d«n raaa« aedtlj In pr ¿„jj ««p* "s-na.7» Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^TEAR XXXL Cm* lia ta j« 96.00 Urodntikl In ttpravnlAkl prostori: S667 South Lawndala Av«. Off Ico of Publication: X667 South Lawndala Av«. Tel« phono. Rookwall 4904 at ChloMo. LL ■ Jiimii 1«. IMS. U«t.__ am iIOnitw «f Marek I. I ITS. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JULIJA (JULY 21). 19.19 ancija odobrila nacijsko jarmljenje Češke Accaptanca for «ailing at ap«clal rata of poeta*« provided for H action UM, Act of Oct I. 1M7, authorised on J una 14, 1918. " 1 1 ■ ■■ Subscription »6.00 Yearly &TEV.—NUMBER Ml finska pogodba z Uničijo obnovljena IKO VESELJE V BERLINU 20. jul.—Francija, ki militaristično zvezo češkoslovaško republiko, »j priznala podjarmljenje in Moravske po Nemčiji, »nje je prišlo indirektno trgovinske pogodbe Francijo in Nemčijo. De-pogodbe so bili včeraj ob-eni. eljavnost pogodbe je potek-junija tega leta, zdaj pa podaljšana do 30. junija injetfa leta. Na podlagi bo Nemčija še nadalje kvala železno rudo iz Fran-, obratno pa bo Nemčija po-v Francijo blago, izdela-tovarnah na ozemlju, ki ga ila nemška armada. Poprav taki, kakor jih je ovala prejšnja pogodba med cijo in Češkoslovaško, er Slovaki ja ni del Nemčije, m blaga v Francijo iz Ce-Moravske znižan za 25 otkov. Francija je morala priatati na slično znižanje blaga v Češko in Morav- »ncija je šla še dalj v pri-pju nacijske nadvlade v Če-Moravski, ko je pristala itevo glede vrnitve češke-utva, katerega je obdr-je Hitlerjeva armada Praga Francoske kon- 4W¿mi Nemci zapuščajo južno Tirolsko Zagotovila italijanske vlade Botaano, Italija, 20. jul. — Nemci so pričeli zapuščati južno Tirolsko. Veliko število je že odpotovalo preko Brennerskega prelaza v Nemčijo. EvaJtuacija je bila odrejena v smislu dogovora, ki sta ga sklenila Mussoli-ni in Hitler. Velika večina nemških prebivalcev v južnem delu Tirolske je. nezadovoljna. Mnogi se upirajo izselitvi iz krajev, kjer so njih pradedje živeli stoletja. Prav tako se upirajo poitalijan-čenju. Italija je dobila južni del Tirolske po razsulu avstro-ogr-skega cesarstva kot plen, ker se je v svetovni vojni borila na strani zavezniških držav. Vsi tujci in turisti so dobili ukaz pred desetimi dnevi, da morajo zapustiti tirolske kraje. Prizadeti so Angleži, Francozi, Švicarji in Holandci. Konzularni uradniki bodo skrbeli, da bodo interesi teh, zlasti pa onih, ki imajo imetje, zaščiteni. Tu pravijo, da je italijanska vlada obljubila, da bo plačala odškodnino veem tujcem, ki bodo morali zapustiti svoja posestva. Vprašanje odškodnine bo rešeno s pogajanji z angleško in Nemčiji so bile z veseljem v Berlinu. Uradni krogi naglasajo, "da ni nobene ki bi mogla ustaviti pohod i»ke Nemčije. Velika Brita-bo morala tudi dati konce-Japonski na Daljnem vzho-ltalija in Španija sta na na-ni. Os Him-Berlin je da-močnejša nego je bila kdaj Kakor Francija, bo tudi Britanija kmalu spozna-je storila napako, ko je bila pomoč Poljski." so pričeli spet govoriti 'jelski Ukrajini, katero bi f rad dobil pod svojo kon-lz tnske blo-»ngl-Äke koncesije v Tien-j *"*J«ka, *o bila pretrga-zunanji minister ' Anto i„ angleAki posla-' < raigie sU 1 ' v*krat konferirala. De- .....tu pravijo, ** * ila v jezi. 1^'Nlanik je po polo-dobil nov« in-d je udrihal po premierju in ga obdolžil, da zametuje demokratične principe in hoče vladati kot diktator. Chamberlaina je opozoril, da angleški parlament ni fašistični vrhovni svet, niti nacijska zbornica, ki se včasi sestane v Berlinu, da potrdi vse, kar zahteva Hitler. Archibald Sinclair, vodja liberalcev, je očital premierju odgovornost za zavlačevanje pogajanj z Rusijo. On je zahteval, da parlament nadaljuje svoje zasedanje, dokler ne bo vojaški pakt sklenjen z Rusijo. Chamberlain je v svojem odgovoru kritikom priznal, da ao ■e pogajanja zavlekla, toda on vseeno upa, da bo podal defini-tivno izjavo o rezultatu pred za-ključenjem zasedanja parlamenta. Kljub opoziciji je bila resolucija, da gre parlament na počitnice 4. avgusta, «prejeta z 208 proti 147 glasovom. angleške koncesije v TienUinu. Istočasno je bilo naznanjeno, da ae je ie več Jfrritsklh firm v Tlen-tainu odločilo za zatvoritev svojih uradov, ker ne morejo izvrševati poslov zaradi japonske blokade. Domače vesti Is Miunettote Ely, Minn. — Te dni je naglo umrl rojak John Stublar. Pri delu v rovu mu je prišlo slabo in ko se je s težavo privlekel domov, se je zgrudil mrtev. Zapušča ženo in dve hčeri. - Vesti iz Calumeta Calumet, Mich.—V bližnjem Trimountainu je avto ubil Ignaca Kučana. Podrobnosti o njem niso znane.—Gostilničar Mike Sutej je 10. t. m. odšel v stari kraj na obisk. Nov grob v Illftnoisu East Moline, 111.—Tu je umrla Mary Zore, stara 62 let in doma iz Čateža na Dolenjskem. V Ameriki je bila 41 let in tu zapušča tri sinove, tri hčere, dva brata in sestro. Nov grob v Klarem kraju Farrell, Pa.—Frank Kramar je prejel iz Iške vasi pri Igu pismo, v katerem mu naznanjajo, da je tamkaj 6. julija umrl njegov oče Josip Kramar v starosti 72 let. V Ameriki zapušča dva sinova in dve sestri, v stari domovini pa dva sinova in pet hčera. Tisk molči o usodi tirolskih Nemcev Naciji odklanjajo zunanje vmešavanje Berila, 20. jul. — Nemška javnost je bila le deloma informirana o kupčiji med Hitlerjem in Mussolinijem glede prisilne izselitve Nemcev iz južne Tirolske, katero je Italija dobila po rassulu starega avstro-ogrskega ski tisk molči o tragediji tirolskih Nemcev, ker se boji ljudske nejevolje. Mnogi Nemci kljub temu kažejo simpatije do svojih rojakov, ki bodo pognani iz krajev, v katerih so njih pradedje stanovali stoletja. Te kraje so obiskovali in občudovali njih lepoto ter gostoljubnost ljudi, ki govorijo isti jezHc. List Frankfurter Zeitung piše, "da je veliko Število Nemcev zapustilo južno Tirolsko prostovoljno. Zdaj je bil sklenjen dogovor z Italijo glede reguliranja izseljevanja." Drugi,nacijski listi pišejo slično, noben pa ne omenja, da so tirolski Nemci zpdovoljni s kupčijo, ki sta jo sklenila Hitler in Mussolini. Tisk hoče usmeriti nejevoljo Nemcev v drugi tok, da zmanjša tragedijo prebivalcev južne Tirolske. Ta napada francoske časopise in jim očita, da potvarjajo vesti. Dalje omenja, da je bilo veliko Nemcev izgnanih iz Alzacije-Lorene in Poljske kot posledica versajske pogodbe. Francozi ae niso jokali nad izmenjavo Turkov in Grkov po avetovni vojni. List Voelkische Beobachter svetuje francoskim žurnalistom, naj se zanimajo za administracijo v Siriji, kjer francoske avtoritete zatirajo gibanje domačinov za neodvisnost, ne (m vme- WASHINGTON OPAZUJE DOGODKE V EVROPI Kongreena akcija v pri-log Nemčiji in Italiji ANGLIJA IN FRANCI-JA V ZAQATI Washington, D. C.—(FP) — Ko je nižja kongreana zbornica odglasovala, da provizija glede embarga za izvos ameriškega orožja v nevtralnostnem zakonu ostane v veljavi, je zavladalo veliko veselje v Berlinu, Rimu in Tok i ju. Agresivne države so bile s tem obveščene, da gredo lahko naprej in ds Amerika ne bo pomagala Angliji in Franciji v slučaju napada. Nemčija in ItaUja vesta, da ne moreta dobivaj potrebščin v Ameriki, če se zapleteta v vojno. Angleška in francoska bojna mornarica bi lahko ustavila trgovino z Ameriko. To so vedeli v Rimu in Berlinu, skrbelo pa jih je le vprašanje ameriške pomoči Angliji in Franciji. Ta skrb je bila z akcijo v kongresu odstranjena. Washingtonaki krogi, ki opazujejo razvoj dogodkov v Evropi in Aziji, naglsšajo, da sta Velika Britanija in Francija sami odgovorni za rasmah fašizma in nacizma. Vse, kar so fašistične sile zahtevale, ata jim prinesli na krožniku in zdaj žanjeta, kar sta sejali. Ako bi se Anglija in Francija uprli japonski agresiji v Mandžuriji I. mi, ne bi Japonci danes ogražali njunih interesov na Kitajskem. E-dino Amerika je ofapodila japon-ebaodba ni našla odmeva v Angliji in Franciji. Ako bi Anglija in Francija držali dano obljubo in pomagali češkoslovaški republiki, ne bi danes Hitler pretil z aneksijo Poljske in Albanija bi bila še vedno neodvisna država. Nacijska Nemčija, ki je dobila vse, kar je zahtevala, ne bi nastopala tako predrzno. Zdaj Anglija in Francija plc-dirata za ameriško pomoč, ker sta v škripcih. Gre za njune interese, ne za druge, toda apeli so prišli prepo/.no. Ameriški kongres je že demonstriral, da bodo Združene države držale roke proč od konflikta, kakor sta Anglija in Francija držali roke proč in mirno gledale |x>četje roparjev vsa zadnja leta. Roosevelt odobril gradnjo letalskih baz Washington, D. C., 20. Jul.— Predsednik Roosevelt je odobril načrt glede gradnje letalskih in mornaričnih ba/. na treh otokih na Pacifiku in v Kodiaku In Kitki, Alaska. Kongres je sprejel zadevni načrt v zadnjem aprilu. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C.—Nlija kongresna zbornica je ainotl sprejela zakon, ki sa branju je federalnim uradnikom vsako ak tlvnost v politiki; dalje je nIŠja zbornica i veliko večino odredila preiskavo federalnega delavskega odbora. Pri obeh sklepih je republikansko-demokratska koalicija tvorila večino. WASHINGTON. D. (.—Harrington, upravitelj WPA, je Is-javil, da je stavfca relifnlh delavcev končana. C H 1C A G O. — Armour jeva družba je odklonila pogajanja s unijo (CIO) klavnlšklh delavcev. IA)NDON.—V pogajanjih med Anglijo in Poljsko glede posojila je prišlo do zastoja. GDANSK. — Uboj poljskega vojaka na meji po nacljih je povečal napetost. BIX)EMFONTEIN, JUŽNA A-FKIKA. — TukajSnjl ameriški astronom Earl C. Sllpher je dobil dokase za rastlinsko življenje na planetu Marsu. Aavajo v nemško-italijanake afere. Hitler in Mussolini sta že večkrat demonatrirala, ds znata reševati pereče probleme brez zunanjega vmešavsnjs. Delavski odbor izdal nov odlok Tajne volitve o reprezentaciji pri pogajanjih Washington, D. C., 20. jul.— Federalni delavski odbor je revidiral svojo politiko z odlokom, ki zahteva, da morajo člsni unij tajno voliti glede reprezentaclje pri kolektivnih pogajanjih. Doslej je odbor priznal unijo, ki Je dokazala s danskimi kartami, da predstavlja veČino delavcev, za predstavnico pri pogajanjih. Odlok delavskega odbora so IKJzdravlIi voditelji Ameriške delavske federacije, voditelji CIO pa še niso podali svojega komentarja. Edwin Smith, člsn delavakega odbora, se nI strinjal z odlokom. Revizija |K>lit(ke delavskega odbora je bila naznanjena po razpiau volitev med delavci v klavnicah Cudahy Packing Co, v Denverju, Colo. Unija klavnlšklh delavcev je trdila, da ima večino med delavci in to tudi dokazala s članskimi kartami, toda odbor je kljub temu odredil volitve. Na glasovnici bosta u-ulja CIO in neodvisna unija in delavci bodo odločili, katera naj jih reprezeutira pri kolektivnih pogajanjih. Aretacije socialističnih voditeljev v Gdansku Anglija in Francija kupujeta oroije v Ameriki Washington, I). C., 20. Jul -Velika Britanija in Francija sta kupili največ orožja v Ameriki v prvih šestih meascih tega leta. To ksže poročilo državnega departmenta. Angleška naročila ameriškega orožja so znašala S21,068,221, francoska pa »08,012. Naročila držav latinske Amerike ao v Istem času znašala S4.384.846. Nacijski tisk napada Roosevelta Odmev odložitve revizije zakona nevtralnosti Berlin, 20. jul. — "Roosevel-tova teatrična gesta se je izjalovila," je bil naslov nad vestmi v nacijskem tisku, ki so javljale poraz Rooseveltovega poskusa glede revizije nevtralnoatnega zakona. Berlinaki Lokalan-zelger je napadel Rooaevelta kot vojnega hujakača. Hitlerjev tisk je ožigosal tudi Rooseveltovo agrarno politiko. Očita mu, da potiska pridelovalce bombaža v revščino, ker je njegova administracija omejila produkcijo bombaža na 10,-000,000 hal. Odslovitev 650,000 relifnlh delavcev je Roosovelto-va poteza v kampanji za ponovno izvolitev. Parls, 20. Jul.—Poučeni krogi pravijo, da je odločitev revizije ameriškega nevtralnostnega zakona velik udarec Franciji. List L'Odre piše, da je odloči-tev nova zmaga totalitarnih držav. liomkm, 20. jul.—Angleški voditelji so razočaruni, ker je Roo-sevelt opustil borbo glede revizije nevtralnostnega zakona v sedanjem zasedanju kongresa. Neki predstavnik vlade je dejal, "da se Velika Britanija noče vmešavati v ameriške zadeve, ampak to ne pomeni, da se ne zanima za ameriško nevtralnost-no zakonodajo." Helfta! delavci pikettrajo kUHMe na Ixsig Islands, N. Y., po sklic« stavke. Ameriška pomoč nemškim beguncem London pozdravil Rooseveltovo akcijo Ijondon, 20. Jul. — Akcija predsednika Roosevelta glede xkliranja konference, na kateri naj bi bila razprava o pomoči beguncem iz Nemčije in drugih držav centralne Evropo, Je izzvala odobravanj« v angleških krogih. TI pravijo, da Je Roose-veltova gesta dokaz, da hoče A-merika prispevati svoj delež k rešitvi problema l>eguiicev. Roosevelt Je nsslovil poziv glede skllcsnja konference mednarodnemu odboru za Istguuce. Člani tegs odbors naj bi prišli Washington v prvem tednu Meptembrs in rszpravljali o pro blemu. Odbor, kateremu načelu-Je Američan Myron C. Taylor, tvorijo reprezentance tridesetih držav. Gotovo Je, da ae liodo Velika Britanija, Francija, Holsndsks, Argentina in Brazllijs odzvsle Rooseveltovemu pozivu. Premier Chamberlsln Je sinoči izjavil, da bb njegova vlada še nadalje |s>dpirals begunce, ki mi dobili zsčssno zavetje v Angliji. Nedavno Je bila formirana Mednarodna ustanova s kapitalom milijon dolarjev, ki se bo l»ogajala z državami glede ns-aeljevsnjs beguncev. Mednarodni odbor za begunce je bil ustanovljen pred enim letom lis sugestijo prednednika Rooaevelta. Nacijsko "čiščenje" po-litičnih nasprotnikov VELIKE MILITARI-STICNE AKTIVNOSTI Gdaitsk, 20. Jul. — Nacijska Mitična policija je včeraj zdrobila krošek "socialističnih sa-rotnikov". Nacijske avtoritete so odredile "čistko", da satrejo zadnje ostanke opozicije, 'istočasno pa so tudi naznanile, da je bila policijska sila povečana na 4000 mož. ' Dvajset "marksistov" Je bilo aretiranih na obtožbo zarote in izdajstva. Naciji so zdaj uver-jeni, da Je bila opozicija strta. Samo trije možje, ki vodijo odpor proti nacijskem u načrtu združitve Gdanska t Nemčijo, še niso bili aretirsnl. Nacijske avtoritete pravijo, da aretirani socialisti niso hoteli prlsnati novega položaja, ko so naciji postali mogočna sila. Zdaj so dobile evidenco, da so nameravali pognati v srak javna poslopja in mostove s dina-mitom v slučaju isbruha vojne med Poljsko in Nemčijo. Dalje so "ugotovili", da so Imeli aretirani socialisti tesne svese s neko "sovražno državo". Ta država je Poljska. Mllltaristične aiktivnosti v Gdansku so se povečale. Nove vojaške čete so dospele v mesto In vojaški tovorni avti so se pojavili na costah. Ti vosi jo po cestah med Gdanskom In vojaškimi barakami, ki so bile sfra-jene u<* dveh hribih sunaj mesta. Nov incident se Je pripetil včeraj, ko so naciji zasegli motorni čoln iMilJske mornarice ob ustju rske Vístula. (Naciji trdijo, da Je čoln skušal priti v prista nlAče, ne da bi prej obvestil avtoritete. V čolnu sta bila polj-rfka vojašks častnika. Gdanski senat Je poslal noto Varšavi, v kateri se pritožuje, da so Poljaki zasegli ribe, katere so ujeli gdanski ribiči. Is Varšave je prišlo zagotovilo, ds bodo ribe vrnjene lastnikom. Kooperacija med Španijo in Italijo Madrid, 20 Jul. — Tu |siro-✓ ajo, da Je obisk grofa Člana, italijanskega zunanjega mirila-tra in Muaaollnijevega zeta, re-zultiral v dogovoru glede teanej-áe kooperacije v militarlatičnih in ekonomaklh zadevah, Hl Uns izjava je bila objsvljena v Rimu. Klavniška druiba se izgovar ja Unija CIO pravi, da krii zakon Chicago, 20 Jul. — George A. Eastvvood, |H»dpredsednik klav-niške družbe Armour L Co„ J« sinoči Izjavil, da Je večina delavcev proti oklicu stavk«, s katero je za pretila unija CIO. Dalje Je rekel, da ae kompanija pokori Wagnerjevemu zskonu in da Ihi stavka, če bo okllcshs, kmalu Izčrpala zaloge meas v skladiščih. Prizsdeti bodo tudi farmarji, ker ne Isido mogli pro-dsjstl živine klavnicam. Don llarri«, direktor unije klsvniških delavcev, Je pobil tr-dltev, ds Armour t Co. rešpek-tira Wagnerjev zakon, Ako bi ga, lil "se pogajala Z unijo, ki I-ma večino med delavci v klavni» csh, glede aklenltve pogodbe. Anglija odlikoveda jugoslovanskega regenta Umdon, 20 jul, — Knez Ps-v le, jugoolovariMki regent, je bil odlikovan Dobil j« red viteškega tovarištva angleškega kralja. Psvle In njegova lena Olga. se-atrs ženr keuUkega vojvode, sta bila sinoči gosta anglsškega kralja in kraljice na banketu v palsči Bucklnghsm. M mmê PROSVETA • THK ENLIGHTENMENT I LASTNINA SIXlVKNMKB NA BOD JU rOUrOMNE JKDNOTK ëf tka IkfMM NiUhiJ érU— oselni delavci demokracije ne IhmIo isiznall, dokler bo živel kapitalizem, ki ga Rooseveltov! demokratje in komunisti krpajo, burbonski demokratje s pomočjo republikancev pa kr|>o sproti razdirajo . . . Časnikarski business Glasovi iz naselbin Priprave na federaeijalci piknik v Minnegoti Buhl, Minn.—Priprave za piknik minnesotske federacije so v polnem zamahu po vsem Železnem okrožju. Društva, ki sodelujejo v pripravljalnem odboru, so 314 in 161 v Kitzvlllu, žensko društvo 322 in 110 v Chisholmu. Odbor se pa trudi, da se enkrat zopet vsi skupaj razveselimo v prosti naravi in za boljši uspeh SNPJ. Buhl park, kjer se bo piknik vršil, se nahaja ob državni cesti 169 tik Buhla. Na tem pikniku bomo tudi proslavljali 36-letni-co naše jed note. Vabljena so vsa društva in vse občinstvo od blizu in daleč. Postrežba bo dobra v vseh ozirih, za kar bodo skrbele še posebno članice dru-iltva 322. Torej na svidenje na pikniku v Buhlu dne 30. julija. Max Martz st., 314. Stavku mehanikov v polnem zamahu Detrolt, Mleh.—>Kot je znano, smo zastavkali mehaniki pri General Motors korporaciji v državah Michigan, Ohio in India-na. Stavkarji smo člani avtne unije CIO, ki je v par letih zrasla iz neznatne skupine v mogočnega orjaka in katera ima vse pogoje, da organizira v bodočih etih najmanj dvajset milijonov delavcev. Glavne zahteve stav-karjev so: unljskl znak na vseh modelih in orodju (tool and dies); enaka in zvišana plačilna Kako bo stavka izpadla, bom še poročal. Eno je pa gotovo: ako družba hitro ne poravna stavke, bo paralizirano vse delo na modelih za 1940. To priliko bodo pa seveda izrabile ostale družbe, vrgle svoje nove izdelke na trg in tako posnele smetano. Frank Česen. 8 pota V bolnišnico St. Mary's v Du-luthu si je iz Chisholma prišel zdravje iskat član društva 110 SNPJ, po poklicu zidar. Koliko časa bo tukaj, se ne ve. Sedaj kramljava dnevno skupaj, ker moram biti sam še nekaj časa tukaj. Zadnjič sem omenil, da je v County Homu okraja St. Louis več slovenskih starčkov. Sedaj je naglo umrl starosta Lovšin iz Elyja, s katerim sva bila dobra znanca. Dobro se spominjam kakih 45 let nazaj, ko mu je žena pripeljala iz domovine precejšnjo družino na Ely. Mož je začudeno vprašal: "Kje si pa vse to dobila?" Potem je životaril in skrbel za obilo družino. Pred par meseci sva se zadnjič srečala pri br. Joevu Mav-tzu v gostilni. Kot vdovca sem ga pobaral, da je vedno krepkej-ši, kadar ga vidim, kljub temu, da je 81-letnik. Nasmehnil se je in pripovedoval, da samsko živi in da so ga krivično spravili ob njegovo hišo. Prejšnje čase sva bila večkrat skupaj pri prvaku Francu Lozarju na Elyju.J Zamislil sem se v tega prvaka ajai^ H îflS^P r estvica za posamezne panoge _ mehanikov; čas in pol za celo- l^zarja, kako je životaril in hra- 1'red dobrimi desetimi dnevi smo povedali, kaj mislimo o časnikarskem delu pokojnega L. J. Pirca iz Clevelanda. Pisali smo objektivno, to j«* brez kakšnih osebnosti. Nikdar nas ni brigalo, niti nas ztlaj ne briga, kaj Je delal Pire doma ali v oštarljl. Briga nas le njegovo javno delo, kaj in kako je pisal—in delo te vrste je podvrženo kritiki tudi sto let po smrti človeka. To si naj zapomnijo oni hi|Mikriti, ki nekaj čvekajo o nekih tradicijah, da o "mrtvih govori le dobro," v kar pa mi ne verujemo. Miluauški Obzor se je seveda spotaknil ob to nase stališče. Spotaknil se je s osebne» polemiko, kt r drugačne n« potna. Podtika uredniku Proavete neresnične stvari Imsš zaradi te-KM. ker ne |«>*na njegovih osebnih razmer. Pisati. da IniMta Molek In Zaje "najbrž In mor-dat!) zapUNtila več kot je zapustil Pire (o, y«•?)". je nsitno klepetanje; delati zaključke, zakaj m ali oni raje urejuje glasilo organizacije, kakor tla bi pisal svoj list. je pre|M>«terot-no; očitati drugim urednikom plače, glede katerih sami nimajo noben«* besede, je pa—gola, zelena zavist, ki se resnemu uredniku nikakor ne prilega, zmoten Je pa tega navaden klepe-tun! Mi razumemo Obzorovo «tališče. Bualneaa! Naši ljudje v večini na žalost še najraje čitajo oaebne čvekanje in bizniški časnikar ve, da to (UaUs v sednjt ku«ai) . . dnevno sobotno delo; dvojni čas za delo ob nedeljah in praznikih in sprememba v starostnih pravicah. Kot je razvidno iz pogaja se družba najbolj brani un ga znaka, ker s tem bo unija ubila najmanj petdeset malih skebskih podjetij samo v Detroi-tu. Stavko vodi dobro znani in izkušeni militantni voditelj Walter Reuther, kateremu pridno pomagata njegova brata Victor in Roy. Stavkarji se dobro držijo in vsi znaki kažejo, da bomo zmagali. Piketne straž? se večajo od dne do dne, ker nam prihajajo na pomoč tudi produkcijski delavci, ki so začasno odpuščeni. Na piketni straži imamo mnogo zabave in tudi incidentov. Policije imamo nič koliko; enkrat sem naštel samo pri Cadillac Motor Car Co. (kjer sem upo~ slen) osem in petdeset mož. Mnogi izmed njih se zavedajo, da so tudi oni delavci, dočim so drugi navadne surovine, katerih nikjer ne manjka. Skebov v nekaterih tovarnah aploh nimamo, a v o-stalih jih je pa le peščica. Ti dihurji vporabljajo različne trike, da ae zmusnejo v tovarno, toda gorje jim, če jih opazijo piketi. Nanje se vauje ploha psovk, katerih bi niti pes ne povohal. Martinove! (ftomer Martinovi pristaši) nam v tovarni Cadillac ne delajo mnogo preglavic. Izmeti ttftOO delavcev jih Ima v svoji malhi 52, toda unijske prispevke jih plačuje le 16. Na drugi strani nam pa gredo vozniki tro-kov vsestransko na roko vzlic temu, da so člani AFL. Slovenci so 100«* v stavki. Newyorska razstava Ivan Molek Slika kaže grad pokojnega bankirja O. H. Kahpa v Woodburry-ju, N. Y., katerega je kupil newyovékl' department za sââitacijo. nil poslovno knjižico svoje sestre Neže od prve službe v Trstu in dalje naprej, dokler ni prišla v Ameriko. On je nekaj let pred smrtjo oslepel, prej pa je pri so-rodnici N. N. pridno delal in ku hal. V zahvalo pa je bil zaničevan, dokler se nisem jaz pognal zanj kot za trpečega Joba v bi bil j i. Ko sem tisto opazoval, me je Lozar prosil, naj mu prinesem mazilu za njegove razjedene gli-de. O njegovem položaju sem govoril s takratnim sodnikom, ki mi je dal naslov, kam naj se obrnem. Potem je morala N. N. osnažiti sobo in dati starčku snažno posteljo ter postrežbo, proti meni pa je bruhala vsako-jake psovke. Povedal sem ji, kar ji je šlo In drugi so moje postopanje odobravali. Ko sem I^ozarja pred smrtjo obiskal, sem mu povedal, da tako mora biti. Znano mi je, da je mož imel nekaj trdo prislužene-ga denarja. Spominjam se, da sem mu tudi jaz nekaj dal, ko mi je izročil oni križ, katerega mu je zapustil misijonar Buh, ki je imel prve misijone v Lozarjevi hiši. Mož je imel pod vzglavjem mošnjiček in skrbno pazil nanj. To sem opazil, ko mi je leta 1930 ono reč dal. Mož je takrat še de loma videl. Takrat sem mu bil dal tudi moje stare očali in ne je pohvalno izrazil, da bolje vidi. Par let pred smrtjo pa mu je vid popolnoma opešal. Pri tem razmišljanju sem se spomnil tudi časov, ko sem se v Calumetu shajal pri vdovici Pla-vici, kjer je samoval tudi calu metaki prvak Robič. Spominjam se tudi, kako pokoncu je korakal ¡v paradi za časa konvencije Na- rodne hrvatske zveze prvak Ag-nič v društveni uolftrfnu ajrladi-' vom v roki kot »predsednik Hrvaškega društva sv. Jožefa- In ne-kaj časa pred smrtjo sem ga bil obiskal. Hudo je kašljal, po njegovi sobi pa so brenčale velike muhe. Njegova vnukinja mu je rano prinesla okrepčila. V Calumetu sem takrat obiskal tudi druge stare znance— Rupeta, Vrtino |n več drugih, katerih ni več med živimi. Udeležil sem se bil tudi Vrtinovega pogreba, katerega je vodil njegov sorodnik, tretji škof po Baragu v Marquettu, Mich. Spomin mi sem pa tam obvisi tudi na železnem okrožju Minne-sote pri veljakih, ki se bahajo z bogastvom in so ponosni na svoje imetje. Toda vse je šlo k zatonu. Vse te slike se vrste pred menoj kot težke sanje—spomini. Se nekaj let in padlo bo vse kot v prepad, ker hitimo kot voda k slapu. Doma se boje tujčeve pete, tukaj pa kot pregnanci s trebuhom za kruhom ginevarno, j Matija Pogorele. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O.—Kar se tiče proslave 35-letnice SNPJ 4. julija, katero je priredila na Blainu tukajšnja federacija, jo je dobro opisal br. Matt Petrovich, glavni govornik na tej proslavi. On me je pohvalil, da sem program dobro vodil. Tega sam res ne vem, ker «o bile moje.misli pri hčerki, ki leži v bolnišnici v opas-nem stanju. Kar se tiče Petrovichevega govora, je bil na mestu in nepristranski. Podal je fakte iz zgodovine SNPJ, o njenem delu in vrlinah, ki so bile vedno na prvem mestu kakor so še tudi danes. Nobenega hvalisanja, povzdigovanja oseb ali sličnega, marveč vse podprto z dejstvi. Kdor ga je pravilno razumel, bo porabil vsako priliko v prid SNPJ. Od začetka ni bilo ravno veliko ljudi, toda pozneje so pričeli prihajati od vseh strani, du je bila prava gnječa zunaj in v plesnem paviljonu. Tako je proslava izpadla v zadovoljstvo od vseh strani. Omenjeno je že bilo, da je sestra Glogovšek pripela rdeče nageljne govorniku in društvenim zastopnikom, kakor tudi podpisanemu in fantom-godcem. Naj povem dogodek. Kmalu po programu sem šel v bolnišnico k Kar velja za Jugoslavijo. veii.P za vse druge tujezemske pav i ioni ikv razstavi: »»kh_____:x.pMV,IJOne nan*»v, hčerki. Moji sinovi in Škofova tynta, ki skupaj .igfajo, so mi dali nageljne, nSj jih ji ponesem. Ko šem se poslitvjjal in povedal, da pridem še nazaj, so me videli Petrovich in drugi z več nageljni in me vprašali, kaj bom z njimi. Povedal sem jim, da jih ne-sem v bolnišnico, nakar so mi jih tudi vsi ostali izročili. In res sem to storil in hčerki povedal, kdo jih pošilja. Tako se je zahvaljevala in mi naročila, naj se v njenem imenu zahvalim vsem, da mi je bilo kar hudo pri srcu. Torej hvala vsem. Kot vse kaže, bo hčerka še dolgo v bolnišnici in mogoče tudi ne bo več tako normalna kot je bila. Človeku se dobro vidi, ko ima simpatičarje v nesreči. Drugo jutro sta me .obiskala John Rebol in Petrovich, da smo se še malo pogovorili, nakar so Šli z avtom pogledat še nekaj cvetočih premogarskih naselbin, toda so danes v mrtvilu. Premogovniki so izginili, ne da bi bili izčrpani. Premoga je še dosti pod zemljo, toda ga kopljejo le tam, kjer se producira ceneje. Vidim, da je br. Ivan Molek pričel v srednji izdaji Prosvete iz prejšnjega tedna z opisom svetovne razstave v New Yorku. Katerega predmeta se on loti, tudi vsakega dobro obdela, in tako bo tudi tukaj precej podučne-ga. Tako delajo naši delavski uredniki. Ko gredo na počitnice, potem polnijo kolone s pod-učljivim čtivom, ki ga večina rada čita. Tudi jaz sem imel teden počitnic, toda sem se potem slabše počutil ko prej, ker sem večina noči presedel pri hčerki v bolnišnici in čital, kadar je bila prilika. Razvidno je tudi, da je z ob-hajanjem 35-letnice v več krajih nastala živahna agitacija za SNPJ, kakor tudi za Proletarca. Posebno na za padu so pridno na delu. To kaže, da naprejevci ne bodo daleč prišli s svojim listom. Sploh jih pa ni treba. Kdo pa so in kaj zastopajo ti ljudje? Pravijo, da niso komunisti, ampak le "antifašisti." Vrag jih naj razume, ker prste hočejo imeti pri vsaki stvari, naj bo že karkoli. So kot mavrica, polni barv, zato, somišljeniki, bodite pozorni, ker njih namen posvečuje sredstva. Obdržimo naše liste kot so Pros ve ta, Proletarec in Cankarjev Glasnik. Ali je Naprej kaj koristil poštenemu delavskemu gibanju, odkar izhaja? Nič! Pač pa dosti škodoval tudi pri SNPJ, ker dela razdor. Na svojo stran je dobil le tiste, ki niso trdni in one, ki imajo posebne ambbicije ali jezo proti raznim osebam, ki so aktivne pri poštenem delu. In te bi radi ugonobili, ker so jim trn v peti. Joaeph Snoy, 13. razstavi: vabijo ameriške turi Z v ^ je, zato najraje razstavljajo on i. ,Vo* zanima turista s polno mošnjo dot^ izjema je menda Švedska. Giefck* paviljonov, ki jih nisem videl v °mh V morem nič reči. — notr»njo«t® Angleški paviljon je velik « i . ■ »vojen, ,l„gu. v njem o^.'^*'*! trije parobrodarstvo in svoje u. " "1 je menda tradicija v monarhijah a TI zelo počasi demokratizirajo v dejani, ?"! besedičijo o demokraciji. J njU' ^ I V francoskem paviljonu, ki iA tll/1- , I nekoliko drugače. Dali Franci J na svoje mdustrije-imajo kar cel vlaT Ijen med drugimi 8tvarmi-80 se pobrio^B vsem za kulturno stran svojega svojo revolucionarno preteklost, dod^ J prikriti svojo kapitalistično sedanjo ^ J šanjem politične in civilne demokracil M coski paviljon je vsled tega urejen Ji0 JI in bogato okrašen z umeninami in «urtl ki prej spadajo v muzej. V soseščini teh paviljonov se nahaii I okrogla stavbica Lige narodov in razum J smo stopili notri. Slike in teksti na at^h! žejo, kaj je Liga dosegla do dane«, polji je mlado dekle predavalo o vseh moK(j«hl manitarnih nalogah Lige. Skoda, ker ni I besede, ne slike, o velikih neuspehih in udj Lige narodov ... To bi bilo zanimivo in obj nepopisno tragično. Ko sem se še enkratl na paviljonček Lige narodov, mi je nekaj rj da nalikuje—grobnici. 1 Gremo mimo Mehike in prime me rado! nost, kaj imajo. Precejšen prostor z uJ podom je skoro prazen, razen starinskih J nov, ki predstavljajo ma>anske in azteškel ke in simbole. Mehiška vlada je razstavil glavnem spomine na sivo preteklost svoje J lje. Le nekaj malega spominja na danJ čase, v katerih se mehiška republika težkol z ignoranco lastnega ljudstva in zunanjo akcijo. Paviljon Sovjetske unije vidiš že od dj kajti javlja se ti po svoji odlični struktur vitkem stolpu z ogromnim likom delavca vrhu, držečega v desnici zvezdo, ki je po rdeče osvetljena. Stavba, zgrajena v polkri ima na sredi dvor, na katerega prideš po kem stopnišču, ki je spodaj obrobljeno z p mi rož žive rdeče barve. To pa še ni vsi čina. Na koncema dvora vihrata dve krvavo či zastavi. Od zunaj so na stenah poslopja I in krog vklesani okraski, ki zaznamujejo en sovjetskih republik. Ce bi sodil tuje države po razkošjtuijili paviljonov, bi moral zaključiti, da je Ru najbogatejša država na svetu. Sovjetski viljon je najbogatejši, po svojem materialu sijajnejši med vsemi—čisto nič proletanl ni na njem. Vodnik nam je povedal, da je mo zgradba stala šest milijonov dolarjev. Z jen je iz osemnajstih vrst ruskega mramorj ko bo razstava zaključena, bodo ta mn vzeli nazaj v Rusijo in postavili iz njega m v Moskvi. Torej že samo prevažanje tega gocenega kamna sem in tja bo stalo oiiromi denarja. V notranjščini sovjetskega paviljona ii na steni velikanski zemljevid Rusije, ki je zaik iz žlahtnih kamenčkov. Zemljevid j« gosto posut z diamanti, ki predstavljajo n mesta in čudovito lepo odsevajo, dočim jej no mesto Moskva—debel kos čistega rut Samo ta zemljevid je vreden najmanj tnal ne dolarjev. Ne vem, čemu ta baharijs t košjem—značaja parasitskih razredov. » so ruski revolucionarji preklinjali konca cijo bogastva na carskem dvoru v nečimur lišpu, ki je brez koristi za praktično rabo. i pak to je še bilo pred revolucijo .. . Med predmeti imajo ruske iMelke^ traktorjev, letal, industrijskih stroje^»" modernega orodja itd. Predstave v film«! (Dalje na 3. strani.) Pred dvajsetimi leti Se o izletu mladine (leveland. K j ta mladina, ta ga piha, ker je spočita, zdrava in brez skrbi. To se je pokazalo zadnjo nedeljo, 16. julija, na izletu mladinskih krožkov, ki se je vršil na novi farmi elevelandskih društev SNPJ. Ko smo na zadnjem sestanku društvenih odbornikov soglasno |K>trd11i nakup teh izletniikih prostorov, se je takrat tudi sklenilo, naj se sranžira prvi izlet za mladino, to je za cleveland-ske krožke SNPJ. Rečeno, storjeno. Odbor je šel ns delo. otroci (ta veseli In so komaj čakali tistega dneva. Zadnjo nt»č niso (Dalje na S. «trani.) (Iz Prosvete, 21. julij« 191») Domače vesti. V Worcesterju, H. Y^ mrl 39-letni Anton Zadel iz Babne** P«* Ložu. Delavske vest». Rudarska stavka * se širi; 170,000 delsvcev v boju. U inozemstva. Nemšks vse mirovne pogoje. Plačat. m prostih urah zapo-Na večje državne dobave krat ni misliti, o čemer so ¡trski zastopniki informi-Del&vci ne najdejo praye. fe za dejstvo, da ravno ko-rudnik ne dobi večjih do-čeprav je premog po izjavi «vnjakov brezpogojno upo-Po ostalih slovenskih ikih, tudi majhnih, redno dočim je v Kočevju pra-anje spet na dnevnem redu. rji »o uverjeni, da bi se lah-liel izhod, če bi nekateri to hoteli. Doseči od stra-iave dobavo nekaj sto ton Iga, ni pretežka zadeva, te-avatvu ne bo nihče dopo- il rudarskimi družinami obupna beda. Pojdimo na ik «prehod, pa se bomo pre-Kotem. Po kolonijah se gonimo o dobavah, o delu in • bi družine prišle do najnuj-hživil. Med njimi so mnoge ivilnimi otroki, ki jih že mesecev obiskuje samo še n »krb'\ V konzumu so vsi kni, tako da znaša skupni i* okrotf 30,000 din. Podli od nikoder, samo Delav-kornica je poslala celih in, s katerimi si naj po- 0 stotine ljudi. Podpore »lila izvoljenim delavskim »kom, temveč Vincencijevi wnci. ki jo bo seveda po preudarku" razdelila. 1000 OL celo 1400 rudarjev ' v našem rudniku le še Med njimi so skoraj vai *«. le kakih 10 je Nemcev, 1 prepojeni z nikakim >< nam sovražnim duhom, (•»¡sinih, govore torej zla-¡eionalni razlogi za to, da Pevski rudnik dobave in »rudarji redno zaposlitev, «jmo se, da živimo na Ko-J*. od koder gre vsaka naj- * »euRodna vest i»o svetu. "e tekstilni to-na najbolj« poti, da Skrb ta golo živi je* JU(J« "aj Ik, podlaga , "'""ambnemu delu zla-*rridno mednih krajih! ¡¡* ""»rt otroka v baraki C d(vi......uniji • je vnela Milu mestnega ■'"■.pritVIju ► brezjs>selna [¡™v» in njena K «vojiml otroki v N,4,iki revščini ne< ba-po-kjer de lav-hčerka ^ ; praM2 je prišlo nekemu uradniku ameriške vlade na misel, da bi lahko velikanske tundre jelenovega mahu prav tako Izrabili kakor na taponskem, kjer t njim pre žlvljajo velikanske črede sever nih jelenov. 2e prvi poskusi kmalu nato so uspeli nad vse pričakovanje in danes goje v Alaski največje črede severnih jelenov na svetu. V začetku ao bile velike težave; na eni strani v tem, ker Je bilo treba bivše lovce na mrože, kite in morske pa« naučiti gojenja severnih jelenov, po drugi strani je bilo pa teiko priskrbeti sposobne učitelja. 8e-vernosibirski Eskimi ao ae branili iidati akrivnoat gojanja, ker to pri njih pomeni Izdajo, ki jo kaznujejo a amrtjo. Druga postava Jim spet prepoveduje žive živali oddajati v druge dežele. Po velikem naporu se je naposled vendarle posrečilo pri Tun-gutih, živečih ob Ahotakem morju, priakrbeti nekaj ato gojile-Ijev severnih Jelenov. Do leta 1902 ao uvozili 1280 ae vernih Jelenov. Tako ao pod nadzoratvom Laponcev, ki ao jih poklicali za učitelje iz aeverne ftvedak«, dosegli današnje uspehe. Ameriško notranje miniatratvo je leta 11*37 naštelo 1.6 milijona jelenov. Cenijo pa, da bi tundre Aljaske lahko preživile Ae nadaljnjih 2.6 milijona Jelenov. Veliko gojenje aevtrnih jelenov pa nima vzroka aamo v U-m, da imajo Kakimi avoj obstoj, pa/ pa vae bolj zaradi velikega povpraševanja po jelenjem mesu v Združenih državah in tako »i Je država zagotovila aijajen vir. Preiskava izgredov v Minneapolisu Minneapoiia, Mirni., 20. Ju).— Federalna veleporota Je prijel« preiskavo izgredov v zvezi s stavko delavcev pri relifnih pr<» jektih, v kateri sta bili dvo ov bi ubiti in več drugih ranjenih. Preiskavo je odredil federalni juatični tajnik Frank Murray. Prohibicija v indijskem mestu Bomba j, Indija, 20 Jul.—'Tu kajšnja vlada Je uvedla prohi-bicijo. Noben domačin ne bo smel kupovati opojnih pijač/ K dino tujri in ljudje, ki ne wna trajo Indije za avojo domovino, bodo lahko ku|iovall pijače. ftlmiMflha Noroùna jUiftyorna 3kùnnfai W&7-M Bo. Lawndsle Ave. Cklcaga. H U noie Uwrxn CirvSlekeà, GLAVNI ODBOR A uvaiavai.Ni ooaaat it < «k«kar. ................................M»T a. L*»»4al« An., < IIIIm* r. A. VUkr. It UJatk............................ .Mlf B. A**., CMmo. lll!Mto M**t. Uj ............... MIT a. U»n«UI« A»*., ( Strta*. Illlarto ............. »•»» a. LaaaSal« A»«., t ki*«««. Illla«to ............. HIT B. LawaS«U A»«.. < ki*«««. Illlaato ..... .........IUV a. Laan4«U A»».. ( ki*««« lllta^ rooraaoaaoNiaii AM»«J VMrtok. prvi M<»r«4**4«lk...................... TM r*r**t A*«.. J.h..»*««. e«. u«*«. *m«t **e»r«toMiM!k..........................sta a. utk a«.. Mn«««k*«. wt*. i«kn e«Sk«y. Jr.. »rvl SUlriktnl MS|>r««l*Mlnlk.................... a«» IIT. Slrak«««. r«. OaallM SaraUk, 4r..i SUtrlktul iM*|..*4.*4..ik...........Mlf W. Mik Si . CI«v*toaS. Oku Jak* KUn**4, tratit Sl.trlktal »«4»r*a.«h.lk ...................tU T..Sd Si. U H. 11*. III. M««i* T«»«l*. ««rti SUtrlktnl M*»rMto«4nik ................l*r M4. *.l„nk*rt. t'«ta. V««rlck. «1. kltoJalk rat« Uatfta*. a«r«v!OU «lasti« laka M«l*k. ar*4nik Bl«*il«.... Mat» r*lr*»tfk. »r«4**4nlk,. VIbcmii C« tak ar ........... r. A. VMw............... Jaka V««rtck ............. laka Olt«................... DaaaM J. Ulrich........... J*«ab 7. y «an ............... Jalta Oariak. »r«4*aSnlk .... rrank Barki« .............. A «ta« Aalar................ rraak Vialarlck............. Jaka Triai)................. reaak Salti, >waitott...... rraS Mal«al.............«... Mtlaa MaSvaak«*............ UOarOI>ABMBI OUSKKi ..........................IS* a. lila« at.. I u<*ia«4. Okto ........................ a. LaanSala A«»., t kl*««a. llltnaU ..................,, .H»T N. 1-aanS.I* A««., t klca«a. Illlaato ..............*....••»? a LaaaSato A»»., t ktraa«. Illlaato ............TTTmil a. rr«a»*«l A»«., t Ia>*n4.n 1(111«. III. ......................... B Tramkall A*»., ('kitava, III. ........................•«•• a Uaikanl A*«.. Barajra, lil. poaoTNi onaBKt ...........................«U W. H ar *!.. Sprlng ft*M. III. .................... IMII Huakak« Ara.. CtorriaM. Okt« ....................................Ha« «T. Ara»«. Kaaaaa ................................HI Taaar SI.. |.«*«ra«. r«. ....................................Mat IIT, Btrakaa«. r«. NAU80BNI OliSBBt ................... 11*1 a UaaSala A»#., ( kl*««a. Illlaato ............................M Wa*lclai Ara. ISm. Illlaato ....................................ArraSa Ara» t larala«4. Okto Newyortlc« razstava (Nsdsl je vanje s 2. strani.) kih in tekstih najbolj poudarjajo razliko med ekonomskimi razmerami današnje Rusije in onimi izza carjev; razlika je seveda velika, ni pa nikjer povedano, kakšno ceno je moralo rusko ljudstvo, poaebno kmetje plačati za prisilno industrializacijo v teku dvajsetih let—In ta cena je naravnoat utrašmu če primerjamo rezultat, ki je tako malenkosten napram sistemom Industrij na primer v Ameriki, kjer ao se razvili mirno, čeprav z delavskimi Žrtvami. Vemlur so ameriške delavske Žrtve komaj kapljica napram morju deluv-skih In kmetakih žrtev v Rusiji. —(Dalje v ponedeljek.) Agitirajt« sa Prosvsto! ■ Odslovitve relifnih delavcev v Chicagu Chicago, 20. jul.-—£ikaška u-prava WPA Je naznanilu, da je odslovila 224 relifnih delavcev. V drugih illinoiskih krajih je bilo odpuščenih včeraj čet tisoč delavcev. Leo >1. Lyons, načelnik člkaške relifne administracije, je dejal, du je prejel veliko število aplikucij ta podporo v zudnjih dneh. ^ 8LOVRNSKA NARODNA l*ODFORNA JKDNOTA I sds J b iti|i puhllksHj* In la paeekaa list l*roavata sa koristi, tar potrebno agltaeije avojik druktev In iUaatva la aa propaganda svojih Ida). Nikakor pa aa sa propagando dragih podpornih unsnlssclj. Vsaka ortsnissclls laia obi#a|ao svoje glasilo. Tare) aifltato-rlinl dopisi la aaaaaaila dragih podpornih argaalaaeU la ajlh drašlev aa) to no baAIIIbIo lista HroavoU. Kuhajte vaša okusna jedila na - HLADEN NAČIN • •. z avtomatičnim ELEKTRIČNIM ŠTEDILNIKOM • Najhladneje kuhanje Je kuhanje /. elektriko! llladneJAe Je, ker gornji deli konrentrlrsjo vso gorkolo pud poaudo in ps ker p«>|>olna iitNulariJa uhdril vao gorkolo v peli, ter vrn i/ kuhinjr. Kuhanje t elektriko je tudi liihko, ker ni treba nobene painje, čakanja In ne akrbi... vaas jedila ae svtomstilno kuhajo med tem ko ate od-solni in ao kuhana in pripravljena /s |Nmlugo k» ae vrnete. OfleH* IfUJlMi to«*dernlh avloaiali/oik »laklrl/olh *«edllollio« pri Ircovelh elaklrl/ntk aaprBf, nlne. |Nfkl*tr« m e daporlaietololli |»» •«•la|aU«k v «ail aoaadBténl. alt pa d
eoncie prisilila Francisa zavihati rokav in pokazati aodnikom desno roko, je Francis opazil, kako je poglavar prezirajoče skomignil z rameni. Nato je Francia zaaliial, kako Le-oncie zmerja Torresa. Govorila je tako atrast-no in hitro, da ni razumel niti besedice. In ko je stopil kot priča pred sodnike Ae Torres, je začela množica radovednega občinstva tuliti in razgrajati. Francis pa ni opazil, da sta ai poglavar in Torrea dkrivaj nekaj zacepetala. Tega uvoda mladi Morgan ni sližal. Vedel pa tudi ni, da je dobil Torres od Regana |>osebno nagrado za to, da zadrži Francisa dolgo, pomožnosti za vedno onstran oceana, in da je Tornea sam strastno zaljubljen v l^eoncio. Ce bi Francia vse to vedel, če bi le slutil, da bo Torreaovo pričevanje zgolj posledica ljubosumnosti, bi ae ne zanimal tako za buren prizor med Leoncio in Torreaom. Po daljAem prerekanju je Leoncfe prisilila ljubosumnega Spanca, da je priznal, da na levi roki Francisa Morgana nikoli ni videl brazgotine. Ko ae je pa I^eoncie zmagovito ozrla na stare^ ga sodnika, je stopil naprej poglavar ln vprašal Torresa z mogočnim glaaom: s — Ali morete priseči, da ste videli brazgoti* no na levi roki Henry ja Morgana? Torrea je bil na videz presenečen. V zadrei gi se je ozrl na sodnika in Leoncio, naposled je molče odkimal z glavo, češ, da ne more priseči j Poulična druhal, ki se je gnetla v dvorani! je navdušena zatulila. Sodišče je izreklo smrtno obsodbo in druhal je začela še bolj tuliti. Francina so takoj odpeljali v celico. Skušal se je upirati, toda orožniki na čelu s komisarjem so napeli vse sile, da bi jim obsojenca ne iztrgala iz rok razjarjena tolpa, ki ni hotela čakati do drugega dne, ko je bila naznačena justi-fikaclja. — Temu staremu lopovu Torresu je vendarle zaprlo sapo, ko ga je poglavar vprašal, kaj je s Henryjevo brazgotino, — je razmišljal Francis. Naenkrat so težka vrata zaškripala in na pragu ae je pojavila Leoncie. Odzdravila mu je šele potem, ko je komisar na njeno povelje odstranil druge arestante in tudi sam odšel iz celice. Tedaj se je vrgla Leoncie v Francisovo naročje. Naslonila je svojo divno glavico na njegovo ramo in solze ao ji zalile oči: O, proklcta, stokrat prokleta dežela! Tu je vse zahrbtno, hinavsko in krivično. In ko je Francis objemal to dražestno bitje ter čutil, kako utriplje na njegovih prsih vroče dekllAko srca, ae je spomnil Henryja, ki je U čas iskal bos, v platnenih hlačah in raztrganem slamniku na otoku Bullu rfkrite zaklade. Poskusil ae je izviti iz njenega objema, toda šlo je težko, zakaj srce ni hotelo poslušati zdrave pameti. — Zdaj vsaj vem, kje je Ahilova peta te dežele, — je spregovoril Francis in se komaj premagal, da ji ni priznal avoje ljubezni. Ce bi znali vaši španski rojaki bolj hladnokrvno misli in delati, mesto da so v svojih postopkih tako nestrpni In vročekrvni, bi lahko gradili železnice in pripomogli deželi do napredka. Moja smrtna obsodba je bila vrhunec njihove vro-čekrvnosti. Vedeli so, da sem nedolžen, pa se jim je vendar tako mudilo spraviti me na ve-šala, da je trajala obravnava komaj pol ure. Sodnik ni imel niti toliko časa in potrpljenja, da bi se prepričal, kdo sem prav za prav in kaj so iz|K>vcdalc priče. In čemu naj bi odlašali? Vedeli so, da je Henry Morgan zabodel z nožem Alfara. Vedeli so, da sem jaz Henry Morgan. Kadar pa ljudje vse vedo, nima zmisla, da bi si belili glave in malo razmišljali o tem. kaj' vedo in kaj se jim samo dozdeva. lAoslušala. Vsa objokana se je čedalje bolj pritiskala k njemu in ko je naposled umolknila, je zopet ležala v njegovem naro-čju. ln predno se je prav zavedel, kaj dela, so se njune ustnice strnile v strasten |atljub. — Ljubim vaa! Ljubim vas! je zašej»etala z drhtečim glaaom. — Ne, ne, -— je začel odklanjati to, kar je ki-|m*Io tudi v njegovem srcu. — S Henryjem sva si preveč podobna. VI ljubite Henryja, jaz pa nisem Henry. Izvila se mu je iz rok, snela prstan in ga vrgla na tla. Francis je bil ves is sebe tako, da ni vedel, kaj se lahko vsak hip /.godi. Toda tisti hip se je pojavil na pragu komisar z uro v roki in tako ne Francis ni s|M»rahil. I/4*ottcie je dvignila ponosno glavo, toda ko ji je Francis zo|»et nataknil na prst Henryjev pr- stan in ji poljubil v slovo roko, se je komaj premagala, da ni zopet zaplakala. Pred odhodom iz celice se je Ae enkrat ozrla in njene ustnice so spregovorile: — Ljubim vaa! a * • Točno ob desetih so pripeljali Franciaa na dvoriAče, kjer so bila že pripravljena vešala. Vae prebivalstvo San Antonia ae je zbralo, da prisostvuje juatifikaciji in napaae svoj pogled po razburljivih dogodkih. Tudi iz okolice je prihitelo mnogo gledalcev, med njimi Leoncie, Enrico Šolano in vseh pet njegovih sinov. Enri-co in sinovi so bili zamišljeni. Na obrazih se jim je poznalo, da kipi v njih strašna jeza. Poglavar je stal s komisarjem in orožniki ob strani. Na njegovem aurovem obrazu se ni apremenila nobena poteza. Ko so Francisa vlekli k vešalom, je Leoncie zaman skušala preriniti se do njega. Oče in bratje ao ji zaman pri-govarjali, naj odide. Tudi njeni sorodniki so zaman protestirali pri poglavarju, ČeA da Fjran« eis ni morilec. Poglavar se je porogljivo 4 nasmehnil in zapovedal, naj se justifikacija izvrši. Stoječ pod vešali je Francis odklonil patra, čei da ae nedolžnemu človeku, ki gre na vešala po krivdi drugih, ni treba izpovedati in da bi morali obžalovati avoje grehe tisti, ki so ga obsodili na smrt. Krvnikov! pomočniki so zvezali Francisu roke in noge, krvnik je že pripravil robec, da zakrije obsojencu obraz, »rud« hi m- (•ermaine Obrietova Je sklenila, da *r I»«» |M»ročila čimprej, |>a naj Im» n komer koli. Nič več ni mogla prenašati življenja med materjo in očetom, ki uta *e neprmtano prepirala. ('e bi šla ud hiše, ju ne bi bilo trrtia mirit). Vseeno ji je bilo, i v po«tan* potlej hxljenje za mater in očeta nesnoano, «aj «ta bila še mlad« in pri «kupnem o-gttjittu ju je zadrževala le še njen« navzočnost. Germaina je ljubila svoje «t prše, a ko Je po odhodu iz orleanskega samostana, kjer je u-iivala skrbno vzgojo, na lepem «previdela, da sta kriva oba. V začetku si je prisade vala. da bi ju pomirila, naposled si je pa želela Mamo še. da hI čimprej Izginila is te hiše. kjer ni našla niti trenutka miru. Sama si je hotela ubrati mota, |M»tlej pa starše drugega sa drugim o tem obvestiti. £e vnaprej ir vedela, da feVOljefteS n« bo všeč očetu, če ga bo marala mati. Zato je hotela biti posebno previdna. Germaina j« v Parizu poznala le maln ljudi. Stalni prepiri ao goapoda in gospo Obrietova pu stili osamljena. Dekle ae je apra tavalo, kje bi našlo moža, ki bi s njim lahko v miru živela. Slučaj je hotel, da ae je lepega dne snašla na klopi v parku Monceauju poleg Fernanda Ca-chebouja. Pogosto je prihajala v park, kjer je v hladu brala knjige, daleč od materinega Ja-dlkovanja"Tn očetovega godrnjanja. -'», Fernand je bil visok mladenič kakšnih pet in dvajsetih let. Takoj «e ji je sasdel nežen in er PALANOECH'S YU60SUV RADIO Foi h Songé and M ume Tam burit za Orckmwtra Station WWAK, Rvary Suaday 1 «a f US S. Clark St , Ch'eag» — Har NOS VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah jt Felicita Kalinsek gvojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor Se tako gostobesedna reklama. Na vai kakor 7M straneh ja strnila odliëna ln prlinana avtariea vaa stara ta najnovejša dognanj« kuhinjske umetnosti. Rmt J« obdelana nad vse pregledno, l«blra receptov Je Itirpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige jo razkošna. Nešteto je alik v beaedlln, M pa Ji novih hervanth tabel, U jih je naslikal Dra*ottn Hum*. .... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti u zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja to hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo na jboljSa vodnica in učiteljica ti SLOVENSKA KUHARICA Četudi je o»ml natlak knjige v vseh povedih ne mum» TgWiwk»,*" pak tudi tehnično popolnejši od vaeh dosedanjih irdaj, Je mis knitf ,edaj znižana. <™">"» h Velja samo U« Naročite pri • KNJIGARNI: SLOVEMC PUBLISH!!« IOMPW 216 West 18th Street New York. NL^ '¡ŠT «OBPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI fl NAROČITE SI DNEVNIK PROSVM Za Cicero la Chican )•• 1 tednik la.......... tednika la......... tednike la......... tednike Is......... tednikov la..... .lt.* «U (J U u ti u Pa aklapa 1L ratfaa konvencij« so lahka aaraH aa, IW ftJJ prišteje adea, dea, tri, itlri aH pot Hanov la eae drsita, k mm ataL Uat Preareta atane sa vaa eaake, «a *Ua. aH aaa letna aarečalae. Kar pa ¿Uat ke pUšaJa pri tednik, aa jim ta prišteje k aareialnl. Terej eedaj al vmj*. £ ja Itat predrag aa «lana SNPl. LUt Pra«veta |e vala gotova ja v vaa ki družini nekdo, ki M rad ČIUI li«t vaafc lUta Proovota ja: Za Zdraš. država la Kaaade.$S.OO 1 tedalk ta.............. 4.80 S tednika ta............I SO I tednike ta............ 1.40 4 tednike ta............l.SS I tednikov ta........... nW Za Evropa Je. Ispolnlta a podali kupon, prlleftite potrehao vaeto Order v pUiau ta al naročite Proaveto. IUt. ki Je »a*ajm^ ^ ^ Pojaanila:—VaeleJ kakor hitro katarl teh liano* prta» » ^ % SNPJ, ali še aa preseli proč od družine in bo saHU»ai ^ tednik, bodo moral tinti «Un U dotične ^»'"VlT.-,»^ naročena aa dnem* Proaveto, to takoj naanan.ti t*«™ „ in obenem doplačati detlšno vaoto llatn Proeveta. tadaj mora opravnlštvo sniiati datum sa to vaoto nan*» PROBVETA. SNPJ, MS7 So. LawndaU Are. Chkaf* » PrlUšoao pašiljaa aarotnino aa IUt Proevete 1 I) I-................................... ................................................. ^ Ustavita tednik ta ga prlptšiU k aaajl aarefnial «4 maje dr a Mae: ' ...........................................d*-*" *....... ...........................................Ci 11......1 4>............a *......1 « ............................... '.......CL dra*" ......... II......* Nov aarofalk ...... Dršavs . .Star aarafaft