1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 628.1(497.4Dane pri Divači) Prejeto: 20. 4. 2010 Eda Belingar univ. dipl. etnologinja in prof. sociologije, konservatorska svetovalka, ZVKDS, 0E Nova Gorica, Delpinova 16, SI—5000 Nova Gorica e-pošta: eda.belingar@zvkds.si Vodovod v Danah IZVLEČEK Prispevek predstavlja oskrbo vasi Dane pri Divači z vodo pred in po zgraditvi vodovoda in skupnega vaškega vodnjaka, ki so ga oblasti imenovale občinski, vaščani pa komunska štirna. Opisane so priprave in potek izgradnje občinskega vodnjaka z zbiralniki vode nad vasjo in njegova obnova v letu 2006. Uporabljeni so bili arhivski viri, informacije, ki so jih podali vaščani ter lastna opažanja ob terenskem delu v letu 2006 in 2007. KLJUČNE BESEDE Dane pri Divači, voda, vodovod, občinski vodnjak, preskrba z vodo ABSTRACT WATER DISTRIBUTION SYSTEM IN DANE The paper presents the water supply in the village of Dane pri Divači before and after the construction of the water distribution system and the common village well, also called communal well by the authorities and komunska štirna by the locals. The paper also describes the preparations for and the construction of the municipal well, together with water storage reservoirs above the village, as well as its restoration in 2006. The presentation draws on archival sources, information provided by the locals, and the author's observations made during the field work performed in 2006 and 2007. KEY WORDS Dane pri Divači, water, water distribution system, communal well, water supply Na nekoliko poravnanem kraškem svetu ob vznožju Brkinov, kjer se križata vaški poti iz Pareda in Matavuna, leži manjša gručasta vas Dane. Na začetku 20. stoletja je bila ena izmed vasi v občini Naklo, imenovani komun. Ta je sodila v okvir Sežanskega okrajnega glavarstva, ki je še z ostalimi tremi, Goriškim, Tolminskim in Gradiščanskim, sestavljalo pokneženo grofijo Goriško in Gradiško.1 Vas je obdana z vzpetinami Brdo, Volerija, Preval, Planina, Studenec in Grič. V preteklosti je življenje na vasi v veliki meri pogojevala količina kvalitetne vode, ki je bila vaščanom na razpolago. Te pa pred zgraditvijo skupnega vaškega vodnjaka in vodovoda v Danah v vasi tako rekoč ni bilo. Pomanjkanje vode so občutili zlasti v poletnem času, ko je bilo sušno obdobje dolgo. Takrat se na tankem sloju ožgane trave ni mogla pasti niti živina. Domačine je stalno pestila skrb, kako zagotoviti zadostne količine dragocene tekočine. Na prelomu 19. in 20. stoletja je dozorela zamisel o zgraditvi vodnjaka v vasi, ki bi služil potrebam vseh vaščanov. Preskrba z vodo pred izgradnjo vodovoda V popisu iz leta 1905, ki ga je županstvo takratne občine Naklo naslovilo na Okrajno glavarstvo v Sežani, izvemo, da je pred napeljavo vodovoda vodnjak v skupni rabi, ki se nahaja na nepozidani parceli v vasi neposredno za domačijo Anžinovih, Dane 17, takrat tam že stal. Napajal se je z deževnico, zbrano s streh, in očitno je, da ni zadoščal vsem potrebam po vodi. Vodnjak v skupni rabi so takratne oblasti uradno imenovale občinski, domačini pa komunska štirna. Zupan občine Naklo Ma-horčič je konec leta 1905 glavarstvu v Sežani poročal, »da so imele Dane le en občinski vodnjak brez privatnih, ki je meril približno 400 hl vode, v deževju jeseni in spomladi držal 300 hl, v srednji suši 100 hl, v hudi suši pa je bil brez vode. Vodo je lovil s streh, kritih z opeko. Ce je vode v vasi zmanjkalo, se jo je dovajalo z Reke, oddaljene 2 km, bila pa je na razpolago tudi v izvirku; voda je bila srednje kakovosti. Kali so se napajali s cest. Zivina se je napajala tako, da je stopala.«2 Po letu 1849 je bila v Avstriji uvedena tudi nova upravna ureditev, ki je bila več ali manj enaka še v kasnejši Avstro- Ogrski /1867—1918/. Gubernije so nadomestila deželna na-mestništva, kot občinam nadrejeni politični organ pa so bila ustanovljena okrajna glavarstva. Vsaka občina je obsegala eno ali več vasi, sel in zaselkov. Za sodstvo so bili urejeni sodni okraji. V vsakem okrajnem glavarstvu je bilo več sodnih okrajev, ki so se nadalje delili v županije, te pa v eno ali več davkarskih občin. Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Nova Gorica, 1997. Okrajno glavarstvo je v dopisu št. 3973 dne 24. 3. 1905, naslovljenem na vsa županstva političnega sežanskega okraja, povabilo le-ta, da »točno in vestno« v roku dveh tednov izpolnijo dopisu priloženi »izkaz o načinu kako se preskrbuje pitna voda in o napajališčih za živino«, potreben iz »javnih in zdravstvenih ozirov«. Ravno tako je bilo potrebno zabeležiti Tloris vodnega zbiralnika v vasi pred zgraditvijo vodovoda. Levo je zarisana zadnja fasada sosednje domačije Anžinovih, Dane 17 (SI PAK, KP 633, š. 472). Kdaj natančno so na tem mestu zgradili vodnjak, ne vemo.3 Narejen je bil pravzaprav le odkrit vodni zbiralnik z odprtino v višini okoliškega terena, preko katere je bila postavljena kovinska rešetka iz želez I profila, ki je preprečevala padce v notranjost.4 Odprtino je ščitil kakih 30 cm visok rob, ki je segal nad rešetko. V zbiralnik je tekla voda s streh bližnjih domačij. Po spominih svojih staršev in starih staršev vedo domačini povedati, da je vodnjak polnila tudi voda, ki so jo zajeli pod hribom. Usmerili so jo v lesene žlebove, korita, ki so bili nameščeni na obcestne zidove. Odprtino tega zbiralnika so kasneje zaprli s kupolastim kamnitim obokom, debeline kakih 40 cm. Kot je bilo ocenjeno kasneje ob izgradnji vodo- stanje napajališč za živino ter način preskrbe živine z vodo, posebno v poletnem času. Posebej je bilo še poudarjeno, da se v rubriki »opazke« označi kakovost voda z »dobra«, srednja« ali »slaba«. Nov poziv za izpolnitev izkaza s št. 14692 je c. kr. okrajni glavar poslal županstvom 21. 11. 1905. Zupan občine Naklo Mahorčič je izpolnjen izkaz poslal z dopisom št. 1149 26. 11. 1905. Podatki za Dane se nahajajo v Dodatku k izkazu št. 3973 in 1905 (SI PAK, KP 633, š. 473). Vodnjak v katastrski mapi iz leta 1819 ni vrisan. Antonu Grandiču, bližnjemu sosedu, so o odprtem vodnjaku pripovedovali njegovi starši. Izrisi vodnjaka v vasi po zgraditvi kamnitega oboka nad zbiralnikom in namestitvi pipe ob robu (SI PAK, KP 633, S. 472). voda, je bil obok precej plitek.5 Reže med kamni so bile zatesnjene z ilovico. Obok je imel le eno odprtino ob vaški cesti, bokaporto, skozi katero se je pristopalo vanj po železnih stopalkah, pritrjenih na notranji obod zbiralnika. Ob robu zbiralnika je bila za zajemanje vode pritrjena pipa in nekakšno manjše korito.6 Z vrhnje strani je obok prekrival kamnit tlak, zložen v obliki nepravilnega kvadrata v izmeri 8,8 m x 8,55 m. Dostopne stopnice so bile speljane z vzhodne, proč od vaške poti obrnjene strani, kjer se je nahajalo tudi napajalno korito. Se vedno pa so se morali domačini oskrbovati z vodo iz ponikalnih vodotokov v bližini vasi. Po vodo so šli najprej v Studenc. Ko je tam presahnila, je bil na vrsti potok Golobird, na vasi so mu rekli kar Potok. V Bčkonovmi je bil izvir, zvirk za Stare Danami. Od tu je potem voda tekla v Potok. »Gremo tamle v Potok po vodo«, so rekli domačini, ko je v vasi zmanjkalo vode. Potok priteče z Brd, iz tistega 5 Odlok št. 5575, 12. 5. 1905 (SI PAK, KP 633, š. 472). 6 Tudi o bokaporti so Antonu Grandiču pripovedovali njegovi starši, ne spomni pa se, kako naj bi iz vodnjaka zajemali vodo. predela gozda, ki mu rečejo Brzu. Nekaj njegove vode teče tudi v Studence, ki so napajali občinski vodnjak. Voda je od tu odtekala v Mejame, bližnjo kraško jamo. Nazadnje je prišel na vrsto izvir Skr-latec pod Artvižami, ki še sodi pod Dane, je pa precej oddaljen. Voda, ki ni tu še nikoli presahnila, se steka v Sušico, ta pa pri škofeljskem mostu v Reko. Vanj priteče tudi voda izvira Mrzlek. Ker je svet v okolici Dan preplet tako apnenca kot fliša, so domačini poznali kraje, kjer si le malo pokopal v zemljo in prav kmalu se je v kotanjici, štrbču, nabrala voda. Večkrat so koristili vodo iz kotanje na vaški gmajni nedaleč iz vasi, ki ji rečejo strbčpod jeuso. Posebno spretnost je zahteval prenos vode do doma. Za Stare Dane so šle ženske s škafom. Sprva so bili ti leseni, kasneje železni. Takšno »kmečko robo« se je dalo kupiti v znani trgovini pri Sv. Antonu nad Trstom. Ženske so naredile svitek, ga položile na glavo, nanj pa škaf. Druge so si svitek kar sproti zvile iz naglavne rute, jčola, ki so jo imele vedno pri roki. Vodo so v škaf nalivale z zajemalko, korčulom, ali kar loncem. EDA BELINGAR: VODOVOD V DANAH, 75-90 ¿011 Strbč pod jeušo ob spomladanskem deževju, ko je vode v njem toliko, da se izliva v Golobird (foto: E. Belin-gar, 2008). Po vodo iz izvira Skrlatec pod Artvižami, ki je precej oddaljen od vasi, so se peljali z vozom, na katerega so naložili sode, ki so včasih služili za hrambo vina. Vodo so pripeljali spotoma, ko so šli v gozd po drva. Iz izvira so zajemali z loncem, prelili vodo v vedro, kalavnik, z njim pa po liju napolnili sod. Danes domačin iz Podgrada pri Vremah koristi vodo izvira za namakanje sadovnjaka. Vodo, ki so jo iz občinskega vodnjaka zajemali vaščani z vedrom, so uporabljali v gospodinjstvu za kuhanje, pitje ter za pranje. Skaf, v katerem so va-ščanke nosile vodo na glavi, je imel v dnu polkrožno vdolbino, globavnik, saj za kratko pot od vodnjaka do doma niso uporabljale svitkov. Večjo količino vode so prinesli moški v večji leseni kadi z okroglim dnom, xrni. Ko so škaf prinesli domov, so ga odložili na posebej za ta namen narejeno polico v kuhinji. Pod njo so odložili vedro. Vodo so iz škafa zajemali z zajemalko, ki je visela na škafu. »Spij tam en korčul vode«, so ponudili žejnemu obiskovalcu. Živino so napajali v kalih. V Danah so bili trije kali, Podkal, kal pri Vrabcih in kal v Lasatkah. Slednji je služil predvsem za pridelovanje ledu,7 v njem pa so ženske iz Pareda tudi prale. Perilo, gvnt, so dale zvečer doma močit v manjšo leseno posodo. Vodi, v kateri se je močilo, so dodale sodo, ki so jo kupile v trgovini. Zjutraj so perilo še namilile in oprale ter skuhale lug. V kotlu so segrele vodo in vanjo vsule pepel. Ko se je pepel vsedel na dno, znižal, so vodo z vrha prelile na cunje, ki so jih prej prekrile s čisto krpo, tudi dvema. Tako so pustile še eno noč. Drugo jutro so cunje preprale. Ce je bilo vode dovolj, so ženske prale tudi doma, večinoma pa je bilo potrebno nositi izplakovat, počistit, izven vasi v kal ali Potok. Danske ženske so izpirale perilo v Marševem kalu na Griči. Cunje so naložile na lesene deske, plohe, pod roko dale večjo leseno posodo, plavnik, ali škaf in šle do vode. V velikem tednu so se za pranje zbrale v družbo, sicer pa so to opravile kar same. Veljalo je, da je perilo, oprano v tednu pred oljčno nedeljo, še posebno čisto. Desko so naslonile kar v kal. Ob nizkem vodostaju v kalu so vodo natočile v škaf in tam izpirale. Skafe in druge lesene posode so Danci kupovali naj sejmih v Hrpeljah in Divači, ki sta bila enkrat mesečno, prvi 2., drugi pa 26. v mesecu. Dvakrat mesečno, in sicer 12. in 22., je bil sejem v Sežani in je veljal za največjega. Ti sejmi so bili dobro obiskani še po drugi svetovni vojni, vse nekako do 80. let 20. stoletja. Najprej so opustili sejem v Divači, postopoma pa še vse ostale. Gradnja skupnih občinskih vodnjakov Gradnja skupnih občinskih vodnjakov je potekala ob finančni in strokovni podpori na osnovi nekakšnih javnih razpisov takratne avstroogrske vlade preko organov na ravni dežele. Za Dane so ti postopki tekli prek Cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu oz. političnega okraja s svojim uradom Cesar-sko-kraljevim okrajnim glavarstvom v Sežani, ustanovljenega 1849 ter ukinjenega 1918, ko je ozemlje prišlo pod Italijo. Občina je bila lahko deležna tudi deželne podpore preko deželnega odbora. Z osnovnimi navodili, ki so jih morale občine prosilke za državno denarno pomoč pri gradnji vodnjakov in napajališč izpolniti, ne razpolagamo.8 V Danah je bilo šest ledenic, Krnelova v Rebernicah /Ne-doh, Dane 19/, Maršava in Stršinava na Griči /oboji Svetina, Dane 9 in Dane 8/, Lavrencava v Rebernici /Svetina, Dane 15/, Medvedova na Mlaki /sprva od Medveda iz Pareda; podedoval jo je oče Nedoh Viktorja, Dane 19/, Luk-ceva in Maticeva v Grubelcah /Nedoh in Grandič iz Dan/, Bacinova /Skok, Dane 11/. Slednja se je nahajala na dvorišču hiše Dane 11, kasneje pa so v njej naredili štirno, nad katero je postavljena lopa. Belingar, Ledarstvo. C. kr. namestništvo je načrte za gradnjo vodnjakov poslalo okrajnim političnim oblastem z odlokom št. 2115 12. julija 1889 (Dopis št. 10305 z dne 8. 8. 1904, SI PAK, KP 633, š. 284). ¿011 EDA BELINGAR: VODOVOD V DANAH, 75-90 V Okrožnici, ki jo je Okrajno glavarstvo naslovilo na županstva sežanskega političnega okraja, so že podani napotki za dopolnitev prispelih vlog, saj je bila dodelitev podpore zaradi pomanjkljivih vlog do tedaj nemogoča. Navodila, prepisana dobesedno, so bila sledeča: Vsaki prošnji mora biti pridjan redni načert in proračun. Vzorci takih načrtov in proračunov so pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu na pregled in za rabo v sverho prenarisanja in prepisanja, kakor je bilo čislanoistim s tukajšnjo okrožnico od25. julija 1889 št. 2969 naznanjeno. Pri presojanji projektov se je deržati sledečih načel: - vodnjaki ne smejo biti združeni z napajališči; - naprave, ki imajo oddajati tudi vodo za človeško uživanje, se zamorejo podpirati le tedaj, če se namerava izveršitev pokritih vodoshramb; - pri napajališčih se mora napraviti korito posebej od kamnenice, da se slednja ne onesnaži; - le v slučajih silne potrebe se sme odstopiti od teh načel, kar pa se mora vselej primerno utemeljiti. Vsaki prošnji se mora pridjati dokaz, da seje skušalo zadobiti podporo od deželnega odbora, oziroma naznanilo podeljene podpore. Ravno tako mora biti prošnji priložen sejni sklep dotičnega občinskega zastopstva, s katerim se je občina zavezala, ostale nepokrite stroške iz svojega pokriti. V prošnji se mora navesti število prebivalcev in živine proseče občine? Prošnje je bilo potrebno predložiti namestništvu do konca marca oz. novembra vsakega leta, zato so morala županstva prošnKe nasloviti na okraKno glavarstvo naKkasneKe v oktobru, da so lahko vloge pravočasno dopolnila, v kolikor so bile pomanjkljive. 0bčine, preKemnice podpore, so morale o poteku del poročati mesečno, za kar Ke bil osebno odgovoren župan. Kot strokovnjak, ki je občinam pomagal pri napravi načrtov in proračunov, Ke bil z ukazom visokega namestništva v Trstu št. 1151 P., z dne 28. junija 1894 nastavljen c. kr. inženir Karol (Karel, Carel) Oberst. V okrožnici Okrajnega glavarstva vsem županstvom Sežanskega političnega okraKa Ke posebeK poudarKeno, naK občine, ki nameravajo zaprositi za podporo, vlogo oddajo pravočasno, da bo mogel inženir zaradi številnih zadev racionalno razporediti svoj delavnik.10 V tem času so županstva v sežanskem okraju preKela okrožnico, v kateri Ke poKasnKeno, da Ke na-mestništvo na povabilo ministrstva za kmetijstvo odredilo, da se za gradnKo občinskih vodnKakov izdelajo »novi, vsem zahtevam odgovarjajoči normalni načrti.«11 Glavna razlika od predhodnih načrtov Ke bila v tem, da so lahko cisterne obsegale le 9 SI PAK, KP 633, š. 251. 10 Okrožnica št. 9872, 15. 11. 1894 (SI PAK, KP 633, š. 251). 11 Dopis št. 10305 z dne 26. 7. 1904 (SI PAK, KP 633, š. 472). do 2000 hl. S streh hiš je bilo namreč težko zbrati dovolK pitne vode, ki bi služila lKudem in bi bila zdravstveno neoporečna. Vode se ni smelo loviti s slamnatih in podobnih streh. Kjer pa so bile potrebe po pitni vodi večKe, so svetovali napravo dveh manjših vodnjakov, ki naj se ju zgradi med hišami, katerih strehe zagotavljajo potrebne lovne površine. Pred gradnjo vodnjaka je bilo potrebno tudi natančno preučiti in določiti prostor, kjer naj bi se vodnjak zgradil. Izbor je moral potrditi tudi inženir Karel Oberst, ki je moral ob ogledu tudi presoditi, če je površina lova zadostna. Okrožnica je še priporočala, da se izbora prostora za gradnjo udeleži okrajni zdravnik, ki poda svoje mnenje samostojno. Prav posebej se je skrbelo za neoporečnost pitne vode. Tako je bilo strogo prepovedano graditi vodnjak zraven napajališča za živino. Ravno tako je bila iz zdravstvenih razlogov pri vseh tipih vodnjakov za zajemanje vode predvidena namestitev sesalke na roko, ki jo je bilo potrebno pozimi pokriti s slamo ali podobnim. Županstvom, ki so nameravala graditi vodnjak, so poslali določeni tip normalnega načrta takoj, ko je bil izbran prostor za vodnjak. Nekateri načrti so se lahko direktno uporabili kakor podlaga prošenj. Morebitne spremembe, ki bi bile potrebne zaradi krajevne lege in kakovosti zemljišča (parapeti, zgradba močnejših zidov, sprememba lege in smeri odtokov in dotokov), so se označile v načrtu z drugo barvo. Označiti je bilo potrebno tudi, kako naj bi se voda stekala v vodnjak. Ta situacijska skica je bila obvezna priloga vsakega načrta. Za specialne tlorise povsem nepravilnih oblik, kakršni so tu pa tam na nekaterih manjših vaških trgih in za katere normalni načrti niso bili uporabni, je bilo potrebno izdelati poseben načrt. Podpore so se lahko nadejale le občine, ki so se ravnale po novih načrtih. Po zgraditvi vodnjaka ga je moral kolavdirati, izvršiti tehnični pregled, organ melioracijskega urada namest-ništva, ki je moral paziti zlasti na to, da je naprava zgrajena strokovno in v soglasju z načrtom. Županstva so bila obveščena,12 da so izdelani še »troš-kovniki in k njim spadajoči izvršilni pogoji«, to je popisi del, ki so jih morale posamezne občine opremiti s cenami, ki so bile pri njih v navadi. Predračun, troškovnik je bil sestavni del prošnje za subvencioniranje gradnje vodnjakov. Priprave in potek gradnje vodovoda in občinskega vodnjaka v Danah Želja zgraditi tak vodnjak, ki bi zadostno oskrbel z vodo vse vaščane, se je porodila tudi v Danah. S podatkom, kdaj je županstvo v Naklem prvič zaprosilo za podporo za gradnjo vodovoda in ob tem 12 Dopis št. 11723 z dne 23. 9. 1905 (SI PAK, KP 633, š. 472). EDA BELINGAR: VODOVOD V DANAH, 75-90 ¿011 Situacijska skica vodovoda v Danah. Izdelal jo je Kari Oberst v februarju 1905 v Trstu (SI PAK, KP 633, š. 472). predložilo nekakšen načrt, ne razpolagamo. Že leta 190213 pa je okrajno glavarstvo v Sežani županstvu v Naklem naznanilo, da načrt za napravo vodnjaka in napajališča v Danah, ki ga je občina priložila k vlogi na namestništvo, ni primeren za izvršitev. Načrt je pregledal inženir Karel Oberst in ugotovil, da bi bila modifikacija obstoječega načrta nesmiselna in predlagal izdelavo novega načrta in preudarka v ta namen. Namestništvo je potem županstvu v Naklem 22. aprila 1905 poslalo novi načrt vodovoda, ki ga je predelal višji inženir Karl Oberst z opazkami: »Načrt županstva za napravo rezervoarja in napajališča v Danah je bil izdelan na jako primitiven način. Po tem načrtu ostane studenec, čigar voda se ima uporabljati, odprt. 1/ colnate cevi iz kovanega železa (takozvane plinove cevi) so postavljene vplitko, dočim bi se voda, stekajoča se v vodnjak, morala zajemati z vedrom na vrvi. Načrt, ki ga je predelal višji inženir Oberst, je obdržal kolikor je bilo možno od že izvršenih del, a poskrbel, da je bila naprava popolna in odgovarjajoča zdravstvenim zahtevam ter so v narisih stari, a i deli naprave označeni s črno barvo. Novi načrt je zajemal oba razpoložljiva studenca in ju vezal. Predvideno je bilo, da bodo cevi napeljane po isti trasi kakor cevi iz kovanega železa. Cevi bodo iz litega železa (Muffenrohren), premera D-4 m/m ter položene v zemljo v normalno globino 1,50 m. V vasi naj se napravi pokrit rezervoar, iz katerega se bo jemalo vodo s sesalko. Razen tega se postavi na napa-jališču, ki se zgradi poleg rezervoarja, še iztok z lito-železnim rinkom.«14 Za potrebe izdelave novega načrta je bilo predvideno, da se preišče obstoječi rezervoar, vendar je bil ta poln vode in se ga zaradi suše ni smelo izprazniti. Tako tudi ni bilo možno od znotraj preiskati »skrajno ploščatega oboka rezervoarja«. Zato je bila izdelana varianta, po kateri naj bi se pokrilo rezervoar z betonom in železom, v kolikor bi se ob izvršitvi predlaganih del izkazala potreba podreti obok rezervoarja. Stroški ob ohranjanju obstoječega rezervoarja bi znašali 8650 kron, če bi se izvršila omenjena varianta, pa 9850 kron. Ob tem je bilo županstvo z vabilom obveščeno, da vprašanje obravnava na eni prihodnjih sej občinskega starešinstva, da prav tako na podlagi predlaganega načrta sklepa o napravi vodovoda oz. kako 13 Dopis št. 3530 z dne 2. 3. 1902 (SI PAK, KP 633, š. 472). 14 Dopis št. 6813/II z dne 22. 4. 1905 (SI PAK, KP 633, š. 472). naj se pokrijejo vsi stroški naprave, ki ostanejo nepokriti po prejemu podpore s strani države in deželnega zbora. Sklep s priloženimi poročili iz sejnega zapisnika in načrt s predračunom vred je bilo potem potrebno dostaviti okrajnemu glavarstvu.15 Občinarji so se dne 12. maja 1905 odločili16 za nov rezervoar, tako da so predvideni stroški znašali 9850 kron. Obenem so vrnili predelan načrt. Gospodarski svet občine je medtem izposloval deželno podporo 1800 kron. Priložil je odlok deželnega odbora17 »kakoršnega je prejelo županstvo od c. kr. poštnega urada, namreč poškodovanega»,18 obenem pa predlagal tudi zahtevani izpisek iz zapis- nika starešinstva, po katerem »bodo troške, v kolikor bi presegali podpore, po 75. členu občinskega reda zložili občinarji sami s priklado k davkom od hiš in obrtov. Ker pa so tukajšnji občinarji ubogi, v Danah pa je prav zavoljo slabe vode iz kapnic razsajal pred tremi leti hud tifus, prosi se, naj bi naklonila izdatna državna podpora, da se vodovod, kakor hitro mogoče napravi in pride s tem epidemijam v okom, ktere se prav v Danah lahko razširjajo, ker je svet tukaj močviren«.19 Izplačilo podpore deželnega odbora v Gorici, ki se je nakazovala v »primernih« obrokih, je bilo pogojevano »z zagotovljenim pokritjem cele potrebščine, zagotovljeno racionalno izvršitvijo del ter po začetku del in ko se bodo ta primerno nadaljevala ter ko se dokaže, da je v ta namen tudi vlada podelila podporo«. Ministrstvo za kmetijstvo je 29. septembra 1906 odobrilo tako načrt vodovoda za Dane20 kot tudi 50% prispevek k skupnemu strošku 9850 kron, to je 4925 kron. Ta podpora naj bi se izplačala v dveh obrokih po 2462,50 kron. Za nakazilo prvega obroka se je lahko zaprosilo po pričetku del, drugega Prva stran zapisnika seje starešinstva dne 28. novembra 1905, sklicane na osnovi odloka št. 5575. Na seji je starešinstvo soglasno podprlo gradnjo vodovoda v Danah po predelanem načrtu (SI PAK, KP 633, š. 472). ^amaL. <"» U.J, n . ftkvj«, MaC AUJUiu .. , VAOi h^ A*^*« ioi> W M