•Sfl r v^ v " • '• ,■/ -Iv?*...' vj.'v>- •*. -fj Ai- »>♦.•'. •'-’ '• •' .** *'*■“ mm Lela 1907 se je na lastno pest odpravil z ladjo »Nimrod« proti Juž-nemu tečaju. Že jeseni prihodnjega leta se je popell na Mount Erebus in PoStnlna platana r golnrlaf iSruzlnski^Hn i k IlUSTROVAtil UST ZA MESTO IN DEŽELO JI % Mt lBlW C • n a 2 O I n Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrševu (Dunajska) cesta 29/1. PoStnl predal Stev. 345. Račun poStne hranilnice v Ljubljani fitev. 15.393 Ljubljana, 11. januarja 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, la pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vso loto 40 lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja štev. 2. Leto vi Pionirji tečajev J>xed 15 Uti - 9. ion. 1909 -se ie Anglež SUaddelon približal Južnemu, tecaiu, na 160 Um Danes, ko propelerji modernih letal pojo svojo jekleno pesem nad prostranimi morji in ga skoraj ni več kotička na zemeljski obli, kamor ne bi že bila stopila noga drznega raziskovalca, se zdi, da se je stoletno koprnenje človeštva docela izpolnilo. Samo ob sebi umljivo se nam že vidi, če letimo sedeč v udobnem klubnjaku čez snežne vrhove Alp in zraven mirno kadimo cigareto. In vendar, kako trnjeva je bila pot, koliko bojev je bilo treba prestati, preden je človek zmagal nad prirodo! Koliko dragocenih človeških življenj je podleglo tem bojem, koliko noči je bilo treba presedeti pri težkih računih, koliko genialnih načrtov se je razbilo ob trdovratnem odporu prirode! Med prvimi in najbolj zaslužnimi pionirji obeh tečajev je brez dvoma Itoald Amundsen; njegova herojska gesta, ko je letel pred nekaj leti No-bilu na pomoč in pri tem našel smrt, je našim bralcem gotovo še v spominu. Manj pionir ko nesrečna žrtev svoje slavehlepnosti je bil švedski in- « Tragična smrt Andreeja v snegu in ledu ženjer Salomon Andree; pred 37 leti, v dobi, ko se o letalstvu sploh še ni moglo govoriti, se je odpruvil z balonom na severni tečaj — in izginil brez sledu. Našli so ga šele pred štirimi leti... Manj znan je širši javnosti Anglež sir Ernest Shackleton, mož energičnega obraza, jeklenega pogleda in izrazitih ust, ki mu ni bilo žal truda ne denarja, da bi dosegel cilj svojega življenja — Južni tečaj. Ko je odšla leta 1901 Scottova ekspedicija v Antarktiko, je bilo ime Shackletona, člana te ekspedicije, znano le najož-jim znanstvenim krogom. Takrat ni pač še nihče slutil, da se bo ta neznani raziskovalec že nekaj let nato z uspelo ekspedicijo proslavil po vsem svetu. S Scottom je tedaj prodrl le do 82" in 17’ južne širine, toda ta neuspeh mu ni vzel poguma. Robert Scott je 18. jan. 1912 dosegel Južni tečaj, toda na povratku jo podlegel naporom tam izvršil meritve več žrel ugaslih ognjenikov. Spomladi in poleti 1. 1908 in 1909 so se odpravile iz prezimovališč tri ekspedicije na saneh. Prva je prodirala na jug in dosegla najjužnejšo točko, na katero je takrat stopila človeška noga. Druga odprava je prvič v zgodovini prišla na magnetni tečaj, tretja je pa opravljala meritve gorskih grebenov zapadno od Mc Murdo-Sunda. Tako je Shackleton doživel ponosni trenutek, da je mogel na 88“ 28’ južne širine, komaj 160 km od tečaja, razobesiti britansko zastavo... Njegova ekspedicija je morala prestati strašne napore. Ne samo da sta jo trpinčila lakota in mraz in da je morala prenašati ledenomrzel orkan, ki ji je grozil odnesti šotore in pse; vsemu temu se je pridružil še skorbut (gniloba dlesne, posledica preobilega uživanja mesnih konzerv in pomanjkanje sočivne in zelenjavne hrane). Tako se je moral Shackleton odreči nadaljnjemu prodiranju na jug in se tik pred ciljem obrniti nazaj. Na povratku so ga čakale nove grozote in ko je ekspedicija srečno prišla iz objema tečajne zime, so bili njeni člani s Sliackletonom Vred bolj mrtvi ko živi. Toda vsaj nekaj je Shackleton ua tej ekspediciji le dosegel: če že ni mogel kot prvo človeško bitje stopiti na Južni tečaj, je pa vsaj prodrl do najjužnejše točke, do koder ni pred njim še nihče prišel. Sanje v oblake Haivisfi stolp sveta JUoufa postaviti, jhotflalfii snost zasaditi gega vrh drugega, ne bi dosegla vrtoglave višine stolpa, čigar gradnjo je nedavno dovolila pariška zbornica. To naj bo »stolp sveta«, ki ga nameravajo postaviti leta 1937 v Parizu za veliko svetovno razstavo. Visok bo več ko 700 metrov. V »pritličju« stolpa nameravajo urediti velikanski poštni, brzojavni, telefonski in radijski urad. Nad temi uradi bodo ogromne dvorane za zborovanja in kongrese, razen tega pa še kar najmoderneje in najrazkošneje urejen in opremljen hotel. Vsi ostali segal sij tega žarometa do obale Rokavskega preliva in do belgijske meje! V notranjosti bo več ekspresnih dvigal za »pešce«. Tak bo torej ta »stolp sveta«, bolje: tak je zdaj na papirju. Tri kilometre čez Vzhodno morje V severni Evropi se pa prav na tihem pripravljajo za gradnjo mostu, ki bo po vsej pravici dobil ime »najdaljši most v Evropi«. Del Vzhodnega morja bodo premostili s petdesetimi loki, delo ogromnih dimenzij, ki bo stalo milijone in bo za promet v severni Evropi velikega pomena. Most bo spajal danska otoka Falster in Seeland, morsko ožino, široko 3 kilometre. Dansko glavno mesto Kodanj stoji na Seelandu. Popotnik iz Nemčije se je moral peljati z vlakom iz Warnemunda do Gjedstera na otoku Falster, čez otok in potem spet na drugo vozilo, da je priplul v Kodanj. Vožnja je s prestopanjem vred trajala celi dve uri, v bodoče pojde v 15 minutah. Za gospodarstvo in iz prometno tehniškega vidika je to velikega pomena, pa se ni čuditi, da dela silno pospešujejo. Sicer pa imajo Danci v gradnji velikih mostov že precejšnje izkušnje. Most čez Mali Belt je zato najboljši dokaz. Tudi promet med Jutlandijo in Fionijo se vrši že čez velikanski jekleni most. Zaradi močnih tokov bodo morali dobrih 40 metrov globoko vzidati ogromne podstavke. Ves most s privozi bo dolg 3250 metrov. Srednji trije oboki bodo merili 104, 138 in 104 metre. Na mostu bodo železniški tir, avtomobilska cesta, široka 6 metrov in tri metre široka pot za pešce. Za to novo tehniško čudo bodo porabili svojih 30.000 centov železa. jCiu&e&eH v &avojfiUu Mo&aka Večne sanje, večno hrepenenje človeštva, vse veče, vse više, vse bolje. Tehnika naših dni podpira to človekovo stremljenje. Sicer ne mislijo vrh Osse postaviti Peliona, toda Eiffelov stolp hočejo deti Empire-State-Buildingu na glavo. Eiffelov stolp je bil s svojimi 300 metri dolga desetletja »svetovno čudo«, toda že pred leti so ga prekosile ameriške donebnice. Danes je naj-Višja stavba na svetu Empire-State-Building v New-Yorku. Dobrih 400 metrov je visok. Toda niti oba mamutova stolpa, če bi ju posadili dru- notranji prostori stolpa bodo na razpolago za ostale potrebne in nepotrebne ustanove. Nekje prav visoko gori nameravajo obesiti ogromno nihalo za znanstveno opazovanje. Tik pod vrhom stolpa bodo nameščene garaže za 400 avtomobilov. Kajti ta stolp bo ravno za avtomobiliste najmikavnejši. V neskončni spirali okrog stolpa bo peljala prekrasna najmoderneje urejena avtomobilska cesta do vrha. Razgled bo ob vsakem zavoju lepši, z vrha pa res »nebeški«. Nad garažami bodo hoteli in jedilnice, vrh sam bo pa namenjen znanosti. Čisto na vrhu bo ogromen žaromet. Po dosedanjih računih bo Pariz, v januarju. Žensk je na prebitek, moških premalo. Današnji dan ni kar tako, če dekle vjame moža. V vseh časnikih vidimo oglase posredovalcev, ženinov in nevest... Takšni so pač časi in ženskam res ni lahko. Kljub temu ne upamo trditi, da bi bili ženitbeni oglasi ženski izum. Poznamo ženske in trdimo, da so preveč rahločutne, preveč sovražijo banalnost in poslovne reči. Povedati vam hočemo zanimivo zgodbico o ženski, preprostem dekletu, ki je tudi iskalo moža z oglasom, vendar na prav svojevrsten način. Pokrila je ta svoj oglas z žlahtno travico. Resnično, z žlahtno travico! Mladi zaljubljenci kaj radi razpihnejo regratovo lučko in naročajo sa- njavo vsakemu cvetu, ki sfrči v vetru, naj pozdravi ljubljeno dušo, naj ji pove nekaj lepega. Skoraj tako je storila Marija Verlainova iz Bresta. Na občini v Brestu je bil uradnik Bertrand, ki je strastno rad kadil. Toda njegova plača je bila prav tako majhna, kakor je bila njegova strast do tobaka velika. Moral je kaditi najcenejši tobak, ki ga je tovarna v Brestu dobavljala. Lepega dne si je, spet po stari navadi kupil zavojček najcenejšega, toda ko ga je odprl, je ostrmel. V zavojčku cenene znamke je bili prekrasen zlatorumen tobak, tako fino narezan, kakor ga Bertrand še svoj živ dan ni videl. Srce mu je od sreče kar poskakovalo. Bertrand je kadil kakor za stavo. Doma in v pisarni. (M&Tes'k€& Napisal Cami Nekaj dni sem so vsa časniki polni bolj ali manj podrobnih poročil o skrivnostni morski pošasti, ki so jo baje videli na bregovih škotskega jezera Loch-Neee. Tajin-Btvena zverina naj bi merila svojih 12 metrov, imela naj bi dolg, tenak vrat in prav majceno glavo ter se upa tudi na suho. Francoski humorist Cami si ni mogel kaj, da ne bi bil porabil tako lepe priložnosti, pa je zapisal še zanimivejšo istorijo o še etrahotnejši monski pošasti. Saimo da ne smejo naši citatelji, ko bodo brali to dogodivščino, pozabiti, da se južni Francozi, zlasti Marseljčani, radi širo-koustijo in jim zato ne gre vsega verjeti, kar nam pripovedujejo. Sedel sem za pisalno mizo, zatopljen v težke misli. Imel sem napisati krajšo dramo za redakcijo, pa mi ni in ni hotelo nič pravega priti na pamet. Tedaj mi pa sobarica najavi prijatelja Marija iz Marseilla. Kakor vihra plane Marij v sobo in brez sape zavpije: »Ali ste že napisali svoj današnji članek?« »Ne,« sem odgovoril »Pravkar si K njim ubijam glavo...« »Pustite svojo glavo pri miru! To got vam bom jaz napravil članek, in še kako senzacionalnega! Zakaj povem vam, da sem ,jo‘ videl!« »Koga ste videli?« »Koga neki! Morsko kačo! Da, jaz sem jo videl, jaz, Marij Estrebefigue iz Marseilla! Saj zadnje dni ljudje drugega ne govore kakor o morski kači. Skoti trde, da so jo videli v svojem Loch-Neškem jezeru. Smešna domišljavost! Ali je pa — kar ni izključeno — več morskih kač. Vse-kako je moja tako neznansko velika, da je škotska v primeri z njo nebogljen črviček! Toda čas je, da vam začnem pripovedovati. Kakor veste, imam navado, da prebijem zadnje dni vsakega leta na Angleškem. Ce vam leto in dan provansalsko solnce sije na glavo, se človeku nehote zahoče londonske megle; meni vsaj za izpremembo neizrekljivo dobro de. Prejšnji teden torej se vam peljem s svojim malim avtom proti Boulog-nu. Toda v luki me je čakalo neljubo presenečenje. Morje je bilo tako viharno, da se ladje niso upale vsidrati in so križarile pred pristaniščem. Da si preženem čas, poženem malo po nabrežju. Tako sem prišel precej na samo, ko se mi zdajci zazdi, kakor bi me nekaj z avtom vred dvignilo kvišku. Potres? Sklonim se ven in vidim, da sedim na jeziku.« »Kako ste rekli, na jeziku?!« »Da, na pravem, pravcatem, velikanskem, sluzavem, pošastnem jeziku, ki je moj avto počasi vlekel proti morju. Obrnil sem vzvod in hotel pognati zadenski, da se rešim. Na žalost prepozno! Zakaj tisti mah se vzdigne iz morja pošastna glava, glava morske kače, tolikšna ko notredamski zvonik, bogme da — če ne večja! Nisem več utegnil presoditi strašne usode, ki se mi je pisala, zakaj že me je jel velikanski jezik vleči v široko odprto žreJo predpotopne zverine. Videl sem velike, ostre zobe, podobne kapnikom v podzemeljskih jamah. Toda v tistem strašnem trenutku se mi zabliska rešilna misel. Poženem avto na največjo hitrost in zdrvim skoraj v skoku naprej, da zbežim pred zobmi, ki se s peklenskim treskom za menoj zapro. Komaj imam žrelo za seboj, ko vidim, da se odpira pred menoj ne-dogledna notranjost morske kače, široka ko avtomobilska cesta, in niti tema ni bilo na njej! Bil je nekak fosforescirajoč lesk, izvirajoč očividno od neštetih rib, ki si jih je pošast privoščila za zajtrk. Tak občutek sem imel, kakor bi drvel v razsvetljen predor. Zdajci pa, na ovinku enega od čre-ves, zagledam čez pot razpet napis: ,Hotel du Nord. Table d’hote. Garaža.* Prvi mah sem si dejal, da sem znorel. Hotel v morski kači — ne, to je še za Marija Estrebefiga preveč! Gotovo sem že v deliriju! Toda kmalu sem moral ugotoviti, da ne gre za varljivo fato morgano. Zakaj pri glavnem vhodu malega, iz lesa zbitega hotela se pokaže krčmar, z belo čepico na glavi, in me vpraša, ali se ne bi pri njem ustavil. Ves bebast stopim iz avta, in tedaj mi krčmar v nekaj kratkih stavkih popiše svoj doživljaj: njegov hote, je stal tik na bretanjski obali, pa ga je med nekim viharjem odplavil val in ga nato morska kača požrla. Več gostov, ki so bili mirno spali v svojih posteljah, se je zjutraj zagledalo zdrave in cele v drobovju morske kače... Od takrat je krčmar svojo obrt kar tu izvrševal in sprejemal potnike, ki jih je pošast od časa do časa pogoltnila. ,Ta trenutek imam deset gostov*, je končal krčmar. ,A stopite vendar bliže... avto bo že natakar spravil v garažo.* Stopil sem v malo obednico, kjer so bili gostje že zbrani. Povedali so mi, da čisto dobro žive, zakaj ribe, školjke, morske jegulje in rake je morska pošast po večini cele požrla Drugi dan je na veliko žalost ugotovil, da je tobak že skoraj pri kraju. Toda ko si je zvil poslednjo cigareto, je opazil na dnu zavojčka droban listek s temi besedami: »Da ste prejeli tak odličen tobak, je samo moja zasluga. Pišem se Marija Verlain, čedne sem postave, vitka in mična, zlatolasa ko nitke tega finega tobaka, delam pa v tobačni tovarni v Brestu. Želim si moža in hrepenim po njem. Svoje sanje, svoje hrepenenje in svojo srečo zaupam U9odi. Ce dobi ta zavojček moški, ki si želi dobro in skromne žene, naj misli name in mi sporoči svoje ime.« Gospod Bertrand je že mnogokrat razmišljal o tem, toda bil je preskromen. Morda zaradi svojega majhnega zaslužka. Vse, kar bi mogel dati ženi, ki bi jo ljubil, bi bil skromen domek. V mislih, da mora biti žena, ki je zaupala svojo tajno srčno željo zavojčku najcenejšega tobaka, prav gotovo skromna, je sedel in napisal dolgo pismo... Marija Verlainova je postali a gospa Bertrandova. * Jlcs, id jm. tnaca visokega „cf' London, v januarju. Mister VVilliam Humphrey je imel krasnega psa. Živali ni bila zlobna. Mister Humphrey je celo vsak čas pripravljen s prisego potrditi, da je pes sila dober in priden kužek. Skratka pes, tovariš, prijatelj, čuvar, torej pes, kakor si ga le more želeti tisti, kdor si sploh želi psa. Sleherni dan se je ta kužek sprehajal v spremstvu svojega gospodarja po cestah, zalival je po določenem redu rožice ob poti, obiskovali svoja drevesa in z obcestnih kamnov izpiral prah. Svojega gospodarja je zmerom lepo ubogal na prvi njegov žvižg. Toda nekega dne se je zgodila nesreča. V Londonu je bil neki mister Edward Lewis, ki ga je usoda prisilila živeti pasje življenje. Bil je ni-manič in berač, torej eden izmed tistih, na katere nahujskamo pse. Niti »lajne« ni imel ta mister Lewis, vse njegovo premoženje je bil piskajoč in vreščeč tenor, s katerim se je junačil vsepovsod in ob vsaki priliki ter dobival menda iz hvaležnosti, kadar je nehal peti, od ljudi v hišah drobne, a vendar dobro kovane angleške novce. Tudi tistega dne, ko se je zgodila nesreča, je stopal mister Lewis pre- pevajoč svojo najlepšo pesem, po svoji običajni poti. Priznali boste, da je človek, ki stopa samozavestno po cesti in vodi psa s seboj, mnogo bolj dostojanstven, petičen domala, saj vendar plačuje precejšnje davke za svojo zverinico. Tako je torej mislil tudi mister Le-\vis, ko je zagledal mistra Williama Humphreya, in se je prav posebno potrudil, da bi s svojo pesmijo ugajal bogatemu meščanu. Stiskal je iz grla, kar se je dalo, »zažgolelk je v takih višinah ko slavček, samo mnogo manj prikupno. Zlasti Humphreye- veinu kužku se je zdelo tako. Nikoli še siromaček ni slišal česa takega, zato se je zdrznil, dvignil smrček in se radovedno in razdraženo hkratu ozrl okoli sebe, dokler ni opazil človeka, ki je davil te »nebeške« glasove iz sebe. Meni nič — tebi nič — se je pognal v skok naravnost med noge pouličnemu pevcu. Visoki »c« se je nenadoma utrgal. Ko se je pevec zavedel od hipnega strahu, je opazi, da mu je leva hlačnica od kolena do strganih čevljev razcefrana kakor »turška fana«, na bedru mu je pa zijala globoka rana. Pes je torej ugriznil, a zakaj je ugriznil? S tem vprašanjem naj si sodnik beli glavo. Mister Levvis trdi in prisega, da je nahujskal mister Humphrey psa nanj, ko je zapel visoki >c«. Mister Humphrey pa pravi, da njegov dobro vzgojeni kužek ni mogel prenesti pevčevega vreščečega glasu in se je zaradi tega spozabil Sodnik, moder mož, je odgodil razpravo, kajti človeku ni mogoče kar tako na slepo odločiti, ali iina pes pravico, presojati pevske zmožnosti človeka, in če bi mu to pravico že priznali, ali ima spet pravico, svojo kritiko izražati z ugrizom v pevčevo bedro, ali pa sploh nima nobene pravice. * TEM*- Pia ise {e- ufcl Magdeburg, v januarju. Človek bi rekefl, da nekaj ni v redu, če je na skednju čedalje manj repe, svinje se pa nikakor ne zrede. Neki kmetič iz okoliške vasi si je svoje ščetince ogledoval od spredaj in zadaj, stopil je v hleve in videl vsepovsod prazne kopanje, popraskal se je za ušesi in zmajal z glavo. ^ "Plačajte- jtacoutiM! ^ in tako je imel krčmar vsak dan lepo izbero. Vrhu tega je zverina pogoltnila zmerom kak sveženj blaga ali manjše zaboje in krčmar je našel v njih vse mogoče reči, kakor konzerve, začimbe, sočivje in druge kuhinjske potrebščine. Priznati moram, da sem pri njem zelo dobro jedel, že zato, ker sem imel v avtu veliko košaro svežega česna. To neob-hodno južnofrancosko specialiteto sem zmerom jemali s seboj na izlete, da sem si dal v gostilnah napraviti svojo najljubšo jed, marseljsko bouil-labaisse.* Tudi krčmar hotela du Nord se je pokazal imenitnega kuharja: skuhal mi je ribe z žafranom in česnom, kakor jih niti v Marseillu ne bi boljših dobil. Tako se mi je pomalem vrnilla dobra volja. Krčmar mi je dejal: ,Upam,- da boste ostali moj stalen gost... caj ni upanja, da bi se kdaj od tod rešili! Sicer pa... ravno včeraj mi je eden izmed novodošlecev pravil, da stresa svet strašna gospodarska kriza... nu, potem nam je tu že lepše, vsaj skrbi nimamo!* ,Ne, ne!‘ sem vzkliknil. ,Brez Marseilla ne vzdržim 1‘ In tako se pol ure nato spet od- * Provansalska narodna juha: ribe, kuhane na vodi ali belem vinu, s Jeanom, peteršiljem, žafranom, poprom, lovorom itd. pravim na pot SkUenil sem, da se moram za vsako ceno rešiti iz morske kače. Oni čudni predor se je jel po enourni vožnji vse bolj zoževati, zraven se je pa začela ta hentana morska kača kriviti in zvijati kakor iz uma, da sem delal s svojim avtom na hodnikih pravcate loopinge kakor letalski akrobat... Mislim, da so pošasti nagajale česnove dišave! Utegnile so miniti kakšne tri ure, kar sem zapustil hotel, ko nenadoma zagledam nedaleč el sebe »iz-hod«. Zoževal se je in širil v rednih presledkih. Potegnem uro iz žepa, naglo preračunam, nato pa v odločilnem trenutku z vso silo poženem in zletim ko blisk skozi izhod. Bleščeč solnčni dan me pozdravi... avto je privozil na trdna tla! Prihitefli so ribiči, strmeli vame ko v svetovno čudo in mi nato povedali, da se nahajam na angleški obali. ,Imenitno!* sem zavrisnil. Prosil sem jih, naj mi pokažejo najbližjo pot do ceste, ki drži iz Follcestona v London. Ko sem prispel na široko asfaltno cesto in zdrvel proti Londonu, se mi je šele odprlo, da sem uresničil enega izmed najdrznejših načrtov modernega časa.« »Kateri načrt?« sem osupnil. »Se vprašate?! Nu, predor pod Ro-kavskim prelivom!« je skromno odgovoril Marij. Zazrl se je na sosedovo dvorišče, kjer so rili po blatu rejeni prasci, ki jih je od dne do dne boflj zalijala maščoba. Pa mu ja menda ta pre-drznež na tihem ne krade repe in polaga svojim prascem? Odsihdob je kmetič oprezal po dnevi in ponoči, toda tatu ni mogel nikoli zasačiti. Nekega večera se mu je pa posvetilo v glavi. Tlesknil je s prsti in svojo ženo od samega navdušenja nerahk> oplazil po zadnjem delu telesa. Odšel je na skedenj in ostali dolgo v noč tam. Prav tisto noč je bilo tema ko v rogu, torej kakor nalašč za tatove. Ko si je kmetič zjutraj ogledal zalogo svoje repe, je ugotovil, da se je kupček prilično sesedel. Brž je odhitel po orožnika in se v njegovi družbi kakor slučajno oglasil pri sosedu. Našel ga je pri hllevih. Kakor slučajno je segel v kup repe in prerezal prvo repo, ki mu je prišla pod roko. In res, našel je, kar je iskal! Vžigalico namreč! Prerezal je še eno, še tretjo in četrto in v vsaki repi je našel vžigalico. Sosed je od začudenja izbuljil oči, toda kaj kmaflu mu je izginila sleherna kaplja krvi z lic, kajti kmetič je dejal orožniku: »Zdaj vidite, da je bil moj sum upravičen. Povedal sem vam, da sem svojo repo zaznamoval z vžigalicami, in zdaj ste se na svoje oči prepričali, da je to repo čez noč odneslo k sosedu.« Orožnik je povabili soseda kar s seboj. Kmetove svinje se pa odslej rede, da je veselje. Koline bodo prav gotovo mastne in tečne, če jih že ni imel. * Vlafrovefia škotska MacPhorson mlajši se je porodil. »Kako si do zdaj živel brez meno?« ga nožno vpraša nevesta. »Ceneje,« odgovori kratko Mac-Phersom. Eksplozija premogovega plina v Duch« covu na Češkem je stala življenje okoli 130 ljudi. Nesrečnih rudarjev, ki 00 bili v rudniku, niso mogli rešiti, ker se j« ogenj prehitro širil, pa tudi zaradi etra* penih plinov, ki so reševalce ogražali. KI Za 2 milijardi Din je osleparil že veS let stalno v Franciji živeči Rus Sergij Staviskij francosko mesto Bayonne, veš zavarovalnic in zasebnikov. Daj je ba-yonski mesto! zastavljalnici v poroštvo vež draguljev, ki se je zdaj izkazalo, da so ponarejeni, ter pregovoril bayon»ki Kreditni zavod, da je izdal obvemice po nenavadno visokem tečaju. V afero je zapletenih tudi več visokih glav, in ni izključeno, da zaradi nje celo francosko vlado strmoglavijo. Staviskij je pobegniL l!!l Dvojčka 1933/34: Neka žena v Ples-noisu v Alzaciji je na Silvestrovo povila dvojčka, ki se nista rodila v istem letu. Prvi je prišel na svet močan fantek: rodil se je četrt ure pred polnočjo. Pol ure za njim, torej že na novega leta dan, je pa zagledala luč sveta njegova sestrica, drobno dekletce. Dvojčka sta se sicer rodila v isti noči, pa vendar ne v istem letu. IS I Iiihr boljši od Aljehina. V Hastingsu na Angleškem je na tradicionalnem božičnem šahovskem turnirju dosegel 1. mesto mladi Čehoslovak Flohr s 7 točkami. Aljehin si z Madžarom Litienthalom deli 2. in 3. meisto s 6 '/t točke. Edina ženska na tem turnirju, gdč. Menšikova, ima 3 točke in je ostala brez nagrade. 1*1 iOOletnieo poroke 9ta proslavila Stojan in Jelka Dimitrijevič iz Klinova v Južni Srbiji. Jelki je 119, Stojanu 123 let. Oba eta še zmerom zdrava ko dren. Imela sta 3 sinove in 2 hčeri. Od njunih potomcev jih 80 še živi. KM Za dva milijona radija »o neznani tar tori odnesli na prevozu iz Bruslja v An-verso. El V pariškem *oolo5kem vrtu je (naj-brže od kratkega stika) nastal ogenj. V vrtu so bili sami sloni; vsi so živi zgoreli. 6kod e je okoli 1 milijona Din. KI Ločiti se je hotel od svoje žene neki dr. Peddie it Yanktona v Južni Dakoti (USA), ker ga je varala. Zena je bila pravkar rodila dvojčka in mož je trdil, da je prvi otrok njegov, drugi pa ne. Ker so izvedenci izjavili, da sta dvojčka lahko od dveh očetov, in ker je žena zakonolom priznala, je sodišče moževi tožbi ustreglo in mu prisodilo prvega otroka kot njegovega. KI 20 milijonov Din za sveto pismo so dali Angleži. Gre za tako imenovani »Codex Sinaiticus«, ki ga je kupila angleška vlada od sovjetske vlade in ga izročila britanskemu muzeju v Londonu. Biblija je najstarejši še ohranjen prepis sv. pisma stare zaveze; napisana je v, grščini in izvira iz 4. stoletja. KI Dobra tretjina Španskih poslancev so odvetniki: 179 od 473. K tem bi bilo treba prišteti še 8 sodnikov. Daleč za pravniki pridejo inženjerji (32), profesorjev in učiteljev je pa 28. Zanimivo je, da so pisatelji in žurnalisti v španskem parlamentu razmeroma slabo zastopani: komaj 5 odstotkov jih je (25), še manj p« zdravnikov (23). KI »Dotakni se lue, če se upaš!« TakšuO je geslo nove vojske, ki jo pravkar organizira liliputanska republika Andorra. Ta vojska bo štela 1 poveljnika, 4 čast« nike in 6 desetnikov. Razen aiktivnih vojakov mislijo ustanoviti še milico; v njej bodo vsi moški, ki lahko nosijo puška Tako vojaki kakor miličniki bodo imeli na gumbih napis: »Dotakni se me, če s« upaš!« — geslo, ki je z njim Andorra leta 1819 proglasila svojo neodvisnost (Andorra je majcena republika v Pirenejih med Francijo in Španijo s 452 km* »ovršine in 5.200 prebivalcev.^ Kalvarija ljubezni Roman Iz naSIh dni. — Napisal P. R. 49. nadaljevanje Besede »o padlle ko udarci s kladivom v tišino. Franc je omahnil na kolena in zavil glavo v odejo. »Oprosti..., oprosti...,« je zaječal. »Ubogi otrok!« Mehko mu je segla z roko v lase in ga pogladila. »Ubogi moj otrok!« Franc je zaihtel. »Oprosti, mamica, da ti dopoldne nisem povedal po pravici. Ni bilo iz slabega namena, kaj ne, da mi verjameš? Vrhu tega nisem še nič določnega vedel..., tudi kirurg ni mogel vedeti... In zato, mamica, te nisem maral po nepotrebnem plašiti...« »Ubogi otrok...« »Ali si govorila s Horvinom?« »Da.« »In?...« Njen glas je postal nenadoma čudno trd. »Povedal mi je..., rekel je..., da se boji najstrašnejšega...« Franc si je z obema rokama pokril obraz. »Verjemi, mati, da nisem lahkomiselno ravnal... Verjemi mi, da sem zrelo vse premislil, preden sem se odločil. In zdelo se mi je tako lepo, če bi se posrečilo... Oh, mama, in posrečilo bi se, če ne bi bila Usoda posegla vmes...« »Usoda!...« Ponovila je besedo za njim. In zdajci jo je popadel krčevit smeh, tako brezumen smeh, da se je Franc zgrozil. Ali je mar zblazneila? A že se je njen smeh utrnil. Mlada mati se ie vzpela na zglavju. V njenih očeh je gorel čuden ogenj. Ali se je pripravljala, da razkrije Francu vso tragično resnico? Da je kirurg njegov oče?... Da je Horvin tisti zdravnik, ki ima na vesti Mi-lavčevo nesrečo?... 'Ze se je zdelo, da bo izpregovo-rila. Toda kakor bi ji bil hotel Franc priti naproti, jo je prehitel, očividno misleč na čudno zvezo med načinom, kako je njegova mati govorilla o Hor-vinu, in ironijo, s katero je ponovila za njim besedo ,usoda*. »Zdi se mi, da vem, kaj misliš. Da ni Usoda sama kriva te nesreče... temveč tudi kirurg sam. Ali mar ne zaupaš njegovi spretnosti in znanju?« »Njegova spretnost... njegovo znanje...« Spet se je krčevito zagrohotala. Toda Franc jo je odločno zavrnil: »Poslušaj, mama. Če je kdo česa kriv, sem jaz, in vsa odgovornost je na meni. Zakaj jaz sem poiskal Horvina in ga prosil, naj izvrši operacijo. In izvršil jo je, kakor je nihče ne bi bil mogel bolje. Operacija se je posrečila. Kar se pa poznejših kom-pHikacij tiče, ti še enkrat povem, da njega ne zadene krivda. Usoda je pač tako hotela, in proti njej je tudi najboljši zdravnik brez moči. Horvin je storil svojo dolžnost in tega mu nikoli ne pozabim.« Prijel je mater za roko. »Daj, mamica, reci kaj... Pravkar •em bral v tvojih očeh, da slabo misliš o Horvinu. Prosim te, preženi te misli. Verjemi mojim zagotovilom, takaj če je kdo kriv, ponovim, sem lamo iaz.< Iloma je omahnila na posteljo. Zaprta je oči. In besed, ki jih je morda malo prej hotela izgovoriti, ni bilo iz njenih ust. m ' VII Pokora za greh Dolgo je Horvin obračal revolver v rokah, ne vedoč, kaj naj stori. Potem ga je vrgel na mizo in zamrmral; »Prav je imela, s tem se ne bi opral...« V težkih mislih je jel korakati po sobi. Toda rešilne misli ni našel. Mrak je bil že v sobi, ko se je odločil, da pojde pogledat, kako je bolniku. Asistent je še zmerom sedel zraven njegove postelje. »Kaj novega? Ali se bliža kriza?« »Ne, zdi se mi, da krči popuščajo.« »Kako ste rekli?« Horvin ni verjel svojim ušesom. »Pred kakšno uro sem opazil, da se je zrenica nekoiliko skrčila. Tudi spodnja ustnica ni več tako skrivljena.« Kirurg se je trepetaje sklonil k Milavcu. Privzdignil mu je trepalnico in jo takoj spet spustil. »Ni dvoma... ni dvoma...« je vročično zamrmral. In kakor bi sam s seboj govoril, je nadaljeval: »Morda je bilo samo lokalno vnetje. Če se ne razširi, utegne res ozdraveti!« In če ozdravi... oh, saj se ni upal domisliti do kraja! Potem si bo izprosil odpuščanje... tisto odpuščanje, ki bi ga bil pripravljen s smrtjo poplačati. Pa ne — prelepo bi to bilo, da bi moglo'biti resnično. In spet so ga začeli gristi dvomi. Vso noč se ni genil od bolnikove postelje. Njegove oči so s strahom visele na Cirilovem obrazu in tesnobno sledile slednji izpremeinbi na njem. Osvestil se je šele, ko mu je prišel strežnik povedat, da je zajtrk pripravljen. Ko je vstal, se mu je globok vzdih izvil iz prsi. »Rešen je...« je dejal asistentu. Bil je kot izpremenjen. Prečuta noč ni pustila nikakih sledov na njegovem obrazu. Zdel se je, kakor bi se bil za dvajset let pomladil. Tudi utrujenosti skoraj ni čutil. Legel je kar oblečen na posteljo. A zaspal ni. Razmišljal je. Res da se je nebo jasnilo, toda še zmerom so stali na obzorju črni oblaki, iz katerih lahko vsak trenutek udari blisk. Mislili je na svojega sina. Ali mu je Ilona razkrila resnico? In kaj bo potem storil mladi mož? Naj se zgodi karkoli, ta trenutek je bilo Horvinu lahko pri srcu. Zunaj je pozvonilo. Horvin je vstal. »Ne, to ni Franc... Ilona mu je vse povedala, zato gotovo ne bo sam priseli...« In potem je pomislil: »Če ni on in če ni koga poslal vprašat, kako je z bolnikom, mu bom sam poslal obvestilo, da je rešen.« Zdelo se mu je, da je minila že cela večnost, kar je zvonilo, in še nikogar ni bilo. Naposled — hvala Bogu! — je zaslišal korake pred vrati. Potrkalo je. Bil je Franc! »Dobro jutro, gospod doktor!« je pozdravil in stopil k njemu. Glas se mu je tresel, a ne od prezira, ne od sovraštva! Ilona ni govorila. Franc ni ničesar vedel! »Kakšne novice imate danes, gospod doktor?« je vprašal mladi mož. »Gotovo nič dobrega, kajne?« Njegove oči so se napeto uprle vanj. Starec se je nasmehnil. »Motite se, otrok moj! Danes je boljše!« Franc je široko odprl oči. »Boljše? In komplikacije, ki ste se jih bali?« »Jih po vsej priliki ne bo.« »A potem... potem...« »Da, vse kaže, da bo prestal.« »O, Bog!« Globok vzdih olajšanja in neizrekljive sreče se je utrgal Francu iz prsi. V trenutku je poza- >ldeai< Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje bili ves prestani strah, pozabil pre-čuto noč, ki jo je prebil ob materini postelji, s strahom in trepetom ča-kaje zore in z njo odrešitve iz te strašne negotovosti — pozabil vse... »In mislite, gospod doktor... da bo že danes... da se mu bo vrnil razum... da bo že lahko govoril?« »Tega vam še ne morem povedati. Mislim pa, da bo že danes govoril. Ali se mu bo vrnil razum? Upam, za trdno upam — toda obljubiti vam še ne morem.« »0, za danes mi je tudi to dovolj. Ze vaše upanje me navdaja z neizmerno srečo. In tudi moja mati bo srečna, ko ji povem. Saj ste včeraj govorili z njo, ne?« »Da, govorili sem z njo...« »Nisem ji mogel prikriti resnice. Izpregledala me je prvi mah. Hvala Bogu, da se je obrnilo. Drugače bi bilo njena smrt... Toda zdaj me morate oprostiti, gospod doktor. Ne strpi me več. Moram ji brez odloga povedati veselo novico.« »0, pojdite, pojdite, otrok moj!« je z mešanimi občutki vzkliknil kirurg. »Pojdite in sporočite ji veselo vest!« Franc je pograbil klobuk. »Naj se vam še enkrat iz vsega srca zahvalim, gospod doktor! Do smrti vam boin hvaležen!« »Pustite... Storil sem samo svojo dolžnost.« Ponudil mu je roko. Franc jo je prekipevajoč od veselja stisnil. »Do svidenja jutri!« »Do svidenja!« Horvin je ostal sam. In otožno je pomislil: »Jutri... jutri se bo morda še vrnil... A potem? Če Ilona ne bo govorila, bo pa Milavec. In njegove prve besede bodo Francu razodele vso strašno resnico...« Sklonili je glavo. »Vseeno... storil sem svojo dolžnost.« * Uro nato je Ilona že slišala iz ust svojega sina veselo novico, da se Cirilovo stanje popravlja. Tudi ona iz-prva ni mogla verjeti. Ko je Franc končal, je onemoglo omahnila na posteljo in telo ji je Btresel krčevit drget. »Torej je le resnico govoril!« je zamrmrala in se globoko zamislila. Okoli enajstih je Milavec odprl oči in pogledal okoli sebe. Toda takoj jih je spet zaprl. Ko je kmalu nato v drugo izpregtledal, je prejšnji preplah izginil iz njegovih oči, ostalo je le še neizmerno začudenje. Naposled se mu je pogled ustavil na Horvinu, ki je stal zraven njegove postelje. Bilo je, kakor bi se nekaj v njem prebujalo, in hkratu, kakor bi o nečem razmišljali. Toda očividno ni prišel na konec, zakaj po nekaj trenutkih je spet zaprl oči. Zdelo se je že, da je zaspal, tako dolgo ni izpregledal. Toda zdaj je zgenil tudi ustnice. In počasi, zlo-govaje je vprašal; »Kje... sem?« »Pri Horvinu... v sanatoriju...« »Horvin... sanatorij...« Mehanično je ponovil besedi. Ni ju razumeli. Razen kirurga ni bilo nikogar v sobi. Zato ga je sklenil preizkusiti. »Ljudmila...« je počasi in razločno dejal. Nesrečnež je vztrepetal. »Ljudmila!« Njegov glas ni zvenel več mehanično kakor še trenutek prej. Bolest se je brala v njem. Kakor bi se mu nekaj velikega razodelo, je ponovil: »Ljudmila... Ljudmila... Ljudmila...« In vselej, ko je izgovoril to ime, ga je stresel drget. Potem je pa iznenada, sam od sebe zamrmral: »Marko... Boža...« Imeni njegovih otrok! Imeni, ki že skoraj dvajset let nista prišli iz njegovih ust! »Ljudmilla... Marko... Boža...« Nasmehnil se je, kakor bi imel privid. Horvin se je sklonil k njemu: »Odpočiti se morate... in naspati...« »Odpočiti... naspati...« Njegova volja je bila še slaba. Uklonila se je kirurgovi zapovedi. Zaprl je oči. Nekaj sekund nato je že spali... Horvin je pomislil: »Ko se prebudi, me bo spoznal... vsekako se mu bo dotlej vrnil spomin.« Ko je drugi dan prišel Franc, mu je starec povedal, da gre bolniku čedalje bolje in da ga bo drugi dan že lahko peljal k njemu. Takrat se bo že toliko opomogel, da bo nemara znal odgovarjati na njegova vprašanja. Prihodnji dan je bila nedelja. Mladi mož je prišel na vse zgodaj. Horvin ga je že čakal. Bil je nenavadno resen. »Danes,« — njegov glas je trepetal — »danes je že mnogo boljši.« »Ali že govori? In se česa spomni?« Kirurg ni takoj odgovoril. »Da, govori... in tudi spominja se,« je dejal nato. »Nesrečnež se je zbudil iz svojih težkih sanj...« Pritisnil je na gumb na zidu. Nekaj trenutkov nato se je na pragu prikazal strežaj. »Pokličite mi gospoda asistenta, ki ima službo v sobi št. 7.« Franc je postal nekam nemiren. Zdaj ko je bilo najhujše prestano in se mu ni bilo več bati katastrofe, so ga začele mučiti druge skrbi. Ko je bil pripeljal Ciriila h kirurgu, mu ga je predstavil za svojega strica; kako naj bi drugače kot tujec utemeljil toliko skrb, ki jo je kazal zanj? Zdaj mu bo moral priznati, Grot MONTE- CRISTO Homan Napisal Aleksander Dumas SO. nadaljevanje da je lagal. Zakaj ko se bo Cirilu vrnil spomin, bo vedel, da Franc ni njegov nečak. Zato se je bil mladi mož dogovoril z materjo, da bo Cirilu dejal, da je sin nekega, njemu neznanega prijatelja, ki se je bil pred leti, ko je nesrečneža slučajno srečal, zavzel zanj, ker se mu je smilil, ko ga je videl tako samega na svetu. Ta njegov prijatelj je bil med tem umri, njegova žena in sin sta pa potem na njegovo željo vzela Cirila k sebi in skrbela zanj. Tako se je bil domenil s svojo materjo, da bo kirurgu povedal; toda to je bila druga laž, a mlademu možu se je sleherna laž upirala. Zato je postal zdaj tako zamišljen in nemiren. V tein je prišel asistent, ki ga je bil dal kirurg poklicati. »Ali ranjenec še zmerom spi?« »Ne, gospod doktor, pravkar se je sbudil.« »Ali je danes že kaj govoril?« »Da; nekaj stavkov je čisto pametno povedal.« »Torej imate vtis, da se mu razum pomalem vrača?« »O tem ne more biti več dvoma. Mogoče se bo že danes spomnil okoliščin, v katerih se je pripetila nesreča, ki ste o njej govorili.« »Tudi jaz bi tako dejal,« je pritrdil Horvin. Nato se je obrnil k Francu: »Ali bi šli k njemu, da se na lastne oči prepričate?« »0, prosim; saj me skoraj ne strpi več!« Ko sta stopala po hodniku in stopnicah proti Milavčevi sobi, je mladi mož pojasnil kirurgu svoje razmerje do Cirila; to se pravi, povedal mu je, da Ciril ni njegov stric, temveč je bil samo varovanec njegovega očeta in po smrti le-tega, njegove matere. Horvin je brez besede sprejel njegovo izjavo. V tem sta prišla v bolnikovo sobo. Kakor je dejal asistent, je bil Ciril buden. Njegove široko odprte oči so se uprle v kirurga, od njega so se pa radovedno obrnile k mlademu možu. »Kje sem?« je potem zamrmral. Toda njegovo vprašanje ni več zvenelo mehanično, videilo se je, da ve, kaj hoče. »Pri nekem svojem prijatelju,« je zamolklo odgovoril Horvin. »Še malo, pa boste popolnoma zdravi, toda za to sta vam potrebna mir in počitek.« »Mir... počitek...« je zamišljeno zamrmral Ciril in neprestano upiral oči v Franca. Na obrazu se mu je bralo, da napeto razmišilja. In potem, po kratkem premolku, je iznenada osuplo vzkliknil; »Ali sem... ranjen?« Horvin je ponudil Francu stol. »Sedite; skušala ga bova malo izprašati.« »Pa ga ne bo utrudilo?« »Mislim, da ne.« Obrnil se je k Milavcu: »Ali razumete, kaj vam govorim?« »Da,«' je razločno pritrdil bolnik. »Kje sem?« Kakor prej je odgovoril Horvin: »Pri prijatelju... pri prijatelju, ki vas je zdravil.« »Zdravil... Ah, saj sem bil res bolan...« »Zelo bolan... Ranjeni ste bili...« »Ranjen... Toda dolgo je že tega... ne spomnim se več...« Horvin je od strani pogledal Franca, ki je nepremično z napeto pozornostjo zasledoval razgovor. Starcu je stopil pot na čelo in noge so mu hotele odreči pokorščino. Toda z železno voljo se je obvladal. »Da, ranjeni ste bili,« je ponovil Horvin. »Pri neki železniški nesreči...« »Železniški... nesreči... Da, pri železniški nesreči...« Zdelo se je, kakor da se je v njegovih očeh zabliskalo. Odsev razuma ... in prebujenega spomina. Horvin mu je pomagal: »Zidani most... na vožnji iz Zagreba...« »Iz Zagreba... Oh, spomnim se... Iz Zagreba... Ponoči je bilo... Oh!« Oči so se mu spet zasvetile, toda to pot je.-bila groza zapisana v njih. Franc se je zdrznil. Neznansko začudenje se je zrcalilo na njegovem obrazu. Kako je mogel Horvin vedeti, kje se je nesreča pripetila? Mladi mož ni biil zmožen nobene misli. To razodetje mu je prišlo kakor strela z jasnega. Od koga je kirurg izvedel, kje se je zgodila katastrofa? Toda starec je nadaljeval — kakor bi se bil zaklel, da se hoče pogubiti: »Da... in pripeljali so vas v Ljubljano. Vaše stanje je bilo obupno: imeli ste nalomljeno lobanjo. Toda na postaji vas je preiskal neki zdravnik. Videl je, da bi vas operacija nemara rešila... Z vašim pristankom vas je dal prepeljati v svoj sanatorij...« Franc je skočil pokoncu. Vsa kri mu je bila izginila z obraza. Ustnice so mu trepetale. Horvin tega ni videl, ker se je sklanjal nad Milavcem. Čakal je besed iz njegovih ust... besed, ki bodo odločile njegovo usodo. Čelo mu je zallival znoj in mu v curkih lil po sencih. Toda kirurg je bil valic temu videti miren in hladen. Franc se je med tem osvestil. In obotavljaje se je vzkliknil: »Kako... vi to veste, gospod doktor? In tako dolgo ste molčali?...« Kirurg ni odgovoril. Sklonjen nad bolnikom je čakal njegovega odgovora. In tedaj je Milavec počasi dejal: »Ne spominjam se...« Mar ni bilo docela prirodr.o, da je po tolikih letih pozabil, kaj se je zgodilo v kratkem trenutku, ko se mu je na povratku v Ljubljano vrnila zavest? Toda starec ni odnehal. Krčevito se je uprl ob posteljo in hripavo dejal: »Ta kirurg za vas ni bil neznanec... vaš prijatelj je bil...« Ciril se je z vidnim naporom skušal domisliti. Zaprl je oči. In potem je počasi, a razlločno izpregovoril eno edino besedo: »Horvin...« Franca je vrglo nazaj. Moral se je nasloniti ob mizo, drugače bi mu bilo zmanjkalo tal pod nogami. Njegove široko odprte oči so se upirale zdaj v starca pred njim zdaj v bolnika, kakor bi se izpraševal, ali ne sanja. In potem je mehanično potegnil z roko po čelu, hoteč pregnati ta moreči sen... Torej je bil kirurg, ki je dal prepeljati Cirila k sebi in ga potem operiral... torej je bil Horvin? Tisti Horvin, ki ga je tako spoštoval in cenil? Horvin, slavni pariški kirurg? Torej je bil on tisti ziločinec? On njegov oče?... 0, Bogi »Pač, sin moj, nekaj svetega ti imam naročiti. « »Govorite, oče.« »Tvrdka Thomson & French je edina, ki je imela usmiljenje z menoj — iz človekoljubja ali sebičnosti, ne vem, toda jaz sem poslednji poklican to presojati. Njen zastopnik, tisti, ki ima priti čez deset minut, da mu izplačam menico za 287.500 frankov, mi je podaljšanje roka za tri mesece ne samo dovolil, temveč celo ponudil. To terjatev prvo izplačaj, sin moj, ta mož naj ti bo svet.« »Da, oče!« »Irj zdaj še poslednjič z Bogom, sin moj! Pojdi, pusti me samega! Oporoka je v omari v moji spalnici.« Toda mladi mož se ni mogel odtrgati od očeta. »Glej, Maksimilijan, misli si, da sem vojak kakor ti, in da sem dobil povelje, da zavzamem utrdbo; in čeprav veš, da me čaka neizogibna smrt, ali mi ne bi rekel: .Pojdite oče, zakaj če ostanete, boste onečaščeni, a smrt je boljša od sramote1?« »Oh, da!« zaihti mladi mož in sklene očeta v svoje roke, »pojdite!« Ko je Morrel ostal sam, je srepo zastrmel v vrata, za katerimi je bil izginil njegov sin. Potem se je pa s silo odtrgal in pozvonil. Nekaj sekund pozneje se je prikazal Cocles. Starec ni bil več prejšnji; poslednji trije .dnevi so ge. čisto izpremenili. Misel, da bo moralo . odjetje Morrel & sin ustaviti plačila, ga je postarala ir mu bolj upognila hrbet kakor dvajset let napornega dela. »Dobri moj Cocles,« ga ogovori Morrel z glasom, ki ga ni moči popisati, »ostanite v predsobju, in ko pride gospod, ki ste ga videli pred tremi meseci, namreč zastopnik tvrdke Thomson & French, mi ga najavite.« Cocles ni odgovoril; nemo je prikimal, odšel v predsobje in čakal. Morrel omahne v naslanjač. Njegove oči se upro v stensko uro: le še sedem minut ima časa. Kazalec hiti čudno naglo naprej; Morrelu se zdi, da s prostimi očmi razloči njegov tek. Kaj se je tiste minute odigravalo v duši tega moža, pero ne more popisati. Človek bi moral videti njegovo znojno, pa vendar mirno čelo, njegove solzne, pa vendar v usodo vdane oči. Kazalec se je čedalje bolj bližal usodni minuti, pištoli sta bili nabiti in pripravljeni. Morrel iztegne roko in zgrabi orožje; u +nice mu zašepečejo hčerkino ime. Nato spet revolver odloži, vzame pero in napiše nekaj besed. Bilo mu je, kakor da se ne bi bil dovolj poslovil od ljubljenega otroka. Potem mu oči spet zlete k uri: zdaj ni več štel minut, temveč le še sekunde. In v drugo seže po orožju, ne da bi umeknil oči s kazalca; ko škrtne petelin, vztrepeta po vsem životu. Pod mu je čedalje mrzleje lil po obrazu* čedalje smrtneje ga je groza stiskala za srce. Slišal je, kako so vrata zaškripala v tečajih in se odprla; ura na zidu mora zdaj zdaj biti enajst. Morrel se ni obrnil; vedel je, da bo pristopil Cocles in dejal: »Zastopnik Thomsona & Frencha!« Nameril je orožje v usta. Zdajci se pa razlegne nepopisen vrisk. Morrel spozna glas svoje hčerke. Obme se: pred njim stoji Julija. Pištola mu zdrsne iz roke. »Oče!« vzklikne deklica brez sape in skoraj umiraje od veselja. »Rešeni ste! Rešeni!« In vihteč v roki rdeč svilnat mošnjiček zleti očetu v naročje. »Rešen?« zajeclja Morrel. »Kako si rekla?« »Da, rešeni! Poglejte! Oh, oče, poglejte!« Morrel seže mehanično po mošnjičku in vztrepeta: nejasno ga je obšel spomin, da je bil ta mošnjič nekoč njegov. V enem predelu zagleda menico na 287.500 frankov in na njej potrdilo, da je plačana. V drugem je bil demant, debel ko lešnik, in zraven kos pergamena s tremi besedami: Dota za Julijo. Morrel si potegne z roko po čelu. Zdelo se mu je, da sanja. Takrat jame ura biti enajst. Morrel se zgrozi; bilo mu je, kakor bi ga sleherni udarec jeklenega kladivca zadel v srce. »Tak povej vendar, otrok! Kje si dobila ta mošnjič?« »V Meilhanskem drevoredu, v hiši štev. 15 na kaminu siromašne sobice v tretjem nadstropju.« »A potem vendar ni tvoj!« V7klikne Morrel. Julija mu pokaže pismo, ki ga je z^itraj dobila. »Pa si res sama šla tja?« osupne Morrel, ko je pismo prebral* »Ne, Emanuel me je spremil. Hotel me je počakati na vogalu Muzejske ulice, toda za čudo ga nisem več našla, ko sem se vračala.« »Gospod Morrel!« se zasliši tedaj krik stopnic, »gospod Morrel!« Trenutek nato plane v sobo Emanuel. Na njegovem obrazu se je zrcalilo neizmerno presenečenje. ».Faraon*!« zavpije ves zasopel »Faraon*!« »Kaj naj bo to, ,Faraon*! Ali ste mar zblazneli? Saj vendar veste, da se je .Faraon* potopil.« ».Faraon*, gospod! Pravkar plove v pristanišče!« Morrel se zgrudi na stol. Moči so ga zapustile; njegov razum ni mogel več slediti dogodkom. Preveč so bili neverjetni, preveč čudoviti. Takrat vstopi njegov sin. »Ali niste rekli, oče, da se je .Faraon* potopil? In vendar ga je pravkar najavila straža, in tale trenutek že vozi v pristanišče.« »Prijatelji,« vzklikne hripavo Morrel, »če to niso sanje, mora biti čudež božji. Ne, saj ni mogoče!« Kar je pa bilo tem resničnejše, čeprav se je zdelo še neverjet-nejše, je bil mošnjič v njegovi roki, je bila pobotana menica, je bil dragoceni demant. »O gospod,« zajeclja Cocles ves zmeden, »kaj naj pomeni ta JFaraon'?« »Pojdimo, otrocil« klikne hripavo Morrel in vstane, »pojdimo in poglejmo, in Bog nam bodi milostljiv, če ni res!« Na stopnicah srečajo Morrelo-vo ženo; sirota se ni upala gor. Kakor bi trenil so bili vsi na ulici. Na nabrežju je bilo vse črno ljudi. Ko so zagledali Morrela, so mu spoštljivo napravili prostor. »,Faraon1! ,Faraon'!« so vpili vsi vprek. Čudovito! Nezaslišano! Mimo stolpa sv. Ivana je res plula ladja, na katere prednjem delu se je lesketal v belih črkah napis .Faraon' in pod njim .Morrel & sin, Marseille'. Ladja je bila natanko takšna kakor nekdanji .Faraon' in tudi enak tovor je imela. Zdaj se je vsidrala in zvila jadra. Na palubi je stal kapitan Gaumard, zraven njega je pa stari Penelon mahal z rokami in pozdravljal gospoda Morrela. Zdaj ni moglo biti več dvoma. Ne, to ni bila tata morgana, zakaj deset tisoč ljudi je na svoje oči videlo in na svoja ušesa slišalo! Med tem ko sta se Morrel^ in sin kakor iz uma od te čudežne sreče s solzami v očeh objemala na nasipu, je pa stal skrit za vogalom bližnje hiše, od koder je ganjen opazoval ta prizor, neki mož z gosto črno brado in šepetal: »Bodi srečno, plemenito srce! Bodi blagoslovljeno za vse, kar si dobrega storilo in še boš! A moja hvaležnost naj ostane skrita, kakor je ostala skrita tvoja dobrota!« In s smehljajem sreče in veselja zapusti svoje skrivališče in krene, ne da bi se bil kdo zanj zmenil, po stopnicah k pristanu in trikrat pokliče: »Jocopol Jacopo! Jacopo!« Tedaj se mu približa neki čoln. Neznanec stopi vanj in se odpelje do razkošne jahte, ki je čakala nedaleč od nabrežja. Ročno^ in spretno kakor rojen pomorščak se vzpne nanjo, nato pa še poslednjič obleti prizor v pristanišču, kjer je stari Morrel s solznimi očmi stiskal čestitajočim prijateljem roke in zaman iskal nevidnega dobrotnika, da bi mu pal pred noge. »In zdaj,« zamrmra neznanec, z Bogom dobrota, z Bogom hvaležnost, z Bogom plemenita čuv-stval Prilastil sem si poslanstvo božje previdnosti, da sem dobre poplačal.., zdaj naj mi pa prepusti svoje mesto Bog maščevalec, da kaznujem hudobne!« S temi besedami da znak. Jahta se zgane in z razvitimi jadri odplove. VIII Pomorščak Simbad V začetku leta 1838. sta se mudila v Firenci dva mlada plemiča iz najvišjih pariških krogov. Prvi je bil grof Albert de Morcerf, drugi pa baron Franc d’ Epinay. Sklenila sta bila prebiti karneval v Rimu; Franc, ki je že skoraj štiri leta živel v Italiji, naj bi bil svojemu tovarišu za vodnika. Albert je hotel izrabiti čas do karnevala in je odpotoval v Napoli, Franc je pa ostal v Firenci. Ko si je mesto prilično ogledal, mu je šinilo v glavo, da bi obiskal Elbo, otok, ki ga je Napoleon proslavil; cesarjev rojslni otok Korziko je poznal že od prej. Nekega večera je torej sedel v majhno barko v livornskem pristanišču, se zavil v plašč in velel veslačem: »Na Elbo!« Ladjica je zletela iz luke in že drugo jutro pristala v Portu Fer-raju. Franc si je kaj hitro ogledal znamenitosti otoka, nato se je pa spet vkrcal. Čez dve uri je stopil na suho v Pianosi; povedali so mu, da je tam imeniten lov na jerebice. Toda lov je bil vse prej ko obilen; mladi plemič je ustrelil le dve ali tri mršave ptice in se slabe volje odpravil nazaj na ladjo. »O, ekscelenca,« mu reče tedaj lastnik barke, »jaz bi vam lahko svetoval boljši lov!« »Kje?« »Ali vidite onile otok?« pokaže patron prot jugu, kjer se je dvigala iz morja stožčasta gmota. »Kakšen otok je to?« vpraša Franc. »Monte-Cristo,« odgovori Li-vornčan. »Ali je mar kaj divjačine na njem?« »Ej, in še koliko! Na tisoče divjih koz se pase po njem.« »Na golih skalah?« vzklikne nejeverno Franc. »O, ne, vresje smukajo, pa mirto in robidje.« »A kje bom prenočil?« »V kakšni jami ali pa na ladji. Lahko bi pa tudi, če ekscelenci to ne bi prijalo, takoj po lovu spet odpluli.« Ker je imel Franc še nekaj dni časa, je na predlog pristal in velel odpluti proti Monte-Cristu. Ladja se je naglo bližala otoku. Čim bliže mu je prihajala, tem negostoljubnejši se je zdel mlademu plemiču. Bili so še kakih petnajst milj od njega, ko se je jelo solnce spuščati za koržiški-mi hribi. Pol ure nato je zavladala tema. Utegnilo je biti kakšno uro po solnčnem zatonu, ko uzre Franc na levi pred seboj nekaj svetlega. »Kaj je to?« vpraša presenečen. »Pst!« ga posvari kapitan. »Ogenj!« »Saj na otoku vendar ni ljudi!« »Staln:h prebivalcev res nima, toda časih se nanj zatečejo tihotapci in morski roparji; zato sem tudi odredil, da zavijemo na desno. Kakor vidite, imamo ogenj že za hrbtom.« »Meni se pa zdi, da ne more biti nevarno; ljudje, ki ne marajo, da bi jih kdo videl, ne zažigajo ognja.« V 24 URAH barva, pUsira In kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobl In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna IOS. REICH LJUBLJANA »Vaše besede drže ali pa tudi ne, ekscelenca,« odvrne kapitan. »Če bi poznali lego otoka, bi vedeli, da tega ognja ni moči videti ne s Korzike ne iz Pianose, temveč le z odprtega morja.« »Tako določno ravno ne morem reči,« odgovori patron, pozorno upiraje oči proti mestu, kjer je migotala luč. »Dognati moram poprej, kaj naj to bo.« Gaetano — tako je bilo kapitanu ime — se obme k svojim ljudem in jim da povelja. Čez nekaj minut se začne ladja obračati in kmalu nato jim ogenj izgine izpred. oči. Zdaj so se z druge strani bližali otoku; ko so se že razločile mračne gmote obrežja, je velel Gaetano jadra zviti, in barka se je počasi ustavila. Vse to se je zgodilo med največjo tišino; odkar je ladja izpre-menila smer, ni nihče izpregovo-ril besedice. Franc je hladnokrvno pripravil orožje, dve dvocevki in karabinko. Potem je čakal, kaj bo. Med tem je kapitan odložil plašč, zapovedal svojim ljudem popoln molk, in se dal spustiti v morje. Nato je naglo in skoraj neslišno splaval proti obrežju. Minilo je kake pol^ ure. Tedaj se je začulo komaj slišno pljuska -nje vode in trenutek nato so mornarji že potegnili Gaetana na krov. »Nu?« vprašajo Franc in mornarji v en glas. »Trije španski tihotapci so in z njimi dva korziška bandita.« »Prav, nas je tudi toliko; če bi prišlo do spopada, se jih bomo že znali ubraniti. Predlagam, da se izkrcamo!« »Tudi jaz sem za to, toda nekoliko opreznosti nam ne more škodovati.« »To vam tudi sam priporočam!« »Pred vsem moram prositi za popolno tišino!« Za moža kakršen je bil Franc, je bil njegov položaj če že ne ne varen, vsaj kočljiv. Bil je v popolni temi sredi morja, med pomorščaki, ki ga niso poznali in niso imeli vzroka prizanašati mu, če bi do česa prišlo. Vrhu tega so vedeli, da ima pri sebi najmanj tisoč frankov, in ne enkrat so jim oči pohlepno obvisele na njegovih dragocenih puškah. In s temi možmi naj se izkrca na otoku, ki je imel sicer lepo krščansko ime, a so bili vzlic temu njegovi edini stalni gosti tihotapci in banditi. Spričo te dvojne — dozdevne ali resnične — nevarnosti ni smel niti trenutek izpustiti pomorščakov iz oči ne puške iz roke. Mornarji so med tem razpeli jadra in ladja je zaplula vzdolž obrežja. Tako so kmalu spet zagledali ogenj in Franc je lahko že razločil pet ljudi okoli njega. Ladja je zavila naravnost proti ognju; ko je bila že skoraj ob obali, je Gaetano glasno zapel neko ribiško pesem, njegovi ljudje so pa v zboru ponovili napev. 2e po prvih besedah so možje okoli ognja vstali in krenili k obrežju. Nekaj časa so pozorno opazovali barko, nato so se pa štirje izmed njih vrnili k ognju, kjer se je pekla na ražnju divja koza. Mož, ki je ostal na obali, je počakal, da se je ladja ustavila, potem je pa zavpil v sardinskem narečju: »Kdo je?« Franc je hladnokrvno napel petelina na svoji dvocevki. Gaetano je rekel možu na bregu nekaj besed, ki jih Franc ni razumel; slutil je pa, da se njega tičejo. »Ali misli ekscelenca povedati svoje ime ali pa želite ostati neznani?« se tedaj obrne patron k Francu. »Svojega imena jim ne morem izdati,« odgovori Franc. »Recite jim samo, da sem Francoz in da potujem za zabavo.« Gaetano prevede njegove besede. Straža na bregu nekaj zavpije proti ognju, in takoj vstane eden izmed mož in izgine v skalah. Drugače je vladala popolna tišina. Vsak si je dajal opravka s svojimi stvarmi, mornarji z jadri, tihotapci s kozo na ražnju, Franc z izkrcavanjem. Toda vzlic navidezni nebrižnosti ni nihče nikogar izpustil iz oči. Zdajci se je mož, ki je bil malo prej izginil v skalah, spet vrnil z druge strani in pomignil straži na bregu. Le-ta se je obrnil in kratko dejal: »S’ acommodi!« Tega izraza ni moči doslovno prevesti, ker pomeni vse mogoče, kakor ,Le naprej', .Dobro došli!', .Napravite kar po domače!' .Izvolite!' itd. Mornarjem tega ni bilo treba dvakrat reči. Drug za drugim so poskakali na suho. Zadnji se je izkrcal Franc. Eno svojih dvocevk je vzel sam, drugo je nosil Gaetano, karabinko pa eden izmed mornarjev. Po njegovi obleki sodeč bi ga človek imel za nekaj vmesnega med umetnikom in gizdalinom; takšni ljudje tihotapcem pač niso nevarni, in zato jih je prvotni sum kmalu minil. Ko so mornarji privezali barko k obali, so šli iskat pripravnega prostora za taborišče. Našli so ga kakih trideset korakov od ognja, v varnem zavetju sredi skal. Franc je videl, da so neznanci nasproti njemu če že ne ljubeznivi, vsaj nebrižni, in tako je njegova bojazen brž skopnela; duh po kozji pečenki je celo zbudil v njem tek. »Če hočete,« odgovori Gaetano na njegovo neizgovorjeno željo, »lahko stopim k njim in jim ponudim dve naši jerebici za nekaj kosov pečenke«. »Da, storite tako!« zaprosi Franc. Med tem so mornarji populili nekaj vresja, napravili iz mirt in mladega hrastja butare in zažgali ogenj. Franc je z veliko nestrpnostjo čakal povratka patrona. Naposled je le prišel, toda videti je bil nekam nemiren. »Nu, kaj je? Ali so mar zavrnili našo ponudbo?« Srečanje s Silvijo Sidney v Parizu Silvija Sidney igra glavno žensko vilogo v nemški verziji Para-mountovega filma »Jennie Ger-hardt«, po slavnem romanu Theo-dora Dreiserja. Filmi o podzemlju niso za vsakogar, toda kakšnega deževnega večera je s takiin filmom tako kakor s hudičem, ki v sili muhe žre. Neki takšen večer pa ni bil izgubljen, temveč je navdal vse gledalce z velikim zadovoljstvom. Silvija Sidney je igrala .v filmu »Velemestne ceste« in njen partner je bil Gary Cooper. Vsi smo videli samo obraz Silvije Sidney, vse drugo smo pustili skoraj v nemar. Njen* obraz je nepozaben: ni lep v običajnem pomenu besede, nekaj azijskega je v njem, njena mimika je precej skopa, časih ji okameni obraz, toda zmerom je zanimiva in mikavna. Pred nekaj tedni je prišla prvič osebno v Evropo. V veliki udobni sobi nekega pariškega hotela je stanovala. Majcena je, nežna in neka pasivna dražest vefe od nje, skoraj se zdi boječa. Precej časa mine, preden prične malo Živah nejte govoriti. Glas je venomer napol tih, toda topel je, prav takšen, kakor ga poznamo s platna. Za svoj glas je v skrbeh; jabolko, so ji operirali in od-sihdob se neprestano boji, da ne bi izgubila glasu. Ne bi mogla živeti brez glasu, pravi, in pri tem se čudno otožno nasmehne. dvajsetletno dekle, mlada mati, dama, obdana z bogastvom, sijajem in razkošjem, ljubljena — in h koncu zapuščena, osamljena starikava žena — v tem je toliko sto in sto možnosti umetniškega izživljanja. Silvija Sid-ney pripoveduje s sijočimi očmi o tej ženi. Na njenem obrazu ji je med pripovedovanjem vidno zapisano, s kakšno vnemo in globokim notranjim občutjem je igraila to vlogo. * fflat&t/arišUa Btigž£& Hettn Pripoveduje Charlott Serda Čemu, zlomka, ni Brigita Helm že starejša! Bilo bi silno zabavno, če bi smela zdaj napisati: »Že v šoli me je učitelj imel na piki, ker sem za- Silvija Sidney v očeh zlobnega karikaturista »Mislite, da je zgolj slučaj, da sem prav zaradi svojega glasu prišla k filmu?« Na to je težko odgovoriti, in ko opazi zadrego, kar sama pove: »Pot k zvočnemu filmu sem si »prikričala«! Da nam bo jasno: v velikem newyorškem gledališču je morala od groze zakričati zaradi nekega umora ali nečesa sličnega. Ta njen krik groze je bil baje tako »pristen« in pretresljiv, da se je neki veliki gospod iz IIollywooda pri priči za njo zanimal. Komaj jo Človek povpraša po njenih umetniških težnjah, se ji obraz zresni. Sleherna beseda, vsak stavek, vsak trzljaj na njenem licu in blesk v njenih očeh izdajajo, da je ta ženska igralka po milosti božji iz notranje potrebe. Komedija je ne zanima, ji ne daje ničesar. Drama je zanjo v veljavi, zdi se ji resničnejša, življenju podobnejša. Zanjo je življenje drama, drama pa življenje. Njene najljubše kreacije? Teodor Dreiser piše, kakor njej ugaja. Njegova Roberta Alden iz »Ameriške tragedije« in Jennie Gerhardt iz istoimenskega romana sta kakor nalašč zanjo. Za Jennie je navdušena: preživeti v filmu vse življenje te žene, od začetka do konca, to je zanjo višek umetniškega uživanja. Biti Phot. Ufa Cbarlott Serda nemarjala šolo, če so igrali film z Brigito Helin. Ves svoj denar, ki sem ga skrivaj dobivala od mame, sem porabila za slike Brigite Helm. Zadnje groše sem stresla iz »špa-r