri ugovarjati, češ, č. gosp. Rojec nima nikakih zaslug za občino itd., a večina starešinstva je zasluge spoznala; priznalo jih je i samo ljudstvo. Društve-niki „Ljudske opekarno11 v Biljah poklonili so pred kratkem g. kuratu kot ustanovitelju „Ljudske opekarne1* lep krasen mašni kelih in „Mi9aleu s častno diplomo v trajen spomin in zahvalo za njegovo zaslužno delovanje v dušni in gmotni blagor biljenakega ljudstva. Temn krasnemu in pomenljivomu darilu doložili so i drugi verniki lepo in krasno eoho Antona Padovanskega.
Na nesramne napade tuk. vmazanih naprednjakov odgovorilo je ljudstvo 8 pomenljivimi darovi I
Iz Solkana nam pišejo: Nobeden ne sili koga, da mora iti v cerkev. Ako se pa kdo poda v cerkev, mora se tam mirno in spodobno obnašati, ter je največji surovež oni, ki gre zato v cerkev, da s slabim in ostudnim obnašanjem vznemirjuje one, ki so prišli v cerkev, da tam svojo molitev opravijo ter se udeleže božje službe.
Na sveti večer je bilo v Solkanu več pijanih oseb, ki so se podale k pol-
otožnotihe pesmi glas; lijoč tolažbe v bolno srce zvedri otožni mu obraz ... Zapustil dom in mater, vse, le pesem ž njim v tujino gre! — Tam spet pogrebcev glejte vrsto, in mnogim se oči Solze .. .
Ko se ozirajo na krsto, bridkosti poka jim srce ... Akordov mehkih, tožni roj
le v duše lije jim pokoj!------------
ln Vi — to hčerKo božjo, zalo, gojite verno in zvesto ...
Ko Vas trpljenje je obdalo, skalilo jasno Vam oko, hladi Vam ona rane vroče, suši potoke solz pekoče! ... Poznate jo — saj jo gojite, saj ž njo Vi hvalite Boga, in ž njo iz vdanega srca stotisoč vročih pač želja,
Pošiljate Vi do neba! — —
Vi peli ste — nebeško pesem božične, svete te noči! ...
In mi smo čuli glase Vaše, ti glasi so v srce nam šli, da nam rosile bo oči, božične Breče, radosti!
Zato don6 naj pesmi Vaše srce n&j naše vžigajo, in naše želje, prošnje naše, do neba zvezd naj dvigajo! —
Da veste, kaj mi dušo grelo, razkril Vam svoje jaz srce sem. Hvaležen kličem Vam veselo: „Bog živi Vas in Vašo pesem!“
( nočniei. Redarja sla jili svarila, nuj no gredo v takem slanu v cerkev. Ali li ljudje se niso prav nič zmenili za tu opomin, marveč šli so v cerkev in so se tam jako škandalozno obnašali, ter ža lili verski čut drugih pobožnih ljudi, nahajajočih sp v cerkvi. Vsled tega se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Na praznik sv. Štefana pa so morali redarji pri popoldanski službi božji celo nekega človeka zaradi njegovega grdega obnašanja v cerkvi aretirati. Tako daleč ja zašla že razdivjanost med naše ljudstvo, razdivjanost, katero širijo novodobni ns-rečevalci s svojo umazano pisavo meti našim ljudstvom.
Od Sv. Lucije. — Vendar enkrat nekaj novega, nekaj posebnega, nenavadnega! Na Božič, med osmo in deveto uro zjutraj, slišali smo po celi vasi gro-meči ropot. Nekteri so menili: potres je; dragi: zvonik se je zrušil.. . Kaj je tedaj bilo ? Prav pod vasjo, streljaj nad mostom, odtrgala se je bila od dednega, skalnatega brega reke Idrijce velikanska skala ter zgromela s strašanskim ropotom v strugo Idrijčino, da se je pokadilo, a sabo je potegnila še druge skale in drevje. Obležala je nesramna skala, kakor je dolga in široka, po črez v slru;'i ! od desnega do levega brega. Idrijci. lekoči ob desnem bregu, zaprla je pot. U^oga naša Idrijca se jo tako prestrašila, da ni vedela ni kam ni kod. Ostrmela in obstala jeza celo eotrtinko ure, češ: kdo me moti?
Posledica tega ? Voda pod mostom je odtekla, a struga mej skalo in mostom je bila nekaj časa brez vode. Pač redek slučaj, ki nas spominja prizora v Rdečem morju, ko so Izraelci suhih nog skoz šli.
—	Toda Idrijci se je mudilo naprej. Ko se je zavedela same sebe, krenila je na levo stran ter se motna prerila, kakor je že mogla skoz neke luknje pnd skalo v svojo navadno strugo. Zdaj je Idrijca majhna, zalo smo radovedni, kako si bo pomagala, ko naraste. Ali naj ji morda mi pomagamo ?
Iz olnicžkih hribov. — Mislili smo, da so vsi naši rudečkarji postali že sami naprednjaki, toda motili smo se: Celi adventni č«s opazovali smo neko stikanje glav; mislili smo, da le agitirajo za prihodnje občinske volilve. A oni so se priprivljali za javni demokraški shod, ki je bil 26. m. m. pri Janezu Kozirogn. Ko smo na Sv. Štefan prišli od dopoldanske službe božje, opazili smo na neki lipi majhen listič, ki je naznanjal, da bo pri Kozirogu ob dveh urah demokraški shod. Okoli eno ure videli smo od Idrije prihajali cele trume ljudi, ki so se zbrali v imenovani gostilni. Iz radovednosti prorili smo se nekateri med zborovalce v bližino govorniške mize. Kot sklicatelj shoda se je razkril nekdo iz Plužen, katerega so tudi volili za podpredsednika. Govoril je Anton Kristan z Vičo pri Ljubljani, menda tisti, ki je v Gorici snoval prekmorsko trgovino. Po njegovi izjavi so le socijalni demokratje pravični. Ljudstvo bode brez zborov samo postave kova>o. Tajno, direktno volilno pravico imej vsak održavljan obojnoga spola, ki je 20 let star. Cerkov se mora ločiti od države, šola od cerkve, vera in narodnost sta zasebni stvari, vsak veruje, kar in kakor hoče. Jezusa je imenoval zdaj juda, zdaj Nazarejca, zdaj preroka. Udrihal je po papežu, da je največji lakomnež. Narisal je olomuškega nadškofa v tako strašni podobi, da so idrijske rudečkarice in njih mladi zarod same groze zdihavali: „Uh, uh, Buh nas vari“. Napadal je tudi ljubljanskega Škofa. Nazadnje pa je začel govoriti o občinskih volitvah. Rekel je, oaj volijo la tiste, ki ao naprednega duha, torej naprednjake.
Rudečkarji pa so bili tudi zeio radodarni, prinesli so cele zpvoje ^Rdečega • praporja* ter ga delili. Kaporijoni ru-dečkarjev so obljubili, da pridejo spomladi zopet. Toda vedo naj, da nas ne najdejo nepripravljene.
Iz Kožbane. — Dne 18. m. m. so bile v Kožbani občinske volitve. Dogovorjeno je že bilo, da se izvoli 10 mož iz kata^tr. občine Mirnik in 8 iz kataslr. občine Kcžbana. To bi bilo tudi pošteno, saj plačuje katastral Mirnik */,,, Kožbana pa le »/s davka. Upanje bilo je tedaj, da se bode takrat v Kožbani enoglasno volilo. A med volitvijo je splavalo upanje po vodi. Razdrli so se v dva dela, in konec je bil ta, da je od 18 izvoljenih mož 13 iz Kožbanskega katastr. in le 5 iz Mirniškesa, ali če razdelimo po du-hovnijah, jih je 14 iz kožbanske fare, 8 iz vikarije Gradno in le eden iz ku-
I racijo Mirnik, in še la i/, Skriljevega. | Vasi Mirnik, Golobrdo, Rreg in Raznočno, ! katere štejejo skupno 60 hišnih štev., so ostale brez z<stopnika v obč. svetu. Proli volitvi so vložili ulok. —
Iz Mirnika. — V splošno zadovoljnost nam je nad jedno desetletje proli mnlej odškodnini odnašal Andrej Petruša na pošlo v Dolenjo vse za na pošto namenjene stvari, iz islo pa na dom donašal pisma in drugo. V začetku letošnjega leta je pa napravil prošnjo za poštno nabiralnico. Niegova prošnja je bila uslišana in mi smo dobili poštno nabiralnico. A le malo časa smo se veselili te ugodnosti. Že koncem druzega meseca so nam lepaki, se ve le v ita-Ijanskem jeziku, kakor bi bili doli kje v blaženi Italiji, naznunili, da se nam po Šlr.a nabiralnica vzame, ter nadomesti s poštnim selom. S tem smo bili v Mirniku zelo oškodovani, ker ne dobivamo tako hitro svojih stvari iz pošte in stroški so se nam znatno povečali. Poštni sel prinaša res vsako popoldne razun ob ne-deljih pošto v Mirnik, a vse puSča v krčmi, le uradom prinaša na dom. Ker pa ljudje ne morejo hoditi vsaki dan v krčmo povpraševat, je li kaj za nje došlo, in tudi nočejo hoditi, ker je v krčmi priložnost za pitje in opitje, se večkrat zgodi, da čakajo pinna časopisi in drugo, kar cele ledno v kakem kotu krčme. Ponovne prošnje in pritožbe so se uložile, naj bi se Mirniku vrnila poštna nabiralnica ter zopet podelila Andreju Pe-truša. Upajmo, da nam novo leto zopet prinese poštno nabiralnico! —
Od bcneSkc meje. — Po dolgem času je vendar določena cesta ob Idriji od Golobrda do Britofa, Zelo smo hvaležni našim vrlim poslancem, ker so se toliko trudili, da je stvar vendar prišla do rešitve. Saj je bil tudi čas, da se nbogo ljudi od Miščeka dalje spravi na cesto. Bili so nad 30 let kakor v ječi.
—	Dne 25. nov. je bila gradnja ceste oddana dražbenim potom. Sedaj pa ljudstvo že komaj čaka, da zve, kdo je delo prevzel, še bolj pa, kedaj se delo začne, da kaj pri graderfju ceste zasluži.
Z Vipavskega. — V 12. št „Go-spodarskega liBta,“ od dne 15. t. m. odkriva nekdo „iz vipavske doline11 svoje nazore o zboljšanju kmečkega stanu. Dopisnik ne more skriti konjskega kopita s katerim brcne kranjsko „k o n s u-marsko in gospodarsko organizacij o.11 Ta brca priča, da je dopisnik v taboru tiste stranke, ki s svojim delovanjem pobira vsako prizadevanje v blagor kmeta, ako ni v korist liberalstvu, ki je s svojimi načeli prou-zročilo še sedaj veljavne postave, ki so zakrivile propad kmeta. Da, liberalne postave o prosti konkurenci in kupčiji, o razkosanju posestev, o prostem zadolževanju so poleg moralnega liberalstva krive, da se trgovci in kapitalisti maste, kmet pa hira. Goriški voditelj te stranke dr. Tuma se je izrazil v Bolcu, da kmetu ni več pomagati, in pa, da če se trgovcem in gostilničarjem dobro godi, se tudi kmetu dobro godi ; kakor da bi trgovci in gostilničarji kmeta redili! Morebiti zato, ker so tako milostljivi, da blagovolijo od kmetiča kupiti vino in druge pridelke za nizko ceno, katero sami že prej določijo!
Dopisnik celo misli, da je sposoben za poljedelskega ministra, ker on ume razločevati krompir od pomidor ; katerih menda nek minister ne razločuje. Dozdeva se, da je dopisnik eden tistih, ki so lansko leto priredili razstavo kmečkih pridelkov v Kasovljah, ko so ae bližale deželnozborske volitve; zato bi moral vedeti, da ona razstava ni bila prirejena „skoro brez kakih podpor-1 ampak s precejšno vladno podporo, seveda s pogojem, da shod o priliki razstave ne sme služiti političnim namenom. Razstava je bila res krasna in je tudi dosegla pravi namen odkritosrčnih sotrudnikov ; namena glavnih prirediteljev vendar ni dosegla; na Vipavskem ni zmagala liberalna stranka. Že takrat je nekdo pisal, da so gosposki liberalci oblekli za nekaj časa kmečko mežlanasto jopo, da bi Vipavce preslepili, da je liberalna stranka res kmečka stranka; vsaj so takrat ponujali Vipaveem za poslanca dva posestnika zemljišča, hiš in kapitalov, ki pa nosita gosposko suknjo in sta bila v posebno prijateljski in načelni zvezi s tistim, ki je rekel, da kmetu ni mogoče pomagati.
Po razstavi so hiteli prireditelji ustanovljati vinarska in sadjarska družtva, da bi 86 Vipavci ja gotovo prepričali,
kako gorko srce imajo učitelji za krnela. Pri volitvah pa so so ravno isti prireditelji za živo in mrtvo trudili za zmago liberalne stranke, od katere so pričakovali plačilo za zvesto hlapčevanje.
Havno tisti svobodoljubni pristaši liberalne misli prirejajo zdaj shode „v znamenju sprave" ter moledvajo pri vseh poslancih, tudi pri onih, ki ob času volitev niso bili „za nič", naj jim zboljšajo plače, za katere naj plačuje naklade, najbrž ne kmet, ampak — kdo? morebiti trgovec in gostilničar ? I
Zato tudi loži dopisnik, da je v naši deželi malo priskrbljeno za ljudske šole, hotel je reči: za plače učiteljev. Ljudskih šol je na Vipavskem zadosti. Učitelji naj pa skrbijo, da se bodo žrtvovali za blagor mladine in jo vzgojevali verskonravno.
Dopisnik naj drugikrat tak dopis pošlje raji v „Sočo“, ne pa v „G"spo-darski list“, ker popolnoma prav ima, naj vsa gospodarska organizacija „sloni na rednih tleh, ne v škodo kakemu stanu in daleč od strankarskih političnih bojev". Nikar pa naj se dopisnik ne boji za trgovski stan. Trgovski stan zna že skrbeti za se, liberalne postave so mu že dobro postlale. Koko pa podamo dopisniku v skupno delovanje, ako bo skrbel, n e za stranko, ki pravi, da kmetu ni mogoče pomagati, tudi 11 e za trgovce, ampak za kmeta, da gu ne bodo ti prijatelji v svoji ljubezni tako stiskali na Brce, da mu vso kri izstisnejo iz že tako malokrvnega tfdesa.
Sicer pa ima dopisnik popolnoma prav, da zahteva, več kmetijskega poduka v ljudskih in strokovnih šolah. Tudi vinarska in sadjarska društva so skrajno potrebna in koristna, sploh vse kar priporoča v korist kmetijstva razven libe-ralstva. Posebno pa so potrebne kmetijske zadruge, ki bodo kmetove moči združevale proti izkoriščevalcem. Ravno za snovanje zadrug so se krščanske stranke z vso vnemo zavzele, ne le na Kranjskem, ampak povsod. Liberalci pa nasprotujejo kmečki organizaciji, kjer le morejo. Govorijo o koristi zadrug, kjer pa so take zadruge, jih razdirajo. Kateri stanovi pa so v večini pristaši liberalne stranke, ki se toliko zadira v krščanskosocialno organizacijo? To so večinoma trgovci, gostilničarji, advokati, in sploh tisti stanovi, katerim nič nc manjka. Zalibog, da so tudi nčitelji na oni strani. Po eni strani hočejo pomagati kmetu, po drugi pa služijo ravno tistim, ki nasprotujejo kmečkemu zadružništvu. Hočejo zidati, pa podpirajo one, ki podirajo. Ali je to resno delovanje! Ds, da, dragi dopisnik, prav imate, da je treba kmetu pomagati s podukom, društvi, podporami, zadrugami, pa ne po liberalnem receptu, ki skrbi le za inogočnjake, marveč zmaga kmeta jo le v vresni-čenju krščansko-socijalnega programa v združevanju na podlagi krščanske ljubezni.
Novice.
Č. g. Ivan Slokar, kurat v Gorjanskem je težko obolel. Priporoča se čč. gg. sobratom in vernemu ljudstvu v molitev.
Škandalozno glasovanje slovenskega poslanca. — V našem deželnem zbo.u je 10 slovenskih in 11 laških poslancev; Lahi so torej v naši deželni hiši absolutni gospodarji. Vsled tega dobč Slovenci le to, kar jim Lahi prostovoljno dovolijo, to je: drobtinice v obliki podpor raznim slovenskim občinam, okrajem in posameznikom. Do letos se še ni pripetil slučaj, da bi bil slovenski poslanec glasoval proti takim podporam, marveč do zdaj je vedno skušala slovenska manjšina pridobiti slovenskemu delu naše dežele vsaj nekoliko podpor. Še le v predzadnji seji deželnega zbora seje pripetil škandal, da je slovenski poslanec govoril in glasoval proti podporam prosilcem, dočim so za te podpore glasovali celo pravico-Ijnbnejši laški poslanci. Ta slovenski poslanec je dr. Tuma, ki je uprizoril ta škandal pri glasovanju o prošnjah treh slovenskih prosilcev.
Prvi prosilec je bil visokošolec stud. phil. Avg. Žigon, ki študira na graškem vseučilišču zgodovino umetnosti kot giavni, in slovansko filologijo kot postranski predmet ter hoče postati na vseučilišču docent zgodovine umetnosti. S svojo marljivostjo in nadarjenostjo se je svojemu profesorju tako prikupil, da ga je povabil na znanstveno potovanje v Pariz in
London. Ker je sin ubogih starišev — njegov očo je krojač v Ajdovščini — jo prosil deželni odbor podpore Prošnjo je podpirala liloz. fakulteta graškega vseučilišča; prosilca je priporočal v posebnem pismu tudi prof. dvorni svčtnik dr. Jagič.
Naš deželni odbor je seveda vrednemu in potrebnemu prosilcu podporo dovolil ter predlagal, naj deželni zbor to podporo odobri, kar se je tudi zgodilo. Le slovenski poslanec dr. Tuma je proti predlogu govoril, le on ni privoščil podpore slovenskemu dijaku, ki bo še lahko delal čast slovenskemu imenu.
Tumov razlog, da se s tem podpira le klerikalna gimnazija v Št. Vidu, je preneumen! Akademično izobraženi doktor bi moral vsaj toliko vedeti, da se na avstrijskih gimnazijah ne poučuje zgodovina umetnosti, da torej prosilec Z. niti ne misli na službo gimn. profesorja.
„Soča" skuša to škandalozno glasovanje z lažjo opravičevati. Ona namreč trdi, da g. Z. itak dobiva podporo od ljubljanskega škofa. Seveda je to gola laž.
Drugi prosilec je bil „Slov. Aloj-zijevišče", ki ima namen preskrbljovati uboge in nadarjene slovenske učence s stanovanjem in hrano. Tudi proti podpori temu slovenskemu zavodu je Tuma govoril in glasoval, a tudi tu je pogorel. „Alojzijevišču" se je dovolila podpora 600 K. S Tumo je glasoval tudi Štrekelj in advokat Graziadio Luzzatlo, katerega je imenovala „Soča“ še pred dvema letoma najzagrizenejšega nasprotnika goričkih Slovencev.
Več sreče je imel Tuma s svojim podiranjem pri prošnji kat. političnega društva za bovški okraj. To društvo je prosilo za Bovčana A. Šulerja podpore, da bi ga poslali v mlekarski tečaj. Ni nam treba poudarjati, kako važno je mlekarstvo, posebno za bovški okraj. Zato pa ni nihče pričakoval, da bo ravno zastopnik bovškega trga proti taki podpori. In vendar je Tuma proti tej podpori govoril in glasoval, in sicer le radi tega, ker je bil prosilec kat. pol. društvo. Tumi so se pridružili tudi laški poslanci razun dr. Faiduttija — in slovenska prošnja se je odklonila.
Tumovo glasovanje o teh treh prošnjah nam jasno dokazuje, da ta poslanec ne gleda na vrednost in potrebnost slovenskih prosilcev, marveč le na to, ali prosilec trobi v njegov laži-liberalni rog ali ne. Tuma je zanesel svojo strankarsko strast tudi v deželni zbor — v gmotno škodo goriškim Slovencem in v posmeh in veselje laškim poslancem. Mož je dospel v svoji slepi strankarski strasti tako daleč, da ne privošči slovenskim prosilcem niti tistih drobtinic, katere nam dovoljuje celo laška večina deželnega zbora.
Zato pa je skrajni čas, da napravijo Tumovi volilci konec takemu narodnemu škandalu.
Za „AlojzljeviŠče“: Kot novoletno darilo so podarili: č. g. dr. And. Pavlica, č. g. Jož. Kragelj, č. g. Iv. Murovec, Č. g. Iv. Kodrč in č. g. Jož. Mašera po 20 K; č. g. And. Brezovščik 12 K; č. g. Anton Cibič, č. g. Jož. Cigoj, č. g Fr. Červ, č. g, Jož. Kodelja, č. g. Ivan Kovačič, č. g. Otil. Medveš, č. g. Alf. Poljšak in č. g. Ant. Terpin po 10 K; č. g. Ant. Bratina, č. g. Jož. Furlani, č. g. G. Pavletič in č. g. Ig. Valentinčič po 5 K; č. g. Jož. Abram in č. g. Fr. Hliš po 2 K; č. g Iv. Rojec 10 K; volilo f dr. Josipa Pavlice 400 K.
Bog stotero povrni blagim dobrotnikom I
Za slovensko sirotlšče v Gorici.
—	Za „društvo katoliških detoljubov" oziroma za prihodnje slovensko sirotišče v Gorici smo prejeli v poslednjem času : Čisti dohodek pri razprodaji knjige : Socijalno vprašanje do zdaj 40 K; čisti dohodek pri razprodaji knjige : Catechetica do zdaj 10 K; čisti dohovek pri razprodaji podobic f dr. Josipa Pavlice do zdaj 5 K. Dalje so nam izročili: P. n. Ivan Rojec 9 K, L. D. 5 K, F. Zavadlav 1 K, Ana Pelos 1 K, T. Doljak 1 K, A. M. 1 K, E. C. 1 K, N. N. 10 K, K. Blažiča 1 K, U. Lutman 48 v, A. Čopič 48 v, M. Špacapan 50 v, Fr. Černe 50 v, I. Komel 1 K, Ter. Špacapan
1	K, I. F. 1 K, J. K. 1 K, Ter. Černe
1	K, Jos. Čigon 2 K, Marija Čuk 1 K.
Kakor je videt', našla je resolucija, ki je bila stavljena na občnem zboru „slov. kat. del. društva v Gorici dne 8. dec. v deželi živahen odziv. Mile rojake prosimo, naj vpoštevajo iskreno željo in opravičeno zahtevo delavskih in drugih ubožnih slovenskih družin goriške dežele. Pogumno naprej I
Zn /.ustavo „Slov. kat. delava, društva" jo daroval veleč. g. dr. Anton Gregorčič 2 kroni.
Za »Šolski Dont“ je prejela uprava „Prim. lista" 10 kron, katere je daroval veleč. g. Jos. Kodelja župnik v Št. Martinu.
Srčna hvala I
Iztirnnili jc bilo i/, našega mesta
od 1. januvarja 1902 pa do 30. novembra 408 oseb.
Aretirali so te dni tukaj težaka •Mitrija iz Trsta, ker se je polastil v Trstu tujega voza in konja in se vozil z nekim drugim človekom po Furlaniji. Prišedši v Gorico spravil je konja in voz „Pri Luni." Potem se jo podal k nekemu znancu ter mu ponujal konja in voz, ki sta bila vredna kakih 600 K, za mali denar.
Najdeni denar. — Pred kakimi štirinajstimi dnevi je tukajšna policija našla približno sto kron denara. Kdor bi ga bil zgubil, oglasi naj se torej pri policiji.
Potovalni učitelji na Primorskem. — Gospod Ivan Sancin, potovalni učitelj za kmetijstvo v Dubrovniku v Dalmaciji, je imenovan potovalnim učiteljem za kmetijstvo v Buzet in sicer za slovensko in hrvatsko ljudstvo političnih okrajev Koper, Volosko in Poreč.
—	Potovalni učitelj za kmetijstvo kvarnerskih otokov velezaslu^ni gospod Fr. Trampuž pride za potovalnega učitelja v Pazin. — Potovalni učitelj pri c. kr. namestništvu g. Jakob Perhauz je premeščen v Laško Gradišče in njegov delokrog se razteza preko italijanskega dela gradiščanskega okraja. Kmetovalce tržaške okolice in slovenskega dela na Goriškem, izvzemši politični okraj tolminski in čepovansko planoto, bode poučeval g. Anton Štrekelj, ki se preseli z novim letom v Gorico.
Vogcrska grajščina. — Poročali smo, da je kupil vogersko posestvo Naglos iz Krmina. Znano je, daje bilo vogersko posestvo pasivno. Akoravno so bile zaporedoma dobre letine, obilo vinskega pridelka, kleti polne, stroški majhni, ker so kmetje-koloni vse obdelali, pri tem pa malo zaslužka imeli; vendar ni imel posestnik grof Coronini od tega skoraj nič dohodka. Mladi gr^f je sklenil posestvo prodati, kakor je storil njegov oče g. Alfred Coronini v Prvačini. Kmetje-koloni so o tem izvedeli iz ust nekdanjega oskrbnika Rubija. Leta se je izustil, da je Vogersko povzdignil, a da bo videl tudi. njegovo ponižanje. Zato so kmetje sklenili sami to posestvo vkupiti, in sicer naravnost od grofa brez posredovalca. Čemu bodemo pitali, so si mislili, razne pijavke. Prav m imeli. Pomagati sta hotela kmetom po posredovanju župnika prej goriški „Mont“ in potem „Centralna posojilnica." Stvar je bila torej v najboljšem tiru, in kupčija bi bila za kmete jako ugodno izpadla, v kacih 20-30 letih bi bili po amortizaciji izplačali dolg, ter postali popolno sami svoji. Zadrega je bil Rublja, kateri je vzel grad in vinograde in nekaj senožeti od grofa v najem za 15 let. G. grof je torej vprašal, kgj pa z Rubijo? „On naj ostane in naj drži, kakor je imel do sedaj, ali pa naj kupi", je bil odgovor. Torej v tem je bila stvar tudi poravnana. Ko je pa znana trojica to izvedela, je začela ugibati in misliti, kje in kako stvar preprečiti, da bi kmetje ne bili direktni kupci, pa hi jim tako ne odšel masten dobiček. Izmislili so si, da hočejo kupiti jezuitje. Tega jim pa na Vogerskem.ni nikdo verjel, akoravno je znani Blaž o tem v gostilni kvasil in se šopiril. Stvar so objavili v „Soči“, da bi vsaj tujci, katerim je vsa stvar neznana, verjeli. Da je cela stvar zlagana, je oči-vidno, namen pa tudi. Naprednjaki znajo lagati, ko si drugače pomagati ne morejo.
Znani cenilec zemljišča pri gradnji vipavske železnice je skakal okoli, da bi kmete prehitel. Posrečilo se mu je udo-biti Naglosa iz Krmina. Glavni dobiček spravi Rubbia, kmetje pa plačajte.
Konec vsega bo ta: kmetje morajo sedaj zemljišče plačati neprimerno drago, ali pa se izseliti. Za par let pa bo pel, kakor se sploh govori in sodi, boben po Vogerskem, ker kmetje ne bodo zmogli toliko dolga za predrago kupljena zemljišča. Altro che sužnji-jezuitov. Če je kedo zabavljal, kar pa ni dokazano, je opomniti, da so to delali le tisti, ki so bili vedno Rubiji v oblasti, ter so morali misliti in delati kar in kakor je on hotel in ukazal.
Prejela je v četrtek zvečer tržaška policija 19-letnega peka Ivana Štolfo iz
Koiiina. Ivan Štolfa nahajal se jc namreč v preiskovalnem zaporu v Trstu. Ko so ga hoteli dne 9. t. m. prepeljati na deželno sodišče posrečilo se mu je, da je odnesel pete. No zdaj je prišel pa zopet pod ključ.
Čast takemu mladeniču. — Iz
Gradca nam piše naš rojak, ki tretje leto nosi vojaško suknjo : »tfopet sem Vam pridobil novega naropnika. Pošljite mu list takoj. Ko bi vsak naročnik pridobil toliko novih naročnikov, kolikor sem jih jaz pridobil pri vojakih, o kako bi se pomnožilo število naročnikov. Zato kličem vsem somišljenikom : Na noge I Delujte in tudi žrtvujte za poštene krščanske časopise in knjige. Nabirajte nove naročnike". (Op. ured.: Hvala Vam za trud in prijazne besede. Srečno in veselo novo leto. Ko odslužite vojake, upamo, da se osebno spoznamo. Ostanite vedno tako vrli!)
Nesreča v klavnici. Mesar Ilicher je po nesreči vsekal s sekiro svojega pomočnika v nogo in mu zadal globoko rano. Prepeljali so ga v stanovanje.
Dopolnilna dežolnozborska volitev za kmečke občine v Furlaniji.
— V petek se je vršila v Gradišču dopolnilna volitev jednega deželnega poslanca za kmečke občine v gradiščanskem političnem okraju. Stala sta si nasproti kandidat koservalivne stranke voditelj ljudske šole v Gradišču, gospod Josip Falconer in pa kandidat liberalne italijanske stranke inženir Antonelli. Izvoljen je bil prvi, ki je dobil 49 glasov. Za drugega je bilo oddanih 35 glasov.
Bralno in pevsko drulitvo ..Školj" v Šmarjah ima dne 6. jan. ob 3 uri pop. redni občni zbor. Dnevni red po pravilih.	Odbor.
Iz Stražišča pri Podbrdu popisuje dopisnik težave vernikov, ker nimajo dušnega pastirja. V sedanji zimi po kozjih stezah večina ljudi ne more v nedeljo k sv. maši. Prosi torej, da bi preč. ordi-narijat vendar vslišal njih prošnje.
Iz Krejske občine nam poročajo, da je bil pri volitvi župana izvoljen županom naš pristaš.
Strašen ogenj. — Na božično viljo pogorel je na Vojščici neki kmet čisto popolnoma. Zgorela je hiša, štala, ves živež in kar je bilo. Če ni bilo naglo ljudi, pogorela sta bila še dva druga in tako naprej. Sreča da ni bilo vetra. Ponesrečeni je bil zavarovan pri „Adriatica", in je za časa plačal zavarovalnino. Pazite na ogenj!
Tatico ur so prijeli v Nabrežini.
— Urarju A. Murovcu iz Boh. Bistrice jo 24. dec. ponoči v restavraciji na ljubljanskem kolodvoru neka ženska ukradla zavitek, v katerem je imel 30 žepnih ur. Skrila se je na postaji za vozove do odhoda osebnega vlaka proti Trstu. Ko je vlak odšel, so brzojavili za njo in v Nabrežini so jo prejeli in jej tudi odvzeli ukradene ure.
Državne mitnice so so odpravile danes po noči. Danes ni več plačevati državne mitnine.
Oče morilec svojega sina. — Vsled pomote je kmet Frančišek Sipos postal morilec svojega sina Nikolaja. Sin je pil v gostilni, kjer mu je manjkalo denarja, da bi plačal ceho. Šel je domov ter se splazil med kokoši, katerih dve je pograbil in vtaknil v vrečo, da bi ž njima poravnal pri gostilničarju dolg. Oče njegov je slišal šum. Mislil je, da so tatovi prišli krast kuretino. Vzel je puško in šel na tatove. Ko je v temi videl moško postavo, ki se je z vrečo na rami hotela splaziti preko plota, je ustrelil. Zadel je dobro. Mož z vrečo se je mrtev zgrudil. Starec je šel v bišo po luč in ko je posvetil v družbi svoje žene na ustreljenega moža, videl je pred seboj — mrtvega svojega sina.
Za kratek čas.
Tudi med Slovenci so mnogi napredni izobraženci, ki so izgubili vero, in drugih, ki so še verni, ne morejo pustiti v miru. S takim »izobražencem" vozil se je pred leti tudi priprost a pošten mož, ki je pripovedoval, da je bil že v Rimu in videl papeža. »Izobraženi" gospod prisedel je k našemu poštenjaka in na glas začel norce briti radi njegove vernosti. Mož se ni zmenil za zbadanje in je ostal tiho v svojem kotu. To je naprednega »izobraženca" še bolj podkurilo, vedno bolj predrzen je postajal in na-
zadnjo rokol: ,.Ni res, papež vam je dal ludi dovoljenje, maševa i in spovedovali V !‘l Vse se je krohotalo. Mož pa mirno odgovori: „0 ne samo to, marveč papež mi jo dni še drugo pravico; smem ludi hirmovHti11. Ob teh besedah prisoli naprednjaku zaušnico, da je odmevalo po'vseni vagonu. „ Dobro, izvrstno!1' začeli so vpiti ostali sopotniki in se smejali ,.izobraženemu“ naprednjaku. —
Posvetil mu je. — V neki mestni krčmi rekel je naprednjak kmetu: „K<>-liko časa pa bodete še duhovnike oboževali r — „Toliko časa, dokler vi liberalci ne postanete vredni, da vus obožujemo11, odrezal se jo kmet.
000001K»0000(100000 ooooooooooooooo
))
M
v Gorici,
o
O '
o o o o o o !
O j O 1 O !
o o ,
° i
§ brostuje po 4‘/j	po lu ines eČ no;
o ( nevzdigiieno obrcati pripisuje konec leta
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vlo(jef katere o-
h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Dajo posojila udom na osebni kredit po ^°/0 in vknjižbo po S1/,.
Sprejema člana z glavnimi d e-1 oži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K.
Otvarja Članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. po3lne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brei poStnih stroSkov.
Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v uliol Vetturlnl 9.
oooooooooooo oooooooonoooonooooo °
Peter Lukman
priporoča slavnemu občitmtu krojaško delavnico
v Dorici na Kornjii št. U.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odllkuvan z častno diplomo najvlšjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.	j
In v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svotlnjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najtinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Naznanilo.
/nuna in zelo obiskovana gostilna
NaiMjša trn živino
„Tre amici“ IBkokovazmes
Anton Fon,
klobučar in gostilničar, Semoniška ulica št. 6,
ima bogato zalogo raznovrstnih
klobukov
ter loči v svoji krčmi
pristna domača vina
in postreže tudi z jako ukusnimi jedili.
Za godove, praznike in novo
$ Teodor Slabanja, jj
ti
H
srebrar,
v Gorfoi, ulica Moreli 12,
bd priporoča prečast. duhovščini za M izdelovanje cerkvenih posod in |i orodja. Pripravo cerkvenega o-M rodja olajšuje revnim cerkvam Ms tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
leto!
Razglednice so prišle tako v navado in se dobe tako krasne, da se jih vsak z zanimanjem poslužuje. So pa tako cene, da se je čuditi, kako je mogoče tako umetne izdelke napravljati za malo vin.
Veliko zalogo
najrazličnejših in najkrasnejših razglednic s cvetlicami, raznimi podobami, posebno božičnimi, novoletnimi in šali-vimi s slovenskim besedilom itd. 100 komadov od 3 krone navzgor; ali pa 100 vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima
a LIKAR.
Čebelno
v v
voščene sveče
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- I grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	j	K.OPAČ,
svočar v Gorici, ulica sv. Antona.
a
c
t
9
>
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta št. 15 v IMjaloti biši v pritličju .
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, prem ioni n in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ROJAKI! Zavarujte svoje
.  _______«	|___ V 	T
v ulici Via Gasnrma se je preselila v Nunsko ulico (Via Monache) v prostore, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna | pri:
„Belem zajcu“
(„AI lepre biatico“)
Postrežba iu jedila izvrstna; loči domača črna in bela vina, vse po zmernih cenah. Z gostilno so združena 'udi prenočišča za goste in hlevi za živino.
Za obilno udeležbo se priporoča j udani	.
Ivan Krpan,
gostilničar.
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (>7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4.
Uzorri z n.-ivodili so razpošiljajo brezplačno.
Največja trgovina krojnega blaga
»Krojaška zadruga“
Dorica, Gosposka ulica št. 7
Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zepbir svite, svile za prati, Volile de Lanie, Tennls, Oksford, plquč luknjasti. Možka sukna po vzakt ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjat, zaves, blaga za mobilje, platna, ('hiffona, ruskega platna, Kneippovega platna, hlačevlne, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževiu, žepulh rut itd.
Oospodo opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15°/0 pod oeno, doklor Je 60 zalogo.
Pod perilo spada slodoče: bele srajce z barvanimi oprsnlkl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajco za hrlbolazco Itd.
Vse po najnižjiii in stalnih cenah!
Na žoljo se raspošiljajo uzorci poštnine prosti.