Ishaia vsak četrtek. Cena mu ]e 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ca Ameriko in drurre tuie države 8 K). — Poanmezne številke se proHr»:aio " po 10 vinarjev. n S prilogama: ,Haš kmečki dom" in »Hala gospodinja". Spisi in dopisi se pošiljajo s Uredništva ljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. .Naročnina, reklamacije in in- eemti pa: Upravništvu „DomoIiuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Štev. 8. V Ljubljani, dne 20. februarja 1913. Leto XXVI. Ženska volilna pravica Zadnjih par let je po časopisih in v javnosti vse polno besedi o »sufra-Ectkah«. Sufraž — angleška beseda •—• s« pravi po naše glasovanje. Sufra-žetke imenujejo tiste ženske, ki se potegujejo za to, da bi se tudi ženskam dala volilna pravica za državni zbor. Njihov boj na Angleškem je naravnost ljut. Izprva so samo po društvih, shodih in časopisih zagovarjale svoje zahteve. Par let sem so se pa lotile hujših sredstev. Kjer morejo, napadejo kakega ministra; javnost razburjajo s tem, da pobijajo okna, trgajo brzojavne Eice, ustavljajo tramvaje, napravljajo pretepe na ulicah. Mnogo izobraženih Angležinj je bilo zavoljo takih posebnosti že zaprtih; pa celo v zaporu so poskrbele, da se je govorilo o njih: nekaj časa so odklanjale vsako hrano in treba jih je bilo s silo pripraviti do tega, da so to pustilo. Ženska volilna pravica ne bo potihnila, naj kdo misli o nji, kakor hoče Vedno več jih je, ki si morajo samostojno služiti svoj kruh, ki se morajo torej tako kakor moški na svojo pest prerivati skozi življenje. Zato čutijo, da se jim godi krivica, ker nimajo tam, kjer se delajo postave, ki veljajo tudi zanje, nobene besede. Da bodo naši bralci vedeli, kako zdaj stoji z žensko volilno pravico po posamnih državah, pišemo ta članek. Začnimo z A v s t r i j o ! Po pooblaščencih Imajo pri nas ženske davkoplačevalke volilno pravico v občinske zasto-pe; v Ljubljani in v Dunajskem Novem Mestu volijo naravnost. Na Francoskem je pred dobrim mesecem volilni odsek državne zbornice sklenil, da se podeli ženskam naravnostma volilna pravica v občinske odbore. Nekako štirinajst dni je preteklo, kar se je angleška zbornica pečala z načrtom zakona, po katerem naj bi se izpremenila volilna pravica. Ob ti priliki je predlagal neki poslanec, naj se da ta pravica tudi ženskam. Polovica ministrov je bila za to, polovica proti. V zbornici bi se bila skoraj gotovo dobila večina. Vlada je pa pred glasovanjem svojo predlogo odtegnila ravno zato, ker ministri sami niso bili edini med seboj. Reč je odložena. V pokrajinske in občinske odbore volijo na Angleškem ženske žc zdaj in smejo tudi voljene biti. Na Nemškem. Nizozemskem, Španskem, Portugalskem, Laškem in v Belgiji ženske nimajo nobene politične volilne pravice. Na Švedskem imajo davkoplačevalke že od lela 1862. volilno pravico v občinske odbore. Od leta 1909. sinejo biti tudi izvoljene. Dozdaj jih sedi 11 v občinskih odborih petih velikih mest v Stokholmu, Getaborgu, Malmu, Nor-kopingu in Geflu. Kakor je videti, se je ta reč dobro izkazala. Pred šestimi meseci je kralj Gustav V. predložil državnemu zboru načrt zakona, po katerem naj bi smele ženske voliti in izvoljene biti tudi v državni zbor. Poslanska zbornica ga je potrdila s 140 glasovi proti 66; prva zbornica — to, kar je naša gosposka zbornica —, ga je pa po živahni razpravi zavrgla. Na Norveškem imajo ženske od leta 1901. popolno volilno pravico za občinske odbore. Po zadnjih podatkih je zdaj vec volilk nego volileov (moških 447.565, žensk 491.590.) Za državni zbor volijo ženske, toda samo take, katere plačujejo določeno svoto denarja, od 1. 1907. Med 776.847 volilci za državni zbor je 291.697 žensk. Švedska in Norveška imata najstrožje postave proti pijančevanju, proti gostilnam in proti točenju vpijanljivih pijač sploh. Nemara, da se ne motimo, če vidimo v tem politični vpliv žensk. Na Ruskem imajo ženske-posest-nice nenaravnostno pravico v državno zbornico ali v dumo, kakor se tam imenuje. Posestnica sme pooblastiti svojega moža ali polnoletnega sina, da jo na-domestuje. Izvoljene pa ženske ne morejo biti. V ameriških Zedinjenih državah ženske nimajo voiilne pravice za zvezni državni zbor v Uošingtnu. Pač pa imajo v posamnih državah, in sicer v Kaliforniji, Koloradi, Ajdahu, Utahu, Uošingtnu in Uajomingu za domače zbornice popolno volilno pravico. Po štetju leta 1910. je bilo žensk-volilk v Kaliforniji 671.386, v Koloradi 213.420, v Ajdahu 69 818, v Utahu 85.729 v Uošingtnu 277.727, v Uajomingu 28.840. Poleg tega imajo pa po mnogih državah tudi ženske volilno pravico v trgovske zbornice, za trgovska sodišča, bolniške blagajne in druge podobne ustanove. Tako na Francoskem, Laškem, Nizozemskem. Ne da se tajiti, da napredujejo zadnji čas ženske glede na volilno pravico. Tako surovega boja kakor je na Angleškem, pač ni v drugih državah, toda povsod je v poliličnem življenju že prišlo na dan načelo, da se mora vsled izpremenjenih razmer tudi ženskam dati pravica, da oddajo svoje glasove za osebe, ki jim zaupajo, da jih bodo dobro zastopale v raznih zborih. Življenje je močnejše kakor razni pomisleki in ugovori in prej ali slej bo zmagala splošno tudi ženska volilna pravica. Ženska sicer ne gre k vojakom, a pošilja tja svoje sinove in čuti in trpi ž njimi. Naše besede imajo namen povedati, kako je z žensko volilno pravico, obenem pa opozarjati na to, da je nas vseh dolžnost skrbeti, da se bodo ženske tudi pri nas zanimale za politiko in njena dnevna vprašanja. Dohtar sv, pisma pri „S!cw@rtskem Domu". Zopet sem dobil v roke prve le-ošnje številke »Slovenskega Doma«. Vsaka številka namerava samo to, iako bi verno kmečko ljudstvo odcepila od duhovnikov, 'ti so varuhi in oznanjevalci sv. vere. Zato kar mrgoli dopisov iz vseh kra-ev, ki grde duhovnike in njihovo de-ovanje. S kako slastjo opisuje in povečuje njihove manjše ali večje pregre-ike, kako prekanjeno grdi tudi to, kar duhovniki store dobrega v časni in večni prid vsega ljudstva! V uvodnih člankih trdi, kako hoče pospeševati korist kmeta. Toda ali teh koristi 11 e pospešujejo ravno 1 u h o v n i k i in pa naša Slove n-3 k a L j u d s k a S t r a n k a , ki jo podpirajo duhovniki in zoper katero se bo-iuje ravno »Slovenski Dom«? Kdo nam :e napravil toliko cest. kdo toliko vodovodov. kdo uravnuje korita deročih voda, izboljšuje planine, vinograde, travnike, njive, živinorejo? Kdo skrbi največ za treznost, za varčnost, za poštenost življenja, za umski napredek, za elesni razvitek? Ali ne ravno duhovniki in Slovenska Ljudska Stranka? No, pa o tem ne bom pisal, ampak 'e o verskih naukih onega »Slovenskc-ra Doma«, ki pravi, da ni zoper vero, •unpak le zoper duhovnike, ki vero zlo-"ab'jajo. V prvih dveh letošnjih številkah ima članek »Prosveta«. V tem .'•lanku kar mrgoli zgodovinsko-verskih zmot. Poglejmo nekatere: 1. Najpoprej se jezi nad tem, da se ljudje spodtikajo, če kdo, ki ni duhoven, razpravlja o verskih vprašanjih. Navadno pravijo: Kaj se bo ta vmešaval v take reči. o katerih so študirali le naši »gospodje«, ki so za to poklicani. Ti, ki so študirali v lemenatu, vendar več vedo, kakor ta, ki lemenata drugače ni videl, kakor k večemu od zunaj. Kakor je bilo. tako mora ostati: duhovniki so se teh stvari učili, mi se pa učimo od njih in verujemo to, kar nas uče.« Tako se pritožuje neki svetopisemski dohtar v »Domu«. Toda ali ni taka misel in trditev vernega kmeta edino pametna? Ze sama pamet mi pravi, da naj pouka iščem pri ljudeh, ki so se za to izučili. Ali se boš šel učit verskih naukov od ljudij, ki se jih niso učili, ki še katekizma ne poznajo, morda od zdravnikov, od vojakov, od odvetnikov, od uradnikov? Saj morajo le-ti sa.mi, če hočejo biti pametni, iskati verskega pouka pri duhovnikih. Duhovnikom verni kmet veruje ne lc zalo, ker je duhovnik zato študiral in v tem nauku živi, ampak še bolj zato. k e r j e e d i n o o n p o o b 1 a-5 č e n , d a uči n a u k n e s v o j, a m -p a k n a u k- Jezusov, kakor ga sv. Cerkev hrani, brani in razvija. Duhovnike nam pošljejo cerkveni poglavarji, katerim je Jezus sam dal o b 1 a s t in pravico učiti, zakramente deliti in božjo vnlio oznanievati. 21 Kako prav ravna torej verni kmet! Ali naj posnema prevzetno gospodo in naj zajema verske nauke, o katerih zavisi življenje, smrt in vednost, iz listov, ki jih pišejo verski odpadniki, bogotaj-ci, svobodomiselci, frajmavrarji, sovražniki božji? Ali naj se hodi učit v »S 1 o v e n s k i D o m «, ki resnice taji, laži pa uči? 2. V isti številki pripoveduje dohtar »Doma«, da imajo kristjanje ravno tiste zapovedi, kakor so jih imeli judje, namreč deset božjih zapovedi. Ali je to kaj novega? Saj ve to vsak šolarček naših ljudskih šol! Dalje pa laže »Doin«: »Te zapovedi je izdal Mojzes za svoje Izraelsko ljudstvo in te zapovedi je tisočletja pozneje sprejela katol. cerkev.« Vsak šolarček ve, da teh zapovedi ni izdal Mojzes, ampak s a m Bog p o Mojzesu. To je pa velika razlika! Ker so božje, nimajo nič samo judovskega na sebi, ampak so že po naravi popolnoma splošno veljavne. Ali ni splošno že po naši naravi veljavno, da spoštuj starše, ne ubijaj, nc prešestvuj, ne kradi itd.? Zato jih je sprejela tudi krščanska Cerkev; toda ne tisočletja pozneje, ampak le nekako 1450 do 1500 let. 3. In kaj trdi učeni dohtar »Doma« o Gospodu Jezusu? On trdi: »Jezus sam je bil, ki je hotel celo Mojzesovo postavo reformirati ali prenoviti. Vsaj je ravno to bil glavni povod, da so ga Judje črtili in preganjali.« Te trditve so popolnoma zmotne ! Vsaj je Gospod v govoru na gori naravnost rekel, da ni prišel postave odpravit, ampak le izpopolnit. Ni izpreminjal in prenavljal in reformiral postave, ki jo je dal Bog po Mojzesu, ampak pobijal je le napačno razlago Judov in razne farizejske protipostavne dodatke. Posebno krive farizejske nazore o M e s i j u je hotel popraviti. Judje so v Mesiju pričakovali judovskega narodnega junaka, ki jih bo osvobodil jarma poganskih Rimljanov in jim priboril vlado nad celim svetom. Te krive nauke, ki niso bili v stari postavi, je Gospod posebno pobijal. To je bil vzrok, da so Ga Judje sovražili in preganjali. 4. Po tej grozni zmoti trdi dohtar »Doma« zopet nove zmote rekoč: »Jezusovi učenci, njim na čelu Peter in Jezusov brat (tako ga označa sv. pismo) Jakob, so po Jezusovi smrti sklenili njegov nauk razširili in učiti samo Judom v najožjem pomenu te besede. Če bi bilo pri tem ostalo, kar sta Peter in Jezusov svetopisemski brat Jakob sklenila, . . . bi nauk Jezusov nc bil nikdar prestopil meje Judeje . . ., bi ne bil nikdar dosegel tiste svetovne višine in obenem velikanski vpliv na celo zgodovino narodov vsega sveta.« Koliko grdih zmot je zopet v teh trditvah! Kje so dokazi za nje? »Dom« le trdi, nc dokazuje nič, le slepo vero hoče imeti od svojih naprednih kmetov! Vsa zgodovina glasno pripoveduje, da je sv. Peter sprejel v cerkev prve pogane, da je sv. Peter na I. cerkvenem zboru stavil in utemeljil predlog, naj se pogani naravnost krstijo, ne da bi morali popred postati Judje. Sv. Jakob, Pavel in Barnaba so predlog Petra razjasnje-vali in zborom priporočevali, da se je zares sprejel. Zgodovina pravi, da jo Peter zapustil Judejo, da je v Rimu nad pogani vladal 25 let, da je med tem časom potoval po Mali Aziji in je prebivalcem Male Azije napisal dvoje krasnih pisem. Zgodovina pravi, da so apo, stoli, poslušni besedam Jezusovim, da naj gredo po vsem svetu in naj oznanju-jejo nauk vsem narodom, zares šli po vsem tedaj poznanem svetu, so obhodili Malo Azijo, Grško, Ktijohijo, Arabijo celo do Indije. Znano je o sv. Janezu, da je bil škof v Efezu do svoje smrti. Edino sv. Jakob je ostal v Judeji, ker so ga apostoli odbrali za škofa jeruzalemskega. Kako grde zmote razširja »Dom« Kaj pa, ali je Jakob res j) r a t Jezusov? Ako je zares brat Jezusov, potem pa Marija, mati Jezusova, ni po rojstvu Jezusovem ostala Devica in zmota je, kar trdi Cerkev o vednem devištvu Marijinem. Ako je pa ta nauk zmota, potem Cerkev ni učiteljica resnice, ampak! učiteljica zmot in nas grdo goljufa. Ali vidite torej, kaj tiči v teh hudobnih besedah, da je Jakob brat Jezusov? Kaj borno na to odgovorili? Sveto pismo nadene res štirim možem pridevek »brat Jezusov«; tako imenuje Jakoba, Simona, Juda in Jožefa, Toda ali so bili res sinovi Marije,- Matere Jezusove? Ne! Na drugem kraju" namreč nam sveto pismo naravnost pove, kdo so starši teh štirih mož! Namreč Marija, sorodnica Jezusove Matero Marijo in žena Kleofova. Niso bili torej bratje Jezu sovi,a m pa k le njegovi bratranci. In zares doi tična aramejska beseda pomeni brat, bratranec ali pa sploh sorodnik. Dokaa temu je tudi to, da sv. pismo nikjer ne govori o otrocih Jožefa in Marije in da' so koj najstarejši cerkveni učitelji vneto branili popolno in vedno devištvo Marije, Matere Jezusove. 5. Stoječ na zmoti, da nauk Jezusov, ne bi prekoračil meja Judeje in ne bi nikdar dosegel takega vpliva do vsehi narodov, ko bi bilo ostalo pri tem, kar, sta Peter in njegov brat Jakob sklenila, vpraša svetopisemski dohtar »Doma«! takole: »Kdo pa je povzročil, da je ne-verjetno vse drugače prišlo? Kdo je tai nauk dvignil na to nedogledno veličastno visočino? To je bil eden, ki ni hodil z Jezusom . . ., to je bil Savel, ki se je po izpreobrnenju imenoval Pavel. Ta prejšnji najhujši sovražnik Jezusovega nauka je bil od usode odločen v to, da se je Jezusov nauk razširil izven Judejo ... in se posplošil za vse narode sveta. Pavel je pravzaprav u s t a n o « vitelj vesoljnega krščanstva.« Res je, da je apostel Pavel najveC storil za to, da se jo nauk Jezusov raz-« * Mat. 27, 56 in Jan. 19, 25. širil po vsem svetu. Vsaj je prepotoval Malo Azijo, Grško, Laško in je prišel v Španijo. Imamo od njega 14 listov, v katerih globoko razvija zvezo med starim tn novim testamentom. To je res. Res pa ni, da je on ustanovitelj vesoljnega krščanstva » m p a k edinole Gospod Jezus s a m. Kolikokrat je povedal Judom v prilikah in z jasno besedo, da bodo zavrženi, da jim bo Jeruzalem s templjem razdrt in bodo pogani sprejeti v mesijansko kraljestvo. Jezusov nauk, kakor so ga zapisali apostoli, je splošen, za vse narode, ne pa prikrojem. le za Jude. Da bo temu tako, so že prerokovali sveti možje starega testamenta. In pred vnebohodom je Gospod učen. cem zapovedal, naj gredo po vsem svetu med vse narode. Tako stoji v svetem pismu, česar pa svetopisemski dohtar »Doma« ne ve, ali pa noče vedeti. Sedaj pa še nekaj. »Dom« prav pove, da je bil Savel najhujši sovražnik nauka Jezusovega, potem pa kot Pavel najbolj goreč oznanjevavec tega nauka po vsem svetu. Kako je ?aod Savla p o s t a 1 P a v el ? O t e m »D o m« molči in govori le o nckiuso-d i, k) ga je odločila za tak poklic. To je grda laž! Tukaj ni nobene usode, ampak sam Jezus Kristus se jc Savlu prikazal, ga je hipoma izpreobrnil in razsvetlil, ter ga odločil za apostola poganskih narodov. Tako pove sv. pismo. To pa »Dom« previdno zamolči: vsaj neče priznati čudežev, ampak jih taji, zato pa pokvari ali zamolči, kar bi čudeže dokazalo. 6. V istem članku govori o »silnih nasprotnostih med naukom apostola Pavla in med naukom Petra, oziroma med naukom ostalih Jezusovih učencev«. Ali dokaže to nasprotnost? Sklicuje se na »Dejanja anoslolov«, pa na liste do Korinčanov, Rimljanov itd. Toda kdor prebira liste sv. Pavla in jih primerja s svetimi evangeliji, z nauki sv. Petra in drugih učencev Gospodovih, ne najde n a j m a n j e n a -s p r o t n o s t i v nauku same m. Samo v toliko se sv. Pavel razlikuje od vseh drugih apostolov, da bolj obširno in globoko razpravlja o zvezi ob h testamentov. Drugače pa sv. Pavel sam pripoveduje, kako je prišel k sv. Petru in k zboru apostolov, ki so ga radi med se sprejeli. In sv. Peter kar naravnost hvali liste Pavlove in graja one, ki jih v svoji nevednosti napačno razlagajo. Vse to dokazuje lepo soglasje med Pavlom in med ostalimi apostoli in učenci Gospodovimi. Ti, dohtar Domov, pokaži mi vendar samo en stavek takega nasprotovanja! Nc moreš! Pač! Na enem kraju trdi sv. Pavel, da se je zo-perstavil sv. Petru. Pa kaj jc bilo to? Bilo je vprašanje, ali naj se v enem slučaju judovska šega še obdrži ali ne. Vsi apostoli so bili složni v tem, da stiloh ni treba tega za zveličanje. Edino v enem oi^otn 1 »v. Peter radi razburjenosti Judov, naj se ta šega pridrži. sv. Pavel pa je nasprotno trdil, da tudi tukaj ni treba. To je edina, brezpomembna, le taktična nasprotnost. 7. Nadalje svetopisemski dohtar »Doma« trdi, da »so se verske resnice razpravljale skupno med apostoli, verniki in učenci . . . dokler se ni ustanovila oblast duliovništva med ljudstvom. Šele od tedaj datira današnje načelo: mi duhovniki ukazujemo, ti ljudstvo naš imaš ubogati, vse verovati, ničesar preiskovati, o ničemer s svojo glavo premišljevati«. Same grde zmote in lažilV svetem pismu stoji, da razliko med učečo in poslušajo-čo cerkvijo, to je med duhovniki in verniki, je postavil sam Gospod. On je izbral apostole; edino apostole je poslal v oblasti, ki jo ima v nebesih in na zemlji, naj gredo po celem svetu, naj vse narode uče, naj jim dele sv. zakramente in oznanjajo voljo božjo; zato je le njim obljubil, da ostane pri njih do konca sveta, da jim pošlje Duha resnice, da bo zveličan, kdor jim veruje, da je pa že sojen, kdor ne veruje; le njim je rekel, da kdor posluša njih, posluša njega, kdor pa zaničuje "njih, zaničuje samega Boga! O »Slovenski Dom«, ali te ni groza, ki duhovnike tako zaničuješ, ki ne veruješ, ki nauke božje kvariš in zasukuješ! O napredni kmet, ali ne trepetaš, ki tak list čitaš in njemu veruješ, ne pa duhovnikom, ki ti jih je poslal sam Od-rešenik tvoj, Jezus Kristus! Pa tudi to ni res. da ti duhovniki ne puste ničesar preiskovati, o ničemer s svojo glavo premišljevati. Vsaj ti duhovniki s poukom le pomagajo, cla prav misliš, da v mislih ne zabredeš v zmote. Vsaj ne zahtevamo od tebe slepe vere, marveč Ti dolžnost vere dokažejo z nepobltnimi dokazi; ko je ta temelj položen. se šele vera zahteva. In vprašam te, ali si v stanu, da sam preiskuješ, ali je Bog, ali je Odrešenik, ali je duša in večnosl? Ali more to raziskovati sam krnet, ali delavec, ali obrtnik, ali trgovec, ali učitelj, ali kaka gospodična ali gospa? No more! LTčenikc mora imeti, na njihovo besedo se mora zanesti. To velja tudi o urednikih in pisateljih »Doni;1« ''V>fin >'cskrb: ti moraš za zaneslu-ve učenike! In ti so? Edino duhovni, ker uče nauke svete Cerkve, nauke same/T1 :'!,,»i bn'Vegn ki je večna resnica. 8. Še eno versko zmoto svetopisemskega dohtarja pri »SI. Domu« naj omenim. Trdi namreč: »ali ni svetovna znanost toliko napredovala, da je ovrgla mnogo svetopisemskih trditev kot pobožno bajke ... in prisilila cerkveno uč nike. da priznajo n. pr., da svet obstoji neznano število let, torej da je to, kar pravi sv. pismo o 6 dnevih stvarstva in o borih 6 tisoč letih po stvarjenju sveta lo prispodoba«.« Vse te trdit, vesogrozne zm o-t, e in laži. Nobena s v e t o p 1 -gemska trditev 8e ni izkazala kot p o b o ž n a b a j k a. T e g a š e n 1 n o b e n a z n a n o s t d o k a z a 1 a. Ampak tako si upa brbljati le ona navidezna znanost, ki taji Boga, ki mora potem tajiti tudi stvarjenje in vse Čudeže. To je tista znanost, o kateri se nam pove v škofovskih pastirskih listih, da sama prizna, kako nič ne ve o početku sveta o pričetku rastlin in živali na zemlji; da nič ne ve o začetku-človeka in vsem njegovem življenju. Da, ta navidezna znanost, ki mora v največjih vprašanjih priznati svojo nevednost, ta govori o bajkah svetega pisma. To mora storiti, ker, ko bi priznala svetopisemske zgodbo, bi morala tudi priznati, da je v zmoti, da je v zmoto zapeljala in še zapeljuje toliko ljudi: tako priznanje bi bila pa njena smrt. Po tem pa vprašam, kje pa govori sveto pismo o »C dnevih stvarstva in kje o G tisoč let po stvarjenju sveta«? Prav nikjer! Vse to je grda zmota in po-kazuje nevednost dohtarja pri »Domu«. No, kaj pa pravi sveto pismo? Sveto pismo pravi: »V začetku jc Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in prazna, v tminah in vode so jo pokrivale in Duh božji je bil nad vodami. Sedaj pa reče Bog: bodi luč! in bila je luč ... prvi dan itd.« Sveto pismo torej uči, da je v početku Bog ustvaril nebo in zemljo. Koliko let nazaj jc ta početek, o tem sveto pismo ničesar ne pove. Potem pravi sv. pismo, da je bi'a zemlja zavita v tmine in da so jo vode pokrivale. Koliko let je preteklo od početka do tega stanja zemlje, koliko tisoč ali koliko milijonov let, 0 tem sv. pismo molči. Ako znanost zahteva več milijonov let, naj bo; kar dokaže, cerkev drage volje sprejme. Tistih šest dni pa računa sv. pismo le za delo božje, da se je zemlja povila v temo in jiokrita z vodami, pripravila za primerno stanovanje človeku, ki ga je Bog ustvaril šesti dan. To trdi sv. pismo, toda nič ne pove kaki dnevi so to in kako naj se razumejo. O tem naj premišljujejo učenjaki. Lepo razlago je podal ljubljanski škof v knjižici: »Mladeničem; prvi zvezek; obramba vere.« Dohtarju »Doma« nujno svetujemo, naj jo prečita. Tudi o »6 tisoč let po stvarjenju sveta« sveto pismo nič ne govori. Ampak le iz podatkov svetega pisma po vstvarjenju človeka, ne pa po vstvar-jenju sveta, poizkušajo učenjaki izračunati, koliko tisoč let je do rojstva Z veli Carjevega. Računajo in računajo, pa se ne vjemajo. Nekateri izračunijo 4000 let, torej dosedaj 6000 let; drugi pa izračunijo od prvega človeka do Gospodovega rojstva 7000 let, torej do sedaj nekako 9000 let. Toliko iz svetega pisma. Kaj pa znanost? Učenjaki se ne vjemajp. Nekateri so tudi za ta čas zahtevali mnogo, mnogo tisoč let; toda kolikor bolj znanost napreduje, toliko bolj se leta krčijo in že so učenjaki, ki trdijo, da za ves r a z v i t e k človeštva zadostuje nekako 1 0.000 let. Konec. Koliko zmot in laži samo v dveh številkah »Slovenskega Doma«! In kakšne zmote! Posegajo v najbolj važne splošne naitke o Bogu, o Jezusu, o ccrkvi, o večnosti! Od teh Je pa odvisno naše časno ln 3i večno življenje. Kako nesrečni so torej napredni kmetje, ki zapuščajo pot večnih resnic, pa se obračajo na pot večnih zmot! Ali ne zahteva že ljubezen do sebe samega, da tako gnusnega lista ne čitaš in se ne zapelješ v večno pogubo? Ako pa le hočeš Imeti laž namesto resnice: .10 pa le Imej! Ako hočeš poslušati zmotni laz-njivi in nevedni »Dom« bolj, kakor pa samega Jezusa, ki ti govori po duhovnikih, pa ga poslušaj; prosto voljo Imaš, te ti Bog ni vzel in ako le liočes. lčti v nesrečo! Bogu nič ne škoduješ: Ker nočeš njegove ljubezni, boš pa občutil njegovo pravico. Tudi cerkvi in duhovnikom prav nič ne škoduješ; pač pa zdihuje cerkev, zdihujejo duhovniki. ker vidijo, kako nalašč v svojo ne-grečo dereš! Tudi jaz. ki to pišem, se žalostim, ko »Dom« trdi. da se vedno bolj razširja in se z njim razširjajo tako daleko-ležne zmote. Slovenski kmet! Spreglej, »poznaj, da je »Dom« tvoj največji sovražnik! Verni kmet, pokaži ta odgovor svojim sosedom, ako imajo list »Dom«, da jih rešiš! Sin vernega kmeta. Voina na Balkanu. DVE VELIKI BULGARSKI ZMAGI NA GALIPOLI. Turške laži. Nemško veselje. Dementl Bulgarov. Čitateljem je znano, da so tudi ob pričetku prve vojne na Balkanu Turki nn vse pretege lagali. Isto se vrši sedaj. Dan na dan so prihajala poročila o tur-Skih uspehih, prodiranjih in zmagah. Svet je že mislil, da je konec bulgarske vojske, pa kmalu se je pokazalo, kaj je res. Posebno zanimivo je. kako so bili Ee Nemci veseli. Njihovi listi so že pi-»ali, kako se je posrečilo Turkom v nori vojni Bulgare nadvladatl. Vse je Dčitno kazalo svoje veselje nad izmišljenimi porazi Bulgarov. Toda kmalu se je izvedela resnica. Bulgarski glavni stan je odločno demontiral in zanikal vse take vesti. Priobčil je pa tudi natančno poročilo o vseh dosedanjih bojih. In iz tega poro-liila je razvidno, da Turki po svoji navadi povsod pred Bulgari beže. — Nemško sovraštvo pa je zopet osramočeno. Velika zmaga pri Bulairju. Velikanske turške izgube. O prvi zmagi na Galipolskem polotoku. ki so jo dosegli Bulgari dne 4. in B. februarja smo že poročali. Po tej Emagoviti bitki so Turki zbežali v trdnjavo Bulair. Dne 8. februarja pa so se račeli zopet boji. Turki so iz Bulairja napadli bulgarsko armado, obenem so pa hoteli pri Šarkjeju izkrcati en kor, da bi prišli Bulgari med dva ognja. Turki močni kakih 6 divizij so začeli s hudim napadom. V gostih gru- 41 I čali so se vrgli na Bulgare, podpirali so pa napad na suhem tudi topovi z ladij. Ker so Turki napadli v gručah, zato so Bulgari, ki so imeli le eno divizijo, vendar napravili Turkom strašno škodo. Bulgarsko topništvo je kar želo turške vrste. Turki so padali na kupe, a niso odnehali. Vedno nove čete so se valile proti Bulgarom. V tem pa bulgarska pehota zapusti svoje postojanke in se z bajoneti vrže na Turke. Z ur-nebesnim hura so se vrgli na sovražnika, drvili so čez kupe mrtvih Turkov in prestrašeni sovražniki so zbežali v takem neredu, da so se na begu celo sami med seboj klali. Zmaga je bila popolna. Turške izgube v tej bitki so bile strašne. Čez 6000 turških mrtvecev so Bulgari drugi dan pokopali, med njimi zlasti mnogo častnikov. Turško izkrcavanje pri šarkjeju. — Turki na begu. — Gorski topništvo v boju z ladjami. Isti dan, ko se je začela bitka pri Bulair-ju, začeli so se Turki izkrcavati za bulgarskim hrbtom pri Šarkjeju. Ta izkrcani zbor je imel nalogo, prijeti Bulgare od zadaj in jih tako spraviti med dva ognja in uničiti. Izkrcavati so začeli vojaštvo 8. februarja. To izkrcavanje so krile bojne ladje. Prišlo je že isti dan do manjših bojev. Naslednji dan so dobili Bulgari novih čet, pa tudi Turki so že izkrcali veliko vojaštva. 10. februarja so napravili Bulgari okoli izkrcanih čet obroč, ki se je vedno bolj ožil. Začel se je strašen boj, ki se je končal spet z bajonet-nim napadom. Turki so bežali na vse kriplje k ladjam, bulgarski topovi pa so jih kosili v trumah. Pri ladjah so se malo ustavili, ker so jih branile vojne ladje. Hiteli so se zopet ukrcati, da so mogli uiti. Večini se je res posrečil beg, a vsi niso mogli več na ladje. Izgubili so Turki tukaj zonet do 2000 mož. Mnogo pa je bilo tudi vjetih. Posebna zanimivost iz teh bojev je to, da se je tukaj gorsko topništvo Bulgarov borilo proti topovom na ladjah. To je menda prvi slučaj doslej. Izkazali so se v vseh teh bojih ravno topničar-ji posebno dobro. V raznih bojih je bilo poškodovanih tudi več turških ladij. Ena najboljših pa je zadela na obalo in se izkva-rila. Nova bitka. Bulair osvojen? 12. t. m. se je spet vnela pri Bulairju vroča bitka. Natančno se ne da še razbrati, kako se je vršila. Poročila pravijo, da so se Bulgari s početka navidezno umikali, da so potem tem huje napadli. Turki so menda čisto poraženi in tudi trdnjava Bulair osvojena. Boja se je udeležilo tudi brodovje. ČATALDŽA IN ODRIN. Bulgari pri čataldži se umikajo. Kaj hočrjo? Bulgari sc pri Čataldži nočejo spustiti v boj. Pač odbijajo turške napade, a prodirati nočejo. Da, celo nazaj so se umaknili. Na nekaterih mestih do 6 kilometrov. Po nekaterih poročilih pa se hočejo še dalje umakniti. Večji spopad se je vršil na desnem bulgar-skem krilu, kjer so Turki s pomočjo ladij nastopili proti Bulgarom. Kakšne namene Bulgari zasledujejo pri umikanju, ni znano natanko. Nekateri sodijo, da hočejo izvabiti Turke iz utrdb in jih na prostem premagati. Drugi pa so zopet mnenja, da sploh ne marajo Bulgari pri Čataldži odločilne bitke, dokler ni Galipoli v njihovih rokah. Na Galipoli se menda zato s tem večjo silo vržejo, da bi bilo proste Dardanele in da bi moglo grško brodovje pred sam Carigrad. Najbrž pa tudi Rusi žele, da bi Bulgari Dardanele osvojili. — Naj bo vzrok kateri« koli že, gotovo je, da se Bulgari čisto namenoma umikajo nazaj. Izprjd Odrina. — Izpadi. — Ubežniki, — Evropejci. Bombardiranje Odrina se vrši neprestano naprej. O uspehih pa Bulgari previdno molče. Zadnje čase so se začeli spet izpadi odrinske posadke. Posebno močan in hud izpad so napravili Turki proti 8. srbskemu polku. Srbi so se potuhnili in pustili Turke v bližino. Tedaj pa so jih napadli z vso silo in jih' vrgli nazaj v trdnjavo. Množe se tudi vesti o ubežnikih. Mnogi vojaki se podajo prostovoljno Bulgarom. — Prišlo je na dan spet vprašanje o odhodu Ev« ropejcev iz Odrina. Posebno francoski k<» izul se je zavzel za to in videti je. da bodo sedaj Bolgari to dovolili. ČRNOGORSKI IN SRBSKI USPEHI PRED SKADROM. Krvavi boji okrog Skadra. — Uspehi združenega orožja. Vse turške utrdbe se drže dobro, Janina, Odrin, Skader, te utrdbe so edino, kar dela čast Turkom. Vsaka iz« med teh bo stala zaveznike neizmernih' žrtev. To se kaže posebno pred Skad« rom, ki ga sedaj skupno napadajo Sr* bi in Črnogorci. Boji okrog Skadra so silno krvavi,, ker se Turki ljuto branijo in morajo napadalci premagati strašne ovire, Vendar se jim je doslej posrečilo iztrgati Turkom važne utrdbe. Ostale so Turkom le še utrdbe Brdica, TaraboS in skadrski grad, druge so vse v zavezniških rokah. — Mesto je krog in krog obkoljeno. Boj za Brdanjol. — črnogjrski napa«. Izmed vseh bojev pred Skadrom je bil najbolj krvav boj za Brdanjol, Opoludne je prišlo povelje, naj naskočita dve brigadi in do noči je trajal na« pad. Prve čete so prerezale obrambne žice, turški topovi so jih pa kar kosili, toda Črnogorci so čez trupla tovarišev, drli naprej. Po sedmih urah so zavzeli vso pozicijo razun glavne na vrhu. Tu1 Turki še posebno s silo udarijo na na« padajoče Črnogorce in že se je obrnila) ena brigada k begu. Toda general Petrovič jih spet ohrabri in v divjem kla« nju z bajoneti so bili Turki premaga« ni. Boj je divjal celo noč; ob zori je pa' bila vsa utrdba črnogorska. Velike izgube. — Žalost na Cetinju. Čisto naravno je, da so pri takih napadih izgube silne. Pri napadu na Brdanjol je menda padlo do 3000 ranjenih in mrtvih Črnogorcev, Turkov pa 4000. Tudi Srbom pri napadu na Br-ciico se ni godilo boljše. Imeli so strašne izgube. Vsega skupaj je baje padlo doslej 6000 Srbov in Črnogorcev. Na tetinju vlada radi tega velika žalost, ker so uničeni celi bataljoni. Doslej Črnogorci še nikjer niso imeli tolikih izgub v nobenih bojih. Neprestano do-važajo ranjence na Cetinje. — Pričakovati pa je še hujših bojev. TURŠKE ZMEDE. Turki žele mirn. — Velevlasti nočejo posredovati. Kakor so Turki ošabno prisilili zaveznike na nov boj, vendar v resnici nimajo take korajže. Ze izražajo zopet željo po mirovnih pogajanjih. Poslali so v evropska glavna mesta Haki-pašo, da bi velevlasti nagovoril, da bi posredovale med zavezniki in Turki. — Pogajanj žele Turki na podlagi zadnjega odgovora na noto velesil. Toda zdi se, da bodo turške prošnje za sedaj zastonj. Rešid paši je v Londonu angleški državni tajnik sir Grey menda naravnost povedal, da velesile nočejo posredovati. Turško denarno stanje. — Zastavljanje. Da Turki tako žele miru so vzrok njihovi novi porazi, a nič manj njihovo žalostno denarno slanje. Denarja nimajo niti za najpotrebnejše stvari. Kako naj potem vodijo vojno? — Skušali so dobiti denar s prisilnim posojilom doma. Grke, Armence in druge kristjane silijo, da dajejo državi noso-jilo, a vendar ne morejo dobiti dovolj. Sedaj jim je prišlo na misel, da bi zastavili sultanove dragocenosti iz državne zakladnice. Te dragocenosti so (vredne čez sto milijonov. Na to upajo sedaj dobiti denar. r~--1 (o^jsiašp^oiss ;888§BS! 88 'Esa®: BB ~ esssspf^SSBSB^BBSB^ M Političen pregled mm ^B8BgESlB8B?B88?R888S§8SS2Sgg88gggg8S3So5SSt88BB£^BS88^° MEDNARODNI POLOŽAJ . flohonlohejevo poslanstvo neuspešno. Avstrija in Rusija. Poročali smo že, da je naš cesar poslal po princu Ilohenlohe ruskemu caru lastnoročno pismo. Naši diplo-inatje in vsa Evropa je težko pričakovala, kakšen bo uspeh. Taka pisma se namreč pošiljajo takrat, ko ni mogoče drugače urediti zapletenih vprašanj. Kakor vse kaže, poslanstvo Ilolien-lohejevo in pismo cesarjevo ni imelo uspeha. Razmere med cesarskimi hišami ostanejo siccr prijateljske, a državi sta si vendar sovražni. Velika vprašanja, kakor glede Albanije, ostala so nerešena. Tudi vojaštva ne misli nobena država ob meji poslati domov. Posebno pozornost vzbuja to, da , ravno sedaj vladni in dvorni krogi na Ruskem pozdravljajo prireditve, naperjene proti Avstriji. To kaže, da se mednarodni položaj ni izboljšal, ampak raje poslabšal. Novo vprašanje. — Poraz Avstrije na konferenci poslanikov. I Na konferenci poslanikov v Lon- ' donu prišlo je spet na vrsto albansko vprašanje. Avstrija se še vedno drži starega načela, da bodi Albanija samo- > stojna. Obenem se poteza za kar najširše meje nove države. To pravijo, da dela zato, da bi dobila iz Drača pot do Soluna, ki so ji jo Srbi čez Staro Srbijo zaprli. V ta namen morajo mnoga mesta pripasti Albaniji radi avstriiskih gospodarskih koristi. — Če pa ho hotela Avstrija kakih predpravic, bo to hotela tudi Italija. Zapletli se bomo tako v nove spore. Iz zadnje seje poslaniške konference poročajo tudi. da hočejo imeti varstvo nad Albanijo vse velevlasti enako. Avstriji in Italiji ne puste kakih predpravic. — To pa ie nov udarec, poraz za avstrijsko diplomacijo. Zakaj. čemu se potem vlečejo naši diplo-matje za Albanijo, če nimamo tam nobene prednosti. POLITIČNA VESTI IZ NAŠE DRŽAVE. Montekukoli odstopi. Grof Montekukoli, sedanji vrhovni poveljnik naše mornarice, odstopi. Vzroki niso čisto znani. Navaja se njegova starost, a glavni vzrok bo najbrž ta, ker je naročil v tujini železo za vojne ladje. Domači industriici namreč vojni upravi dražie računajo kot-tuici. Posebno so se radi tega nani spravili judovski listi. — Za naslednika pride podadmiral Haus. Schumaier ustreljen. 11. t. m. se je izvršil na Dunaju strašen zločin. Ob pol 11. uri ponoči čakal je na kolodvoru soc. demokratičnega poslanca Schumaierja neki Pavel Kunsrhak. Ko se poslanec ni niti naj-manie nadejal, ustreli ga napadalec od zadaj v glavo. Schumaier je bil na mestu mrtev. Ta zločin je vzbudil veliko ogorčenje pri vseh, ker je bil Schumaier dasi strasten soc. demokrat, vendar pošten človek. A večje kot ogorčenje je zlorabljanje tega nanada. Soc. demokratje in liberalci očitajo ta zločin krščanskim socialeem, ker je bil napadalec nekaj časa član krščansko - socialnih organizacij in ker ie njegov brat voditelj krščanskega delavstva. Vzroki napada niso natanko znani. Večinoma sodijo, da je Pavel Kun-schak malo neumen. Sam pa je rekel, da se jc hotel maščevati nad Schumai-erjem. ker ni mogel radi soc. demokratov dobiti službe. — Naj bo stvar kakor že hoče. to pa ie gotovo, da so soc. demokrati tisti ki za take napade dajejo zgled. — Ob svojem času se vse maščuje. Laška fakulteta. Proračunski odsek v dunajski zbornici je sklenil v petek, da se ustanovi laška fakulteta v Trstu. Vsi predlogi naših poslancev so bili zavrnjeni, Grdo vlogo igrajo liberalni poslanci, ki komaj čakajo, da bi Lahom v slovensko škodo pomagali do vseučilišča. S tem, da je stvar v odseku sprejeta, je še malo rešenega. Gotovo je namreč, da gosposka zbornica ne bo za fakulteto v Trstu, dokler vlada tega ne bo marala. Iz davčnega pododsska v državnem zboru. V davčnem pododseku za ureditev zemljiškega davka, bil je te dni na vrsti referat, ki priporoča, da se za deset let oproste davka travniki in pašniki, ki se na novo urede v ta namen, da se pospeši živinoreja. V istem odseku se je govorilo o predlogu dr. Žitnika, ki zahteva 401etno oprostitev davka za zemljišča, ki se nanovo pogozde, posebno na Krasu. Te predloge je posebno zagovarjal naš poslanec Povše. Iz angleščino po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) ' Čez nekaj časa smo jih našli v kočah zunaj mesta, narejenih iz blata. Trije so sedeli pred kočo. Bili so res lepi ljudje, čedne, močne postave in odkritosrčnih obrazov. Previdno smo jim povedali namen našega obiska, a izpr-va smo imeli le malo uspeha. Izjavili so, da se ne morejo sprijazniti z nobeno tako mislijo, da so že silno utrujeni od dolgega potovanja in da jih srce boli, ker so izgubili svojega dosedanjega gospodarja. Z ozirom na vse to nameravajo odriniti domov in se malo od-počiti. Vse se je tako glasilo, kakor da si ne smemo mnogo obetati, zato sem zasukal pogovor drugam in jih vpra-| šal, kje so drugi od njihove družbe. Povedali so mi namreč, da jili je bilo šest, videl sem pa le tri. Odgovorili so mi, da spe v koči in počivajo po mnogih naporih — »spanec jim je zaprl oči in žalost jim je naredila srca težka kakor svinec; spanje je najboljše zdravilo, ker prinese pozabljenje.« Treba jih ' je bilo poklicati. Zdajci so prišli zevajoč iz koče, —. prva dva sta bila očividno istega plemena in postave kot oni trije prej kočo; tretji in poslednji pa je bil tak, da bi bil ob pogledu nanj kar veselja poskočil. Bil je jako velik, širokoplečat možak, celih šest čevljev tri palce visok, drugače pa ne ravno debelih, a sila močnih udov. Prvi pogl< d nanj mi je razodel, da to ni bil Vakvafi, ampak polnokrvni Zulu. Prišedši iz koče jc nastavil roko pred obraz, da zakrije zeva- 5i nje — prav kakor olikani ljudje — in videl sem le, da je bil Kešla ali mož z obročem in da je imel v glavi veliko, trioglato luknjo. V naslednjem trenotku je odmaknil roko in pokazal svoj mogočni zuluški obraz s prijaznimi usti, kratko, sivoprepreženo volnalo brado in dvoje rjavih oči. bistrih kot sokolove. Na mestu sem pa spoznal, da-si ga nisem videl že dvanajst let. »Kako pa je kaj, Umslopogas?« sem ga vprašal mirno v zuluškem narečju. Visokostasiti možak, o katerem so bile v zuluški deželi razširjene različne pravljice in ki je bil med svojim ljudstvom znan pod imenom detalj in tudi klavec, se je ob mojem glasu tako zdrznil, da mu je skoraj padla iz rok njegova velika bojna sekira. V trenutku pa me je tudi spoznal in me začel pozdravljati po tamošnji navadi. »Koos!« (poglavar) ie začel. »Kost-pagat! Kosium kol! (Znani mi glavar! Mogočni glavar!) Kos! Baba! (Oče!) Makumazan, stari lovec, morivec slonov, pokončevalec levov, ti bistroumni, ti oprezni, ti vrli, ti brzi! Kojega strel nikdar ne zgreši, ki vedno dobro udari, ki zgrabi roko in jo drži do smrti (to je zvesti prijatelj). Kos! Baba! Moder je glas našega ljudstva, ki pravi: »Gora se nikoli ne snide z goro, toda človek se zopet snide s človekom, bodisi zvečer, bodisi zarana.« Glej, prišel je sel iz Garancija dežele kranjske za hranilne vloge v »Ljudski posojilnici« liberalce silno bode v oči in sami ne vedo, kako bi jo preprečili. Po advokatu dr. Kokalju so se proti temu sklepu deželnega odbora pritožili na upravno sodišče. Toda tam so dobili, kakor že večkrat, pošten dolg nos. Upravno sodišče je namreč Kokaljevo pritožbo zavrnilo s kratko pripombo, da razsoja brez nadaljnje obravnave, ker se od njega grajano poroštvo njegovih pravic neposredno ne dotika in sploh ne posega v njegovo zasebno pravno območje. To se pravi po domače: liberalci, molčite, ker vas stvar nič ne briga! List smo ustavili z današnjo številko vsem posameznim odjemalcem, ki doslej še niso storili svoje dolžnosti kot pravi naročniki. Seveda bomo takoj do-poslali pridržane številke vsakemu, ki bo doposhd še neporavnano naročnino. Naročnikom izven naše monarhije. Oni cenj. naročniki »Domoljuba«, ki navadno nakažejo naročnino s posredovanjem kake banke, naj izvolijo obenem, ko vplačajo po banki, nam naznaniti, kdaj so vplačali, pri kateri banki in koliko. Cesto se namreč pripeti, da sprejmemo znesek, pa nič ne vemo, kdo ga je poslal, ker banka zopet, nakaže po kaki tret ji banki ali poštni hranilnici itd. Ker nam pa to povzroča nepotrebna pisanja in pa stroške, prosimo, da narede naročniki G' Natala. »Makumazana ni več!« je vpil. »Dežela ne pozna več Makumazana.« To se je zgodilo pred leti. In sedaj najdem v tem smrdečem kraju svojega prijatelja Makumazana. Ni mogoče dvomiti. Stari šakal je sicer malo osivel, ali ni-li njegovo oko prav tako bistro, niso-li njegovi zobje enako ostri kot takrat? Ha! Ha! Makumazan, ali se še spominjaš, kako si vrgel krogljo divjemu bivolu v oči — ali se še spominjaš?« Pustil sem ga govoriti tako na dolgo in široko, ker sem videl, da je njegovo navdušenje silno učinkovalo na srca petero Vakvafov, ki so ga, kakor je bilo videti, vsaj nekoliko razumeli. Sedaj pa se mi je 'zdelo, da je čas, da naredim temu konec, kajti ničesar ne sovražim tolikanj kot to zuluško navado preobilne hvale. »Ze dosti!« sem rekel. »Ali nisi ves čas, odkar sem te poslednjikrat videl, izpregovoril besedice, da čutiš tako potrebo govoriti? Kaj delaš tukaj s temi ljudmi — ti, ki sem ga pustil kot glavarja v zuluški deželi? Kako je to, da si tako daleč od svojega doma in v družbi tujcev? Umslonogas se je naslonil na glavo svoje dolge bojne sekire in njegov silni obraz se je razžalostil. »Oče moj « je odgovoril, »marsikaj ti imam povedati, vendar mi ni mogo- če govoriti pred temi nizkimi ljudmi,« in ozrl se je po vakvafskih askarih. »Samo za tvoja ušesa je. Oče moj, po, vem le toliko,« in njegov obraz je postajal zopet resen, »neka ženska me jo izdala v smrt in obdala moje ime s sramoto — da, moja lastna žena me je izdala. A utekel sem smrti; da, izvil sem se prav iz rok onih, ki so me prišli morit. Samo trikrat sem udaril, enkrat na levo, enkrat na desno in enkrat naprej in trije so obležali mrtvi. Nato sem zbežal in — kakor je mojemu očetu znano — celo sedaj, ko sem že zelo v letih, so moje noge kakor noge antilopi-ne in ni ga na celem svetu človeka, ki bi me mogel v teku dohiteti. Dalje, dalje sem hitel, za menoj pa so se glasili; seli smrti in njihov glas je bil kakor glas psov, ki love. »Od svojega lastnega kraja sem bežal in ko sem hitel mimo, je ona, ki me je izdala, zajemala vodo uri studencu. Švignil sem mimo nje kakor senca smrti in med potoma udaril s sekiro! In glej, njena glava je padla, r>adla v vrč za vodo. Nato sem hitel proti severu. Dan za dnem sem potoval; tri mesece sem hodil brez počitka, brez odmora, dokler nisem srečal družbe belega lovca, ki je zdaj mrtev, ter dospel z njegovimi sUižabniki semkaj. (Dalje prih.) Razgled po domovini vedno tako, kot smo zgoraj navedli. S tem si tudi zagotove redno pošiljanje lista. Duhovniške vesti. Župnik v Lozicah pri Vipavi je postal č. g. Alojzij Jerič, doslej kurat v Ustju na Vipavskem. — Na župnijo Mohliče na Koroškem je bil umeščen ondotni upravitelj č, g. Jos. Rudi; premeščeni pa so č. g. kaplan Konrad M e n t e za provizorja v Kastanjah, č. g. Franc K r a š n a iz Prevalj v Dobrlovas in Blaž Wolfl iz Slov. Plajberga v Preva-lje. — Umrl je v Trbovljah zlatomašnik g. Peter Erjavec. Pogreb rajnega g. župnika je bil v soboto, 15. t. m., ob pol desetih dopoldne. — G. A. M u s i, ki je bil radi bolezni začasno vpokojen, pride za kaplana na Polzelo, v Šmarje pri Jelšah pa se je prišel zdravit č. g. Franc K a t n i k , kaplan v Dobrlivasi. Dvorna vest. Prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberg se nastanita dne 23. t. m, v Mi-ramaru pri Trstu za daljšo dobo. Združenje Spodnje siške z Ljubljano. Deželni odbor je sklenil načrt glede spojitve Šiške z Ljubljano, da ga predloži deželnemu zboru. Zlate poroke, V Št. Juriju pri Kranju so obhajali pred kratkim zlato poroko Antona in Marije Moharjeve, po domače Jerebova. Mohar je star 74, žena pa 72 let. Zlatopcročenca je v cerkev spremilo 31 parov, — V kratkem bodo obhajali zlato poroko pri Blajnetovih in najbrž na tihem tudi nri vulgo Drožarju. Smrtna nesreča v Zagorju. V soboto dne 8. februarja, je ubil električni tok 16-letnega delavca Alojziia Peterlina, ki se je neprevidno dotaknil električne žice. Žalostna smrt treh bratov. Dne 14, februarja se je v Vodicah na Gorenjskem obesil prsestnik Franc Javh. Slučaj je čisto poseben zaradi tega, ker sta enake smrti umrla tudi njegova brata, in sicer se je Jožef Javh obesil na podstrešju svoje hiše v Primskovem dne 6. decembra 1911., Janez Javh pa tudi na Primskovem blizu svojega doma leta 1910, Najdena utopljenka. Minuli petek, dne 14. februarja, so našli v Ljubljanici v Vevčah truplo pogrešane vdove Adele Košme-Ijeve, rojene Dominik leta 1870. v Železnikih, katera je odšla od doma neznano kam. Nesrečnica, kateri se je omračil um, je zapustila tri nepreskrbljene "hčerke. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Skala provzročila velika nesrečo. Dne 12. februarja o.b pol 9. uri zvečer se je utrgala nad železniško progo med Zagorjem in Savo velika skala in zadela v osebni vlak, ki odhaja ob 7. uri iz Ljubljane. Os lokomotive se je vlomila, lokomotiva s službenim vozom je skočila s tira in zastavila drugi tir, po katerem je v hipu nezgode od nasprotne strani privozil tovorni vlak. Vsled tega je skočil s tira stroj in dvanajst voz tovornega vlaka. Popolnoma razbitih ie bilo sedem voz tega vlaka, ki so bili ta-Jio zmečkani, da se je videlo, kakor bi bil en sam voz, ostali pa zelo poškodovani. Premog z vlaka je odletel v Savo. Ponesrečil je 40 let stari strojevodja osebnega vlaka Josip Kaš, stanujoč v Ljubljani v 'Jenkovih ulicah št. 19, Dobil je nevarne poškodbe na glavi in čreva pretrgana ter je po izvršeni operaciji in silovitih mukah umrl že naslednji dan. Umrli je s svojim junaškim činom rešil življenje mnogim potnikom. Od ostalega železniškega osobja in potnikov pri nesreči ni bil nihče poškodovan, pač pa se je pri delih na poškodovani progi ponesrečil ključavničar Pavel Zore, kateremu je padel na nogo kos železa. Kač na Kranjskem se je proti nagradi il krone za glavo iz 222 krajev Kranjske doposlalo v Ljubljano skupno 23.371; med temi 15.035 strupenih (14.623 modrasov). Na Dolenjskem so jih dobili 11.925 (8005 modrasov), na Gorenjskem 5223 (2546 modrasov) in na Notranjskem 6223 (4072 modrasov). Ponesrečeni Kranjci na »Titaniku«. Na parniku »Titanik« so utonili, kakor smo svojedobno poročali, tudi trije Kranjci. Njihovi sorodniki bodo sedaj dobili sledečo odškodnino: Za Jak. Pašiča iz Štrek-Ijevca pri Črnomlju 1201 K; za Ivana V o v-ka z Jesenic na Gorenjskem 1201 K; za Ivana Merkunaiz Kranja 3122 K. Tako odškodnino jim je namreč priznala komisija, ki je doslej poslovala. Našla sc je dne 20. januarja v Kamniku večja vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj 8e oglasi pri mestnem županstvu. Vojaški nabori na Kranjskem. V letu 1913 se vrše nabori po naslednjem redu: Kamnik dne 1., 3. in 4. marca; Lukovica dne 6., 7. in 8. marca; Tržič dne 10. marca; Kranj dne 11. in 12. marca; Škofja Loka dne 14. in 15. marca; Metlika dne 17. marca; Črnomelj dne 18. marca; Radeče dne 27. marca; Krško dne 28. in 29. marca; Kostanjevica dne 31. marca; Mokronog dne 2. aprila; Višnja gora dne 4. in 5, aprila; Litija dne 7., 8. in 9. aprila; Kočevje dne 111. in 12. aprila; Ribnica dne 14. in 15. apr.; iVelike Lašče dne 16. aprila; Radovljica, 'dne 17., 18. in 19. aprila; Trebnje dne 21. aprila; Žužemberk dne 23. aprila; Novo inesto dne 24., 25. in 26. aprila; Ljubljana (za mesto) dne 17., 18. in 19, aprila; za okolico dne 24., 25., 26. in 28. aprila; Vrhnika dne 21. in 22. aprila; Vipava dne 27. in 28. marca; Postojna dne 29. in 31. marca in 1. aprila; Ilirska Bistrica dne 2. in 3, aprila; Logatec dne 7, aprila; Lož dne 9. aprila; Cerknica dne 10. aprila; Idrija dne 12. in 14. aprila. Smrtna kosa. Dne 2. februarja je umrl v Radgoni v bolnišnici po 13letni mučni bolezni obče znani in spoštovani kmet Al. Rantaša v 73. letu svoje starosti. Rajni je bil kremenit značaj, stara korenina, odločen pristaš S. K. Z,, dolgoleten naročnik »Domoljuba« in nad 50 let ud Mohorjeve družbe, Daleč na okoli je bil tudi znan zaradi svoje umne čebeloreje. Pogreb je vodil rajnega sin č, g. p, Ludovik Rantaša, minorit v Ptuju, Naj mirno počiva v tuji zemljij Letni sejmi v Studencu pri Krškem se vrše odslej mesto v Roviščah dne 31. marca, 16. maja in 8. avgusta vsako leto. Ti sejmi so za konje, živino in svinje. Gospodarski tečaji. Na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru se vršita dva važna gospodarska tečaja, in sicer prvi za sadjarstvo in vinorejo sploh, drugi pa za praktično izvežbanje viničarjev. Vršita se od 3. do 16. marca in je prošnje do 20. februarja vložiti na ravnateljstvo deželne sadjatske in vinorejske šole v Mariboru. Požar. Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je pri gostilničarju in cerkvenem ključarju Antonu Mošet nastal požar, ki je vpepelil hišo in vso premičnino. — Dne 12. februarja zvečer ob pol 9. uri je zgorel baronu Wi-tenbachu v Kapli blizu Št. Jurija ob Taboru velik kozolec in vsa krma na kozolcu ter v gospodarskem poslopju. Zavarovan je bil baron pri dveh stavbah za 17,000 K. Škoda daleč presega vso svoto. Nagle smrti je umrl nedavno pri Sv, Marjeti nad Pohorjem posestnik, član kraj-nega šolskega sveta in odbornik posojilnice Franc Štancer, Rajni je donesel svojemu bratu zdravila, pa čudno, čez dva dni je moral bolehni brat slediti pogrebu svojega poprej zdravega brata. Za distriktnega zdravnika za Sevnico ter občini Zabukovje in Blanca je bil imenovan dr, Alojzij Šlehta, ki ordinira v hotelu Simončič v Sevnici, Nesreče na Štajerskem. V Vidmu pri Cmureku je padla smreka na Miho Mantla in ga ubila. — Pri nakladanju lesa v Šmar-jeti pri Celju se je ponesrečil delavec Miha Strenčan, ki si je stri glavo. — Tržaški br-zovlak je povozil med postajama Rimske toplice in Laški trg železniškega delavca Suhavožena in ga raztrgal na kose. — Na pepelnico so huzarji peljali v vojašnico v Radgono voz steljne slame. En hu-zar, ki je sedel zgoraj na slami, je po neprevidnosti padel z voza in si je stri tilnik ter je bil na mestu mrtev. Birme na Koroškem. Na Koroškem se vrše letos birme v slovenskem delu v naslednjih krajih: 19. aprila v Svečah, 20. v Borovljah, 21. v Šmarjeti v Rožu, 22. v Galiciji, 23. v Žitarivasi, 24. v Kazazah, 3. maja v Beljaku, Sv, Križu, 4. v Trebnju, 5. na Osojah, 27. maja v Volšperku, 10. junija v Šmohoru, 17. Milštatu. Pri podiranju dreves se je ponesrečil 10. t. m. Janez Krumpl v Gorinčicah pri Sv, Juriju pri Celovcu. Ranjen je smrtnone-varno. Mrtvo so našli dne 27. januarja v snegu Kotnikovo mater blizu Komana v Re-plah pri Vogrčah na Koroškem. Zadela jo je kap na potu proti domu. Umrl je v nedeljo ob 5. uri popoldne v Desklah na Goriškem g. Jožef Kodelja, veleposestnik. Pred mnogimi leti je bil pokojnik župan in je bil do svoje smrti obče priljubljen in spoštovan. Dosegel je lepo starost 88 let. Ženo zasulo. V Marijanu je kopala vdova Lucija Zoff, stara 42 let; pesek. Kar naenkrat se je gornji del nanjo vsul in jo zakopal. Ostala je na mestu mrtva. Zapušča štiri otroke v največji revščini. Pod konje je prišla v ponedeljek, dne 10. t, m„ blizu pošte v Gorici deklica Sofija Rastova. Deklica se je le malo poškodovala, ker je k sreči ustavil voz neki častnik. Vsled pasje stekline umrla deklica. V Piranu je umrla deklica Marija Stule, ki jc je ugrizel stekel pes, v groznih bolečinah. Velik sneg v Sarajevu. Dne 14. t. mes. ' je v Sarajevu v letošnji zimi najbolj snežilo. V sarajevski okolici leži sneg deloma eD meter visoko. Smrt papeževe sestre. Po 25dnevni bolezni je v torek dne 11. februarja v Rimu umrla najstarejša sestra sv. Očeta Roža Sarto. Imela je 72 let. Sv. Oče je bil ti sestri posebno naklonjen in med njeno boleznijo se je večkrat zanimal za njeno stanje. Njena smrt jc napravila na sv. Očeta jako bolcsteD utis. Iz Eajire naznanjajo, da bo tamoš-nji slovenski dušni pastir P. Benigen Snoj premeščen. Namenjen je za veliko bolj visoko in častno službo v Jeruzalemu. . V ogrskem gozdu blizu Cokfalvn se je na pepelnico ponesrečil 191etni Franc Zalar iz Topola pri Cerknici. Zlomilo mu je roko v rami. Sedaj sr nahaja v bolnišnici v Trenčinu. Davek na vžigalice. Dne 10. t. m. se je predložil v državnem zboru načrt davka na vžigalice. Davek bi znašal za požvepla-ne vžigalice na škatljico, ki vsebuje do 80 vžigalic, 2 h, za druge vžigalice za škatljico, ki vsebuje do 60 vžigalic, tudi 2 v za škatljico; za vžigalice svečice za zavojček s 60 svečicami 10 h, za razne druge vžigal-ne priprave bi znašal davek po 2 K. Ta novi davek, ki bi ga najraje vpeljali že s 1, julijem 1913, bi vrgel državi 10 do 12 milijonov kron dohodkov. Smrt v. tujini. V Ameriki so umrli naslednji rojaki: V Emposimnu, Pa., je ubilo v gozdu Ivana Gerineka iz Male vasi pri Ljubljani. — V New Yor-ku je umrl Ivan Ožbold podomače Nac-kov iz Bresta pri Rakeku. — V Cleve-landu so umrli Vincenc Udovič, star 30 let, doma iz krškega okraja; 18 let stari France Dolinar (nekateri ameriški listi poročajo Jerič) iz Logatca. — V Forest City, Pa., so našli utopljenega Frana Verbiča podomače »Blisk«. V blaznosti je šel v vodo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4%% brez kakega odbitka. Uradne ure ofl 8. zjutraj Ho l. pujull. Glej inserat: Deželni odbor kranjski, ki si prizadeva, kako bi porabil vselej vse, kar je preb;valstvu dežele Kranjske v prid, je sklenil, kakor Koroška, Predarlska, Zgornja Avstrija in Šlezija, ustanoviti v Ljubljani sporazumno z nižjeavstrijskim deželnim odborom kranjsko Nižjeavstrijske deželne zavarovalnice za življenje in rente. Storil je to v ta namen, da bi se prebivalstvo laglje zavarovalo pri dobro upravljanem, javnem, gotovo varnem zavodu. Premije nižjeavstrijskega deželnega zavoda so nizke, pravila sestavliena na najtrdnejši podlagi in najčlovekoljubnejša, varnost pa največja, ker je zavod javen in pod nadzorstvom deželnega odbora. Tej zavarovalnici ni skrbeti za delničarje in upravne svetovalce. Domalega ves prebitek se namreč porabi vsako leto in enakomerno v prid udom, zato jih stane zavarovanje znatno manj. Taka uredba je gotovo ljudstvu v največjo korist. Pred nekaj desetletji si je življenje zavaroval še malokdo; v sedanji kapitalistovski dobi pa bi bilo napačno, ako bi se kdo ne poslužil v kulturnem in socijalnopolitičnem ozirti silno važnega zavarovanja za življenje, rent in doto, saj se ga udeležujejo že vsi stanovi človeške družbe, visoki in nizki, bogati in siromašni. Da se v zadnjih letih povsod udomačuje zavarovanje ter da ga smatrajo za potrebno in važno reč, je očividno iz tega, da je bilo leta 1880. za 5U0.000.0U0 K zavarovanj, leta 1911. pa že za 5.540,000.000 K. Kdor namerava skleniti, zavarovanje, naj se v svojo lastno korist obrne do naše podružnice ki se nahaja v Ljubljani v Stritarjevi ulici št. 7, in zahteva zavarovalni načrt (prospekt). Zavod prevzema zavarovanja že za 400 K pa do najvišjih glavnic. Sposobne osebe, ki so zmožne slovenskega in nemškega jezika, se sprejmo za potovalne uradnike z ugodnimi pogoji. Oglase naj se pri imenovani podružnici. S Gorenjske novice ? g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Zopet je posegla s koščeno roko bela žena in nam ugrabila iz naše srede delavnega moža in poštenjaka Jerneja Rozmana, po domače »Gošarjevega očeta« iz Gun-celj. Pokojni je bil star 76 let, a za naše organizacije še vedno mladeniško čil, ki se je vedno zanje zanimal, zlasti za Čitalnico in za Orla. Kljub visoki starosti se je do zadnjega časa udeleževal naših prireditev, veseleč se njih napredka. Bil je prava gorenjska korenina. Naj bi našel v vrstah naših mož obilo vnetih posnemovalcev. N. v m. p.! g S Trate nad Škofjo Loko. »Domoljub« z dne 13. februarja objavlja vest, v kateri se poroča o volitvi v odbor požarne brambe. Pri tem dopisu je pa vse-kako imel neki liberalec svoje prste vmes, ker je poročal naravnost neresnico. Resnici na ljubo dostavljamo, da so, liberalni člani požarne brambe izvalili tele pristno liberalni stranki pripadajoče člane v odbor in sicer: Fr. Je-lovčan, trgovec v Gorenji vasi, načelnik. Fr. Osredkar, krojač na Dolenji Dobravi, podnačelnik. Jakob Jezeršek, trgovec v Gorenji vasi, tajn": in blagajnik. Novemu načelniku svetujemo, naj se potrudi več za delo potrebnega društva, kakor pa da se z društvom dela nepotrebna liberalna politika. g Bohinjska Bistrica. Odkar imamo tako lepo vrejeni gospodinjski tečaj, je pri nas mnogo zanimanja za gospodinjstvo. Vse drugače se sedaj prebira »Go-snodinja« v pri nas tako razširjenem »domoljubu«, učenke spisujejo razne gospodinjske naloge, odrasla dekleta in žene toliko povprašujejo o tej in oni gospodinjski zadevi. Da ustrežemo vse-siranski želji, bode imela gospodična učiteljica Zemljanova več predavanj o gospodinjstvu za žene in odrasla dekleta. Prvo predavanje bodo tretjo postno nedeljo dne 23. februarja po litanijah. Porabite tedaj to ugodno priliko ter se zanimivih predavanj udeležite v kolikor mbgoče obilnem številu. — Umrla jc vzgledna Marijina družabnica Marija Ravnik. Tovarišicc so ji izkazale zadnjo čast pri pogrebu. g Zgornji Bernik. Dopisnik »Slov. Doma« v št. 4. piše, kakor bi hotel »Domoljuba« in »Gorenjca« na laž postaviti. da ni res, da bi bili zg.-bcrniški gasilci res kaj pogasili. O tem se ne borno prerekali, ker vsak, ki se je udele- Naši stari očetje rabijo žo dobra, preizkušena domača zdravila, da ostranijo vseh vrst bolečino, takoj v začetku in res bi bilo treba ter zlasti v mrzlem letnem času paziti, da se ne zanemari še tako lahka obolelost, ampak da so jo žo pri najmanjšem pojavu, torej takoj, čo sc čutijo bolečino, odpravi. Ojraslim in otrokom, pri katerih se n. pr. opazuje nagnjenje h katarju, moro dober, preizkušen izdelek potnogati, da sc že pravočasno proti temu nastopi. 2e smo so sto in tisočkrat žil gašenja, ve, kaj je resnica. Sicer pa vemo, odkod piha sapa. Povemo pa dopisniku »Doma«, ki tiči v nasprotnem društvu, da če ne bomo imeli miru, bote drugič zvedeli več. Na pomoč! g Krtina. Naši zvonovi ne dado miru liberalcem; po svojih časopisih zabavljajo celo čez svoje ljudi. Naj le. A naše ljudi naj pusti tisti dopisnik na miru, ki za krtiriske zvonove še ni storil drugega, kakor da je poslal med svet par neslanih dopisov. Še eno vprašanje do naprednega moža J. Z. Zakaj pa niste dr. Novaku na njegovo zahtevo poslali natančnega računa? Ali Vas je strah? Saj se naprednjaki nikogar ne bojite ... g Izpod Sv. Trojice. Liberalci se perejo. Kje? V Krtini. Zadnjič so v »Slovenskem Domu« napadli enega svojih somišljenikov. Povedali so mu par gor-kih. Ker sc jim je po tem dopisu menda začel res kujati, ga je takoj naslednji »Slovenski Dom« jel zopet božati in povzdigovati, zato pa klerikalce v nič devati. Vsak, ki ima le količkaj zdrave pameti, se mora res smejati tem ljubez-njivim dopisnikom, ki izpreminjajo svoje nazore kakor luna podobo. Stranka, ki je tako nestanovitna, ni vredna, da živi. g Koprivnik v Bohinju. Umrla je na Gorjušah 80 let stara žena Ivana Korošec. Bila je dolgo časa cerkvena perica. — Takoj drugi dan pa smo pokopali najstarejšega fanta naše župnije, Lenarta Korošec, ki ga je skoro 80 let starega zadela srčna kap. Bil je skozi celo življenje miren in pošten fant. — Bodi jima žemljica lahka! — Zima. Ostra zima vlada sedaj pri nas. Snega je še nad pol metra, zraven pa brije krivec po dolini z vso silo. Prejšnje dni pa smo imeli tako prijetne tople dneve, da je bilo opoldne na solncu 24 stopinj Celzija. Nehote se spomnimo one Vodnikove pesmi o kosu, ki sc jc prezgodaj ženil, zapeljan po toplem vremenu, pa mu jo brezen uničil vse. Gotovo jo je Vodnik tukaj gori zapel. — Zaslužek z lesom je pojenjal. Ugodna zima je povzročila, da so ljudje prehitro spravili les z gora v dolino in sedaj vožnje ni več. nmmmmmmmmmi H DoSgnfske novice n d Dol pri Ljubljani. Pred kratkim smo imeli pri nas volitve v okrajni šolski svet. To samo po sebi ni nič poseb- prepričoli, da je tak bolečine pomirjujoč, osvežujoč, krepilen izdelek, s katerim smo že večkrat odpravili razno bolečino in utrujenost ter marsikatero drugo motečo bolest, pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid", na katerega s tem opozarjamo svoje čitatelje Čo je kaj ros dobro! se priznava tudi od strokovrvakov in kako sodijo o Fellerjovem fluidu z znamko „Elsafluld" praktični zdravniki, dokazuje sledeče pismo: ..Zahvaljujem se Vam toplo za Vaš Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid", izdelek,ki sojo n-aravnost sijajno ob-nesol pri vseh skrninnstih bolečinah. Priporočam Fellerjev fluid, kjer jc sila, najtoplejo in nega. Bolj zanimiv je vspeh volitev, da so namreč izvoljeni sami pristaši S. L. S., in to v občini, ki jo vodi čisto liberalen odbor, kar je na deželi zdaj bolj redka prikazen. — Kdor pozna naše razmere, je že naprej vedel, kako bo volitev izpadla, ker voli v to korporacijo tudi občinski odbor z Dolskega in Polja. Izid volitve ni torej posebno iznenadil na nobeno plat. Ampak nad vse zanimivo je bilo pri tej priliki postopanje dosedanjega šolskega predsednika Pirnata iz Beričevega. Mož je hotel namreč po svoje razlagati določbe za tako volitev, in ko je videl, da je v nasprotju z večino, je bahato, kakor le on zna, zaklical Št. He-lenskemu župniku, češ, da ne zna brati. Ta mogočna beseda je res vredna, da se jo otme pozabljenosti. Širši javnosti sedaj lahko sporočamo, da se bo pri Pirnatu v Beričevem sedaj otvorila visoka šola za poduk v branju. Tako izobražuje liberalno časopisje; sin poštenega kmetskega očeta postane neolikan. Upati je, da se bodo polagoma še poštenim Beričevcem odprle oči in bodo enkrat spoznali, pri čem da so. Na-, še društveno življenje se razvija v splošno zadovoljnost vseh dobromisle-čih. Svojih prireditev ne oznanjamo vedno sproti, naj bodo pa tu naštete skupno, da ne bo kdo mislil, da društvo spi spanje pravičnega. Vprizorile so se v zadnjih par mesecih sledeče igre: »Turki pred Dunajem«, »Božja dekla« in pa »Trije tički«; zadnja je nalašč za predpust. Sedaj v postu se držimo seve bolj resno, kakor se spodobi, morda se bo "napravilo katerikrat poučno predavanje; po veliki noči pa zopet kaj drugega, če Bog da. d Sel a na Dolenjskem. Dne 10. februarja so bile po preteku 50 let zopet občinske volitve, ko je bila nekdaj samostojna občina obnovljena. O poteku in izidu volitev hočemo rajši molčati, dasi je bil pripravljen že daljši dopis o tem. Žganja se je gotovo preveč pilo o tej priliki. Orožnik, ki je volilce v gostilni opazoval, je baje rekel o njih: »Kdor ga ne izpije pol litra, ta pri teh ljudeh ni mož.« — O ustanovitvi tukajšnjega poštnega nabiralnika so se v zadnjem času razširjale neresnične vesti. Tako-le je bilo z ustanovitvijo: Poleti leta 1907. je tedanji tukajšnji učitelj J. Mihelič naredil prošnjo za nabiralnik. To prošnjo sta podpisala učitelj in župnik, oba. Od 24. avg. do 25. septembra 1907. jc bila na pošti v Žužemberku poskušnja o tukajšnjem poštnem prometu, ki je bila tudi v cerkvi na Se-lih javno oznanjena. Odgovora na pro- Vas prosim, da mi ga zopet pošljete za lastno uporabo, znesek zanj Vam pošljem. Dr. A.David, rpestni zdravnik v Sieninvvi pri Jaroslavt, Galicija." Pristnega Fellorjevega fluida naročita 12 malih, 6 podvojnih ali 2 specialni steklenici za 5 kron frnnko pri E. y. Fellerju v Stu-bici, Kisa trg št. 10 (Hrvatsko), kjer se tudi dobivajo zanesljivo učinkujoče Fellerjove odvajalne rabarbarakroglico z znamko „Elzakrogliče", in sicer 0 škat.el za 4 krone franko, ki jih smejo rabiti brez pomisleka veliki in mali, stari in mladi, če žeiodec ni v redu. Nai bi bil ta nesebičen namig v blagor tudi nušim. čilateljem. To bi nas res veselilo. b gnjo ni bilo nobenega. 1909. je sedanji župnik ponovil prošnjo. Odgovor se je glasil da ravnateljstvo čaka več dohodkov. Na žup likovo prošnjo je nato posredoval v Trstu g. državni poslanec dr. Ignacij Žitnik. Vršila se je zopet po-skušnja v Žužemberku o poštnem prometu toda tajna, zvedeli smo o njej šele pozneje. V začetku decembra 1909 je dobil župnik od ravnateljstva v Trstu vest, da se nabiralnik v kratkem ustanovi. Dne 15. januarja 1910 je začel poslovati. G. župnik pošlje še zahvalno pismo ravnateljstvu, in ta naprava je bila v redu. Kdor pa more kaj nasprotnega dokazati, dobi takoj nagrado 50 K. Jos. Podlipnik. župnik. d Iz Stopič. Nič veselega nimamo poročati iz naših krajev. Pred par leti se je priselil iz Št. Janža v Stopiče čevljar Ivan Knez. Zadnji čas si je bil izposodil pri več ljudeh precej denarja; dne 10. t. m. pa je neznano kam pobegnil ter vzel s seboj precej usnja in čevljev. tako da so ljudje precej oškodovani Tudi v Št. Janžu je že enkrat tako naredil. Pustil je v Stopičah v skrajni bedi svojo bolno ženo in enega otroka. Ogibal sc je cerkve in zvesto prebiral protiverski časopis, ki se mu pravi »Štajerc«; zato ni čudno, če človek podivja. Tako bi bilo na svetu, če bi se ljudje ravnali po nauku svobodomisle-cev. — Dne 12. t. m. pa se je v Gorjancih smrtno ponesrečil Janez Bojane iz Dol. Težke vode, star 74 let. Bil je star voznik, a po nesreči je prišel pod konje in težko naložen voz je šel čez njega. Bil jc kmalu nato mrtev. Res, nesreča nikoli ne počiva. d Loški Potok. Boletni urad se je ustanovil s tekočim letom za našo občino. Vodja g. Dornik se je naselil v prostorih g. Antona Pajniča na Hribu, kjer ima tudi svoje uradne prostore. — V letošnjem letu sc je dvignilo število našega časopisja v naši dolini kaj visoko. Prihaja redno nad 200 »Domoljubov«, razproda se dnevno »Slovenca« do 20 izvodov poleg stalnih naročnikov. Tudi »Bogoljub« se je dvignil nekoliko in »Naša Moč« je dobila tudi več prijateljev. Društvo »Tabor« dobiva do 10 časopisov, ki vsi krožijo krog naših članov in članic po vaseh v ročnih mapah. Le kjer je dober naš list, se je nadejati trajne zvestobe do naše stvari. d Iz topliške župnije. Topliškim liberalcem v vednost. Norčujete se iz pod-lubcnskih kmetov in pravite, da smo Topličani sto let za vami; ali čudno se meni zdi. ker ste tako pretkani in pre- brisani, pa ste slepi in brljavi, da ne vidite še opoldne brez luči; mi vam bomo žc posvetili, kadar boste zopet prišli v bodočih volitvah z medenim jezikom okoli nas, podlubenskih kmetov, glasove iskat, kakor ste jih prišli že. Kadar boste prišli, naročite prej trdne podplate, da jih ne boste izgubili, kajti treba vam bo dobro stopiti navzdol proti Toplicam; do volitev se bomo že toliko iz-brihtali, da vas poženemo in da si boste zapomnili, kako smo zabiti mi, podlu-benski kmetje. d Iz šmartna pri Litiji. Šestnajstletni fant Jožef Osredkar je pri spravljanju železniških pragov v gozdu ponesrečil. Strlo mu je nogo tako, da so mu jo morali odrezati. Škoda mladega življenja! — V kratkem odide iz Šmart-ma učiteljica g. Kristina Demšar, kateri želimo srečno pot. Na njeno mesto pride g. Antonija Viktorija Uršič iz Pod-kraja. — Odšel je iz Litije v Kamnik g. I. Trampusch, c. kr. nadoficial pri c. kr. okr. glavarstvu. Ostal bo vsled svoje prijaznosti in postrežljivosti nasproti strankam pri občinstvu v najboljšem spominu. — Predsednikom krajnega šolskega sveta v Šmartnem je bil zbpet izvoljen g. Ernest Drčar, posestnik in pekovski mojster. Notranje novice _ ^vxywv\XKJOOOOOOOOO,*vn n >x*xxxx>i hkk xioo< Aioonooor ga n Iz Idrije. Cestni odbor je te dni objavil sejne sklepe od 13. februarja t. 1. v pisarni idrijskega županstva. — Denarno stanje odbora leta 1912 je bilo zelo ugodno. Dohodkov je bilo 69 816 K, stroškov pa 34.104 K; preostanek je tedaj znašal koncem leta celih 35.712 K. Cestni odbor je sklenil zgradbo nove 13 km dolge okrajne ceste iz Spodnje Idrije po Kanomlji na Oblakov vrh. Pokril bo vse zgradbene stroške po odbitku deželnega in državnega prispevka. Potrebni denar bo najel pri kranjski deželni banki v Ljubljani ter ta dolg v 30. letih odplačal. Cestni odbor je tudi prosil, naj novo cesto gradi deželni stavbni urad. — Dalje se jo naprosil deželni odbor za posredovanje, da se čez Idrijco pri Sv. Križu napravi novi most, ker sedanji ne zadostuje prometu. Dovolila se je podpora občini Vojsko za vzdrževanje občinske ceste in Janezu Žust za zgradbo poti iz Hle-viša na Sopot. — Cestni odbor jc izrc-ke^zabvalo in priznanje c. kr. rudni- mm škemu ravnateljstvu v Idriji za vsestransko podporo odborovega delovanja. _ Glede zgradbe novega mostu v Žireh se jc naprosil deželni odbor, naj po svojem tehniku napravi tozadevni načrt in proračun. — Cestni odbor bo tudi podpiral prošnjo občine Dole za podporo glede zgradbe nove občinske ceste iz Godoviča v Ziri. — Kakor se vidi iz teh sklepov, deluje cestni odbor zelo marljivo. Ljudstvo mu sine opravičeno popolnoma zaupati. Cestni odbor je dosedaj vedno držal dano obljubo, zato mu bodi izrečena zahvala in priznanje! — Star cestni odbornik je rekel: »Sem bil v starem in sedanjem odboru, a moram odkrito reči: Prej srno imeli višje cestne doklade, pa malo naredili in je bil vedno dolg, sedaj nižji prispevki, toliko gotovine iu toliko se dela. Veselje je delati s takimi možmi. Ne rečem tega, da bi jaz postal katerikrat član S. L. S., ostanem še naprej naprednjak, a kar je res, io res!« Gotovo nepristranska hvala novemu odboru. — Na praznik sv. Valentina so imeli po stari navadi i d r ii-s k i »p e n z i j o n i s t i« bal v gostilni Srečkota Kogoja. Da so hreščale harmonike in se je plesalo, ni treba omenjati; kajti kjer je godba, tam je troto-vo tudi ples. Dosedaj se še ni zeodilo v Idriji, da bi v postu na kvaterni petek plesali. Kakor se vidi, se bo ta mokra-ška ali liberalna navada sedaj m>elia-la. Ne vemo. kdo jo dal dovoljenje za ples? O draginji se zdihuje. v postu na se pleše; žalostno! Na kmetih ne smejo prirediti poleti na praznik igrokaza radi draginje ter so prireditelji kaznovani; v Idriii jo na dovoljeno radi draginje plesati na kvaterni petek v postu. n Gora nad Idrijo. Ker so ra^.nc hranilnice in posojilnice zvišale obresti, je tudi načelstvo in nadzorstvo naše »Hranilnice in posojilnice« v skupni seji dne 9. t. m. sklenilo, da se obresti zvišajo s 1. prosincem t. 1., in sicer za hranilne vloge po 5%; za posojila po 6%, torej dobi vlagatelj od 100 K 5 K obresti na leto. n Žiri. Naši farani v daljni Ameriki niso pozabili potreb naše nove cerkve. Dne 14. februarja so poslali Marija in Jožef Šinkovec ter Franc Erznož-nik 25 K za nov oltar. V isti namen je poslal Pavel Frelih 20 K. Bodi jim na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. — S popravo podružnice Sv. Ane na Ledinici, ki je tako v skrajno slabem stanju, se bodo, kakor vse kaže, prizadete oblasti podvizale. C. kr. inže- Vsc obolelosti dihal li« **« e i OSlOPSKi haSe!l U*tar intlmenra in SifOlifi „ROCHE" Izvrsten, blagodejen učinek tega izdelka se kmnin „„1,,«,, ,, . * , . ',.,-- vilnamoč Sirolin „Roche" se je že 15 let dobro nl.n i m" j 0 n0 PotenJe z^ine- lok in reditev se pospeši. Zdra- ločno zavrnejo in naj se zahteva izrecno S irolinToche«TZZ ZTT*» ^T^' n,ld°™stni izdelki naj se od- oironn „Hoche v ong. zavitkih. Sirolin „Roche« se dobi v vseh lekarnah za 4 K. nir, gospod Ivan Čapek, je prišel dne 17. februarja na Ledinico, da si ogleda nekatere stvari osebno ter o njih razsodi. Da bi le skoro kaj bilo! Tako pokvarjena cerkev je ne le samo v škodo in vedno nevarnost, ampak tudi prav v sramoto celi soteski, ki seveda ni nič kriva k zavlačevanju poprave. Tujcem, ki pridejo radi molit k Sv. Ani na Ledinico in ki sedaj zmajujejo z glavo nad zapuščenim, razpadajočim svetiščem Sv. Ane, pa zatrjujemo, da bo prijazna cerkvica tako lepo popravljena, da bodo z veseljem pritrdili: »Zdaj pa zdaj! Se je splačalo čakali!« — Kratek predpust — malo porok: 5 jih je bilo doma, ena na Brezjah; okli-cev pa je bilo vseh skupaj sedem. — Ne pozabimo, da imamo abstinenčno gostilno, katera je v naših razmerah naravnost potrebna! Tem boljše bo lahko postreženo v naši abstinenčni gostilni, čim več obiskovalcev bo imela. Abstinenca, zmernost gre težko naprej, ako ni abstinenčne gostilne. Zato je naša dolžnost, da povemo znancem in prijateljem, da jim abstinenčna gostilna za skromno ceno postreže z vsem potrebnim, zlasti sedaj v mrzlih jutranjih urah. n Iz Spodnja Idrije. Zadnjega k on t r a b a n t a r j a smo zagrebli v pretočenem tednu, Janeza Podobnika starega 90 let. Bil je prav nekaj posebnega. V svoji mladosti je nosil kontra-bant iz Trsta razno do tedaj še malo poznano blago v tukajšnjih krajih, ki se danes dobi v vsaki hribovski hiši kakor: kavo. tobak, pomoranče in dru-pe dobre reči. Prehodil je najbolj strme hribe, ker se je skrival pred takratnimi »iblajtarji«, ki so pa zalezovali. Dobiti ga niso mogli nikoli in tega je bil šc v starosti vesel in še na smrtni postelji je pripovedoval svoje zgodbe življenja. V poznejših letih je hodil na kupčijo v Gorico, peš, vprežen v svoj voziček. Tja je nosil prodajat smolo in druge naravne pridobnine iz gozdov, nazaj je privozil boljše blago, ki ga je dobil na goriškem trgu in potem tu prodajal. To svoje potovanje je ponavljal redno do svojega 89. lefa. Sedaj ga je smrt rešila vsakoletnega potovali ia, naj bi mu bila večna ^ot srečna! Iz njegovih prinovesli naj omenim le a bomo imeli v naši društveni dvorani skioptično razkazovanje prekrasnih barvanih slik iz življenja Jezusovega. Nalašč kakor za post. Vrhnika, »Zaklad«, narodni igrokaz v štirih d e j a n j i h , je naslov novi ljudski igri, ki jo v nedeljo, dne 23. t. m. uprizori nnše kntoi. slov. izobraževalno društvo. Upamo da bode društvena dvorana tudi to pot napolnjena do zadnjega kotička, saj bodisi igra sama, bodisi marljivo igralno osobje, ki nam je letošnjo zimo priredilo že toliko lepih predstav, v polni meri to zasluži. Zato prijatelji našega vrhniškega gledališča v nedeljo j vsi v »Društveni Dom«! Ker se igra prične ža ob 6. uri in konča okrog 9. ure. je omogočeno, da se je udeleže tudi naši okoličani. Vodice. V nedeljo dopoldne ob 11. uri in popoldne ob 3. uri vprizori tukajšnja dekliška Marijina družba »Samostansko lilijo«, »Nebeški kinč in Marijin otrok pred nebeškimi vrat-mi«. Igra se je že štirikrat ponovila in obeta se tudi za nedeljo obilna udeležba. Iz Šenčurja pri Kranju. Naše katol. slov. izobraževalno društvo bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, dne 23. februarja ob 3. uri popoldne. Vabljeni sto vsi člani in prijatelji društva. — Odbor. Vipavskim okrožnim odsekom se naznanja, da se jc zadnjo sejo pomotoma datiralo na IG. t. m., pa se ista vrši v nedeljo 23. t. m., kar naj se tem potom na znanje vzame. V Tržišču na Dolenjskem se vrši v nedeljo dne 23. februarja redni občni zbor katol. slo^i, izobraževalnega društva. Pred občnim zborom bode predavanje. Govori č. g. Komlanec. Pridite v obilnem številu! Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 23. februarja t. 1. ob pol 4. uri popoldne predstavo v »Društvenem domu«. Spored: 1. Maier: »Tičica«. 2. A. Haj-drih: »Sirota« z bariton solo. 3. Adamič: »Vasovalec«, poje moški zbor. 4. nedolžnost preganjana in poveličana.« Igrokaz v petih dejanjih. 5. »Boj za dušo.« Dramatičen prizor. — Vse točke prireditve so kaj zanimive; posebno zadnji točki bosta napravili na gledalce globolf vtis. Zato pridite v obilnem številu! POROČILA O PRIREDITVAH: škocijr.n pri Turjaku. Na svečnico sta igri »Kmet in fotograf« in pa »Zamujeni vlak« v vsakem oziru prav dobro vspeli. Naši fant-je-Orli so se prav dobro postavili, posebno Maroltov, Lenčkov in Mencinov. Petje moškega in mešanega zbora jc bilo krasno. Franc Ma-rolt, ki je kot organi.st-cecilijanec pri nas zelo slabo plačan, zares nesebično dela za pravo izobrazbo in je duša društvenih prireditev. Učiteljica gdčna Furlanova, izvrstna pevka, z veseljem nastopa na našem odru. — Vsa čast ji! Tudi naša »Orlovska« godba je neumorno svirala pri naši veselici. Kmečka zve^a za kočevski okraj je priredila preteklo nedeljo shod na Gori. Predsedoval je župnik Lavtar. Poročal jo poslanec g. Bartol o novih deželnih zakonih v korist kmeta, omenjal delo naših zastopnikov v državnem zboru. Z živahnim pritrjevanjem so sprejeli navzoči poljudno poročilo svojega poslanca. Zbor se jo enoglasno izrekel za starostno zavarovanje ter na predlog bivšega župana gosp. K. Knavsa za kolikor mogoče nujno ustanovitev živinske zavarovalnice. Sklenila se je tudi prošnja za preureditev hišnorazrednega davka v zmislu predloga poslanca g. Povšeta. Drugi govornik tajnik K. Z. g. škulj je pa v krepkih potezah očrtal veliki |>omcn in korist združevanja kmeta v dosego lcmetskih koristi. Kazal je na zglede iz zgodovine slovenskega in hrvaškega kmeta. Jedrnat govor je dvignil navzoče, da so se vsi vpisali v stanovsko organizacijo Kmečko Zvezo. Shoda so so udeležili domala vsi možje cele fare. Uspel je prav lepo. Da se vidimo zopet kmalu! Dobrova pri Ljubljani. Dne 12. m. m. se je pri nas vršil občni zbor odseka »Naš dom«. Osnovalo so ga dekleta same s tem namenom, da se čim preje položi temelj novemu domu. Njih uspeh je bil jako dober. Nabrale so v dobrem letu obstoja nad 539 kron. Tako so na primer nabirale: Rihar Uršula v Gaberjah, 20 K 70 vin., Amhrožič Franca v Hruševi, 28 K, Tome Ivana v Snici, 31 K 24 vin, Helena Koza-mernik v Stranski vasi in Utiku, 14 I< 50 vin., Ana Kozjck v Kozarjali, 53 K, Franca Kervina, Podsmreko. 88 K, Ivana Kušar v Draževniku, Komaniji in Razorih, 42 I( 90 vin., Ivana Se-liškar v Grabnu, 25 K 20 vin., Marija Lenarčič v Brezjah. 18 K 4 vin., Ivana Velkovrh v Dobravi, 93 K 50 vin., v tobačni tovarni 105 K 40 vin, Šebenik .Marija v Majlontu, 43 K 10 v. Večjo svoto pa so posebej darovali: Peter Ple-ško (Dolinar) 10 K. Izlet Marijine družbo po nabiralki Iv. Velkovrh 9 K 20 vin. Neimenovana 100 K. Velkovrh Ivana 50 K. Črno Marija. posestnica v Kozorjnh 50 K. Pleško (Ahec), posestnik v Kozarjali, 20 K. — Odseku je na- (elovala Ivana Prebil, katera je največ nabrala. Posebno so ji bile darežljive delavke tobačno tovarne, za knr jim bodi tu izrečenu prisrčna zahvala. Vsem nabiralkam pa kličemo: »Le naprej z isto vztrajnostjo, v zavesti, da delate ta dobro stvar. Dravlje pri Ljubljani. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dravljah se prav pridno giblje, posebno odkar je dobilo novo dvorano in nov gledališki oder. — V letošnji sezoni, od otvoritve in blagoslovljenja naše dvorane do sedaj, smo imeli eno vrtno veselico, 1 (J predavanj in dve gledališki predstavi. Predaval nam je večinoma č. g. župnik Zabret. Dne 15. januarja 1913 smo ustanovili tudi telo*adni odsek za Šiško in Dravlje s sedežem v Dravljah. Telovadcev se ie oglasilo takoj 19. Naši fantje se prav pridno vadijo in so nam že v tem kratkem času pokazali dvakrat, kaj zmorejo. Igrali so dne 19. januarja precej težko igro »Sanje«; 2. februarja, to je na pustno nedeljo, pa nekaj bolj šaljivega: »Občinski tepček«. Obakrat so se prav pridno učili in kot domači kmečki fanlje so jo prav dobro pogodili. Torej fanlje. le korajžo. Prepričani smo da nas tudi naša dekleta v kratkem razvosele s kako prireditvijo. Stara Vrhnika. Telovadni odsek »Orel« jo imel v nedeljo, dne 26. januarja 1. 1. svoj II. redni obrni zbor. Na ta občni zbor sta prihitela t. iii brat podpredsednik, č. g. kaplan Leopold Tuišič, in predsednik »Vrhniškega okri ;ja Orlov«, brat Ignacij llren. Kakor je razvidno iz vseh poročil, je odsek v lanskem letu i r;.v lepo deloval. Iz poročil povzamemo sledeče: Odbor telovadnega odseka je imel od zadnjega občnega zbora, kateri se jo vršil dno S>4. januarja I. 1912.. in do tega občnega zbora 19 M,j. _ Članov šteje odsek 20 rodnih, med temi i2 telovadcev in 2.» podpornih članov, skupaj torej 43 članov, kar je za vas Staro Vrl;ni:.o gotovo veliko število. — Izobraževalnih veče:ov Hi sestankov je bilo 32, kateri se vrše tudi še zanaprej vsako sredo zvečer. V lanskem !elu je imel odsek tudi dve veselici. Prvo v »Ihvšlvenom Domu« na Vrhniki, drugo pa doma r.n Stari Vrhniki. Dalje jc imel odsek v letu 1'. 12 3 izlete, trikrat se je udeležil cerkvenih slovesnosti na Vrhniki in trikrat je bil zastopan pri pogrebu. Denarnega prometa v preteklem leln je bilo 487 K 85 vin. dohodkov in 40? K 92 vin. izdatkov. V blagajni ostane 29 K !3 vin. Odsek si ie omislil tudi svojo lastno knjižnico, katera šteje 350 knjig. Knjig se je izposodilo 9111, knjižnica stane okoli 120 kron, odškodnine se je dobilo 30 K. Knjige sc izposojujejo vsako nedeljo opoldne, in sicer članom brezplačno, nečlanom proti tnali odškodnini. Vaščani. segajte pridno po nijli. K posameznim poročilom pripomni brat, č. gosp. Turšič \oč važnih stvari, katerih, upam, se bodo fnntie po svojih močeh držali. Z Jožice poročamo, da naša orlovska organizacija ne spi, kakor pravijo zaničljivo naši nasprotniki, ampak živi in dela v duhu za blagor naših faranov. To so je videlo že večkrat v letošnji sezoni in v več otvoritvah, /.lasti bc je vid"lo pretečeno nedeljo, torej na pustno nedeljo da delajo. Videlo se je namreč, ko so nastopili naši »Orli« zopet na našem odru ter so predstavljali dva jako zanimivi igri. in sicer burki za predpust. Poleg tega pa smo tudi imeli malo godbo s tremi klavljolinaml, katero je izvrstno vodil naš brat Jeločnik, načelnik zveze »Orlov«. Vsa čast njemu in našim igralcem. Udeležba je bila zelo' velika ter so bili z igro jako zadovoljni. Zelo lepo se jim zahvaljujemo za obisk. Na željo nekaterih, smo igro na pustni torek zopet ponovili, in sicer z istim sporedom. Seveda tisti ki so naši organizaciji sovražni, so nas prezirali in zaničevali že od nekdaj in nas še danes. Toda to nam ne stori nič žalega. I.e naprej I Nc ozirajmo se na psovke naših nasprotnikov, ampak so zopet pripravimo za predstavo, katero pritedimo prihodnji mesec. Predstavljalo se bode življenje sv. Andreja, .katero bodo vo-dili č. p. Krnest. Zatorej že danes opozarjamo vsa naša bližnja društva, posebno pa naše fa-rane. na to lepo igro. katera vam bo res velik* zanimanja podala. Torej prihodnji mesec ne zopet vidimo v našem domu. Poj.-snili in vabili bomo oa že šo pozneje. — Na zdarl 5' (pTOa^HSBSFB '"88*SS 88*8883 Dobre knpge □ cgnrjaaaoonecaacc^r.GT Vojska na Balkanu. Izšel je ravnokar 10. sešitclc tega zanimivega dela, katerega smo razposlali vsem naročnikom. Kdor bi ga med tem ne bil dobil, naj ga takoj reklamira pri ondotnem poštnem uradu. Deseti sešitek slrokov-njaško opisuje konec bitke pri Liile-Burgasu in boje pri Čataldži ter navaja prizore, pri katerih se je hrabra bulgar-ska armada tako zelo izkazala. Ker smo bili prej navezani le na neprava, zavita in netočna poročila raztresena po časopisih brez zveze in jasnosti, bo gotovo z največjim zanimanjem posegel vsakdo po tem delu. Knjiga je pisana samo na podlagi resničnih in točnih podatkov ter slika silne dogodke, ki so tako zelo presenetili celo evropsko javnost v pravi luči. zato bo vsakega tembolj zanimala, ker dosedaj ni bil nihče gotov, katera poročila so prava in katera neresnična. Mnogo krasnih slik pojasnjuje vsebino. Eden prihodnjih sešitkov prinese umetniško prilogo, ki bo obsegala osem tabel na najfinejšem papirju. Te slike predočujejo odločilne prizore z raznih bojišč. Na to prilogo že sedaj opozarjamo. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Vzemite, ako itnate nahod, hripavost, zasli-zenjc alt težko sapo, Kellerjev fluid z znamko „lvlsa-Flutd". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajo-cem, kašelj utelmjočem, oživljajočem učinku -I vanajstorica za poizkušnio r, K, dve dvanaj-storici K SOO franko. Izdelovatelj samo E V 1'eller v Stubici. Elsa-trg št. 16 (Hrvaško), b Listnica uredništva. Radi obilico izrednega gradiva smo morali izpustiti več dopisov._ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 12. februarja: 55. 84. 87. 7. 37. Dunaj, 15. februarja; 67. 4. 54. 87. 48. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 18. februarja 1913. Cena Cena Deželni pridelki: K » Živina, meso K 22 tO 70 8(1 živa vaga: Ajda...... t! KO Goveda pitana . . 84 - leCmen..... 19 60 1 eleta težna . . . OH — Oves...... 20 «0 Teleta mala . , . 9» _ Proso belo . . JI 70 PraSiCi..... t '.'9 rrnso rumeno . . 19 KoStruni .... 105 —- Koruza stara 21 — Koruza nova . 16 20 Kuretnina in drugo: I.efa...... Grah..... 25 25 6d .'.0 Laneno seme 40 80 Maslo kuhano od 40 K 260 — do . . . 280 _ DomaČa detelja 1!M Maslo surovo od Fi?oi Ribnifan . • 27 50 K 280*— do . . . 320 _ Fižol Prepellcar . 3'- 60 Slanina sveža - Kolonlja'no hlago Suhe tiru ke . . . Suhe CeSplje . . . — - na dobelo: ležic. ...... — — Riž Kanqon od Želod...... ... _ K 32 — do . . . 45 — | Smrekovi storži . S — Kava Sanlos od Seno ...... 5 HO K 272 - . . . 190 B — Sladl(orodK81-do 82 85 1 uo fetrolej . ... 43 50 zueza u • i * nakupuje tuir, proso, amo m M, Trflicem priporoča nakup kave. riža, sladkorja itd. Zaloga rnsinih dgroavinJ. motno, zavreto, pokvarjeno, so popravi. Odvzame se tudi prevelika množina kisline. Zahteva se mali vzorec. Na-slov pove upravništo »Domoljuba«, Ljubljana. 360 V Ameriko in Konic S^ zložna, ccna in varna vožnja s CUNARD LINE ¥ Bližnji odhod iz domače lukc: Reke: Franconia 12./2. 1913. Caronia 24./2. 1913. Trsta: Ultonia 4. 3. 1913. Iz Livcrpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 15. 2. 15./3.5./4. Man-retania 22./2. 22./3. 12,4. Carmania 1/.3., 20./3.1913. Pojasnila in vožne karto pri Andrej Odlas«>!<. Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst—New-York IU-razred KI40-- otroci pod 12 let K 70; povsod se 20 K več za amorikanski osebni davek. 39S8„