Ptuj, petek, 25. avgusta 2006 letnik LIX • št. 65 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Smešna cena. Izredno ugodno financiranje. Volkswagen Golfzn. VTOhVblkswagnovi Vabljeni! Golf (S® Dominioi d.o.o., Zadruini tig 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 4.poli MAKATOff šE 15 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si SONČEK 08019 69 www.sonchek.conn Imate pošto na strani 21 V ) {i 37. slov^ski festival domače zabavne glasbe Ptuj 20p6 v H /Z športna dvorana Center, 25. avgusta 2006 ob 20.00 Po naših občinah Po naših občinah Reportaže Ormož • Mrliška Ptuj • Ker so se Cirkovce • Sestra-vežica morda kmalu zaplezali, so se obnovljena morali odplezati Stran 8 3 Majšperk • Preplačana županja in župan - ona vrnila, on ne Stran 4 dana živina do vratu v lastnih iztrebkih Stran 6 9770040197060 Lenart • Prazničen konec tedna Agatina noč, srečanje upokojencev in konjske dirke V soboto, 12. avgusta, je v Lenartu na novem prireditvenem prostoru na lenarškem hipodromu Polena potekalo že deseto srečanje upokojencev Slovenskih goric. Organizirala ga je lenarška Zveza društev upokojencev Slovenske gorice, ki je v goste povabila tudi župane vseh slovenskogoriških občin, poslance in državne svetnike ter predstavnike sosednjih upokojenskih društev in organizacij. Pripravili so bogat kulturni program, v katerem so sodelovale glasbene skupine društev upokojencev, v zabavnem delu pa ansambel Slove-njegoriški fantje. Na srečanju so spregovorili tudi o aktualnih političnih vprašanjih in o nekaterih odprtih vprašanjih, ki tarejo upokojence. Zvečer, s pričetkom ob 20. uri, se je na Poleni pričela za-bavno-turistična prireditev Agatina noč, ki je osrednja lenarška poletna prireditev. Letos je Agatina noč potekala nekoliko drugače, saj je namesto odigranega prizora iz Konjeniško tekmovanje na Agatini noči, ki so ga organizatorji poimenovali Snemanje Agatinega venca. Uvodnik Zakaj Haloze niso ravne ^ To, zakaj niso ravne, so mi sicer povedali že kakšni dve leti nazaj, ko me je moje novinarsko delo po direktivi nadrejenih zapeljalo v Haloze. Ampak - da ne bo pomote in da se slučajno ne bi avtohtoni Haložani počutili prizadete - pojasnilo o vzroku grbi-nastih Haloz je prišlo iz ust pristnih Haložanov. Torej, tisti, ki (še) ne veste, zakaj Haloze niso ravne; rek iz ust haloškega človeka pravi tako: »Če bi blo tak fajn kopati, kak se je jebati, bi Haloze že davno ble ravne!« Da je to v daljni preteklosti veljalo, so dokazovale velike družine, današnji Haložani pa, kot kaže, poznajo samo še teorijo, omenjeni rek pa je zelo prozorno opravičilo. Sploh še po zadnjih kmečkih igrah v Leskovou se mi namreč zdi, da tudi tisto drugo, kar naj bi bilo tak fajn, ni izgledalo kot pravi užitek, ampak bolj kot težka muka križevega pota. Pač, jebati al kopati, treba je migati, v enem in drugem primeru. Mogoče je (bistvena) razlika v tem, da za kopanje država še daje subvencije, za drugo pa nič - razen če je ovekovečeno z živim rezultatom, taje pa potem že takšen strošek, da ga tudi socialni dokladi ali (bognedaj) alimentacija ne pokrivajo. In glede na to, posebej pa še na neovrgljivo dejstvo, da je Haložanov v Halozah vedno manj, ni napačno zaključiti, da niti kopanje niti jebanje Haložanom ne gre več od rok oziroma od drugega organa - ali pa so ju (organa, mislim) pri teh dveh opravilih zamenjali, kar pa, žal, prinaša kontraefekte. Poleg tega se je po drugi strani treba sprijazniti še s tem, da določenih zadev ni možno reševati s še tako moderno tehniko, predvsem ko gre za prave strmine in obline. Torej izgovarjanje na to, kaj je fajn in kaj ne, ni več na mestu, saj je očitno eno in drugo pretežko in če bo šlo tako naprej, bo bolj obveljalo reklo: »Ni več fajn kopati, ni več fajn jebati - ni več upanja za Haloze ravnati!« Bodo pač ostale puklaste, navsezadnje je tudi to posebna eksotika, obe ostali »opravili« pa sta za marsikaterega Haložana že (problematika odseljevanja, saj veste, ali ne?!) ali pa še bosta lažje izvedljivi tam, kjer je ravno polje Simona Meznarič Agatinega življenja potekalo konjeniško tekmovanje, ki so ga organizatorji poimenovali Snemanje Agatinega venca. V nedeljo, 13. avgusta, pa je na Poleni potekal tradicionalni konjeniški dan v organizaciji Konjeniškega društva Slovenske gorice in pod pokroviteljstvom občine Lenart. Tekmovanje je potekalo na preurejeni stezi, ob njej pa je občina Lenart zgradila tudi nov prireditveni prostor, ki ga bodo jeseni še dogradili. Da lenarški konjeniški dan postaja dobro organizirana in tradicionalna prireditev, dokazuje ob številnih obiskovalcih tudi rekordno število prijavljenih konj. Organizatorji so se zaradi zmogljivosti steze in dolge ter zahtevne ciljne ravnine skupaj s Kasaško centralo Slovenije odločili, da bo v vsaki dirki nastopilo po deset konjev. Na sporedu je bilo osem elitnih kasaških dirk. Med kasači je bilo veliko zvenečih imen slovenskega kasaškega športa, saj so bili prijavljeni konji iz vseh slovenskih klubov. Na sporedu je bilo osem kasaških startov, v eni - prvi dirki avtostart za dveletne kasače I600 - pa je slavil domačin Zvonko Osterc z Leo- -J ^ Íí l"-''^-' i-*"-'""- ? ^ Precej zanimanja med gledalci je vzbudila letošnja novost - tekmovanje dvo- in štirivpreg. nidasom OZ. Tekmovalci pa so lahko uživali tudi v promocijski dirki kas pod sedlom. Precej zanimanja med gledalci je vzbudila tudi ravna galopska dirka, v kateri je s konjem Valentinom nastopil tudi domači župan mag. Ivan Vogrin, ki mu je uspelo tudi zmagati. Letošnja novost na lenarškem konjeniškem dnevu pa je bilo tekmovanje dvo-in štirivpreg. Tako sobota kot nedelja sta v Lenart privabili veliko število obiskovalcev. Nedeljski ko- njeniški dan je pa v Lenartu vsako leto nekaj posebnega in organizatorji so tudi letos obiskovalcem ponudili pečenega vola na žaru, ki je stalnica lenarškega konjeniškega dne. Zmago Šalamun Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)zaželeni Župan Kranjske Gore Jure Žerjav je to poletje poskrbel za posebno »dobrodošlico« lastnikom in uporabnikom »vikendov« v tem gorskem letoviškem kraju. V pogovoru za Dnevnik je vikendaše kratko malo proglasil za nekaj, od česar turizem v njegovem kraju nima nič _ Županu Žerjavu zagotovo ne manjka volje in z različnimi akcijami je že nekajkrat dokazal, da si zares želi napredka svojega kraja. V zvezi z »vikendi« pa je očitno ujetnik nekakšnega prastraha, ki še vedno straši po mnogih slovenskih (turističnih) mestih, po katerem naj bi bili tisti, ki počitnikujejo v lastnih poslopjih, v lastnih stanovanjih, zgolj nekakšno nekoristno zlo, ki ga kaže podcenjevati in zatirati na različne načine. Gre za svojevrsten turistični šovinizem, ki od časa do časa (odvisno od različnih drugih okoliščin) dobiva tudi značilne elemente odbojnosti in neprijaznosti, kar turizmu še posebej škodi. Vsekakor je čudno, da v različnih analizah in študijah o slovenskem turizmu doslej ni nihče natančneje razčlenjevanja različnih vidikov slovenskega odpora proti tako imenovanemu »vikendaškemu turizmu«, ki ima zagotovo različne, ne samo ekonomske, ampak tudi socialne vidike, med drugim pa je po sredi zagotovo tudi slovenska zavist. Takšna raziskava bi zagotovo pokazala marsikaj zanimivega o našem značaju, pa tudi o naši (pre)veliki nagnjenosti k hitremu sklepanju na podlagi tujih iz-kušanj, ki največkrat sploh niso primerljive z nami. Tako nekateri turistični delavci zelo radi (in poudarjeno) nastopajo z »ugotovitvami« iz drugih turističnih držav, da prinaša »vikendaški« turizem manj denarja kot druge vrste turizma. Seveda se »vikendi« od »vikendov« v različnih državah in v različnih krajih še kako razlikujejo. Za vikende po slovenskih turističnih krajih zagotovo velja, da so obiskani veliko bolj (in stalno, tudi v mesecih, ko ni prave turistične sezone) kot pa kakšni vikendi v zelo oddaljenih turističnih destinacijah drugih držav. Če ostanemo samo pri Kranjski Gori, potem je že na prvi pogled jasno, da ji dajejo pravi ton in mamljiv utrip prav »vi- kendaši« in ne gostje iz marsikdaj preveč praznih hotelov. Kombinacija enih in drugih ter domačinov pa predstavlja nekaj, kar lahko poimenujemo prijetno turistično vzdušje. Tudi iz čisto ekonomskega vidika je nesporno, da so prav »vikendaši« glavni in stalni potrošniki v tamkajšnjih trgovinah (ki se ravno ne morejo pritoževati zaradi slabega prometa), pa v gostinskih lokalih, pa na turističnih objektih in pozimi še zlasti na smučanju. Brez »vikendašev« bi različne veje kranjskogorskega gospodarstva zagotovo manj cvetele bilo bi manj zaposlenih in vse skupaj bi bilo bolj siromašno - tudi skupna občinska blagajna, v katero ravno »vikendaši« na veliko prispevajo. Še posebej, če upoštevamo, da se v Kranjski Gori javno hvalijo, da se proti »vikendašem« ne bojujejo samo tako, da so prepovedali gradnjo novih vikendaških stanovanj, ampak tudi tako, da so navili različne davke in prispevke, ki jih plačujejo »vikendaši«. Tudi zaradi tega bi bilo prav, da župan Kranjske Gore »vikendašev« ne bi pojmoval kot nekakšno nesrečo, kot tujek, ki se ga je treba čim prej znebiti. Ali je kdaj kdo v Kranjski Gori in v drugih turističnih krajih, kjer se prav tako kar naprej ubadajo s »problemom vikendašev« domislil, da bi le-te, namesto da jih odbija, maksimalno pritegnili in vključil v svoje življenje? Da bi jih proglasil za posebej ljube in dobrodošle »občane« s posebnim statusom, da bi jih povabil k sodelovanju pri različnih turističnih in drugih akcijah za napredek kraja. Da bi jih skratka napravil soodgovorne za vse dobro in vse slabo. Konec koncev je med »vikendaši« ogromno različnih strokovnjakov in uglednih ljudi, ki bi zagotovo znali (in hoteli) vračati prijaznost in usluge ljudi in institucij iz krajev, kjer počitnikujejo in kjer se gredo »vikendaše«. Ta prispevek bi bil lahko marsikdaj več vreden kot pa sta morda trenutna korist od navijanja davkov za »vikendaše« in trenutno zadovoljstvo zaradi takšnega ali drugačnega »napadanja« in šikaniranja »vikendašev«. Zakaj je tako težko priznati, da ima lahko turizem korist tudi od »vikendašev«? Marsikateri kraj, ne samo pri nas, ampak tudi na Hrvaškem, je postal zares turističen šele potem, ko so ga »odkrili« in razvpili »vikendaši«. In tudi na Hrvaškem so svoj čas (in to počnejo marsikje še zdaj) zganjali prave pogrome poti »vikendašem«. Kljub temu pa tudi tem priznavajo, da so »vikendaši« - poleg vsega drugega - predvsem tudi najbolj stabilni turisti in gosti, ki ostajajo večno zvesti, tudi tedaj, ko nastopijo različne težave in krize, ko drugih preprosto ni ^ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikgradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: ZS Foto: ZS Ptuj • 10. izredna seja sveta MO Ptuj Ker so se zaplezali, so se morali tudi »odplezati« Ptujski mestni svetniki so se 21. avgusta sestali na 10. izredni seji, da bi še pravočasno ujeli začetek volilnih opravil. Sprejeti so namreč morali sklep o pogojih za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest med volilno kampanjo za volitve članov mestnega sveta in župana MO Ptuj v letu 2006 ter sklep o delni povrnitvi volilnih stroškov za redne volitve članov mestnega sveta in redne volitve župana v MO Ptuj v letu 2006. Znova pa so se ukvarjali tudi z odlokom o določitvi ene volilne enote za volitve v MO Ptuj po skrajšanem postopku, v katerega, ker še ni bil objavljen zaradi pobude za referendum in da bi »ujeli« pravno praznino, so na predlog LDS-a dopisali, da odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku MO Ptuj, uporablja pa se od prvega januarja 2007. Z referendumskim vprašanjem Ignaca Vrhovška iz DeSUS-a, ali ste ta uveljavitev odloka, s katerim se za volitve v Mestni svet MO Ptuj določi ena volilna enota, se je namreč odločanje o odloku o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet MO Ptuj podaljšalo. Če bi mestni svet zavrnil predlog o razpisu referenduma, bi se odlok moral objaviti in preiti v veljavo. To pa bi pomenilo tudi, da bi v tem primeru postal ustavno vprašljiv, ker bi bil odlok o eni volilni enoti objavljen kasneje kot razpis rednih volitev v občinske svete. Zato so v svetniški skupini LDS, ki jo vodi Emil Mesarič, tudi pripravili že omenjeno spremembo odloka, ki tudi pomeni, da bodo letošnje lokalne volitve za mestni svet potekale še v okviru štirih volilnih enot. Svetnika N.Si Janez Rožmarin in Peter Pri-božič sta sicer predlagala, da bi sklep odloka o eni volilni enoti, sprejet na 43. seji mestnega sveta v juliju, razveljavili, kar pa ni mogoče, ker se odlok lahko menja samo z odlokom. V zvezi s tem sta tudi pripravila predlog, o katerem pa svetniki niso odločali. Četudi gre po njunem prepričanju za enega od najpomembnejših odlokov, ki govori o temeljnih pravicah občanov glede volitev in ki bistveno spreminja lokalno zastopanost občanov v mestnem svetu, tudi zato gre za politično sporno odločitev, ker je odlok sprejelo le trinajst svetnikov. »Sprejeti odlok posega v pridobljene pravice volivk in volivcev Mestnega sveta MO Ptuj z območja mestnih in primestnih četrti, saj jim odvzema zagotovilo, da bodo v Mestnem svetu MO Ptuj imeli svojega neposrednega predstavnika,« sta še poudarila. In potem je bil predlog umaknjen III Meta Puklavec iz DeSUS-a je dogajanje okrog ene volilne enote ocenila kot vrhunec farse, ki se v ptujskem mestnem svetu dogaja že nekaj časa po načelu kupil - prodal. Razumela bi nujnost sklica izredne seje okrog vprašanja, zakaj Ptuja ni med gospodarskimi središči v obdobju 2007-2013, ne pa da se razpravlja o nečem, kar je dejstvo, ker bodo jesenske volitve na Ptuju še po starem, v okviru štirih volilnih enot, kar so z izglasovano spremembo odloka svetniki tudi potrdili. Sploh pa je bila vprašljiva racionalnost razprave okrog odloka, ki bo veljal, če bo veljal, za lokalne volitve 2010, vmes pa se bodo zgodile volitve, ki bodo na oblast pripeljale nove svetnike. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je za nastalo situacijo uporabil primerjavo s hribolazcem, ki se je zaplezal, zdaj pa išče varne poti iz stene. Štiri volilne enote pa so bile tisto, za kar si je Ignac Vrhovšek tudi prizadeval, zato je tudi umaknil predlog za referendum. »Politika je politika, v njej so zavezniki in nasprotniki. Jaz sem eden nasprotnikov ene volilne enote. Imel vsem vso legitimno pravico, da predlagam referendum oziroma izpeljem postopek za to, da ne pride do uveljavitve ene volilne enote. Dosegel sem cilj, zato predlagam umik predloga za referendum,« je še dodatno obrazložil svoja prizadevanja, da pri volitvah za mestni svet ostanejo štiri volilne enote. V SNS Ptuj pa so še vedno odločeni, da bodo šli v ustavno presojo z odlokom o štirih volilnih enotah za mestni svet iz leta 1998. Kdo bo gori, kdo pa doli ... Na dan, ko so se tudi uradno pričela volilna opravila, so si ptujski mestni svetniki zaman prizadevali karkoli spremeniti tudi pri brezplačnih plakatnih mestnih. Nekateri so jih želeli zmanjšati v mestu, da bi jih lahko postavili na vidna mesta po zunanjih lokacijah. Po eni uri brezplodne razprave so ugotovili, da je boljše, da ostanejo pri že preverjenem receptu, pri čemer pa so poudarili, da mora Foto: Črtomir Goznik Za letos bodo na Ptuju plakate lepili še po starem preverjenem receptu, vsi pa bi se radi videli na najboljših mestih, ne samo gori in ne samo doli ... biti vse, kar je povezano z volitvami, znano, od tega, kako se lepijo plakati naprej, da ne bodo eni samo gori, drugi samo doli in podobno. Brezplačna plakatna mesta bodo tudi letos na Novem trgu (pri kostanju), ob Osojnikovi cesti na zelenici pred avtobusno postajo, ob Volkmerjevi cesti (križišče z Ulico Borisa Kraigherja) in ob Zagrebški cesti (ploščad pred banko). Pri tem velja za vse organizatorje volilne kampanje, da je na teh plakatnih mestnih zagotovljena namestitev treh plakatov maksimalne velikosti 70 x 100 cm. Za plačilo je po ceniku, ki ga ima Komunalno podjetje Ptuj, na voljo še 13 samostoječih tri- stranskih panojev s površino 12 m2, 20 panojev na stebrih javne razsvetljave (dvostranski), organizatorjem volilne kampanje pa so na voljo tudi stalna mesta za plakatiranje s skupno površino 108,20 m2 in štiri lokacije za izobešanje transparentov 1 x 4 m oziroma 1 x 5m. MG Lenart • Seja občinskega sveta Postavili bodo Maistrov spomenik V četrtek, 17. avgusta, so se na 26. seji sestali svetniki občine Lenart. Najprej so sprejeli več sklepov o delni povrnitvi stroškov kampanje za lokalne volitve v občini Lenart in v novonastalih občinah Sv. Jurij in Sv. Trojica. V drugi obravnavi so sprejeli odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora »Medobčinski inšpektorat«, ki ga je pred sprejemom uskladilo šestnajst občin. V nadaljevanju so na mesto Andreje Ornik, ki je izrazila željo, da bo kandidirala in zato ne more biti članica volilne komisije, v občinsko volilno komisijo novonastale občine Sv. Jurij imenovali Janeza Škrleca. Svetniki so sprejeli tudi sklep o ukinitvi zemljišč v splošni rabi, s tem pa so nekatere parcele izgubile status javnega dobra in so postale last občine Lenart. Ta bo zemljišča, ki ležijo v trasi avtoceste Sp. Senarska-Cogetinci brezplačno prenesla na drža- vo kot investitorja avtoceste. Svetniki so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi občinskega redarstva. Zanj so se v občini Lenart odločili skladno s poročilom Policijske postaje Lenart o varnostni situaciji na območju občine. Redarstvo bo policiji pomagalo pri zagotavljanju javnega reda in miru, saj se pojavlja precej prekrškov s področja vandalizma v ožjem centru mesta. Svetniki so dopolnili program prodaje in nakupa stvarnega premoženja občine v obdobju 2005 do 2008. Program nakupa so dopolnili z zemljišči, ki jih je potrebno kupiti za razširitev obstoječe industrijske cone za Petrolo-vim bencinskim servisom v Lenartu in z zemljišči, ki jih je potrebno kupiti, da se uredi lastninsko stanje nekaterih obstoječih kategoriziranih cest in njihovih delov, ki so še v privatni lasti. Na seji je bilo svetnikom podano tudi poročilo o izvajanju proračuna za letošnje leto, ki ga je podal Srečko Aleksander Padovnik. Sejo je vodil podžupan Franc Krivec, kajti župan mag. Ivan Vogrin ni bil prisoten. Nekateri svetniki so menili, da se župan izmika vprašanjem o aktualni problematiki v Lenartu. Podžupan Karl Vogrinčič je občinskemu svetu predlagal, da bi v Lenartu postavili spomenik Rudolfu Maistru, saj so se Maistra v Lenartu spominjali že v časih, ko je bilo govoriti o njem politično nesprejemljivo. Podžupan je svoj predlog argumentiral s tem, da je Rudolf Maister Vo-janov rad prihajal v Slovenske gorice in pisal pesmi o naših ljudeh. Svetniki so njegov predlog podprli in se dogovorili, da bodo spomenik postavili v prihodnjem letu. Zmago Šalamun Majšperk • 34. redna seja občinskega sveta Preplačana župan in županja - ona vrnila, on ne Četrtkova seja občinskega sveta Majšperk je potekala v znamenju očitkov nadzornega odbora županji in občinski upravi. Medtem ko so v revizijski hiši Borera poudarili, da so lahko v Majšperku, v primerjavi z drugimi podobnimi občinami, zadovoljni in da niso našli nobenih večjih napak ali pomanjkljivosti, so člani nadzornega odbora našli kar za 12 strani nepravilnosti po pregledu zaključnega računa lanskoletnega občinskega proračuna. V oči pa bode tudi dejstvo, da člani nadzornega odbora niso znali ali hoteli odgovoriti, zakaj niso bili pripravljeni sprejeti strokovne pomoči in sodelovanja revizijske hiše. Zato se ni čuditi mnenju nekaterih, da so člani nadzornega odbora pisali poročilo pod vplivom bližajočih se jesenskih volitev. Nadzorni odbor občine Majšperk v sestavi Zlatka Ši-lovinac (predsednica), Mar-jetka Eberl in Jože Furman očitajo županji dr. Darinki Fakin, da naj bi presegla načrtovano zadolževanje za 94 milijonov, za 87 milijonov pa naj bi presegla načrtovana odplačila dolga. Občinskemu svetu in javnost naj bi bili posredovani neverodostojni podatki o višini najetega lizinga za izgradnjo OŠ Majšperk. Govorilo se je o 250 milijonih, medtem ko naj bi bila realna višina najetega lizinga cca. 427 milijonov tolarjev (glavnica 344 in obresti okoli 83 milijonov tolarjev). Županja je na te očitke odgovorila, da so se v lanskem letu, na priporočilo revizijske hiše Borera, odločili, da sredstva, najeta z lizingom, spremenijo v obliko kredita prav zaradi večje transparentnosti zadolževanja in ker je to s finanč- nega vidika bolje za občino. Za v obliki lizinga najetih 250 milijonov pa so dali tudi 94 milijonov pologa. Glede na to, da bodo znesek vračali v mesečnih obrokih naslednjih deset let, na letni ravni Občina Majšperk ne presega dovoljenega obsega zadolževanja. Če pa se bodo svetniki tako odločili, lahko dolg vrnejo tudi predčasno. Najetje lizinga pa je bilo v lanskem letu nujnost, saj drugače ne bi mogli dokončati izgradnje osnovne šole. Nadzorni odbor je očital občinski upravi tudi pasivnost v postopkih izterjave, saj so različni dolžniki občini konec lanskega leta dolgovali 25,4 milijona tolarjev. Županja na to odgovarja, da gre za dolgove, od katerih se nekateri vlečejo že od začetka delovanja občine, v znesku so zajeti tudi dolgovi, ki jih občani na obroke že odplačujejo. Terjatve so v letošnjem letu zmanjšali na polovico, saj so dosegli sporazum z največjim dolžnikom, Pošto Slovenije. Na očitke nadzornega odbora, da je dobivala županja v preteklosti previsoko plačo, svetniki in ostali funkcionarji pa previsoke nagrade, dr. Darinka Fakin odgovarja: »Ob prevzemu funkcije županje smo nadaljevali prakso prejš- njega župana Franca Bezjaka, da se obračuna tudi minulo delo. Ko smo ugotovili, da ja pravilni obračun plače županje brez dodatka za minulo delo, sem preveč izplačan znesek 387.407 tolarjev za nazaj v celoti vrnila, tega pa ni storil bivši župan. Višina nagrad svetnikom in ostalim funkcionarjem pa ni presegla zakonsko določenih 5 %." V znamenju manjših investicij V nadaljevanju seje so svetniki med drugim potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki bo večji tudi zaradi ostanka sredstev 212 milijonov iz lanskega leta in znaša 989 milijonov na strani odhodkov. Po izjavi županje je letošnje leto v znamenju mnogih manjših investicij. Vseh sredstev ne nameravajo porabiti letos, saj bodo v naslednjem pričeli z realizacijo tudi večjih projektov. Za tako malo občino, kot je Majšperk, pa je 600 milijonov letošnjih investicijskih odhodkov uspeh. V nadaljevanju seje so svetniki določili plakatna mesta za jesenske volitve ter se dogovorili o načinu predstavitve v občinskem časopisu Majšperčan, kjer bodo imele parlamentarne stranke na razpolago več prostora kot Foto: Martin Ozmec Četrtkova seja občinskega sveta Majšperk je potekala v znamenju očitkov nadzornega odbora županji in občinski upravi. tiste, ki v parlamentu niso zastopane. Plakatna mesta bodo na avtobusnih postajališčih, drogovih javne razsvetljave in na prenosnih tablah. Po hitrem postopku so sprejeli odlok o turistični taksi, kajti v septembru bodo na Ptujski Gori odprli prenočišča - apartmaje. Turistična taksa bo znašala v občini Majšperk 176 tolarjev na dan. Ker je pred vrati občinski praznik, so potrdili tudi letošnje dobitnike občinskih priznanj. Plaketo bo prejelo PGD Stoperce ob 70-letnici svojega delovanja, priznanja pa Zlatka Lampret za delovanje na področju kulture, Kristina Murko, ki je vedno aktivna pri PGD Majšperk in Društvu upokojencev, Milan Taciger za področje kmetijstva ter stara in uspešna gostilna Gaiserjevih. Na koncu seje pa so svetniki opozorili še na ceste, ki so potrebne popravila, razpravljali so o spremembah statuta in poslovnika ter regionalnem razvojnem programu. Na vprašanje, kdaj bodo porušili staro šolo, je županja dr. Darinka Fakin odgovorila, da je dokumentacija pripravljena, čakajo pa še na gradbeno dovoljenje. Majda FtidI Ptuj • Z novinarske konference Ptuj bo gostil 15. vseslovenski tabor SLS »Izredno sem vesel, da nam je bila zaupana čast, da na Ptuju organiziramo 15. tabor SLS, ki bo 10. septembra na pomožnem športnem igrišču,« je namen novinarske konference uvodoma pojasnil dr. Robert Čeh, sicer predsednik organizacijskega odbora, državni svetnik in predsednik MO SLS Ptuj. Dogajanje pred 15. taborom SLS in na njem, ki bo desetega septembra na Ptuju, sta predstavila predsednik stranke minister Janez Podobnik in predsednik MO SLS Ptuj Robert Čeh. Čeh je veliko strankino prireditev označil kot prikaz delovanja, napredka, enotnosti in uspehov stranke v zadnjem desetletju in pol, kot novost, ki so jo v okviru organizacije taborov SLS uvedli lani, pa izpostavil humanitarno akcijo: »Vse udeležence in ostale tako ob tej priliki pozivam, naj sodelujejo v humanitarni akciji zbiranja finančnih sredstev, ki bodo nato podarjena ptujski enoti Ozare.« Sicer pa bo nedeljsko zborovanje vrhunec dogajanja, ki se začenja že v teh dneh s številnimi okroglimi mizami z najrazličnejšimi tematikami po vsej Sloveniji. »Značilnost naših taborov je ob tradicionalni uradni slovesnosti, družabnem srečanju in kulturnem programu prav v tem, da so namenjeni odpiranju vseh skupnih perečih, aktualnih problematik, izpostavljanju različnih stališč ter iskanju rešitev, kar jasno kaže, da gre za preseganje političnih razlik,« je v zvezi z obta- borskimi aktivnostmi poudaril minister za okolje Janez Podobnik in v svojem nagovoru omenil tudi nadvse uspešno organizacijo tabora SLS v Mo-škanjcih, ki velja za enega najbolj množičnih srečanj v celotni zgodovini stranke: »Eden glavnih razlogov, da smo se letos odločili organizirati tabor na Ptuju, pa je gotovo v tem, da se v ta prostor vnese več politične dinamike!« Pri tem ne Čeh ne Podobnik nista zanikala dejstva, da je organizacija tabora namenjena tudi podpori strankinih kandidatov v bližajočih lokalnih volitvah, sicer pa ima SLS letos po slovenskih občinah že evidentiranih 180 kandidatov za župane, kot je še povedal Podobnik. Okrogle mize, ki bodo spremljale 15. tabor SLS, so se že začele odvijati, teme pa se dotikajo tako davčnih reform kot okoljske in kmetijske politike, podjetništva, energetike ter stanovanjske in infrastrukturne problematike. Ptuj bo gostitelj dveh omizij, in sicer bo konec avgusta potekala okrogla miza z naslovom Z regionalizacijo Slovenije do decentralizacije, na kateri so svojo prisotnost že potrdili tudi nekateri najvidnejši ptujski gospodarstveniki, druga pa bo prvega septembra in bo namenjena vprašanju pitne vode. Isti dan zvečer bo okrogla miza tudi v občini Videm, kjer se bodo zbrani pogovarjali o vodovodnem omrežju v Halozah. V nedeljo, 10. septembra, se bo taborski program začel z dvema svetima mašama: prva bo ob desetih na Ptujski Gori, druga pa uro kasneje v cerkvi sv. Petra na Ptuju, osrednja prireditev z nagovorom predsednika Janeza Podobnika pa se bo na pomožnem igrišču začela ob 12.30. Sledil bo kulturni program, nato pa - po tradiciji - zabavno in veselo druženje s številnimi ansambli do poznega večera. Foto: SM Natura 2000 • Kmetje so nezaupljivi Niti stroka še ne ve, kako bo ^ O tem, kaj pomeni uveljavitev Nature 2000, predvsem za kmetije v teh območjih, smo že pisali. Kot vse kaže, pa bo treba o tem še veliko povedati, ne le zaradi tega, ker se veliko informacij izgubi ali presliši, ampak (verjetno) bolj zaradi tega, ker se bo šele sčasoma pokazalo, kako kmetovati na teh zaščitenih področjih in ker tudi kmetijska stroka, kot je priznala, še ne ve natančno, kakšni ukrepi bodo sprejeti. Zaenkrat je dejstvo le to, da območja, zajeta v Naturo 2000, morajo ostati - povedano po domače - takšna, kot so zdaj, torej z vsemi trenutno živečimi živalmi in živalicami ter rastlinami in drevesi. Strokovno povedano pa se temu reče trajno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot je bilo razumeti strokovne predavatelje na srečanju v Markovcih, ki se je minuli petek odvijalo prav na to temo, naj ne bi kmetje, ki so že vključeni v SKOP program, zaradi Nature doživljali praktično nobenih dodatnih omejitev, razen morda kar se tiče načina gnojenja. Tudi upoštevanje ukrepov navzkrižne skladnosti je že samo po sebi tako usmerjeno v so-naravno kmetovanje, da lega obdelovanega zemljišča v Naturi 2000 (ali izven nje) ne bi prinesla nič novega. No, čisto tako gladko in enostavno vendarle ne bo šlo, saj bodo priporočila oz. predpisi o načinu kmetovanja v samem območju Nature 2000 lahko zelo različni. Gre namreč za to, da se bodo znotraj teh območij v prihodnosti določile posamezne in posebne manjše cone, kjer bodo ukrepi omejevanja kmetijske dejavnosti zaradi prisotnosti redkih specifik, bodisi živalskih ali rastlinskih vrst, vendarle ostrejši, zato, da se te redkosti pač ohranijo. Podrobnejšo conacijo bodo izvedli (naravovarstveni) strokovnjaki, kako pa bo konkretno izgledalo kmetovanje, kaj bo dejansko dovoljeno in kaj ne v teh »bolj dragocenih in zaščitenih« conah, pa zaenkrat še ne ve nihče. Govori se le o tem, da naj bi bili kmetje v teh conah znotraj Nature 2000, zaradi posebnih omejitev oz. posledično prizadete pridelave deležni posebnih spodbud oz. nadomestil, ni pa še jasno, iz katere blagajne: ali kmetijske ali okoljske, saj gre za problematiko obeh ministrstev. Sicer pa za vsa območja Nature niso predvidena nadomestila; tam, kjer bi se kmetovanje lahko ohranjalo približno v sedanji obliki, dodatnega denarja ne bo. Kmetje so (upravičeno) nezadovoljni in v dvomih Vzdušje zbranih kmetov v markovski dvorani, kljub nadvse lepi predstavitvi nekaj dobrih praks iz Goričke-ga, ki je prav tako zajeto v Naturo 2000, pa ni bilo prav nič spodbudno oz. optimistično. Tako je bilo slišati očitke, kako zelo se je do nedavnega propagiralo intenzivno kmetovanje in spodbujalo k veliki naložbam, zdaj pa se je kolo obrnilo v nasprotno smer: »Kako bomo lahko v prihodnje odplačevali velike kredite in zagotovili, recimo, dovolj krme za velike črede, kako bomo preživeli družine,« je zanimalo enega izmed njih, pravega odgovora, razen tega, da morda omejitve ne bodo zelo velike, pa ni dobil. Kmete je zrevoltiralo tudi dejstvo, da ima Slovenija kar 35 odstotkov ozemelj v Naturi 2000, medtem, ko jih imajo sosednje države veliko manj; Avstrija npr. le 12 odstotkov. Edini pravi in resnični odgovor na to je bil, da so slovenski kmetje pač zelo lepo in dobro obdelovali zemljo, ter tako v veliki meri ohranili kvalitetno naravo. Po prepričanju predstavnika Zavoda za ohranjanje naravnih vrednot sicer Natura 2000 ni noben bav bav in tudi ne predstavlja grožnje kmetom, vendar so slednji v te njegove besede hudo (po)dvomili. Glede na to, da bodo omejitveni ukrepi v samih območjih Nature različni po conah, so se kmetje tudi spraševali, ali bo bolje imeti zemljo v coni, kjer ne bo posebnih omejitev, a tudi ne nobene pravice do kakšne dodatne subvencije, ali pa bo zanje bolje, da bi jim zemljišče »padlo« pod strožje omejeno cono, kjer bodo veljali strožji ukrepi, zato pa naj bi bili upravičeni do nadomestila. Očitna nenaklonjenost eni ali drugi možnosti (čeprav nanje ne bodo imeli nobenega vpliva) Grlinci • Srečanje vaščanov Srečanje, ki se je pričelo ob 16. uri v velikem šotoru, je za organizatorje predstavljalo kar velik zalogaj, saj je bilo po prijavah sodeč pričakovati okrog 200 udeležencev, kar je za vas, ki šteje 33 gospo- dinjstev, zelo veliko. Zanimivo je, da so organizatorji na srečanje povabili tudi tiste, ki so bili tukaj rojeni, pa so jih poti življenja odpeljale drugam. Ideja po organizaciji srečanja takšne oblike, se je Zbrani kmetje na okrogli mizi o pomenu Nature 2000 za kmetovanje niso siišaii kaj prida novega, nezaupanje in dvom v (negativne) posledice ukrepov na teh območjih ostajajo ^ Veselo druženje V vasi Grlinci v občini Juršinci je v soboto, 19. avgusta, potekalo veliko srečanje vaščanov. porodila iz razloga, saj je bilo pri organizaciji manjših srečanj v tej vasi začutiti, da se vaščani takih oblik druženja veselijo. Prisotne je pozdravila Dragica Toš Majcen, predsednica vaškega odbora Grlinci. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič pa je v svojem govoru čestital organizatorjem in dejal, da so se nekoč vaščani družili ob raznih kmečkih opravilih (ličkanje, luščenje danes tega več ni, zato je potrebno organizirati takšne oblike srečanja. Za dobro voljo in glasbo je poskrbel trio Stanka Plohla - Kovačečjaka, pridružila pa sta se mu tudi Tadej in David. Vsak udeleženec srečanja je dobil v spomin priponko. Zmago Šalamun je še najbolj izrazila misel enega izmed njih; češ, da se že tako govori o tem, da bo z vsemi vrstami subvencij v prihodnjem desetletju konec in da bodo lahko preživeli le tisti z ekonomsko opravičljivo dejavnostjo. Ta pa je hudo pod vprašajem, saj slovensko kmetijstvo (že v primerjavi z madžarskim) ni niti malo konkurenčno, pa naj gre za področje integrirane ali eko pridelave. Milana Unuka pa je najbolj razjezilo to, da ni jasnega stališča stroke o tem, kaj Natura za kmete pomeni in kaj jim lahko prinese, še bolj pa odnese: »Točno že povejte, kašen naj bo naš koncept kmetovanja, ne pa, da se le ugiba! Tako ne gre naprej, vedeti moramo, ali naj svoje kmetije odprodamo in še pravi čas usmerimo svoje potomce v druge dejavnosti!« Najbolj ogrožena vrsta v Sloveniji ^ No, prav takega jasnega odgovora pa ni bilo in ga gotovo tudi ne bo. Dejstvo je namreč, da se slovenska vlada, predvsem pa obe najbolj pristojni ministrstvi (zlasti še MOP) dobro zavedata, da bi »totalni bankrot« kmetijstva ob vsem ostalem pomenil tudi »totalno« zaraščanje površin, razen tistih v res urbaniziranih okoljih. Prav iz tega razloga, kot je povedal Jernej Demšar s Kmetijsko-gozdar-ske zbornice, okoljsko ministrstvo tudi ne uvaja oziroma ne izvaja strogega nadzora nad vsemi predpisi, ker naj bi se zavedali, da bi to vodilo v veliko opuščanje in zaraščanje površin: »Kmetije so tiste, ki so ohranile in ohranjajo naravno krajino! Zato se postavlja vprašanje, kako, na kakšen način obdržati kmeta na kmetiji!« Res pa je, da po drugi strani pač poskušajo »pritiskati« do zadnje meje, ki jo kmet še lahko prenese. Prav na tej točki se je tudi ustvarilo in izkristaliziralo nezaupanje kmetov, nastalo na osnovi dosedanjih izkušenj: »Praksa kaže, da hočemo biti v Sloveniji vedno še bolj »pa-peški od samega papeža«, da so torej vsa pravila in zakoni strožji kot drugje, in četudi se zadeva kasneje nekoliko omili, pomeni vmesni čas propad marsikatere kmetijske dejavnosti!« Nekako tako, med Scilo in Karibdo, se je tudi zaključilo srečanje na temo pomena Nature 2000 za kmetijstvo. Kmetje načelno sicer niso proti Naturi, so pa, kot je dejal Ivan Brodnjak s ptujskega KGZ, »najbolj ogrožena vrsta ljudi v Sloveniji« in če bodo pritiski prehudi, bo ta vrsta kaj hitro izumrla. SM Natura 2000 Natura 2000je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, opredeljenih na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Natura 2000 ni sistem strogo varovanih naravnih rezervatov, ki bi omejevali vse človeške dejavnosti na teh območjih. Gre pa za varovana območja, kjer naj se opravljajo takšne aktivnosti, ki omogočajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in upoštevajo načela obeh direktiv. Največ območij, ki spadajo v Naturo 2000, je v zahodni in južni Sloveniji, pri čemer gre za 26 območij za varovanje ogroženih ptic, ki pokrivajo 496.046 hektarjev ali 25 % ozemlja države. Predlaganih je bilo tudi 260 območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst v skupni površini 639.878 hektarjev. Ena in druga območja se med seboj delno pokrivajo. Tako skupno območja Nature 2000 pokrivajo dobrih 35 odstotkov slovenskega ozemlja, vanje pa spadajo: Triglavski narodni park, porečje Nanoščice, Kras, sečoveljske soline, dolina Reke, Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero, Krakovski gozd - Šent-jernejsko polje, Kočevska polja, reka Drava, reka Mura, Goričko, Dravinjska dolina, Kozjansko, južni rob Trnovskega gozda in Nanos, Banjšice, Begunjski stol in Planja, vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, Pivka - Snežnik, Pohorje, Jelovica, ostenjaposavskega hribovja, doli Slovenskih goric in Škocjanski zatok. Foto: SM Cirkovce • Obupna drama ostarelih sredi vasi Sestradana živina je bila do vratu ujeta v lastnih iztrebkih Sredi sicer lepo urejene vasi Cirkovce je večja starejša, a žal že propadajoča kmetija, v kateri živijo štirje ostareli in onemogli ljudje nekoč velike in premožne družine. Po pričevanju domačinov ne gre le za starost in onemoglost, ampak tudi za malomarnost. Tako hudo je bilo, da so jim prejšnji teden iz hleva odpeljali zanemarjeno in sestradano živino, ki je bila do vratu ujeta v lastnih iztrebkih. Cirkovčani dobro vedo, da je drama ostarelih in v glavnem onemoglih sovaš-čanov, sicer dveh neporočenih sester in bratov nekoč premožne kmečke družine, stara že nekaj let. Še posebej sosedje, ki jim zadnje čase zaudarja pod nos, pa ostajajo brez moči. Povedali so nam, da so jim že nekajkrat poskušali pomagati, a zaman, saj trmasto vztrajajo pri svojem načinu življenja in odklanjajo vsakršno pomoč. Pa je sodu vendarle izbilo dno, saj je agonija sestradanih živali, ki naj bi se dobesedno dušile v lastnih iztrebkih, prišla na ušesa veterinarski inšpekciji, ki je takoj ukrepala, zadeve pa so se resneje lotili tudi krajani in celo matična Občina Kidričevo. Predsednica društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd je pojasnila, da so na podlagi začasne odločbe veterinarske inšpektorice Branke Kozenburger takoj reagirali in v ponedeljek, 14. avgusta, s pomočjo članov društva in prostovoljcev, ki so se odzvali na njen klic, stopili v akcijo. »Pogled na črn in do skrajnosti zanemarjen hlev je bil grozen. V velikem smradu smo dobesedno izkopali iz lastnih iztrebkov 11 glav sestradane in žejne goveje živine. S težavo smo jih izvlekli na prosto, kjer smo jih najprej očistili in zdrgnili s slamo, nato pa napojili in nakrmili. Osem krav in telic je bilo še sposobnih za transport, zato smo jih odpeljali v začasno rejo v Sestrže, tri krave pa zaradi onemoglosti in dehidriranosti niso bile sposobne za prevoz, zato smo jim uredili začasen privez kar pod parmo kmetije na domačem dvorišču, kjer zanje vsako popoldne poskrbijo člani našega Društva proti mučenju živali. Sedaj so si že toliko opomogle, da lahko same stojijo in mislim, da niso več v življenjski nevarnosti. Prava sramota je, da se je to dogajalo tako rekoč v centru vasi, nekaj metrov od glavne ceste. Domačini so za to morali vedeti, pa do sedaj ni nihče ukrepal. Tudi veterinar, ki je živali cepil, bi za to moral vedeti, zato me čudi, da do sedaj ni ukrepal, saj so vse živali pravilno označene,« je zgrožena tožila Pšajdova. Med krajani, ki so po pričevanju članov Društva proti mučenju živali akcijo reševanja živine le od daleč opazovali, nihče pa ni pomagal, je završalo še bolj, tako da je predsednik krajevnega odbora Cirkovce Franc Goričan v petek, 18. avgusta, o tej zadevi sklical problemski sestanek. O vsem pa so obvestili tudi Občino Kidričevo, kjer so prav tako takoj reagirali, saj je podžupan Jože Murko, kot je dejal, tudi zaradi neposredne ogroženosti ostalih so-krajanov, v torek, 22. avgusta, sklical problemski sestanek v prostorih Občine Kidričevo. Poleg podžupana in predsednika krajevnega odbora sta se ga udeležili tudi predstavnici Centra za socialno delo Ptuj Majda Šerona in krajevnega odbora Rdečega križa Cirkov-ce Nežika Drevenšek. Po slabi uri pogovorov, med katerimi so se človeku ježili lasje, in po iskanju najrazličnejših poti, da bi odpravili "nevzdržno" stanje na omenjeni kmetiji, pa so vsi skupaj nemočno ugotovili, da ne gre toliko za socialni problem, saj so po besedah predstavnice Centra za socialno delo sicer vsi štirje na omenjeni kmetiji stari od 73 do 83 let, a prejemajo mesečno prek 300 tisočakov v obliki pokojnin ali denarnih pomoči. Glavni problem je v tem, da so vsi štirje enostavno povedano preveč trmasti in nezaupljivi, saj ne želijo Foto: DPMZ Ptuj Na posnetku Društva proti mučenju živali Ptuj se vidi, da je bila živina v hlevih omenjene kmetije ob pričetku reševalne akcije do vratu v lastnih iztrebkih. Foto: DPMZ Ptuj Večino onemoglih in izčrpanih živali so morali dobesedno izkopati iz iztrebkov, jih izvleči na dvorišče in jim nuditi prvo pomoč; šele nato so bile sposobne za vodo in krmo. Foto: M. Ozmec Propadajoče in obraslo gospodarsko poslopje s hlevom, v katerem je do nedavnega trpelo 11 glav goveje živine. nobene pomoči, ker so prepričani, da je niso potrebni. Ker sta starejši brat in sestra bolna in polpokretna, po hiši in okrog nje se lahko premikata le z begrlo ali palico, so jim že večkrat predlagali, da bi ju namestili v Dom upokojencev, a naj bi ta predlog zavrnila, češ da je z njima vse v redu. »Predlagali smo jim tudi gospodinjsko pomoč na domu, saj bi je bili vsi štirje zaradi starosti in bolezni še kako potrebni, a so jo prav tako zavrnili. V svoji 30-letni praksi sem videla že marsikaj strašnega, kaj takega, kot je pri tej hiši, pa še ne. Najhuje pa je, da jim kljub vsemu ne morejo odvzeti opravilne sposobnosti,« je ogorčena dodala predstavnica Centra za socialno delo. Tudi tisti, ki so si propadajočo hišo in kmetijo že ogledali, so se kljub dvema traktorjema in številnim kmetijskim strojem na dvorišču zgražali zaradi zanemarjenosti, umazanije in navlake, ki naj bi je bilo vse polno, tako po hiši kot okrog nje. Najhuje pa naj bi bilo prav v hlevu, kjer so po posredovanju enega od domačinov zadnji trenutek rešili mučne smrti 11 glav sestradane in do konca onemogle živine. Ogorčen je bil tudi podžupan Jože Murko, saj naj bi jim ponudili tudi pomoč sodelavcev, ki so zaposleni prek javnih del, da bi jim pomagali "malo pospraviti", pa so zavrnili kakršno koli obliko njihove pomoči. Da problematiki ni videti skorajšnjega konca, saj je vsaj za sedaj še nerešljiva, pa se je pokazalo tudi potem, ko je podžupan Jože Murko skupaj s predstavniki krajevnega odbora, Centra za socialno delo in Rdečega križa kmetijo sredi Cirkovc tudi sam obiskal, si jo podrobneje ogledal in se pogovarjal tudi z vsemi štirimi ostarelimi, ki v njej živijo. Omenjenim pogovorom in prepričevanjem smo bili priča tudi mi in prepričan sem, da po tem, kar smo slišali, nobeden od nas nima pravih besed. Ko so jim nepovabljeni gostje predlagali, da bi šli v Dom upokojencev, smo slišali izgovore: »Ne, v Dom pa ne grem, kaj bom tam,« ali pa: »Zakaj, kdo pa bo ostal tu na kmetiji,« pa tudi: »Nekdo mora skrbeti za živino in hišo.« Tistega, ki je odgovoril, da v Dom enostavno ne more, ker ima premalo penzijo, pa so spomnili na okoli 12 hektarov zemlje, ki jo imajo, in na možnost, da naj je nekaj pač prodajo, pa je bilo slišati: »Zemlje pa ne prodam, rajši jo dam nečakinji.« Malce pa me je zasrbelo v dlaneh, ko so jih vprašali, zakaj so dovolili, da se je živina skoraj zadušila v lastnih iztrebkih, kajti slišali smo hladen odgovor: »Ja, letos je bila komasacija, pa nismo imeli kam voziti gnoja.« Tudi ko so jim ponudili pomoč in jih celo prosili, naj dovolijo, da jim popravijo vsaj streho, ki po videzu in polomljeni opeki po junijskem neurju sodeč na več mestih pušča, smo slišali: »Ni treba, smo se že dogovorili s cimermanom, da bo zrihtal rušt in streho, saj imamo denar.« V prazno je zazvenela tudi podžupanova prošnja, naj vsaj javnim delavcem dovolijo, da bi jim pomagali pospraviti po dvorišču in morda tudi po hiši, saj je bil odgovor najmlajšega brata, ki je očitno "glava" družine: »Zakaj pa, saj je tako za nas dobro, mi nikogar ne rabimo, dajte nam že enkrat mir.« In vsi skupaj smo zapustili dvorišče, kot da bi nas kdo poškropil s hladnim tušem. Ker pa s takimi odgovori in predvsem takim odnosom ostarelih bratov in sester niso mogli biti zadovoljni, so se po obisku skupaj dogovorili, da bodo iz Občine o zadevi uradno obvestili sanitarno inšpekcijo in zahtevali, naj ukrepajo v skladu z zakonodajo; če bo potrebno, bodo vse skupaj prijavili tudi policiji. Kajti, kot je dejal podžupan Jože Murko: »Ne gre le za neugleden videz, ki ga od daleč nudi pogled na zaraščeno ograjo in dvorišče ter vsa poslopja na omenjeni kmetiji tik ob cesti sredi sicer lepe in urejene vasi; gre predvsem za dejstvo, da je zaradi nevzdržnega stanja ter zaradi slabih in neurejenih sanitarnih razmer neposredno ogrožena tudi bližnja okolica.« In prav zaradi tega bodo morali ukrepati, kajti od nekdaj je veljalo, da če ne gre zlepa, gre zgrda. Žal, kajti tako naprej res ne sme in ne more biti. M. Ozmec Videm • Slovesen podpis pogodbe Aleluja, četrti september! Prejšnji petek se je v prostorih občine Videm zgodil še zadnji »teoretični« korak pri izgradnji vodovodnega omrežja v treh haloških občinah - podpis pogodbe z izbranimi izvajalci del. Pritožb(e) torej očitno ni bilo in od petka naprej se lahko začne odštevanje do dneva, ko se bo čisto zares zakopalo v zemljo. To naj bi se, po zagotovilu izvajalcev - Nizke gradnje Ptuj v sodelovanju z VGP Drava in Komunalno podjetje Ptuj - zgodilo na prvi septembrski ponedeljek (4. 9. 2006), in sicer v vseh treh v projekt vključenih občinah hkrati. Po pogodbi, ki so jo podpisali župani Anton Butolen, Friderik Bračič in Darinka Fakin ter predstavniki omenjenih izvajalskih podjetij (Mitja Omulec, Jože Cvetko in Marija Korez), morajo biti vsa pogodbena dela končana v enem letu, torej do septembra 2007. »Gre za pogodbo na ključ, kar pomeni, da odstopanj od vrednosti oz. cif- re ne more biti, v primeru zakasnitev dokončanja del pa so predvideni tudi kazenski penali,« je na naše vprašanje pojasnil Jože Cvetko. Kot je znano, se bo tako v prihodnjem letu zgradila prva faza, ki zajema okrog 35 kilometrov sekundarnega in primarnega omrežja, vrednost priključka za posamezna gospodinjstva, ki jo bodo ali so jo že plačali občani, pa je 230 tisočakov. Cena izvedbe predvidenih del prve faze v vseh treh občinah znaša dobrih 458 milijonov tolarjev, od tega v Vidmu in Majšperku po 125 milijonov, v Žetalah pa 208 milijonov tolarjev. Prvo fazo projekta Ob predstavnikih izvajalskih podjetij so pogodbo za začetek del podpisali tudi župani vseh treh občin, kjer se bo zgradila vodovodna mreža: Anton Butolen, Friderik Bračič in Darinka Fakin. Datum začetka del je 4. september. bo okoljsko ministrstvo sofinanciralo s 330 milijoni, razliko, torej 128 milijonov pa zagotavljajo občine same. V okviru te prve faze bo v Maj-šperku, poleg omrežja, zgrajeno še prečrpališče in en vodohram, nasploh pa je, kot je poudaril Cvetko, tehnična izvedba zaradi konfiguracije terena izjemno zahtevna. Omulec pa je ob tem dodal: »Pri izgradnji vodovodnega omrežja in objektov imamo kot podjetje že veliko izkušenj, saj smo zgradili okoli 80 odstotkov vse vodovodne infrastrukture v našem območju!« Druga faza izgradnje naj bi se začela predvidoma že jeseni naslednjega leta, zanjo bo potreben nov razpis za izvajalca del, končana pa naj bi bila v dveh letih, do leta 2009. Tudi ta faza naj nikakor ne bi bila (več) vprašljiva, saj je za državno sofinanciranje, kot je povedal župan Bračič, že pridobljen potreben sklep finančnega ministrstva, potrjen pa je tudi že invest program. Druga faza bo sicer finančno »težja«, saj bo zahtevala preko 600 milijonov tolarjev, 450 pa naj bi jih že zagotovilo okoljsko ministrstvo. Skupna ocenjena vrednost prve in druge faze projekta tako znaša slabo milijardo tolarjev. Z izvedbo projekta Vodo- Z izgradnjo vodovoda bodo vsi prebivalci Haloz imeli možnost priključitve na javni vodovod. vod Zahodne Haloze, ki se je začel že pred štirimi leti in se nekaj časa vmes hudo zamajal oz. izgubil v administrativnih labirintih, v celotnih Halozah ne bo več nobenega gospodinjstva, ki ne bi imelo možnosti, da se priključi na javni vodovod. Voda v Halozah bo torej končno (dosegljiva) za vse! Konkretno, v številkah to pomeni, da se bo na omrežje lahko priključilo preko 400 gospodinjstev (180 v Vidmu, 107 v Žetalah in 120 v Majšperku). Ob podpisu pogodbe sta bila oba župana in županja seveda nadvse vesela, da se je dolga zgodba okoli izvedbe, ki je bila oz. je odvisna od velikega deleža državne pomoči, končala v dobro občanov. Občine namreč same tako velike naložbe finančno ne bi bile sposobne izpeljati, sicer pa so projekt Vodovod zahodne Haloze župani družno označili kot največji skupni projekt Haloz. Kot gostitelj je seveda vse zbrane pozdravil videmski župan Bračič - občina Videm je namreč tudi nosilka projekta - ter se posebej zahvalil za vso vloženo delo direktorici Darinki Ratajc, županji Fakinovi ter županu Butolenu, ki je v času svojega poslanskega mandata za ta projekt že ogromno naredil, izvajalcem pa zaželel veliko uspeha pri delu. SM Ptuj • Z novinarske konference regijskega odbora N.Si Pokrajine čez štiri leta? »Z veliko verjetnostjo lahko rečem, da bo v naši državi 14 pokrajin, čeprav je to vprašanje zaenkrat še odprto,« je na sobotni novinarski konferenci sredi Ptuja v zgodnjem sobotnem dopoldnevu povedal podpredsednik stranke N.Si Alojz Sok v družbi vseh znanih županskih kandidatov spod-njepodravskih občin taiste stranke in ministra za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo dr. Jureta Zupana. Alojz Sok je uvodoma pojasnil, da se je stranka N.Si zavzemala za koncept ustanovitve pokrajin po sistemu »od spodaj navzgor«, da pa je s spremembo ustave, ki jo je podprla večina strank oz. poslancev, zdaj situacija pač takšna, da se bodo pokrajine ustanovile z zakonom, ki pa ga prav tako morata sprejeti dve tretjini poslancev. »Glede občine Ormož pa v kontekstu ustanavljanja štirinajstih regij zagotavljam, da nikakor ne bomo dovolili priključitve te občine k prekmurski regiji, čeprav ormoški liberalci s sedanjim županom hočejo prav to, pač pa se bomo oz. se zavze- mamo za krepitev povezav med Ptujem in Ormožem v okviru skupne spodnjepo-dravske regije. Sicer pa je treba vedeti tudi to, da sta z referendumom na območju bivše občine Ormož nastali dve novi občini, za kateri ne verjamem, da bosta podpirali vključitev v prekmursko regijo,« je še povedal Sok in dodal, da bodo sicer stališča bolj jasna po letošnjem 22. oktobru: »Če pa bi se zgodile priključitve občin k regijam, s katerimi se občani ne bodo strinjali, bodo na vseh tovrstnih spornih območjih izvedeni referendumi.« Realno pa se, po Sokovi razlagi, konstituiranje pokra- Glavni govornik na novinarski konferenci je bil Alojz Sok, ob njem pa so se predstavili še županski kandidati stranke N.Si v ormoško-ptujskem območju. jin lahko pričakuje ob koncu sedanjega mandata, se pravi čez štiri leta: »Takrat se bodo ponovno izvajale volitve v lokalne občinske svete in po našem prepričanju je smotrno, da se hkrati opravijo tudi volitve v pokrajinske svete, saj nima smisla, da bi povečevali število volitev v naši državi.« Razlogi za štiriletno obdobje, ki bo moralo še poteči pred konkretnimi koraki izvedbe pokrajinske razdelitve, pa ležijo tudi v pomanjkljivi zakonodaji, saj bo, kot je med drugim pojasnil Sok, potrebno sprejeti še nekaj zakonov, eden najbolj spornih in zaenkrat nedodelanih pa se nanaša na način financiranja bodočih pokrajin. Na naše vprašanje, ali je realno pričakovati ustanovitev štirinajstih pokrajin, med njimi torej tudi spoodnjepo-dravske s središčem na Ptuju, glede na znano dejstvo, da sedanji minister za regionalno samoupravo Bistričan Ivan Žagar ustanovitvi te regije nikakor ni naklonjen, pa je Sok odgovoril zelo kratko in (ne)dvoumno: »Gospod Ivan Žagar ni bil naklonjen niti ustanovitvi novih občin, pa jih danes vseeno imamo!« Minister za visoko šolstvo Jure Zupan pa je bil v svojem nagovoru zelo kratek, saj je najprej mimogrede malo okrcal slabe cestne povezave z našim koncem države in v njem, potem pa poudaril, da se bo v okviru svojega resorja zavzel za umestitev čim več visokošolskih institucij v tej regiji, da pa bo potrebno narediti precej na boljši povezavi med manjšimi in srednjimi podjetji ter izobraževalnimi ustanovami. Ob koncu so se zelo na kratko predstavili še znani županski kandidati N.Si iz posameznih občin: Janko Šuman (Gorišnica), Peter Pri-božič (Ptuj), Franc Rožanc (Markovci), Franci Krepša (Sv. Andraž), Rajko Janžeko-vič (Dornava) in Mirko Cvetko (Sv. Tomaž). Rdeča nit posamičnih predstavitev je bila v skupni ideji vseh, da se občine, v katerih kandidirajo za mesto prvega moža, lahko razvijajo bolje, enakomerneje in hitreje, kot so se doslej. Posamični programi kandidatov s specifičnimi cilji njihovih kandidatur pa bodo predstavljeni kasneje. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ormož • Mrliška vežica morda kmalu obnovljena Vse odvisno le še od denarja Ormoška mrliška vežica je bila zgrajena leta 1976. To je bila prva vežica v občini in je bila za takratne razmere opremljena z vsem potrebnim standardom. Izgradnja vežice se je financirala iz samoprispevka. Po tridesetih letih vežica več ne ustreza zahtevam uporabnikov in ne omogoča času primernega standarda, zato jo je treba čim prej obnoviti. Kakšni so načrti krajevne skupnosti, ki ima vežico v lasti, je spregovoril predsednik KS Anton Šalamon: »Ureditev vežice je bila predvidena že v neuspelem referendumskem načrtu iz leta 2001, saj je veža stara 30 let in ne ustreza modernim zahtevam. Priprave za ureditev veže so se v KS pričele že leta 2004, ko je svet KS sklenil, da se pristopi k aktivnostim rekonstrukcije mrliške vežice. Delo smo zaupali Projektivnemu biroju iz Ptuja v sodelovanju z avtorjem prof. Moškonom, ki je aktivno sodeloval do svoje smrti. Pri obnovi smo težili k temu, da se sedanji objekt ohrani v čim večji meri v prvotni obliki in da se s čim manjšimi stroški funkcionalno in današnjemu času primerno rekonstruira. Našli smo dobro rešitev. Iz sedanjih treh vežic bo nova imela dva večja prostora za pokojnike. Bili smo v veliki dilemi ali ohraniti tri prostore ali narediti dva večja. Vendar je odločilo to, da je danes klasičnih pogrebov s krstami veliko manj, vedno več je pogrebov z žarami. V primeru, da bi bilo pokojnikov več, pa je mogoče avlo primerno urediti kot dodatno vežo. Vendar v zadnjih 15 letih takih primerov na srečo ni bilo. Prostori za pokojnike bodo večji in širši, da se bo lažje dostopalo do pokojnikov. Objekt se bo širil proti glavni cesti, kjer bo dodaten zastekljen prostor za približno 100 ljudi. Vežica bo dobila tudi potrebno centralno kurjavo. Predvideli smo tudi možnost opravljanja cerkvenega obreda in prostor za duhovnika. Dnevna kuhinja bo bistveno večja, z minimalnimi stroški pa jo bomo preuredili iz nekdanjega nefunkcionalnega prostora za obdukcije, ki ga sedanji predpisi ne predvidevajo več. Mrliška vežica bo imela skupno okrog 250 kvadratov. Maketa je bila predstavljena januarja na zboru občanov. Projekt je končan, dali smo izdelati vso dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki bo izdano v naslednjih dneh.« Občinska opozicija vam očita, da bo rekonstrukcija izvršena s še enim nepravičnim samoprispevkom? A. Šalamon: »Naloga KS je, da pripravi vse postopke. KS nima svojih lastnih finančnih virov, niti nima možnosti finančnih virov najeti, pridobi jih lahko le od občine. Ker ni sredstev za neposredno financiranje izgradnje vežice, smo v pogovorih z županom Vilijem Trofenikom prišli do modela, kako skozi najemnine najemnikov grobov v petletnem obdobju poplačati in- Takšen pa je pogled na ormoško vežico danes. Foto: vki Anton Šalamon, predsednik krajevne skupnosti Ormož, bi rad do konca mandata uredil mrliško vežico, vendar KS lastnih virov financiranja nima, zato je odvisna od občine. vesticijo. Po projektantskem načrtu je vrednost investicije okrog 20 milijonov SIT. Ko bomo iskali direktne ponudbe od izvajalcev na osnovi projektantskih popisov, bo to lahko tudi nekaj manj. V izgradnjo pa zagotovo ne bomo šli, dokler nimamo zagotovljenih virov, ker pogodbo mora podpisati KS in ima potem tudi obveznost do izvajalca. Če virov ni, v investicijo ne moremo.« Slišati je bilo tudi očitke, da gre za krivičen sistem, saj tisti, ki še nimamo najetih grobov, a bomo gotovo tudi uporabniki vežice, k rekonstrukciji ne plačamo nič? A. Šalamon: »Kakršen koli sistem izbereš, ne more zadovoljiti vseh. Vedno je do koga krivičen. Saj tudi vsi potenciali uporabniki vežice niso zavezanci za samoprispevek. Tak model se nam je zdel pač najbolj primeren. Predstavil sem ga na občinskem svetu, opozicija je bila proti, ostali za. Odločili smo se, da uvedemo dve postavki, iz katerih je natančno razviden namen. Redno vzdrževanje stane 1882, 40 tolarjev, zne- sek za investicijo pa 1922,60 tolarjev po kvadratnem metru na leto. Povprečni grob ima okrog 3 kvadrate. Odplačevanje smo omejili za dobo največ pet let, če bo cena manjša, bo investicija prej odplačana. Lokalna skupnost mora sedaj zagotoviti sredstva v okviru kredita ali jih izdvojiti v proračunu, to bomo videli v prihodnjem mesecu. Ko bodo na občinskem svetu sprejeli ustrezen sklep, lahko gremo mi v investicijo. Če se bo to zgodilo v septembru, bi bila veža lahko do 1. novembra obnovljena, če pa v septembru ne bo zagotovljenih virov, pa rekonstrukcija letos ne bo mogoča. Radi bi, da se stvari čimprej spravijo v tek, ker se vodstvu krajevne skupnosti izteka mandat. Če se k obnovi ne bo pristopilo sedaj, je vprašanje, kdaj se sploh bo.« Se vam ne zdi sporno, da je lastnik vežice KS oziroma občina, v obnovo pa vlagajo posamezniki? A. Šalamon: »Lastnik ceste je tudi občina in KS, pa smo Tako naj bi izgledala ormoška vežica po rekonstrukciji. jih tudi delali in popravljali s samoprispevki. Če bi občina denar imela, bi verjetno lahko delali s temi sredstvi, sicer pa je to sila različno po občinah v Sloveniji. Različna okolja so se te problematike lotila zelo različno. Tudi po pogodbah so zbirali denar od posameznikov.« Menda je imel na samo obnovo nekaj pripomb tudi pastoralni župnijski svet? A. Šalamon: »Ta očitek me je začudil, ker če bi bilo kaj tehtnega, bi to gotovo vedel. Na občinskem svetu sredi julija je bilo to prav tako poudarjeno, vendar vse do minulega tedna na KS ni prispela nobena pripomba. Minuli teden pa smo dobili dve - da bi bilo dobro poskrbeti za premični oltar in urediti sobo za duhovnika. Vsebini obeh pripomb sta bili že zagotovljeni v osnovnem načrtu. Pripombe so brezpredmetne, ker je vse predlagano že zagotovljeno.« V Ormožu pogrebi potekajo po cesti, kar ni ravno primerno. Se bo z novo vežo spremenil pogrebni režim? A. Šalamon: »Razmišljali smo o možnosti, da gre sprevod direktno iz vežice na pokopališče in ne, kot doslej, na cesto. V ta namen smo ustrezno načrtovali izhode. Pri tem je treba upoštevati, da gre za zakoreninjene, ustaljene navade kraja, zato je vprašanje, če jih bodo občani pripravljeni spremeniti. Možnost vsekakor bo. Ob prihodnji rekonstrukciji ceste pa je menda predviden tudi pločnik ob ograji pokopališča, tako da bi sprevod lahko šel tudi po pločniku. Načrtuje se tudi primerna ureditev okolice. Radi bi, da se rekonstrukcija čim prej prične. Če ne bo šlo, pa to ne bo krivda KS, ker smo pripravili vse, kar je v naši pristojnosti, tako da se lahko gradnja prične takoj, ko bodo na voljo finančni viri.« vki LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Tel: 02 749 21 50 tax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@)siol.net V Šolskem letu 2006/2007 vpisujemo v programe: PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK GOSTINSKA DELA TRGOVEC KNJIGOVODSKA DELA TRGOVSKI POSLOVODJA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Zaupajte nam - ne bo vam žal! Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si UUDSKA UNIVERZA PTUJ I LJUDSKA UNIVERZA PTUJ BORZAZNANJA OGLASITE SE PRI NAS ALI NAS POKLIČITE) ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE SVETOVALNO SREDIŠČE PTUJ Ponujamo vam brezplačno informiranje in svetovanje BREZPLAČNO ZA VSE OBČANE! Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: iuptuj@sioi.net SAMO ZA VAS NA PTUJU! NOVO V ŠTUDIJSKEM LETU 2006/20071 Študijski programi EKONOMSKE FAKULTETE iz Ljubljane: VISOKA POSLOVNA ŠOLA dodiplomski študij ekonomije po bolonjskem sistemu 3+2 PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM smer TRŽENJE Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si I Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si Foto: vki Foto: vki Soviče - Dravci • Družinsko podjetje Cafutovih se širi » Ni lahko, se pa trudimo! « Pri Cafutovih so lani, ob gostinstvu, začeli tudi s prevozništvom, ki ga je vzel v roke starejši sin Jani. Noben začetek seveda ni lahek, toda z veliko dela in s pomočjo očetovih izkušenj je Jani, kot vse kaže, na dobri poti, saj je v dobrem letu vozni park krepko povečal. »Začeli smo z dvema avtobusoma, zdaj pa imamo v voznem parku tri nove minibuse in visoko kvaliteten, sodoben potniški avtobus, v kratkem pa nameravamo dokupiti še enega,« najprej pove Jani ter razloži, da so vsa vozila namenjena turističnim prevozom in letališkim transferjem: »Sicer pa so, zlasti minibusi, primerni tudi za težavnejše vožnje v hribe in planine, medtem ko se avtobusi bolj koristijo za nekoliko daljše izletniške destinacije po naši državi in izven nje.« Konkurenca na trgu je velika in kot pravi Jani, nikakor ni enostavno preživeti, še težje pa je dejavnost širiti in razvijati: »V našem poslu računati na človeka dostojno preživetje z enim vozilom ni možno, zato je potrebno narediti poslovni načrt razvoja, določiti cilje, poznati tržišče in tržne niše, jih izkoristiti in predvsem veliko delati. Zlasti v začetnem obdobju je preboj izjemno težek, marsikaj je treba vzeti v zakup. V prvi vrsti so to cene prevozov, ki praktično ne dosegajo ali zelo težko dosegajo nivo za normalno poslovanje. S to težavo se srečujemo vsi prevozniki, še posebej na turističnem področju; tudi zato lahko gradim prihodnost najbolj na kvaliteti vozil ter na povečanju obsega.« Z evropskimi stroški in »slovensko« ceno storitve Nadalje Jani ne more mimo OKREPČEVALNICA VRČEK IN AVTOBUSNI PREVOZI cenjenim gostom se priporočamo s svojimi uslugami ^ in dobrimi gostinsldmi storitvami sodobni avtobusni prevozi za romanja, izlete in ekskurzije Dosegljivi smo na: tel.: 02 764 50 51 GSM: 041 723 842 faks: 02 764 50 50 Jani Cafuta je ponosen na vozni park, ki ga je v enem letu uspel razširiti in posodobiti. kritike vse višjih cen goriva, visokih cifer zavarovanj avto parka ter neracionalne rasti cestnin, kar posledično vse vpliva na ceno ponudbe oz. prevoznih storitev: »Pri navedenih težavah pa je bistveno cenovno neravnovesje na račun prevoznikov. Namreč, cene goriva, avtomobilov, cestnin, zavarovanj itd. so na evropski ravni, cena kilome- tra, ki jo lahko postavim kot prevoznik, pa krepko pod njo. Z morebitnim zvišanjem cene pa bi izgubil na konkurenčnosti, zato si tega ne morem privoščiti. Poglejte, prevozniki v razvitih evropskih državah z enako strukturo vozil kot je v mojem voznem parku, lahko za kilometer mirno zaračunajo 2,5 evra, pri nas pa je zgornja dopust- na meja, če lahko tako rečem, manj kot en evro. Razlika je ogromna.« Jani Cafuta pa opozarja še na eno zadevo, ki ga moti: »V naši državi je veliko govora o pomembnosti ekologije, ekološkega pristopa. Toda to je očitno bolj na načelni ravni, saj naša država v ničemer ne podpira ekološko prijaznejših vozil oz. motorjev. Kon- kretno gre za t. i. motor EU 3, kakršne imam v svojih vozilih. V razviti Evropi države nakupe takšnih novih avtomobilov subvencionirajo s 30 odstotki vrednosti, pri nas pa plačaš polno ceno sam!« Jani se sicer ne pritožuje, da bi mu dela manjkalo; dobro sodeluje s številnimi mariborskimi in ptujskimi turističnimi agencijami, pa tudi z letališčem Brnik, za katerega opravlja transferne prevoze potnikov. Poleg daljših relacij v druge države ni malo panoramskih voženj po zanimivih pokrajinah Slovenije, tudi po Halozah, kjer turiste zanimajo predvsem vinske kleti in ponudba turističnih kmetij, sicer pa se za tovrstne enodnevne izlete največkrat odločajo različna društva. Ne glede na širitev obsega dela pa v enem letu ni možno zaslužiti za tako veliko razširitev voznega parka: »To je, po vsem povedanem, jasno. Kot sem pa tudi že omenil, omejevanje zgolj na en avtomobil hitro pomeni konec posla in prihodnosti. Za obnovitev in razširitev voznega parka je bilo potrebno najeti kredite, kar pa je v naši državi spet zgodba zase. Kreditiranje naših bank in lizing hiš je še vedno hudo predrago, kar se nanaša tako na stroške za pridobitev kredita kot na obrestno mero.« Poti nazaj pa, kot še dodaja Jani, ki ima za seboj 10 let prevozniških izkušenj, ni več: »Gledati in delati je treba naprej! Zaenkrat pač zgolj zato, da se pokrijejo investicije, potem pa bomo videli, kako bo šlo.« SM Ekološka reja • O zastrupitvah živali Nekatere rastline (lahko) povzročajo zastrupitev »Meja med strupenostjo in zdravilnostjo pri nekaterih rastlinah je zelo tanka, zato bi težko govorili o apriori strupenih rastlinah za prehrano živali. Vsekakor pa je zelo dobro oz. nujno prepoznavanje rastlin, ki lahko svojimi učinkovinami povzročajo bolj ali manj akutna bolezenska stanja pri živini,« je uvodoma, na temo prepoznavanja strupenih rastlin in znakov zastrupitve pri živalih, poudarila doktorica veterine Dominika Štabuc. »Bistveno, kar morajo vedeti rejci živine, zlasti to velja za eko rejo, je to, da določene rastline, če so v krmi prisotne v večji količini, lahko izzovejo bolezenske spremembe, torej nenavadno obnašanje in stanje živali, ki je posledica zaužite hrane. Pri tem pa se je treba tudi zavedati, da je zelo tanka meja med zdravilnimi in strupenimi rastlinami, zato v tem kontekstu dajemo poudarek prepoznavanju določenih rastlin, ki lahko, ob prekomerni koncentraciji, povzročajo zastrupitev.« Praviloma, kot je pojasnila Štabučeva, velja, da se živali že same (nagonsko) izogibajo določenim rastlinam, če imajo dovolj časa in prostora za pašo. Sicer pa do zastrupitve lahko pride, če uživajo velike količine mladih rastlin, recimo preslice na zamočvirjenih terenih, zelo nevarna na našem območju je tudi volčja češnja in korenine določenih rastlin, ki vplivajo na delovanje živčnega sistema. Koreni- ne živali popasejo takrat, ko nimajo na voljo dovolj pašnega prostora in ko se pasejo tik ob cestah ali jarkih. »Zato tudi toliko poudarjamo nujnost, da imajo živali velike površine za pašo in tudi dovolj časa, saj tako lahko same izbirajo rastline, ki jih potrebujejo in ki jim odgovarjajo, glede na to, kaj jim manjka v organizmu. Takšna paša na ekstenzivnih pašnikih je torej za živali izjemno koristna. Glede toksičnosti rastlinske prehrane pa je tudi res, da se večina strupenih snovi v rastlinah uniči s sušenjem krme.« V zvezi s prosto pašo Štabučeva opozarja le na nevarnost večje koncentracije rumene zlatice, ki sicer bolj kot na odraslo živino vpliva na teleta, saj se preko mleka krave izločajo določene učinkovine, ki lahko povzročijo zastrupitve pri mladičih. Bolj kot drobnica je za tovrstno intoksinacijo dovzetno mlado govedo. Znaki zastrupitve zaradi zaužite hrane pa se pri živa- Doktorica veterine Dominika Stabuc je kmetom podrobno predstavile pašniške rastline, ki lahko ob prekomerni koncentraciji zaužitja povzročijo zastrupitev živali. lih pogosto pokažejo šele po daljšem času uživanja: »Tipični znaki so nihanje oz. dvig telesne temperature, čudno obnašanje, driska in nižja mlečnost oz. spremenjena barva in vonj mleka.« Zastrupitev zaradi hrane oz. rastlin je sicer v naših območjih relativno zelo malo, pač pa se rejci ekstenzivne reje v praksi veliko bolj srečujejo z drugo težavo; z napadi insektov, predvsem klopov in obadov: »Posledično potem sledijo okužbe z bakterijami in virusi, ki jih prenašajo klopi. V naši državi ni znanstvenih raziskav o posledicah teh obolenj pri živalih, zato pa se o njih lahko poučimo iz rezultatov tujih analiz, zlasti kar zadeva bolezni, ki jih ti insekti povzročajo in prenašajo.« Do bolezenskih stanj, povezanih z zastrupitvami živine, pa lahko pride tudi zaradi poškodb in ran, ki so slabo oskrbovane, je še opozorila Dominika Štabuc. Foto: SM Foto: SM Gornja Radgona • To soboto odpira vrata 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Dobro obdelano - odlično postreženo Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki se bo v Gornji Radgoni odvijal že 44., bo jutri, v soboto, ob 10. uri odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič. Obiskovalci bodo lahko do prihodnjega petka, 1. septembra, na okrog 58.000 kvadratnih metrih razstavnih površin videli izdelke 1.530 razstavljavcev iz 25 držav. »Kmetijstvo je gotovo pomembna gospodarska panoga. Tudi sedaj, ko veliko govorimo o globalizaciji in globalnem svetu, si ga je težko predstavljati brez kmetijstva, pa ne samo zaradi proizvodnje hrane, ki naj bi bila kot osnova te dejavnost, ampak je kmetijstvo pomembno pravzaprav tudi za ohranjanje tako podeželja kakor tudi nenazadnje za ohranjanje vseh tistih resursov, ki so pomembni za preživetje človeštva. Tako smo nekako tudi mi v Gornji Radgoni s 44-letno tradicijo vzeli to kmetijstvo resno ter odgovorno in bi lahko rekli, da je tudi letošnji kmetijsko-živilski sejem nekako zrcalna slika ali odraz nekega stanja v slovenskem kmetijstvu in deloma tudi stanja v tem evropskem kmetijstvu, v katerem smo mi pravzaprav nekakšen majhen člen,« je na začetku predstavitev največjega sejemskega dogodka v severovzhodnem delu države povedal direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki ima slogan Dobro obdelano - odlično postreženo, se bo od sobote, 26. avgusta, do petka, 1. septembra, na 58.500 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 1.530 razstavljavcev iz 25 držav. Domačih razstavljavcev bo 1.105, preostali pa prihajajo iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Izraela, Koreje, Litve, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovaške, Srbije, Švedske, Švice, Turčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. V halah imajo razstavljavci na voljo 21.000 kvadratnih metrov, na zunanjih razstavnih prostorih je 22.500 kvadratnih metrov površine, za vzorčne nasade, manežo in predstavitveni prostor je namenjenih 10.900 m2, za razstave živali 2.600 m2, za zabaviščni park pa 1.500 kvadratnih metrov. Žarišče skupinskih in individualnih poslovnih sejemskih predstavitev bodo sestavljali prehrana, vino, izdelki in oprema za živilsko predelovalno industrijo, gostinska oprema, semena in sadike, sredstva za prehrano in nego živali in rastlin ter različni obrtni izdelki. Na zunanjih razstavnih prostorih bodo uveljavljeni ponudniki kmetijske mehanizacije razstavljali novosti s področja kmetijskih strojev, priključkov in opreme. Mnoge izmed njih bodo lahko obiskovalci tudi preizkusili. Dežela gostja je letos Avstrija Ena od temeljnih značilnosti 44. mednarodnega kmetijsko-ži-vilskega sejma je mednarodnost v osnovnem pomenu te besede. Poleg v svetu priznanih ponudnikov in blagovnih znamk bodo na sejmu neposredno prisotne številne tuje države in regije. Dežela gostja je Avstrija, skupne nacionalne in regionalne predstavitve gospodarstva pa pripravljajo: Italija, Srbija, Belgija in Poljska. »Dežela gostja bo poleg tradicionalnega srečanja, ki bo zadnji dan sejma v petek, na njihovi stojnici organizirala v torek pokušino gradiščanskih vin in nekaterih drugih izdelkov, ki bodo pač predstavljeni na sami stojnici v hali A,« je povedala vodja komerciale Pomurskega sejma Mateja Jaklič ter dodala: »Drugi tak večji dogodek je predstavitev ministrstva za kmetijstvo Srbije ter tamkajšnjega gospodarstva, kjer bodo predstavili nekatere proizvajalce, predvsem bo poudarek na žganih pijačah in nekaterih drugih izdelkih. Predstavili se bodo torej tisti proizvajalci, ki si želijo utreti pot ne samo na slovensko tržišče, ampak tudi na tržišče preostalega dela EU. V sklopu tega se bo odvijal tudi dan Srbije, in sicer v sredo.« Dan Italije s poslovnim srečanjem bo v ponedeljek, slovensko gospodarstvo pa se bo predstavljalo vsakodnevno. Tako bo skupen nastop žitarske in mlinarske predelovalne industrije, z razstavo in pokušnjami se bodo predstavili slovenski vinarji, dejavno predstavitev pripravlja Sekcija živilske dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije, s ponudbo in degustacijami izdelkov, nagrajenih na mednarodnih ocenjevanjih, pa se bodo predstavili najvidnejši predstavniki slovenske mesne in mlečne industrije ter proizvajalci brezalkoholnih pijač. Najpomembnejši strokovni del sejma bodo tudi v letošnjem letu strokovne razstave živali. Predstavitve govedi, konj, prašičev in drobnice bodo spremljala ocenjevanja in nagrade za najboljše. Dnevno bodo na maneži potekale predstavitve živali s strokovnim komentarjem. Vsakodnevno se bodo v dvoranah poslovne stavbe druž- Foto: Miha Soštarič Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in vodja komerciale Mateja Jaklič na tiskovni konferenci pred radgonskim sejmom be Pomurski sejem odvijala tudi strokovna predavanja, forumi in okrogle mize na temo kmetijstva. Podeljena bodo številna priznanja za kakovost Družba Pomurski sejem je tudi letos pred mednarodnim kmetij-sko-živilskim sejmom pripravila številna ocenjevanja kakovosti, priznanja in odlikovanja pa bodo podeljena na sejmu. Na 27. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 35 podjetij iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Komisija je ocenila 270 izdelkov in podelila dve veliki zlati medalji, 60 zlatih medalj, 14 zlatih medalj za tržno ponudbo, 120 srebrnih medalj, 25 srebrnih medalj za tržno ponudbo, 22 bronastih medalj, 9 naslovov šampion kakovosti, priznanje za inovatorstvo ter priznanje za tržno ponudbo svežega mesa. Med drugim bodo podeljeni tudi šampioni kakovosti, ki jih prejmejo izdelki s trikratno zaporedno zlato medaljo. Letos so si ta naziv za svoje izdelke priborile delniške družbe Kras, MIP in o SOVEN d.o.o. natural sheep's wool Želite obnoviti vašo odejo iz pulia ail voine, polN POHIŠTVA SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 O Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94,17/97) ter 5. in 8. člena Odloka o plakatiranju v občini Markov-ci (Uradni list RS, št. 118/00) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS št. 15/99, 110/00 in 52/02) je Občinski svet Občine Markovci na 10. izredni seji dne 5. 9. 2002 sprejel S K L E P o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje za volitve predsednika republike, redne volitve v občinski svet ter župana 1. Za potrebe volilne kampanje ob volitvah predsednika republike, rednih volitvah v občinski svet ter župana se s tem sklepom določi plakatna mesta za volilno propagandna sporočila na mestih, ki se uporabljajo za redno plakatiranje (9 obstoječih plakatnikov). V kolikor se pokaže potreba po dodatnih plakatnih mestih, bo občina lete zagotovila pod pogoji iz Zakona o volilni kampanji in proti plačilu. 2. Na obstoječih plakatnih mestih pripada vsakemu organizatorju volilne kampanje brezplačno 1 m2 površine. 3. Nameščanje plakatov na občinske plakatnike izvaja izvajalec Občinska uprava Občine Markovci. Vsi plakati morajo biti potrjeni s strani izvajalca. 4. Plakatiranje zunaj plakatnikov je dovoljeno samo z soglasjem lastnika stavbe ali zemljišča. Plakati in transparenti, ki so nameščeni v nasprotju s tem sklepom, se odstranijo na stroške izvajalca. 5. Za izvajanje plakatiranja se uporabljajo določbe odloka o plakatiranju v občini Markovci (Uradni list RS, št. 118/00). 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. [tevilka: 015-04/02-6 Markovci, 5. 9. 2002 Franc Kekec, župan občine Markovci SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za lokacijski načrt P11-S6/3, Breg, območje A - vzhod ki bo v ponedeljek, 4. 9. 2006, ob 10. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za del poselitvenega območja P11-C1 staro mestno jedro (del) »Obrežje ob Dravi« ki bo v ponedeljek, 4. 9. 2006, ob 11. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za lokacijski načrt za območje P11-P1/2 Industrijska cona - sever ki bo v ponedeljek, 4. 9. 2006, ob 12. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za strategijo prostorskega razvoja občin v Spodnjem Podravju za mestno občino Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale ki bo v ponedeljek, 4. 9. 2006, ob 13. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar Na osnovi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97), 8. člena Odloka o plakatiranju v občini Majšperk (Uradni list RS, št. 85/04) in 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 34. redni seji dne 17. 8. 2006 sprejel naslednji SKLEP o določitvi plakatnih mest za redne volitve v občinski svet, volitve župana in volitve članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Majšperk za leto 2006 I. 1. Na avtobusnih postajališčih Vsak organizator volilne kampanje za volitve v občinski svet, volitve župana in volitve ~lanov svetov krajevnih skupnosti ima v naselju Maj{perk na razpolago eno plakatno mesto in dve plakatni mesti v drugih naseljih ob~ine Maj{perk. 2. Na drogovih javne razsvetljave Za vsakega organizatorja volilne kampanje za volitve v ob~inski svet, volitve župana in volitve članov svetov krajevnih skupnosti sta na razpolago dva drogova javne razsvetljave v naselju Maj{perk in en drog javne razsvetljave v drugih naseljih občine Maj{perk. 3. Prenosne table (panoji) Vsak organizator volilne kampanje lahko postavi največ tri panoje v naselju Maj{perk, v ostalih naseljih pa do deset prenosnih panojev, ki smejo biti postavljeni na javnih povr{inah v lasti Občine Maj{perk. II. Postavitev in odstranitev volilnih plakatov izvr{i organizator volilne kampanje na lastne stro{ke. Pred namestitvijo plakatov mora organizator vse plakate potrditi na Občinski upravi Občine Maj{perk. Namestitev plakatov na drogove javne razsvetljave je dovoljena le ob prisotnosti vzdrževalca javne razsvetljave. Sklep o določitvi plakatnih mest se posreduje vsem organizatorjem volilne kampanje za Lokalne volitve 2006 na območju občine Maj{perk. Številka: 041-1/2006-2 Datum: 17. 8. 2006 Dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk Kako srčno si si želel, da bi med nami živel, smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A kruta bolezen bila je mo~nej{a, mnogo prerano zapustil si nas. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru naj ti Bog podari. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Jožefa Bedraca 9. 3 1949 - 18. 8. 2006 IZ BODKOVCEV 32 V bolečini je težko najti prave besede, s katerimi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke in za odigrano Tišino, g. Zvonku za ganljive poslovilne besede, podjetju Mir. Hvala sodelavcem podjetja Les Ptuj, Komunali Ptuj, Merca-torju Ptuj, Vrtcu Ptuj, MP-ju Ptuj, Hotelu Roškar in M.R. com-mercu Maribor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat ISKRENA HVALA! V globoki žalosti žena Slavica in otroci z družinami Že je žito dozorelo, pomladno cvetje odcvetelo in luna mila, čista kot srebro, toda vse lep{e so sijale našega dobrega očeta - moža oči, njegov nežen nasmeh je ugasnil pred tremi leti, v soncu najlepšem sijaju, a ni dneva - ne noči in vedi, povsod si z nami v srcu Ti. V SPOMIN Vinko Kolaric MLINSKA C. 11, PTUJ 28. 8. 2003 - 28. 8. 2006 Ostaja spomin v naših srcih, Tvoja dobrota, Tvoje pridne roke. In hvala vsem, ki posvečate misli in postojite ob njegovem grobu. Z bolečino in ljubeznijo v srcu tvoji najdražji www.tednik.si GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! V SLOVO Mojemu stricu Valbonu Hadjijaju IZ UL. VIDE ALIČ 27 Res je, da te ni več z nami, in res je, da mora najlepša zvezda vedno sijati na nebu in vem, da bo tvoja vedno sijala za mene. Tvoj Patrik Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in nepozaben spomin na te. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in tasta Franca Groska IZ LOČIČA 20 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala g. župniku Jožefu Rajnerju za cerkveni obred, hvala g. Zvonku za molitev in ganljive poslovilne besede, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič. Posebna hvala družinama Skurjeni in Čeh za nesebično pomoč v teh dneh. Žalujoči: žena Hanika, hčerka Ivanka z Brankom, vnuki Mitja, Martin, Matjaž So dnevi in dnevi enaki vsi. A pride dan usode, življenje spremeni, ko tebe več ni, čeprav v mojem srcu boš vedno ti. V SLOVO bratu, svaku in stricu Valbonu Hadjijaju IZ UL. VIDE ALIČ 27 Od dragega se bomo poslovili danes, v petek, 25. avgusta, ob 14. uri na ptujskem pokopališču. V globoki žalosti sestra Violeta z Milanom in sinom Patrikom Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, zeta, svaka in strica Franca Kukovca 29. 5. 1950 - 9. 8. 2006 IZ PRVENCEV 18 V bolečini je težko najti prave besede, s katerimi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem CePZ in MPZ Markovci za lepo odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa, molivkama in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, nate mislimo vsi. SPOMIN 28. 8. 2005 - 2006 Tiha bolečina spremlja spomin na 28. avgust 2005, ko je nehalo biti srce Avgu{tina Me{ka MLINSKA CESTA 5, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, poklonite šopek ali se ga spomnite z lepo mislijo. Vsi njegovi Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si hotel in zlato srce si imel. V duši zaboli, oko se orosi, zelo je živ spomin na najine skupne srečne dni. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 27. avgust 2005, ko si nas za vedno zapustil, ljubi mož, stric, svak, boter, prijatelj Franc Dobaja DORNAVSKA 16, PTUJ Ne vemo, zakaj usoda je tako hotela, da najdražje nam je vzela, a v naših srcih vedno lepa misel nate bo živela. Hvala vsem, ki prižigate sveče ter z lepo mislijo obudite spomin nanj. Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Lojzka in vsi tvoji, ki so te imeli radi Ptuj • Obiskala nas je Danica iz Melbourna » Pri nas v Avstraliji je zdaj zima « Poslušalci Radia Ptuj se bodo zagotovo spomnili, da se ob nedeljskih jutrih s svojimi pozdravi in glasbenimi željami prek elektronske pošte pogosto oglaša tudi poslušalka Danica iz Melbourna. Presenečeni smo bili, ko se je v nedeljo, 13. avgusta, med obiskom v domovini oglasila tudi v našem uredništvu. Bilo je čisto običajno nedeljsko jutro, ko je nekaj po 8. uri v studiu Radia Ptuj zazvonil domofon: »Dobro jutro, ali bi lahko govorila z gospodom Ozmecem?« je bilo slišati ženski glas na oni strani, pogled na monitor varnostne kamere pa je dal vedeti, da je ob ženski še nek moški. Ker sem imel toliko časa, sem skočil do vrat in do tedaj še neznani gostji odprl. Kako presenečen sem bil, ko je pred mene stopila ženska in mi pojasnila: »Jaz sem Danica Štern iz Melbourna, tista Danica, ki prek interneta rada poslušam Radio Ptuj in se vam tudi pogosto oglašam. Z mano je tudi mož Silvo, sin pa je še v postelji.« Presenečen sem oba nevsakdanja gosta iz tujine z veseljem povabil v studio in kmalu je stekel pogovor. Še posebej zgovorna je bila Danica: »Na nekajdnevni obisk v Slovenijo smo prispeli 29. julija, sedaj sva pri sorodnikih v Dražencih in to sem izkoristila za obisk na Radiu Ptuj. Pri vas je tako lepo vreme, sončno in toplo je, pri nas v Avstraliji pa je sedaj zimski čas, mrzel veter piha, snega pa zaenkrat še ni. Kake tri ure se moramo peljati iz Melbour-na, če ga hočemo videti.« Torej ste po rodu doma iz Dražencev? »Ne, rojena sem v Ptuju, svojo mladost in ves čas do svojega odhoda v Avstralijo pred 20 leti pa sem živela v Dražencih.« Kaj pa v Avstraliji, ste ves čas bili v Melbournu? »Da, odkar sem v tej deželi, živim - pravzaprav živimo - z družino v Melbournu. Sicer sem redno povezana s sorodniki v domovini prek telefona in pisem, v največje veselje pa mi je, da lahko prek interneta poslušam in si dopisujem z Radiem Ptuj.« Avstralija je tako daleč vstran, zagotovo je pri poslušanju našega radia nekaj časovnega zamika? »Da, mislim, da je pri sprejemanju signala kakih 30 sekund zamika, ampak slišimo ga kar dobro, včasih je vmes nekaj šuma, ampak to je verjetno zaradi razdalje. Z možem ga obvezno poslušava ob sobotah in nedeljah, če je možno, pa tudi med tednom, predvsem zjutraj, preden greva v službo.« Tudi sicer je med Ptujem in Melbournom nekaj ur časovne razlike. Ko je recimo pri nas ob sedmih zjutraj, koliko je takrat pri vas? »Pri nas je takrat okoli treh popoldne; ko poslušamo nedeljski jutranji klepet na Radiu Ptuj, smo navadno že zbrani po nedeljskem kosilu na čaju ali kavici, ob kakem pecivu in vsi vas radi poslu- Foto: David Breznik Danica z možem Silvom in voditeljem nedeljskih jutranjih oddaj na Radiu Ptuj Martinom Ozmecem Foto: M. Ozmec Naša ,gosta iz Avstralije sta z veseljem prelistala tudi zadnjo številko Štajerskega tednika in ga takoj naročila v Melbourne. šamo.« Imate Slovenci v Melbo-urnu kakšno slovensko društvo? »Seveda, kar pet slovenskih društev imamo samo v Melbournu, sicer pa jih je po Avstraliji še več. V Melbour-nu imamo celo dve radijski postaji, ki imata oddaje v slovenskem jeziku - ena oddaja dvakrat na teden po eno uro, druga pa ima vsak teden svojo enourno oddajo. Radi poslušamo obe, saj nas poleg dogodkov v domovini obveščata tudi o aktualnostih iz vsega sveta.« Kako dolgo pa ostajate v Sloveniji? »Na žalost greva nazaj že v sredo (16. avgusta), čaka naju služba in druge obveznosti.« Kako dolgo pa traja polet, menda okoli 20 ur? »Še več: ko sva potovala sem, je trajal letalski prevoz dobrih 22 ur. Iz Melboruna smo leteli najprej v Dubaj, nato pa v Rim, kjer sva ostala teden dni, da sva si lahko ogledala tudi večno mesto.« Kdaj pa ste bili pred tem zadnjič v Sloveniji? »Ped tremi leti je bilo in od takrat ni bilo čutiti kakih Napoved vremena za Slovenijo Zrel grozd Jerneja (24.) dobiti dosti bo sladkega vinca piti. ^ 17/13 Danes bo sončno z občino povečano oblačnostjo. Več oblačnosti bo čez dan v severni in zahodni Sloveniji. Predvsem tam se bodo občasno pojavljale krajevne padavine, tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 20 do 27 stopinj C. V noči na petek in v petek dopoldne se bo dež od zahoda okrepil in zajel vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte. Najmanj dežja bo v vzhodni Sloveniji. Popoldne bodo padavine postopno slabele. V soboto bo spremenljivo oblačno, občasno bodo krajevne plohe. velikih sprememb. Za oba je bilo veliko presenečenje najin prvi obisk v domovini. Takrat sva prišla domov po 15 letih, kajti od leta 1986 do 2001 nisva uspela. Takrat je bila razlika zelo velika, na vseh področjih, tu je bila že demokracija in velik razvoj.« So, kar se tiče tega, Avstralci veliko pred Slovenci? »Mislim, da ne, danes je že tudi v Sloveniji vse v dobi računalništva, interneta, digitalnih kamer, mislim, da kar sledimo svetovni razvoj. S tehniko smo nekje na istem: imamo internet, sodobne računalnike, imamo mobilno telefonijo, po tej zaslugi je pravzaprav svet zelo majhen. Mogoče je nekaj razlike v plačah, pri tem še v Sloveniji malo zaostajamo.« Kakšna pa je recimo povprečna delavska plača v Avstraliji? »Kakih 600 avstralskih dolarjev, ampak na teden; se pravi, da se zasluži na mesec okoli 1800 do 2000 avstralskih dolarjev. Trenutno pa je tečaj 145 tolarjev za en avstralski dolar.« Hvala za obisk v studiu. S kakšnimi občutki se vračate v Melborune? »S prelepimi, te tri dni v domovini bomo skupaj s sinom izkoristili tudi za ogled prekrasnega Ptuja in okolice, morda bo čas tudi za kakšen drugi kraj, v glavnem pa bomo pri naših v Dražencih. Rada bi se zahvalila Marti in vsem svojim sorodnikom tukaj v domovini. Hvala vam za prečudovite trenutke, hvala za prijetno gostoljubje.« In kdaj nameravate spet obiskati domovino? »Morda čez kaka tri, štiri leta. Veste, kar veliko je potrebno vnaprej planirati, usklajevati, pa tudi poceni ni tak hec, čeprav si vsi želimo, da bi bili čim večkrat med domačimi. Morda pa se bo spet kdo od sorodnikov odločil, da nas obišče v Melbournu. Tudi oni namreč prihajajo k nam.« Pred slovesom smo Danici in njenemu možu Silvu zavrteli najljubšo melodijo Pelji me na tisti kraj Majde Petan, med poslušanjem pa smo jima predstavili še Štajerski tednik. Z zanimanjem sta ga prelistala in bila tako navdušena, da sta ga takoj naročila. »Nisva vedela, da je v tem časopisu toliko novic iz domačega okolja, z veseljem ga naročiva in mislim, da ga bo tam doli v Avstraliji prebralo kar precej Slovencev.« Lep pozdrav torej tudi vsem Slovencem v Melbour-nu in drugod po Avstraliji. Naj postane tudi Štajerski tednik vaša vez z domovino! In če ga ne boste uspeli dobiti pri Šternovih v Melbo-urnu, lahko preberete nekaj najpomembnejših sestavkov tudi na spletni strani www. radio-tednik.si. M. Ozmec Zanimivosti Turkmenbaši svojo knjigo poslal večjim knjižnicam po svetu Aškadabad (STA/AFP) - Turkme-nistanski predsednik, avtoritarni Sa-parmurat Nijazov, sicer bolj znan kot Turkmenbaši (Voditelj vseh Turkme-nistancev), je več kot 2000 primerkov svoje knjige Ruhnama (Duhovno sporočilo) poslal večjim knjižnicam po svetu, so v sredo sporočili s turk-menistanskega ministrstva za kulturo. Knjigo, prevedeno v 32 jezikov, so poslali 1222 knjižnicam v več kot 160 državah, namen tega dejanja pa je "mednarodni skupnosti predstaviti duhovni zaklad turkmenistan-skega ljudstva in njegove vrednote prek dela Turkmenbašijevega duha," so še navedli na ministrstvu. Nijazov je sicer nedavno obljubil, da bo vsak, ki bo njegovo delo prebral trikrat, "odšel neposredno v nebesa". Ruhnamo, ki jo označujejo tudi za turkmenistansko duhovno ustavo, je Turkmenbaši spisal leta 2001, natisnili pa so jo v več kot milijon izvodih. O delu se učijo v šolah, vse državne uradnike v Turkmenistanu pa vsako leto preizkusijo o njihovem znanju knjige. Tudi pri iskanju zaposlitve je v Turkmenistanu potrebno pokazati poznavanje Ruhname. Na Kitajskem učitelji ne bodo več smeli žaliti učencev Peking (STA/AP) - Kitajski parlament razmišlja o sprejetju zakona, ki bi učiteljem prepovedoval žaljenje učencev. Kitajski poslanci so se tega vprašanja lotili, potem ko so v državi prejeli številne pritožbe zaradi poniževanja v šolskih klopeh. Ukrep bo učiteljem prepovedoval žaljenje in fizično kaznovanje učencev, gre pa za dopolnilo k zakonu o zaščiti otrok, o katerem prav tako razpravlja kitajski kongres. Kršitelji ukrepa bi se lahko soočili z izgubo službe ali administrativnimi kaznimi, ni pa znano, kako bodo opredelili žalitev, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Glede na izsledke študije, ki so jo na Kitajskem opravili lani, 81,45 odstotka osnovnošolskih učencev žalitve s strani učiteljev navaja kot svoj največji šolski problem. Bono v bolnišnici obiskal bolnega Pavarottija Pesaro (STA/dpa) - Pevec irske glasbene skupine U2 Bono Vox italijanskemu opernemu pevcu Lucianu Pavarottiju v težkih trenutkih stoji ob strani. Po poročanju italijanskih medijev je šele sedaj postalo znano, da je glasbenik tenorista, ki je bila julija v New Yorku operiran zaradi raka, nenapovedano obiskal na njegovem domu v Pesaru. Kdaj točno je do obiska prišlo, ni navedeno. Sta pa Bono in Pavarotti v omenjeni hiši že leta 1995 vadila za skupni nastop na dobrodelnem koncertu "Pavarotti and Friends", na katerem sta v duetu zapela uspešnico U2 Miss Sarajevo. ABA PTUJ Blillaittnilitf. PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIK/, GARAŽNA VRATA štuki 26a ||Smwer^)éna> Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 "miíAfKWit Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišína vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela STE BILI POŠKODOVANI P^RAVNAW V PRO^ ^ ! NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Erí/E-i/říiSí 080 13 14 PE PTUJ, Vodnikova 2