iter Z jlj AMERISKft v 7. apr. — Zbirališče nemških čet pri Sofiji, Bolga-etu^^ški .avijatičarji sinoči bombardirali. Bombe so za-'atjj. £'avni kolodvor in razna skladišča. Kot trdijo vrnivši ^S^l1 So bombe zadele tudi neko tovarno. Bombe so zane-$ ''avi- Požarov in razstrelb. Po tem bombnem napadu so od- m "' Doli V sv°jem dvodne-lona Jugoslavijo in tofl. Se^el nobene strategi-6f na 750 milj dolgi bal-\ 1-0 nt i, čeprav trdijo ^ l8°r°Člia' da so nemške '^osi ^ 25 milj v n°ti'anjo-\Jvi?e. Edino direktno d ' 1 le dospelo iz Jugo-„ da je jugoslo- J >P m / ne ' 8- apr'la. — Radio iz Ankare, Turčija, poro-?vAlbS> *?a Je jugoslovanska armada ifdrla na Madžarsko ,2q* V Albaniji so Jugoslovani zavzeli mesto Ska-"j11'j od Jadranskega obrežja. Na severu pa prodira-. 0yanske čete proti Sigetu na Madžarskem, ki leži č Verno oc* Belgrada. Trdi se tudi, da so jugoslo- nrlKilo Momr-o no lica! prti in rlo pa i mol i Mom/^l NOVA BOJNA FRONTA NA BALKANU Jugoslovani so zajeli 12 nemških tankov s Vred. Ravno tako se zatrjuje po radiu, da so Jugo-t^eli mesta Zader in Reko ob Jadranskem morju. avijaHv . De^-r. ; J1 vzdolž doline ob reki Strumi, se spustili nizko "ni transporti in jih obsipavali s strojnicami. Po tej er naPravili Nemci izpad na Grčijo. ni % pripravljena, da W Pijane v Albaniji. Idi s or lati v, Se je moglo dozdaj lih Prodih Hitler na petih a točk. ah: Proti Ljubljani 'a^ "" v Sloveniji; proti Subotice; proti Ni-Sy^iJe; proti Skopi ju v S«Vp ; Po dolini reke Ateile rči3o iz Bolgarije. % Se Poroča, da so gr-\ Po dveh dneh silo-1 ustavili Nemce ob »-o ^ Jugoslovanski le-X?« bombardirali nem-jSke e Pristane po i 1fiji imunskem in >4! , 3ške 1 'olje so blizu mad-meje vlak, ki ^lce'Je' so sesuli tri k' k^t Postaje na Madžar-\ ,6re Porablja nemška "Hoprehod- Ca8opisje je prineslo JvK'Hijt,,. 0 jugoslovanskih go-m (k , cestah preko njih. e? ^ tudi imela nemška ar- \i ? težavno delo. da so nemške udarne čete sprejeli Jugoslovani ob reki Muri z gosto točo krogel iz strojnic, toda so kmalu utihnile. Tudi nemške vesti zatrjujejo, da je bil ubit v Belgradu pri bombnem napadu sjovenski minister in duhovnik Franc Kulo-vec. Nemci trdijo, da niso naleteli na kak poseben odpor v severni Jugoslaviji, toda to se razlaga tako, da ni jugoslovanska armada nikoli nameravala ustaviti nemških mehaniziranih čet v severnih ravninah. Zadrževali bodo Nemce samo toliko časa, da se bo ugnezdila južna armada v gorskih pozicijah na jugu. Nemška poročila pravijo, da ne morejo razumeti ravnanja jugoslovanske vlade, kateri je bil ponuden grški Solun, pa kljub ni hotela iti Jugoslavija z osi-ščem. Nemci iz Bolgarije imajo za cilj Solun na Egejskem morju. Od bolgarske meje gre pot preko tobačnih nasadov v Traciji, kjer ima ameriški kapital investirane milijone, če bi Nemci zavzeli Solun, bi izgubili Grki in zavezniki važno pristanišče za dovoz potrebščin, obenem bi pa s tem nemška armada zabila za-gozdo med grško in turško armado. Poročajo, da so po-CS> o b°mbardirali tudi ^ Sarajevo, Most ar, 'V WP°d&orico. Italijani [S^dirali- Split in Bo- lSl Se Poroča, \ *r*ada ,__________ 'W"al>adu na Grčijo, kar da se je pridružila I^Smški tj- vlada zanika- To" v°jn' 1J°' so med nem" Voi',mi ujetniki tudi bol- iH,kl- m J ^ q vVzPričo nemškega . rsko ostala še nev asi Je H Kakšen je bil konec? Prosveta bi rada vedela, kakšen je bil konec vandaU stva, ko so Nemci v slovenskem narodnem hramu trgali in teptali slovenske časopise. Kolikor nam je znano je bil konec ta, da smo jih mi dobili precej pod nos, ker smo si drznili tisti šlcan-dalcek priobčili v listu. Drugače je pa vse zdravo. Tukaj vidite zemljevid, ki kaže vso Jugoslavijo z njenimi mejami. Točka (1) je Siget na Madžarskem, odkoder so začele prodirati nemške čete proti Belgradu; ravno tako pri št. (2) iz Rumunije. Točka (3) kaže Skoplje in severno od njega je Niš, kamor prodira nemška armada iz Bolgarije.. Točka (4) je Obrovgc, kjer sta zadeli oni dan dve jugoslovanski ladji na mine in se potopili. Pri točki (5) je Reka in Sušak, kjer so se prekinile vse mednarodne prometne zveze takoj, ko je Italija napovedala vojno Jugoslaviji. Važna seja Članice društva Sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca se opozarja na sejo nocoj po cerkveni po-božnosti v šolski dvorani. Na dopust Iz vojaškega taborišča Shelby, Miss., je prišel na dopust k svojim staršem Anton Zadnik. Prijatelji ga lahko obiščejo na 988 E. 77 St. Zveze med Anglijo in Madžarsko pretrgane Budapest, 7. apr. — Angleški poslanik je danes obvestil madžarsko vlado, da je Anglija pretrgala diplomatske stike z Madžarsko. Vzrok, ker Madžarska dovoli svojo zemljo in prometna sredstva Nemčiji, za boj proti Jugoslaviji. -o- Nov grob Sinoči ob pol osmih je umrla Marija Golobič, rojena Gozda-novič, stanujoča na 1610 E. 34. St. Bila je stara 59 let. Doma je bila iz Žumberskega okraja, selo Budinjak Mrzlo polje. V Ameriki je bivala 36 let. Tu zapušča soproga Janka, pet hčera: Ano, poroč. Gozdanovič; Marijo, poroč. Potorič; Heleno, poroč. Količ; Marto, Mollie ter sina Toma. Dalje zapušča brate Janka, Pavla in Tadeja Gozdanovič. Bila je članica društva sv. Nikolaja, št. 26 HBZ, Žumberačke sloge, 21 HKZ in Oltarnega društva. Pogreb bo iz hiše žalosti v petek ob devetih v cerkev sv. Nikolaja, E. 3(5. St. in Suparior Ave., pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. K vojakom Zadnjo sredo je odšel v armado Strica Sama Joseph škoda iz 1092 E. 71. St. Tem potom se želi zahvaliti svojim številnim prijateljem, ki so se prišli poslovit od njega pred odhodom na postajo. Mlademu korenjaku že limo najboljše zdravje in tudi zdrav povratek. Z IMENOM MRTVEGA SE JE HOTEL REŠITI VOJAŠKE SUKNJE turški radio iz-izgovori radi Hj ciJo niso zadovolji-LSl vn°benega dvoma, kdo i^O110 na Balkan- Ena" h 11 vi Htudi RusiJa- čep'rav V 1 časopis Izvestia, ll!,lt> s* ,lmPatizira z Jugosla- Je budila h »ej ^ucuia na vso moč, l3o c«o, ki je dospelo v JUgoslavije je bilo, i New York. — Samuel Norris, star 30 let, se je hotel na goljufiv način rešiti vojaške »suknje, dasi bi mu ne bilo treba služiti vojakov. Stanoval je pri vdovi McDonald, pa se je javil pri naborni komisiji kot njen mož in oče njene 12 letne hčerke. Naborna komisija ga je oprostila vojaščine češ, da mora preživljati "ženo" in "hčerko." Vse bi bilo dobro, da «e nista "zakonca" skregala. Mrs. McDonald ga je zatožila sleparstva. Bil je aretiran in policija je pregledala njegov rekord. Dognala je, da je bil že v zaporu radi tatvine avtomobila. Nato ga je izpustila, ker nihče, ki ima kriminalen rekord, ne more služiti v ameriški armadi. Stavka v jeklarski industriji odgodena Pittsburgh, Pa.—Med jeklarsko unijo in zastopniki United Steel Corp. je prišlo toliko do sporazuma, da se je stavka odložila do 15. aprila. Delavci bodo delali do tega časa po stari pogodbi, a pogajanja za novo pogodbo se bodo med tem časom nadaljevala. -o- Pokojna Amalija Kasinac V nedeljo je umrla Amalija Kasinac, stanujoča 1366 E. 39 St. Rojena je bila v Clevelandu in ob smrti stara 29 let. Zapušča starše Tomaž in Terezija (roj. Persin) Kasinac, sestri Mary in Ano, brata Antona in Petra. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62 St., odkoder se bo vršil pogreb v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40 cesti. Ko bom nosil suknjo belo Viktor Kosoglav, sin Mr. in Mrs. Anton Kosoglav, 1383 E. 43 st., je odšel k vojakom v Camp Grant, Illinois. Viktor je bil zaposlen zadnje čase v Chi-cagu, 111. želimo mu mnogo lepih časih v vojaškem stanu in da bi se zopet zdrav vrnil domov. K molitvi Članice podružnice št. 49 SŽZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Želetov pogrebni Zavod na 478 E. 152. St., k molitvi za pokojno sestro Aleksandro Bo-nazza, v sredo naj se pa udeležijo pogreba. ^ Prememba seje Jutri se vrši seja društva Napredek št. 132 ABZ. To velja samo za ta mesec. Drugače ostane po starem, to je vsak 2. petek v mesecu. Razprodaja v Zadrugi Vse tri prodajalne Slovenske zadružne zvezq imajo od danes pa do 12. aprila znižane cene na raznih potrebščinah za praznike. Za cene si oglejte oglas. Zaplenjene danske ladje bodonajbrže vozile potrebščine v Jugoslavijo. Washington. — S tem, da je predsednik Roosevelt obljubil vso možno pomoč Jugoslaviji, ki jo dovoljuje posojilna postava, hiti vlada z načrti, da se zaposli 39 danskih ladji, ki jih je vlada zaplenila v ameriških pristaniščih. Dobro infromirani krogi trdijo, da se bo porabilo nekaj teh danskih ladij za prevoz važnega vojnega materiala Jugoslaviji in Grčiji potom Sueškega prekopa. Vlada upa, da bo danske ladje vzela v najem ali jih pa kupila od njih lastnikov. Med vlado in danskimi zastopniki parobrod-nih družb se že vrše pogajanja. Vojni oddelek tudi pripravlja vojni material, o katerem se je izrazil državni tajnik Hull, da bo poslan Jugoslaviji. Ta material bo odpeljalo osem jugoslo. YpMfM^ . zdaj v .ame- riških prisfaniščih. Anglija se bo borila do konca ob strani pogumne Jngoslavjje London, 7. aprila. — Izjava angleške vlade se glasi, da pozdravlja Jugoslavijo kot močno zaveznico, ob katere strani se bo Anglija borila, "dokler ne bo poravnana krivica in pravica zopet prišla no površje." Urad zunanjega ministra je poslal Jugoslaviji sledeče sporočilo: "Divjaški napad, ki ga je izvršila Nemčija na Jugoslavijo brez vsakršnega izzivanja in galanten odpor Srbov, Hrvatov in Slovencev, je postavil angleški imperij na stran južnih Slovanov. Pozdravljamo jih kot mo- Fordovi delavci bodo glasovali za unijo Washington—Vladni delavski odbor je odločil, da se mora izvesti v teku 45 dni v Fordovih delavnicah glasovanje, pri katerem naj delavci izberejo unijo, ki naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih. Glasovali bodo na tri vprašanja: 1) ali so za CIO unijo, 2) za A. F. of L., ali 3) za nobeno teh dveh. -o- Na pomoč Jugoslaviji Včeraj se je zglasil pri konzulu dr. Mallyu John Martin-čič, star 50 let, stanujoč na 7502 Cornelia Ave. in vprašal, če more iti v staro domovino, da bi šel v vojsko proti Italijanom. Dva njegova brata sta doma zdaj v vojni. John se je udeležil svetovne vojne in je sedaj ameriški državljan. Ce bi šel domov v vojsko, bi začasno izgubil ameriško državljanstvo. Konzul dr. Mally je izobesil jugoslovansko zastavo na pročelju svojega urada, kje.r bo visela noč in dan, dokler bo Jugoslavija v vojni. Seja Oltarnega društva Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo nocoj ob pol osmih sejo. To društvo je za vse katoliške žene, ki spadajo k fa-ri, ne pa samo za nakatere. Torej naj pridejo nocoj še one, ki niso še članice in naj se vpišejo da boste deležne dobrih del, katere društvo deli v čast Evhari-stičnemu Kralju. V pomoč Jugoslaviji Iz Ely, Minn, smo prejeli včeraj brzojav, da je nabralo v nedeljo na seji članstvo društva št. 72 KSKJ $20.85 za jugoslovanski vojni relif. Tako poroča Mike Cerkovnik, tajnik društva, ki je obenem tudi 4. gl. podpredsednik KSKJ. Vsa čast zavednim rojakom! čne in zanesljive zaveznike! S tem obnavljamo tovarištvo zadnje vojne, ki nam je dovedlo zmago. Vaša vojna bo naša vojna in mi bomo sklenili mir le tedaj, kadar bo popravljena storjena krivica." Kot se sodi, bo prvi korak Anglije, da bo pomagala izgnati Italijane iz Albanije, nakar bo pomagala braniti Grčijo in Jugoslavijo toliko časa, da bo napočil čas za ofenzivo proti severu. Vlada ne pove koliko vojakov ima že na Grškem, toda sodi se jih je najmanj 300,000 in lepo število bojnih letal. Pomagal je roparjem, da bi z denarjem plačal za pogreb svoje žene Drzen rop, ki je prinesel roparjem $32,000 -v soboto 29. marca, je zdaj pojasnjen. Rop se je izvršil v Union Commerce poslopju, kjer je šest roparjev čakalo na uslužbenca pobiralne agencije Brinks, Inc., ki sta prinesla denar, katerega sta nabrala v Fisher trgovinah, v prodajalnah žganja in drugih. Policija je dobila v roke voznika za Thomas klub, ki je bil nekoč stražnik pri Brinks Co., in ki je roparjem razložil vse okolno-sti, po katerih morejo izvršiti rop. Ta je povedal imena dveh ropairjev, ki sta med tem že zbežala iz mesta. Prijeti sokrivec, kateremu je umrla žena pred nekaj tedni, ki mu je pustila 13-letno hčerko pravi, da so mu dali roparji $500 kot njegov delež. Ko je hotel z dvema bankovcema po $50 plačati za pogreb svoje žene, so ga prijeli detektivi Mol-nar, Louis Jalovec, Anton Hočevar in Anton Balzar. Prijeti je povedal, da je dobil denar od nekega moškega, kateremu je prodal demantni prstan svoje ranjce žene za $150. Ko so mu detektivi očitali, kako malo je spoštoval spomin na svojo ženo, s katero je bil poročen 16 let, da je prodal prstan takoj po njeni smrti, je možaka zapekla vest in je vse izpovedal. Kot stražnik je bil zaposlen pri tej agenturi od 1934 do 1939. Potem/je pa začel voziti igralce v Thomas klub. S temi se je večkrat pogovarjal o denar ju, ki "ga pobira Brinks Co. Tako je o tem povedal tudi tem roparjem, ki so mu dali za to $500. Njegovo ime je James Cronier, 1887 E. 82. St. Z denarjem si je najprej kupil nov avto, potem je šel pa na banko, da bi kupil money order za $50, s čemer bi plačaj za pogreb svoje žene. Bančni uradnik je pa spoznal na bankovcu, da je od plena, ker je bil iz državne prodajalne žganja na E. 91. St. in Prince Ave., kjer so imeli zapisano številko bankovca. Uradnik je poklical policijo in sledila je aretacija. Zdaj iščejo roparje, ki so izvedli rop. Nov grob v domovini Na 28. februarja je umrla v Ljubljani ga. Terezija Ravni-har. Doma zapušča sina Franca, vojni uradnik, v Clevelandu pa sina Johna Tavčarja, ki je tajnik SND na St. Clair Ave., in hčer Josephine, poročeno Praust ter več vnukov. Blago-pokojni mamici naj bo lahka domača gruda, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Dekleta vas vabijo Vrle članice podružnice št. 50 SŽZ vabijo že sedaj vse prijatelje in znance, da si rezervirajo soboto 3. maja za "Merry Makers Fiesta," ki se bo vršil v SND na St. Clair Ave. Igral bo dobro poznani John Peconov orkester. -o- * Lov na medvede Jutri večer bo kazal naš strastni lovec Ciril Kunstelj, 6616 St. Clair Ave. premikajoče slike o lovu na medvede in srnjake v Pennsylvania i. Pokaza-nih bo tudi več zanimivih slik iz Ohio. Pridite gledat te zanimive slike, da boste videli, koliko morajo ti naši lovci "trpeti," kadar gredo na lov. Slike se bodo kazale ves večer, začenši ob osmih. Zverina, ki jo boste videli na slikah, ni nevarna, torej pridete lahko brez skrbi. Poziv na sejo! Izredna seja direktorija Slovenskega društvenega doma v Euclidu se vrši v sredo 9. aprila ob 7:30 zvečer. Prosi se vse direktorje, da bodo navzoči. ŠELE PO 4 LETIH SO DOGNALI, KDO JE BIL, KI JE IMEL V ŽEPU $10,000 Chicago, 111. — Blizu Rolling Prairie, Ind. je bil 16. avgusta 1937 povožen nek tujec, pri katerem so našli $10,100 gotovine. Nič pri mrtvecu ni kazalo, kdo bi bil. Pokopali so ga, denar pa izročili šolskemu odboru, če se nihče ne zglasi zanj. Oglasilo se jih je mnogo, ki so trdili, da je umrli njih sorodnik. Truplo so štirikrat izkopali, toda vselej se je izkazalo, da ni bil pi'avi. Šele zdaj je neki William Ree- ber iz Detroita dokazal, da je bil ponesrečeni njegov brat. Dognali so to po uri, ki jo je imel po- nesrečeni pri sebi. Nek zlatar v San Diego, Cal. je uro po številkah spoznal, da jo je nekoč popravljal in njen lastnik je bil zapisan kot Fred Reeber. William Reeber bo zdaj dobil denar po bratu. ,.„;li vSf "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: ,-5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered ss second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 82 Tue., April 8, 1941 Za izboljšavo pri fari sv. Vida Hitler je odprl novo fronto Nemški radio je že par dni. grmel o "strašnem prega-njaju" nemške narodnosti v Jugoslaviji. Požigalo se je nemške šole in cerkve in morilo prijatelje osišča kar na debelo Vsak otrok je vedel,,da se pripravlja napad na Jugoslavijo, ker ni hotela postati nemška sužnja. Enake vzroke je navedel Hitler tudi predno je vpadel v Avstrijo, Češko, Poljsko in druge evropske države. Povsod je šel "ščitit" nemško narodnost in "varovat" narode pred domačimi krvosesi. In v nedeljo zjutraj so začeli nemški bombniki vsipati bombe na Belgrad. Po mestu so izbruhnili požari, ljudje so cepali, zadeti od drobcev bomb. Hitler je napadel Belgrad, čeprav je jugoslovanska vlada proglasila mesto še zadnji teden kot odprto mesto, to se pravi, da mesto ne namerava braniti pred sovražnikom. Torej ni imel Hitler po mednarodnem pravu nobenega vzroka napasti mesto, ki se ne brani. Tako se je zopet pokazala v vsej svoji gloriji nemška brutalna sila, ki ne pozna nobenega obzira, kadar hoče doseči svoj cilj. Zakaj je Hitler napadel Jugoslavijo? Zato, ker se ni hotela pridružiti Hitlerju in Mussoliniju, tema mednarodnima banditoma, ker ni hotela postati članica nemške in italijanske brutalne sile, ki ima krvave roke od umorov in požigov po Evropi nad narodi, ki niso zakrivili nič drugega, kot da so lepo v miru živeli, ne brigajoč se za sosede na levo in ne na desno. Hitler je nastavil nož na vrat ubogi Jugoslaviji, ker ni hotela iti ž njim ropat in morit. Jugoslavija in Grčija, zadnji dve demokratski državi v Evropi, ki sta se uprli Hitlerju in sklenili, da bosta branili svojo domovino, sta postali žrtvi nemškega "novega reda" po Evropi. Ta novi red ni nič drugega kot to. da bo nemški narod gospodar nad vso Evropo, a vsi evropski narodi bodo njegovi sužnji. Narodi, ki so se borili stoletja, da bi postali na svoji zemlji svoji lastni gospodarji, ječijo zopet pod tujim jarmom. Srednjeveška tlaka je zopet vpeljana in nemški valpet zopet vihti bič nad sužnji in tlačani. Jugoslavija in Grčija sta rekli: raje smrt kot zopet v sužnost! In pomislite, 80,000,000 Nemcev in 40,000,000 Italijanov je planilo na dve mali državici, na 15,000,000 Jugoslovanov in na 7,000,000 Grkov! Kakšna slava bo za "izvoljeni" nemški narod, če bo zadavil ti dve majckini deželici! Hitler je odprl novo fronto na Balkanu. Storil je nekdaj, ^česar ni hotel pod nobenim pogojem. Toda njegov ponos je trpel, njegova nemška oholost je bila razžaljena, ker se mu je drznil upreti mali jugoslovanski narodič. Kakšna sramota za silno nemško bojno silo, ki je z blitzkriegom zavojevala vso Evropo, pa si upa mala Jugoslavija postaviti po robii'. Hitler je opetovano grajal nemške generale, ki so v zadnji svetovni vojni odprli fronto na Balkanu rekoč, da bi bili morali ostati na zapadu. Danes je pa Hitler storil isto, kot so storili kajzerjevi generali, ki so bili radi tega tudi poraženi. , Če misli Hitler, da bo imel lahak opravek v Jugoslaviji in Grčiji, se zelo moti. Tukaj ni belgijskih, nizozemskih in francoskih ravnin, preko katerih se je bila zagnala nemška mehanizirana sila. Res je, da bo severno Jugoslavijo Hitler lahko zavzel, ker jo jugoslovanska armada najbrže niti branila ne bo. Jugoslovanski generalni štab namerava napraviti glavno fronto v gorah srednje in južne Srbije ter Bosne in Hercegovine. Tukaj bo toliko opevana nemška mehanizirana armada brez vsake moči. Hitler ne bo imel proti sebi samo jugoslovanske in grške armade, ampak tudi utrjene avstralske čete, ki so prišle iz afriških bojev, kjer so v nekaj dneh štrli italijanski imperij. Jugoslavija ni hotela te vojne. Edino, kar je zahtevala je bilo, da se jo pusti v miru. Nova vlada ni hotela postati članica osišča, ker ni hotela >meti opravka ne s to ne z ono državo. Tudi nova vlada je bila pripravljena napraviti s Hitlerjem prijateljsko pogodbo in seje hotela.zavezati, da Nemčije ne bo napadla- Toda kot pogoj je zahtevala, da Nemčija ne sme prevažati preko njenega ozemlja vojnega materiala, niti vojakov. Hitler tega ni hotel sprejeti, ker ni nikdar nameraval spoštovati jugoslovanskih mej, niti njene neodvisnosti. Hitler je nameraval udariti preko Jugoslavije na Grško, tudi če bi bila obveljala prvotna pogodba s prejšnjo vlado. To je pokazal sedaj s tem napadom. Hitler ima namen, da zavoju je vso Evropo in Jugoslavija ter Grčija sta zadnji evropski državi, ki ju je treba še podjarmiti. On ne mara nobenih nevtralnih držav. On hoče biti vesoljni gospodar in kdor tega ne prizna, udari po njem. Jugoslavija je sklenila, da se bori za svojo svobodo. Zanaša se na pomoč iz Anglije in Amerike. Od Rusije ne pričakuje nobene pomoči. Nenapadalna pogodba, ki jo je sklenila z Rusijo, nima prav nikakršnega pomena v tem boju. Pri vsem tem resnem in tragičnem položaju v naši domovini. pa je dala komično lice Italija, ki je tudi napovedala vojno Jugoslaviji. Ta revica, ki je tepena kjerkoli pokaže svoj nos, pa napoveduje vojno Jugoslaviji! Seveda, saj brez Nemčije bi si ne upala tega. Koliko bo ta nemška lutka na- Poroča A. Grdina V Ameriki, kjer katoličani sami, s prostovoljnimi prispevki, vzdržujemo svoje cerkve in pri tem tudi farne šole, je povsem umevno, da se tistim, ki v ta namen prispevajo da tudi priznanje z oznanili ali z letnimi izkazi cerkvenih glasnikov. To je vpeljano zato, da se pokaže kdo podpira ali kdo ne podpira fare, kar ni nič več kot prav. Naše farne ustanove obstoje iz prostovoljnih prispevkov, ki pa so končno vseeno obvezni za vse farane, ki pripadajo isti fari. Faro kot tako lahko primerjamo društvu,- v. katerega blagajno morajo vsi člani enako prispevati, če hočejo, da bodo deležni te ali one podpore. Prav tako je dolžnost vseh faranov, da cerkev podpirajo, da bodo potem tudi lahko deležni podpore, ki jo cerkev deli. Kdor trdi in misli drugače, se moti. Nikjer in nikoli ne priznajo koga, da je član društva razven če prispeva v društveno blagajno kot vsi drugi člani. Cerkev pa v tem ni tako stroga, da bi mogoče komu, ki nič ne prispeva, branila vstop v cerkev in biti deležen tega kar cerkev nudi faranom. Vendar pa bi se moral vsak sam vprašati, koliko je upravičen do te skupščine od katere prejema iste duhovne podpore, kakor dober podporni fa-ran. Radi tega pa je v Ameriki navada, da se oznanja darovalce in podpornike, ki mnogokrat store veliko več kot je njih redna dolžnost. Kot že znano smo pred nekaj časom osnovali posebeh odpor pri fari sv. Vida, ki naj bi poleg rednega gospodarskega odbora še posebej sodeloval pri ogromni fari. Dandanes so pri vseh ustanovah izbrani širši odbori, kateri vzamejo vsak nekaj na svoje rame in tako skupno delujejo za isto podjetje. Ali nimamo v naši naselbini več narodnih domov, pri katerih imajo izvoljene direktorje in pod cdbore itd., katerih dolžnost je skrbeti za podjetje. Vsaka ustanova ima svoj sistem, po katerem se vodi ista do boljšega napredka. Kar se tiče gospodarske strani teh ustanov, to prav tako velja za faro. Razlika pri tem je samo ta, da je pri fari župnik gospodar, ker je postavljen od višje cerkvene oblasti — škofije, toda s župnikom pa lahko sodelujejo odbori in mu pomagajo pri tako obširnem gospodarstvu do boljšega uspeha in vse to iz dobre volje, če le hočejo. že zadnjič sem omenil, da je pri fari za enega preveč dela, kar je preveč je preveč. Farani fare sv. Vida imamo sedaj zelo lepo priliko, da gremo na delo med naše sofarane. Polje je ogromno in veliko se lahko doseže. Začetek ali poskus, ki smo ga napravili pred par tedni, je pokazal, da bi se pri naši fari lahko dosegel lep uspeh. Dobra volja faranov je garancija za to. Ker je pa pri tem velika potreba, zato ni nobenega vprašanja, da bi se to ne moglo tudi Uresničiti. Tukaj je potrebna dobra volja na vseh straneh, tako pri odboru, ki v ta namen deluje, pri faranih in od strani duhovnega vodje. Tako bomo lah- en in glavni cilj in to je, da vse kar bomo'storili, bomo imeli od tega dvojno korist in sicer delujemo prvič v čast božjo in drugič pa v ponos vseh Slovencev-katoličanov, ki smo farani najstarejše slovenske fare v Cleve-landu z najlepšo cerkvijo. To naj bo edini cilj odbora in zavednih faranov, ki so se zavzeli za to stvar. Da bo pa ostalo zaupanje med farani do tega odbora, naj vam tu povem, da bo ta odbor vedno natančno poročal od časa do časa o vseh prejemkih in izdatkih, kakor tudi vsa imena darovalcev, kar sem že v prvem poročilu povedal. Predvsem pa je potrebno, da se navede tudi imena vseh odbornikov, da boste farani tako vedeli komu lahko zaupate denar, katerega mislite prispevati, če bi vas kateri izmed teh obiskal na vašem domu. Farani, nikakor ne smemo misliti, da je že dovolj nabranega denarja, kajti manjka še par stotakov in tudi, ko bomo že to napravili bo še vedno treba te ali one izboljšave. Odbor je že razmotrival o drugih izboljšavah, ki so neobhodno potrebne. To je vse iz namena, da bi farani bolj z veseljem zahajali v svojo cerkev in ne drugam. Ta odbor vas b ) še vedno nadlegoval, da se pokažete ? prostovoljnimi prispevki, kajti sedaj smo pričeli in mislimo resno. Seveda pa ni treba misliti, da vam bomo mogoče pobrali vse kar imate v žepu. Vsak naj deluje po svojih najboljših močeh. Mi ne bomo mirovali, delovali bomo naprej, tako da bomo vsi zadovoljni. Predno pa vam podam imenik odbornikov, naj vam omenim še to: Rojaki, farani! Zapomnite si to, nihče izmed nas ne bo tako silen, da če se boste nahajali v razmerah, ko vam v resnici ne bo mogoče pomagati, da bi vas k temu silil. Naj se pa tudi nikar ne najde nikdo, ki bi ne ho tel pomagati ali dati podpore taki ustanovi kot je ta. Veliko denarja investiramo in potroši mo za razne druge namene, bodisi za svojo komodnost ali v druge namene. Od vsega tega pa ne moremo nikdar pričakovati toliko, kakor od tega kar bomo storili za ta hram božji, ki je namenjen za razširanje božjega kraljestva Kristusovega na zem-lji. V glavni odbor, ki ima nalogo hraniti bančne knjižice in izplačevati račune sta bila izvoljena sledeča: predsednik Mr. Joseph J. Mohar, 6621 St. Clair Ave., in blagajnik Mr. Joseph J. Nema-nič, 1145 E. 74 St. Denar je naložen na slovenski banki "The North American Bank Co." pod imenom "St. Vitus Church Improvement Committee." Na banki je do sedaj gotovine $2,281 in poleg tega je pa podpisanih obligacij še za $410.00. Torej mo|raimo< zbirati še naprej, da bomo imeli dovolj za prvo izboljšanje. Tako je sedaj približno finančno poročilo tega odbora. Prihodnjič pa bomo natančno poročali o vse dohodkih in stroških. Na seji v torej večer 1. aprila je bil izvoljen tajnikom: Andrew Sire, 6603 Schaefer Ave. Imena odbornikov st: Joseph Bokar, 6615 Edna StAve., Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., John Gornik st., 6217 St. Clair Ave., John Gor- ton Grdina, 1053 E. 62 St., Jos. Grdina, 6113 St. Clair Ave., Joseph Gornik, 1331 Giddings Rd., John Hrovat Sr., 6711 Edna Ave,, Jernej Knaus, 1052 E. 62 St., Michael Kolar, 1023 E. 61 St., Edward Kovačič, 1044 E. 77 St., Louis Krajc, 1095 E. 67 St., Leo Kushlan, 6411 St. Clair Ave., Judge Frank J. Lausche, August Malenšek, 1217 Norwood Rd., Fred Marinko, 6212 Schade Ave., John Mihelich, 1200 Addison Rd., Frank Mra-mor Sr., 1159 E. 76 St., Dr. Vincenc Opaškar, 3534 EjUclid Hgts., Anthony Oražem, 1155 E. 74 St., John Potokar, 6517 St. Clair Ave., Martin Rogelj Sr., 1103 Addison Rd., Joseph Roitz, 6621 Bonna Ave., John Sterk, 900 E. 73 St., ,Fred Strnisha, 6510 Edna Ave., Joseph Zele, 1171 E. 58 St., in Ignatz Zupančič, 6708 Bonna Ave. Tem odbornikom lahko poverite denar, za katerega vam bodo dali pobotnice. -o- Lep lovski plen ko delovali neovirano naprej. Pred očmi moramo imeti samo' nik Jr., 6221 St. Clair Ave., An- pravila škode po Jugoslaviji? Le naj počaka, da jo potiplje-jo slovenski fantje! Mama mia! Hitler se je dolgo obotavljal odpreti fronto na Balkanu. In bi je tudi ne bil, da ga ni prisilila v to Anglija. To pomeni, da je Hitler v defenzivi. Zdaj se bo odločilo Hitlerjevo zmago ali njegov konec. Zmago demokracij, ali zmago nacizma in fašizma. Na sliki vidimo našega lovca Antona Znidaršiča, 1166 E. 60. St., Cleveland, O., p. d. Mežnar-jev Tone iz Menišije, s srnjakom, katerega je ustrelil na lovu v James City, Pa. dne 2. decern^ bra 1940. S tem srnjakom so se mastili gostje pri Jeriču, 6524 St. Clair Ave., kjer je bila ser-virana srnjakova večerja, dne 1. cebruarja 1941. Vsi vemo, da je vsak lovec ponosen na svoj lovski plen in če 'e prilika nanese za slikanje, se pa seveda tudi vsak rad postavi s svojo žrtvijo. Tako se je prijazno odzval vabilu tudi naš Tone. Ne vemo pa, če je vedel takrat, ko je bila slika posneta, da bo prišla tudi med širšo javnost, ker če bi bil vedel, bi se bil gotovo držal še bolj na smeh. Ampak "any how," postavi pa ^e naš Tone. Za prihodnjo sezono mu želimo pa še več sreče. Na Gospodov dan. . . Srce mi je zatrepetalo, ko je nedeljsko radio sporočilo naznanilo: "Nemci so upadli v Jugoslavijo.^ Kdor je šel skozi to gorje in kdor je na lastne oči videl vojno tragedijo, ne more ostati ob novici mrzel in hladan. V nekaj mesecih bo naša zemlja sprejela v svoje naročje sto tisoče nedolžnih žrtev in v malem času bo milj one sirot brez rediteljev in domov. Zopet se v naši domovini vijejo preko potov, njiv, gmajn in gozdov žalostne povorke v edini želji izbegniti kruti usodi in smrti. Uboge matere bodo za roko vodile drob-njat in iskale zavetja v duplinah v grmovju in skalovju pred tulečim volkom, ki prihaja po zraku in zemlji. Ubogi starčki, kam naj beže, ko so jim noge od trpljenja in napora otrdele — grob jim je bližji kot v mladosti skrajni kot v državi. V jadu in tugi bodo morali gledati, kako jim bodo plameni lizali rojstno hišo, edino dedščino pradedov, v kateri je tekla njih mladost, veselje in trpljenje. Kruto je misliti na vse zlo, ki se izliva preko naše domovine, kako kruto mora biti za one, ki morajo skozi to grozo in tragedijo. Spominjam se v letu 1914, bi- la je tudi julijska nedelja (Gospodov dan), ko smo odhajali od svojcev, se poslovili od mater, očetov, sester in vaščanov (nekateri za vedno), kako je bilo bridko slovo in koliko grenkih solza je bilo prelitih. Spominjam, se, kako niso hotele žene in otroci iz objema izpustiti svojega moža in očeta, da bi odšel od doma. Vse je tarnalo, vse jokalo — cela vas je bila en sam vzdih nad grozo in gorjem, ki je s tem dnevom prihajalo v mirne vasice. Vse je bilo topo in žalostno, le policija in orožništvo je mrzlo gledalo na to jokajočo maso in jo priganjalo k orožju in v armado. Nikoli mi ne bodo šli iz spomina bridki in žalostni prizori na železniških postajah, ko so žene spremljale svoje može, matere in očetje svoje sinovi, otroci svoje očete, sestre svoje brate in sosedje svoje vaščane, koliko solz se je prelilo, koliko žen, mater in otrok se je v žalosti po tleh vrglo in klicalo maščevanje onemu, ki jim je to zlo naklonil. Ta dan je bil komaj prvi dan tragedije, ki je trajala polna štiri leta. Nič ne bi bilo čudno, če bi ljudstvo od žalosti ponorelo. Pred seboj in za seboj ni drugega videlo kot same grobove. Če bi tisoč let živel, nikoli ne bi mogel pozabiti žalostnega dogodka ob soški fronti, skozi katero gorje in tragedijo je šlo Slovensko ljudstvo, ko je zapuščalo svoje domove in bežalo — kam nikdo ni vedel. Še danes, če prav je že skoraj šest in dvajset let, so mi v živem spominu obrazi starčkov, žen in otrok, ko smo jih srečavali grede, ko smo odhajali v bojno črto. Zdi se mi, da bi jih še vse poznal, tako globoko so se mi vtisnili v spomin. Mi smo korakali po levi strani ceste iz Bilj proti Gorici in od tam v strelske jarke in desno v nasprotni strani, pa se je vila žalostna povorka beguncev, katere je navdajala ena sama bolest in žalost — beg iz rodne grude. Med tem, ko so se na njih domove vsipale granate in šrap-neli so odvezali živino, v hitrici vzeli nekaj obleke in preko njiv in travnikov zbežali na cesto in od tam Bog zna kam v tujino, še danes mi srce trepeče od dogodka, ki sem ga tisti dan doživel, ko sem videl štiriletno deklico, kako je v otroškemu vozičku po cesti rinila svojo mlajšo sestrico in bežala za ostalimi be gunci. V razdalji 500 metrov smo opazili, da proti nam prihaja otroški voziček in za njim drobijo dve bosi nožici. Glave in života ni bilo videti — bila je pre-mala. Nikogar ni bilo več za njo, vsi so že poprej odšli — bila je zadnja. Ljubki in prijazni obraz je kazal, da se nikogar ne boji, rutica na glavi in pod njo spletena kitica je pričala, da jo je nama pripravila na pot čeprav je bila še bosa in rahlo oblečena. Ustavil sem jo, smi-slila se mi je, obkolili smo jo vo jaki in vprašali kam gre. Nekoliko boječe, toda odločno, nam je odgovorila "ne vem, kamor gredo drugi." Stavili smo ji vprašanje: "Kje je ata in kje je mama?" Dekledce nam je odgovorilo: "ata je pri vojakih in mamo pa je nekaj zadelo pred hišo, iz glave ji je pritekla kri, padta je na tla in izrok ji je padla ta moja sestrica. Klicala sem jo, pa se ni več oglasila. Pobrala sem sestrico, jo dala v voziček in bežim kamor drugi." Vprašali smo jo, če ima kaj denarja in dekledce je z glavico odmajalo "da ne." Zložili smo vojaki po kroni in djali pod zlavje malega otročička-v vozičku, ki je sladko spal, kot ne bi vedel in se brigal križeve poti, ko je odhajal v svet brez očeta in matere. Ta in tisoči drugi prizori mi danes vstajajo v spominu, ko premišljujem gorje našega naroda, ki danes stoji pred enako usodo in tragedijo. Eni so že prvi dan poizkusil'v je vojne f uri je in drug6?8 mogoče danes ali jutri- * ; dem bo VELIKI PETB^ časa, da zopet pride dan nja, ko bo nacistični 0| čni SATAN strt v prah '»J fe Daj Bog, da skoraj pride 11 vstajenja! M Joško f u -111 Podružnica št. 1 ™ J Naša podružnica št. ^ ^ ske moške zveze v , t bo v soboto 3. maja if 1° slavnost ob priliki rt**™ ^ društvene zastave. , h Na zadnji redni seji (1 na katero so bili P°vab ^ člani pismeno, je bil° ^ no in podpirano, da se ^ zastavo blagoslovit. zadeva je šla na tajne^ je bila z večino spre)® bomo imeli slovesno »^ ^ ljenje omenjeni dan J" . ^ slovens"1 «fl" > \ tv šestih zvečer v m«" j Sj ob sedmih pa se prične P v dvorani društva D011 j Po programu pa se na veselica, za kater® ^ li dobro poznani Krišt° Vstopnina je samo 36 e« bi m Prav vljudno vabim0 ke iz Barbertona in lice, kakor tudi vse čla'1^ ske moške zveze iz drU^ bin, da nas obiščejo n0 J večer. Možje in mlade"' ne spadate v našo zvez°; vam nudi lepa prilika, pite k novi, modern1 stranski samo moški <>ri ji- Opozarjam sedaj naše podružnice, da i udeležite prihodnje s^fl vršila v soboto 12-osmih zvečer. Z "r zdravom, Frank skrab«' Ponosni smo na Kako junaška si ^ movina! Ves svet ^ in želi, da bi se po te miru. Bog naj te preliv81 i«] ruje vsakega Marija, Tebi je pos^' ga čuvaj _ „ ski narod, hrabrost in Sli slovanskih bratov v vini, kjer nam je te V molitvi smo teS in po molitvi pride i1 p Vsak Slovenec v Ai*e \ nosen na vas bratje v domovini. v TuVilagam tudi '"V slov mojih otrok, k1 ^ dopisovala z mladi'10.^ ni: Marian Močnik Močnik, 6713 Bonna > land, Ohio. ^ Ta prelepa idej«iK mnogih potrjena. " p" s Zahvala ^ Podpisana se vanVe < ( zahvaljujem za ob1 ^ šnici in na domu za A bolezni. Iskrena ^/J poslane cvetlice in ^ U s katerimi ste mi1 zdravja. Vedela sem, da prijateljice, da bi lt>e i? /1 f\ obsipale z cvetlica^, jI darovi, tega pa pričakovala. Človek ^ j/J zna svoje prijatelJe 0|j nesreči, tedaj se ^ ju * seli, če ga kdo obisc ^ na ta ali drugi naČ^'pi kar sem nameraval. ji^br0 sicer zvezani> Pa U I h Privezani k drevju, v /i si, 6 lahko zvalili v gozd et* e P] dft vi* ni|fal^mi odvezali jermene Jjem se bal, da bi nam §em jih opazoval in nietou bi opazil med svo- << llisko! ' / ' b' v ' ^ ^ pa me ^ nameravali-o .l * bi biia vsa naša kome- pri črnem mrhar- "j ttrt ure pri kraju. tou 2 Se »e je dotaknil Win-pi t,(]a rolco. dal mi je zname ^ojde. Odložil je samo- ;0i i PrJ nii V temi. celo pas, ter ne- ali>je # Se pripovedoval, kako PHlezei k Črnemu mr-ie šePnil na uho: f ''hoi tl^KNigi » . - ' m mrhar naj se ne ^ Je menda osupnil, ni Pomeni nočni obisk. nekaj časa je vprašal: Je?" °blak!" je odgovoril ln se dotaknil njego- Je šinilo nekaj trenut-P°tem je vprašal Yu- \Jhe.m°j brat prost —? ču-^l^ ^ovo roko ter, I^H ^očno zvezan, uspe-* Je> da fi K... JO^-^V I ^ sta prosti. Temni \r j it05ll ' Ud Si osmuknil ve-1$ ,Jf>. ^ Ternni oblak tudi me-eže vezi! Straža je «;Iznenada borno planili ]ih pobili." s -S si je dal opravka z SČ dejal: Sr Je i Si g da jih pustimo ži-® Wrza ščuka bo vesel, če >v « H0J°žce žive v pest! Na jH Poginili!" 1 m, atlda K v i ff\ V. ' fc*1 V ■lei' usi at se Je že zK°dil°' Kdor ju pusti Sj ftZiveti> je izgubljen! ^ rza ščuka ni prišel z Je ■ je pameten! Old in Wfnnetoua je . sicer nismo var °Žciv» naprej, da so pri. ukrenil h b0 ittfj -vienn z njimi. ! ^jev ^oldan pride s pe-j'S Dfeniki po belokožce, ker v A, malo, da bi jih prepe- ^adi en. ^ko je Temni ob-! Srž me odvezi! A ; ni težko razvozlati Je v v 'v" A t i v , J"' fj brž se je vrnil na svoje mesto, si narahlo nadel vezi ter čakal na ugodnejši trenutek. Zaspal sem, zadnjo stražo sem imel. Ko me je zbudil Winnetou je stal mesec že visoko na nebu. Pogledal sem k črnemu mrhar-ju. Delal se je, kot da spi. Pa ni spal, še vedno je čakal na tovariša. In zaman je čakal vso noč. Ni razumel njegovega obnašanja, jezen je bil, zdaj pa zdaj je odprl oči in srdito pogledoval po Temnem oblaku. Res zabavno je bilo. Zdanilo se je, zbudil sem Win-netoua in Mimbrenja. Črni mr-har ni več prikrival svoje jeze, iz oči so mu sršali bliski na "nezvestega in sleparskega" tovariša. Winnetou je stopil k njemu in mu s komaj vidnim smehljajem dejal: "črni mrhar misli, da je velik bojevnik —. Pa ne zna prikrivati niti svojih misli —. Na obrazu mu berem, da je jezen na svojega brata, ki mu je ime Temni oblak." Jezno se je obregnil Yuma: "Pbglavair Apačev vidi reči, ki jih ni!" "Kar Winnetou vidi, vidi dobro! Zakaj ni Temni oblak ubil straže? Trije smo po vrsti bedeli, s hrbtom obrnjeni k Temnemu oblaku —. Priplazil bi se bil od zadaj, zadavil ali pa zabodel stražo in osvobodil tovariše —." "Winnetou govori o rečeh, ki jih ne razumem!" "črni mrhar me prav dobro razume! Temni oblak je bil pri njem, jermene mu je mislil raz-vezati, pa je odšel in spet legel spat. Bolje je se dobro naspati ko pa tvegati negotov beg!" Tedaj se Yuma ni mogel več premagati. Srdito je siknil: "Temni oblak ni bojevnik, stara sqwaw je, vsake žabe se boji —!" Temni oblak je seveda slišal zabavljanje. Vzravnal se je, kolikor so mu dopuščale vez/, in vpil: "Kaj je rekel Črni mrhar —? Da sem stara sqwaw? On sam je stara sqwaw—! Ves rod ga pozna! Da je pogumen bojevnik, bi se ne bil dal sinoči prijeti!" "Saj si tudi ti ujet!" ga je zavrnil čirni mrhar. Kako pa da se ti nisi branil —? In tebe so prijeli celo po dnevi, ne pa v temi! Kaka sramota, če si si že razvezal je mene, pa si se spet sam zvezal, ker si se zbal!" In nato sta se spoprijela, se-ve samo z besedo, da je odmeva o po gozdu. Planila bi bila drug na drugega, če bi ne bila zvezana. Winnetou je prekinil njuno prerekanje. "Po nepotrebnem se prepirata! Ni bil Temni oblak pri Čr nem mrhar ju, — jaz sam sem ga ponoči obiskal!" Črni mrhar je zijal. "Kaj —? Ti si bil —? Ni mogoče —! Na glasu sem spo znal, da je Temni oblak!" "Ker nisi samo slep, ampak tudi gluh! Jaz sem bil! Temni oblak ti bo potrdil, da vso noč ni zapustil svojega mesta!" "Čemu me je Winnetou va Novo ime Pravkar berem v časopisu, da se je moja nekdanja sošolka Neža Nagodetova poročila. Tista dobrovoljna Neža iz Spodnje Krtine. . . . Prav za prav ji pa nismo nikoli dejali Neža. Rekali smo ji zmeraj in še dandanes . . . , a to vam hočem povedati, kako se je Neža sama prekrstila. Nekega lepega jutra smo v nekdanji ljudski šoli dobili imeniten obisk, obisk gospoda deželnega šolskega nadzornika. To je bil živahen, debelušen gospod, ki smo se ga vsi jako prestraši-i, tudi naš učenik Japelj. Gospod deželni šolski nadzornik je začel nadzorovati s tem, da nas je izpraševal, kako nam je ime. Zgoraj na desni je začel. Zgoraj na desni, to je bila 3na naših, ki je bila rojena v Ameriki, a so se starši spet povrnili. "Kako ti je ime, punčka?" je vprašal imenitni gospod. Povedala je brž svoje ime: "Rija Strehovec." "Kako?" je vprašal gospod. "Strehovec." "Krstno ime bi rad vedel. Po-/ej mi še enkrat krstno ime." "Rija," je ponovila Rija. "Ti misliš Marija," je dejal ?ospod deželni. "Govori razločno!" "Ime mi je Rija Strehovec," je Rija trmasto odgovorila. "Kakšno trapasto ime!" je za-?rmel gospod. "Pdbem se ipač menu ješ Marija!" "Ne, meni je ime Rija," je v četrto povedala. Gospod je zmajal z glavo. "Kaj takega pa še ne!" "Oprostite, prosim, gospod deželni šolski nadzornik, "deklica je prišla iz Amerike. Kolikor mi je znano, pa tam to ime ni tako redko. . ." razrešen, pa ne ti-v mislih črni mr- Jw \ 1 besedami je smuknil ^eS? naza;i v tem0> se ral?" je ves potrt vprašal Črni ter mi poročal, kaj mrhar> "Da sem zvedel, kar sem moral zvedeti. In ko si mi tisto izdal, sem odšel." Zmagovito je vpil Temni oblak: "Ali ste čuli —? Dal se je prevarUi in je izpovedal poglavarju Apačev naše skrivnosti! Tak bojevnik —! Sramota —! Izobčil ga bo naš rod!" Hladno je povedal Winnetou : (Dalje prihodnjič.) Ki J0 se je "prebudil," »87»_ Cleveland. O., 8. aprila, 1941 GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Grki v Neiv Yorku so praznovali 12° letnico osvobojenja izpod turškega jarma. Parada, ki se je vršila po Park Ave. v New Yorku, se je udeležilo nad 12,000 oseb. Tri dekleta v osperdju so: Irene Chalduris, ki predstavlja Zed. države; Serinal Chiros, predstavlja Anglijo in Helen Beys predstavlja Grčijo. Geslo parade je bilo "Demokracija koraka naprej." pala ostati na svojem običajnem mestu, skrila se je v temi severne ladje. Kakor hitro je bila služba božja končana, je odhitela ven. Izmuznila se je deklam, ki so bile z njo vred v cerkvi. Zunaj se je dolina parila v soncu. Vsa iz uma je tekla Kristina proti do- mu, pot je bila tako raz' da ni bilo čutiti tal. Pogrnila je mizo in P1^ poln rog medice pred stni sedež, šele potem la toliko časa, da je _ sil' premočeno obleko s PraZ' (Dalje prihodnji^ POSEBNOSTI! MOKA, 24J/2 ft., Sheinbart's Best on Earth________________________- OCCIDENT MOKA, 24]/2 ft_______$] MED, 5 ft. jar_______________________j BELE ROZINE, 2 funta za_________- \ EMERALD JEDERCA, ft._______A "ANGELA MIA" OLJE galon Se toplo priporočam za nakup grocerije za P' nike. Cene zmerne, postrežba dobra. PripeljeItl0 ^ dom. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM FRANK J. MRAMOR, ML. 6710 St. Clair Ave. id Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensk} KATOLIŠKA jednot* i Najstarejša slovenska podporna org»nl v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4, Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125'J9r jI) Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri n šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDKO1"1' J jCij(< T kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe. °Pef bolezni in onemoglosti. a K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG- d° otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okril.F- K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ccri dobe od $250.00 do $5,000.00. tifiKPaL jir Tem potom si štejemo v dolžnost, da se prisrčno Rev. Joseph Misichu za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi lj ^fi ne kapel? v cerkev in na pokopališče in za ganljiv tolaži"1' v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Medicu O. F. M' Skoko O. P. M. za asistenco pri sveti maši. ]aMil Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v '®"^ pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih >n s0 tr dnevih, kakor tudi vsem. ki so ga prišli pekropit, vsem. in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. želimo izreči iskreno zahvalo vsem, ki so prišli na mesta. $ f Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v blag sP°%li £ kojnemu okrasili krsto s krasnimi' venci vsem, ki so dartoIiiO^ svete maše za dušo pokojnega ter vsem, ki so dali svoje a« brezplačno na razpolago pri pogrebu. eJI)lli1 Enako tudi prisrčna hvala nosilcem krste, ki so ga sPr . polcžili v prezgodnji grob. . giH""1 Frav lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina 'n za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. - • - .fj Preljubljeni in nikdar pozabljeni brat, nepričakovan« , ». nesreča doletela in nanagloma si se ločil od nas. Z B^ pjii' sedaj želimo in ohranili Te bomo v sladkem spominu-mirno v prezgodnjem počitku in lahka naj Ti bo rodna zen Žalujoči ostali: tudi ozdravi, on nas je udaril in nas tudi obveže. In spoznavajmo Gospoda, prizadevajmo si ga spoznati! [Ozea 6, 1 i. 3.]). Kristina je z vsemi drugimi ženskami vred obstala, ko je prišel sprevod do kraja, kjer je voda preplavila pot. Toda belo oblečeni mladeniči, dijakoni in obadva duhovnika so bili že na mostu, možje so jim sledili skoraj vsi — voda jim je segala do kolen. Most je trepetal in se tresel in zdajci so ženske opazile, da tira voda proti mostu celo hišo. Tok jo je neprestano vrtinčil in jo gnal po reki navzdol; bila je napol razpočena in bruna so na vse strani štrlela iz nje, vendar pa se je še držala vkup. Gospodinja z Ulvsvoldena se je stisnila h Kristini Lavransovi in glasno kriknila — med ministranti sta bila napol dorasla brata njenega moža. Kristina je brez besed vzdihovala k Devici Mariji in upirala oči v gručo sredi mostu, kjer je zraven mož, ki so nosili bandero, razločila belo oblečeno Naakkvejevo postavo. Kljub vsemu hrupu se je ženskam zdelo, da še vedno ču-jejo glas Sira Eirika, ki je skoraj utonil v hrušču in trušču. Stal je na mestu, kjer je bil most najvišji, in ko je hiša trčila obenj, je visoko dvignil križ. Most se je zamajal in vdal — ljudstvu na bregovih se je zdelo, da se nagiba nekoliko na stran. Nato je sprevod odšel dalje, se skril za obokanim hrbtom mostu — in se spet prikazal na drugem bregu reke. Razbita hiša se ja zagvozdila med drugo naplavljeno lesovje, ki se je za-gatilo pod mostom. Zdajci je, nenadno kakor čudež, sinila iz oblačnih gmot, raz- bičanih od vetra, srebrna luč— • 7 narasla reka se je čez in čez medlo zasvetila kot raztopljen svinec. Megle in oblaki so se razklali — posijalo je sonce in ko se je procesija vračala čez most, so se na križu lesketali žarki; na mokri beli duhovnikovi albi sta čudovito bakreno modro blestela navzkriž pritrjena pasova stole. Dolina je ležala vsa zlata in mokro se iskreča kakor na dnu temno modre jame, kajti zgoraj so okrog vrhov gora ležali hudourni oblaki, potisnjeni tjakaj.od sončnih žarkov, zbog česar so bile gore v daljavi videti črne; megla med griči se je razgubljala in orjaški greben nad Formom je kipel iz teme blesteče bel od svežega snega. Kristina je zagledala Naak-kveja, ki je stopal mimo nje. Obleka, mokra, da je kar curljalo od nje, je lepela dečkom na telesu, medtem ko so na vse grlo peli sončnemu sijaju nasproti: Salvator mundi, salva nos om- nes. Kyrie eleison, Christe, eleison, Christe, audi nos —. Svečenik in križ sta bila že mimo nje, zadaj je šlo krdelo kmetov v težkih oblekah, od katerih je kapljalo, pa vendar so začudenih in žarečih obrazov gledali krog sebe in ponavljali klic — Kyrie eleison! Tedaj je videla — svojim lastnim očem ni verjela, zdaj se je morala pa ona opreti na sosedo. Saj je bil to Erlend, ki je šel s procesijo. Na sebi je imel čisto premočen suknjič iz jelenovega krzna, čez glavo pa je imel potegnjeno kapuco — da, on je bil; imel je napol odprta usta in je z drugimi vred klical: Kyrie eleison .— zdaj jo je pogledal naravnost v oči, ko je stopal mimo — ni si mogla prav tolmačiti izraza njegovega obličja; bilo je v njem nekaj kot senca smehljaj —. Z drugimi ženami se je pridružila sprevodu, ki je šel po cerkvenem hribu navzgor, z drugimi vred je ponavljala klic mladeničev, ki so peli litanije čutila je samo divje utripanje srca. Med mašo ga je enkrat sam-krat bežno nocledala. Ni si u- Predsednik Roosevelt, ki je zadnje čase precej trpel vsled prehlada v glavi, se je podal na kratek oddih v Port Everglades, Fla,, kjer pa se je vkrcal na jahto Potomac, ki ga je ponesla v južne vode. Mrs. Roosevelt ga je spremljala do Floride. Slika nam kaže najmočnejšo angles ko bojno ladjo "King George V", ki je oprem-l j ena s 1U palčnimi topovi, poleg teh pa ima ladja še več pet palčnih topov. Na tej ladji je dospel v Ameriko novi angleški poslanik lord Halifax. SESTRE in BRATJE MAGLIČIČ, ter SVAKI in SVAKINJE.