46 štev.
V Kraaju. 14. nčvembra i 903
IV. leto.
Gonejcec
Političen in gospodarski Ust.
Vabilo na naročbo. 'J^S^SJtt
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Izgubiti nimamo niči
i.
V pozni jesenski noči se je posvetilo pri Matevžku, trdnemu kmetu ob pogorju Sv. Lenarta. Kjer je že vse spalo, rešili so ljudje komaj svoje življenje in deloma živino. Poslopja: hiša in gospodarska poslopja so pogorela do tal, in Matevžek, dosedaj trden kmet, stal je ob robu propada.
Nekaj mesecev potem je sedel mlad, nekoliko zanemarjen kmetski fant mršavih las, in hudega pogleda, na zatožni klopi. Prebere se obtožba, iz katere se razvidi, da je obtožen, ker je zažgal hišo svojemu lastnemu bratu. Ko ga vpraša predsednik, zakaj je to storil, odgovori v obupnem tonu: Kolikokrat sem prigovarjal svojemu očetu, naj izroči meni posestvo, a vse zastonj, oče izročil je posestvo bratu in zato sem mu zažgal; če posestva nimam jaz, naj ga nima tudi moj brat, izgubiti nimam nič.
Kranjski deželni zbor je zaključen. Zbran je bil čez en mesec, a rešil ni niti ene točke dnevnega reda. Kriva temu je klerikalna obstrukcija, oni brezvestni, od klerikalcev v samopašne namene provocirani bratomorni boj, ki je zakrivil, da se spomladi deželni zbor sploh ni sklical, da pa je ostalo dvakratno zasedanje brezuspešno.
Deželni zbor kranjski sicer ni edini, v katerem je strašila obstrukcija, obstruiralo se je v moravskem, češkem in štajarskem deželnem zboru, ali povsod vidimo, da je imela obstrukcija namen, delati sitnosti ali zadrege narodnemu ali političnemu nasprotniku, naša obstrukcija pa ima to čudno lastnost, da v prvi vrsti reže v meso tistim volilcem, ki so volili poslance, kateri ovirajo pozitivno delo. Kajti smešno bi bilo misliti, da bi renitenca tako majhne dežele, kot je Kranjska, mogla biti resen pritisk na centralno vlado. Odkar je nemška obstrukcija pogazila državno avtoriteto, in so v merodajnih krogih spoznali pogubne posledice, ki nastanejo, če se državna avtoriteta ukloni sili reni-tentnih poslancev, postali so v tem oziru previdnejši. Res naj ima vlada pred očmi občni blagor ljudstva in naj skrbi po svoji moči za redno poslovanje uprave državne
in avtonomne. Ali če vlada vidi, da je naš kmet deloma ali tako zabit ali tako svojeglaven, da po sili tišči v močvirje, in ni dostopen nikakemu pouku in svarjenju, ga ne bo vlada vlekla za ušesa iz močvirja, če bi morala pri tem poslu žrtvovati zopet kos državne avtoritete. Za tak osodepolni korak naša dežela premalo šteje in premalo tehta v celi državi in vlada bi preveč riskirala, če bi se podala na to pot.
Zaradi tega smo mnenja, da vodilni krogi klerikalne politike previsoko cenijo svojo moč in svojo veljavo, če menijo, da bodo z obstrukcijo v kranjski deželni zbornici kaj izsilili od vlade na kvar državne avtoritete. To moč imajo, da zabranijo redno delo deželnega zbora, to ni prav nobena umetnost.
Ali kdo občuti v prvi vrsti posledice te taktike? Ne trdimo, da bi klerikalna obstrukcija ne bila vladi zelo neljuba, da ne bi škodovala tudi interesom mestnih vo-lilcev, industriji in obrtništvu. Vse stroke javnega življenja in pridobivanja trpe vsled obstrukcije, ali v prvi vrsti, v največji meri pa čuti posledice tega postopanja kmetsko ljudstvo, tisto dobro naše ljudstvo, ki je volilo tiste poslance, ki so na kmetove troške več ko štiri tedne zbijali slabe šale v deželni zbornici, namesto da bi bili dali kmetu to, česar najbolj potrebuje, denarnih podpor v gospodarske svrhe.
«Ta deželni zbor ni za nič,» pravi zelo duhovito •Slovenec.» Ko je bil zaključen pred novimi volitvami zadnji deželni zbor, ki se po svoji sestavi ni bistveno razločeval od sedanjega, je povdarjal ne le deželni predsednik, ampak tudi deželni glavar, ki ni liberalec, njegovo uspešno delovanje na gospodarskem polju. In mi se ne spominjamo, da bi bil «Slovenec» ugovarjal tej glavarjevi sodbi. Ne spominjamo se, da bi bil »Slovenec* trdil ali celo dokazal, da je deželni zbor zanemarjal koristi kmetskega ljudstva, da se je bolj oziral na koristi veleposestnikov, industrijalcev in meščanov, nego na koristi našega dobrega ljudstva. Sedanji deželni zbor še ni prišel v položaj pokazati, kaj more ali namerava. «Slovenčeva» sodba nima torej prav nobene stvarne podlage.
Gotovo pa je, da so kmetske občine najbolj in v prvi vrsti navezane na redne deželne podpore. Nekatere so tako revne, da težko zmagujejo redne davke in troške uprave in ki nimajo lastnih sredstev, katere naj bi in-
474
vestirale v gospodarske namene. Tem občinam se dela tudi velika škoda, če se njim namenjene podpore zavlačujejo. Kdor kaj ima, lahko čaka, kdor nič nima, lahko pogine, če mora predolgo čakali. Ti reveži so enako tepeni, naj se obstruirá s stoli, piščalkami in kričanjem ali pa s tehničnimi sredstvi. V tem pogledu ima obstrukcija v kranjskem deželnem zboru na sebi nekaj nerazumljivega, nekaj patologičnega.
Zaradi tega nastane vprašanje, v čem tiči pravi vzrok naše obstrukcije. O tem prihodnjič.
Kmetsko knjigovodstvo.
Večkrat se poudarja korist knjigovodstva za kmetsko gospodarstvo, in pač vsakdo bi pričakoval, da bo vsaj pri bolj izobraženih in naprednih kmetovalcih našel primerno knjigovodstvo. Toda žal, da temu ni tako.
Res nahajamo tuintam začetek takega knjigovodstva, n. pr. zaznamke prejemkov in izdatkov med letom ali pa opomnje o premenjavi živine in poljskih pridelkov; pri večjih kmetovalcih najdemo včasih celo kopo knjig z različnimi naslovi in za različne namene, kakor vpisnike in druge take knjige, toda vse to v velikem neredu in se nikakor ne sklada s pravim namenom knjigovodstva.
Dasiravno pa je to prav dobro znamenje, če ima kmetovalec take zaznamke in oponinjc, vendar moramo poudarjati, da ti zaznamki še niso knjigovodstvo in da je škoda za čas, ki se porabi za to pisarjenje.
Za »primerno* knjigovodstvo se zahteva pač več, kakor sami goli zaznamki premenjav. Pravo knjigovodstvo mora dati popolen pregled raznih del v gospodarstvu, vseh prcMiicnjav, ki sc gode med letom v raznih delih gospodarstva, tako da se konec leta brez vsakega truda iz knjige razvidi končni uspeh in da se tako tudi davčnim oblastim nasproti zavarujemo zaradi neopravičeno predpisanih davkov, opirajoč se na stanje gospodarstva, ki je razvidno iz »primernega* knjigovodstva.
Iz takega knjigovodstva kmetovalec lahko hitro iz-previdi uspehe svojega gospodarstva v preteklem letu ter potem tudi ve, kako se ima ravnati in gospodariti v prihodnjem letu.
Čeprav tako knjigovodstvo le redkokdaj najdemo, vendar ne moremo predbacivati našim kmetovalcem v tem oziru ničesar; odkod naj bi pa tudi jemali potrebno znanje za knjigovodstvo?
V gospodarskih šolah se predava o knjigovodstvu navadno zelo malo, ker dostikrat ni imel učitelj sam pri-
PODLISTEK. Narodne pripovedke iz kranjske okoiice.
(Zapisal M arj a n.) Pravljica o dveh bratih in velikanih.
Pred davnim časom, ko so prebivali na zemlji še velikani, sta živela dva brala, ki sta morala starišem neusmiljeno delati; za plačilo sta pa dobila več udarcev kol jesti. Ko sta nekega dne cepila drva v gozdu pod velikim hrastom, sta sklenila pobegniti. Poslovila sta se in si obljubila sestati se črez pol leta pod tem hrastom.
Mlajši je šel po gozdu proti vzhodu in je prišel proti večeru do velike votline, v kateri so prebivali velikani. Ti so bili neusmiljeni in so jedli tudi človeško meso. Velikanov tedaj ni bilo doma. Deček, ki o vsem tem ni vedel ničesar, je sklenil tu prenočiti in seje skril v ta namen pod veliko postelj v vol lini. Kmalu nato so prišli velikani domov in so se vlegli k počitku. Deček ni mogel od strahu zatisniti očesa in je poslušal, kaj so govorili velikani med seboj.
Prvi je rekel: »Ne daleč odtod je mlin, v katerem je lepa deklica. Po njo hočem jutri iti.»
ložnosti, da bi se bil praktično izuril. Tak učitelj torej nima pravega pregleda in tudi ne zmožnosti, da bi vzbudil pri učencih potrebno zanimanje za ta predmet.
Imamo sicer knjige, ki razpravljajo o gospodarskem knjigovodstvu, in še celo precejšnje število, žal, le malo dobrih, izvrstnih pa še manj. Vse te knjige so pisane za veleposestnike; le nekaj novejših se ozira na kmetske razmere, pa še te so samo krajevnega pomena. Ge bi bila knjiga tudi še tako dobro pisana, bi vendar ne zadostovala, kajti za popolno znanje knjigovodstva je treba ustnega pouka in vaje.
Večina teh knjig za majhna in srednja gospodarstva je pomanjkljiva zategadelj, ker so urejene tako, kakor knjige za velika gospodarstva, samo da je pisatelj izpustil tabele in knjige, ki se mu niso zdele potrebne.
Ne glede na to, da te knjige potemtakem niso popolne in so brez vsake zveze, jih tudi zaradi tega ne moremo odobravati, ker ne ustrezajo potrebam majhnih in srednjih kmetovalcev. Vsled tega ne morejo doseči pravega uspeha.
Oskrbovanje majhnega in srednjega gospodarstva se razlikuje od oskrbovanja velikega gospodarstva najbolj v tem, da lastniki prvih jemljejo že med letom razne pridelke iz gospodarstva, da dobiva družina razen plače v denarju tudi hrano in da navadno vsi udje družine ali vsaj nekateri pri delu pomagajo. Te točke so važne pri zaračunjenju dohodkov in se je treba nanje ozirati pri knjigovodstvu.
Za vodstvo gospodarskih knjig pa se ne sme porabiti preveč časa — ne sme provzročiti dosti pisarij — in tudi ne obsegati premnogo knjig.
Da je možno to doseči, dokažemo pozneje. Omeniti hočemo samo, da so neresnični predsodki, češ, da kmetovalcem ni za knjigovodstvo. Imeli smo namreč premnogo-krat priložnost videti, da se poljedelci pogostoma res zanimajo za knjigovodstvo. Po »Krnet.*
V Kranju, 14. novembra.
Tridesetletnica državnega zbora. Dne 4. t. m. je
poteklo trideset let, odkar se je prvič sešel državni zbor, voljen na podlagi še sedaj veljavnega volilnega reda. Med slovenskimi poslanci je edini g. Viljem Pieifer, ki je že trideset let državni poslanec. Državnemu zboru je med tem časom predsedovalo osem predsednikov, vlado pa je vodilo deset ministrskih predsednikov.
Državni zbor je sklican na dan 17. novembra t. 1. Na dnevnem redu so dopolnilne volitve v odseke in poročilo legitimacijskega odseka o volitvah.
Drugi je dejal, da ve za drevo, pod kojim je zakopan velik zaklad. Poleg tistega drevesa stanuje reven tesar, ki pa o zakladu ne ve ničesar. Jutri bo šel on sam ponj.
Tretji zopet: »Jaz vem za grad, kjer morajo ljudje od dale? nositi vodo. Takoj zraven grada je kamen in na njem sedi velika žaba ter čuva studenec, ki izvira skrit pod kamenom. To žabo hočem jutri ubiti in pokazati graščaku studenec, za kar me bo bogato obdaril.*
Četrti je zopet rekel: »Hčerka našega kralja je hudo bolna, a noben zdravnik ji ne ve zdravila. Njej pa more pomoči jabolko z jablane, ki raste pred našo votlino. Jutri hočem nesti to jabolko v grad in kralj mi bo dal hčer za ženo.*
Nato so velikani pospali. Deček je tedaj zlezel tiho iz votline, utrgal jedno jabolko in odšel. Najprej je tekel k mlinarju in mu rekel: »Pazite, danes zjutraj vam hoče ugrabiti velikan vašo hčer!* Nato je šel k tesarju, mu zaukazal posekati drevo in kopati na dotičnem mestu. Tesar je ubogal in izkopal velik zaklad, katerega je z njim delil. Od tesarja se je napotil k gradu, kjer je manjkalo vode. Velel je graščaku, naj ukaže ubiti žabo in odvaliti kamen. Graščak ga je ubogal in njegovi služabniki so našli pod kamenom velik studenec. Za plačilo
Zedinjenje čeških strank. Mlado- in Staročehi ter agrarei so se zedinili glede nastopanja pri prihodnjem zasedanju državnega zbora, in sicer na podlagi skupnega programa, v katerem se zahteva proizvedba narodne enakopravnosti, ustanovitev drugega češkega vseučilišča, čeških srednjih in strokovnih šol, preureditev šleskega ljudskega šolstva na narodni podlagi, ustanovitev čeških šol na Dunaju in Spodnje Avstrijskem, varstvo narodnih manjšin in preosnova volilnega reda. Da se izvede ta program, hočejo se posluževati najostrejših parlamenta-ričnih sredstev.
Iz Ogrskega. Zbornični predsednik grof Apponvi je odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen predsednikom Dezider pl. Perczel. Mini-trski predsednik grof Tisza je razvil vladni program. Opozicija je le malo ugovarjala. Pričakuje se, da se državni zbor razpusti in da se razpišejo nove volitve.
Turčija je jako nepovoljno odgovorila na reformno noto Avstrije in Rusije. Slednji velevlasti bosta najbrž predložili ostrejše pogoje. Nekateri listi vedo poročali, da bodo v najkrajšem času avstrijske in ruske ladije od-plule pred turška pristanišča, da z grožnjo izsilijo zahteve svojih vlad.
Tedenske politične vesti. Delegaciji se snideta okrog 15. decembra. Zborovali bodeta letos na Dunaju. — Naučni minister Hartel je nevarno obolel. — Nemškega cesarja Viljema so operirali v vratu. Operacija se je dobro obnesla. Bolezen menda ni nevarna. — Italijanski finančni minister Rosano se je ustrelil minuli pondeljek. Vzrok samomoru je, ker se je dal enkrat podkupiti za 5000 lir. — Srbija se oborožuje. Nekateri listi poročajo, da se pogaja srbska vlada z neko ameriško tvrdko glede nabave večje množine orožja in streljiva. Vesti, da hoče kralj Peter odstopiti, so izmišljene.
Dopisi.
Z Bleda. Vsakemu površnemu opazovalcu se vsili na prvi pogled dejstvo, da je Bled v zadnjem času izdatno napredoval in trditvi nekaterih, ki pravijo, da je Bled svetovno letovišče, brez dvoma ne bo dolgo oporekati, če se pomisli, kako ravno v zadnjih letih skokoma narašča število obiskovalcev. To leto je znašal prirastek okroglih 300 letovičarjev, skupno število okoli 2900. Napredek Bleda kaže zadnja ljudska štete v (prirastek na 82 novih hiš), v prihodnjih letih pa se ne da pregledati in ne preceniti. Zgradba bohinjske železnice postavi Bled ob svetovno progo in ta prometna žila bo služila Bledu v.iiajobjektivnejšo reklamo. Velevažno vprašanje za Bled
ga je grajščak bogato nagradil. Konečno je šel deček v kraljevo palačo, v kateri je vse žalovalo radi bolne prin-cesinje. Mladenič je velel kralju, naj ga pelje k bolni hčeri, da jo bo ozdravil. Kralj ga je rjeljal v hčerino sobo in, ko je prišel vanjo, je podal devojki čudodelno jabolko. Komaj je ta zavžila jabolko, je bila že zdrava. Iz hvaležnosti mu je dal kralj svojo hčer za ženo. Dal mu je tudi veliko imetja in grad, na katerem sta prebivala z ženo.
Ko je preteklo pol leta, je šel mlajši brat na dogovorjeno mesto. Tukaj je že našel starejšega brata, kateremu se je pa slabo godilo. Pripovedoval mu je o svoji sreči in ga povabil k sebi na grad. Vendar starejši brat ni hotel iti ž njim in je šel raje v votlino velikanov. Upal je, da ga bo doletela enaka sreča. Vlegel se je pod postelj in čakal velikanov. Ti so prišli zelo nezadovoljni iz potovanja, prišli so namreč povsod prepozno. »Nekdo nas je moral poslušati,* so dejali in so pričeli votlino preiskovati. Našli so starejšega brata pod posteljo, ga zvlekli iz pod nje in ga požrli. Tako je bil on kaznovan radi tega, ker ni bil s tem zadovoljen, kar mu je ponudil brat. Mlajši brat je pa še dolgo vrsto let živel srečno in zadovoljno na gradu s kraljevo hčerjo.
475
je centrala za električno moč, pred vsem v svrho razsvetljave. Večjih vodnih moči v bližini Bleda ni dosti. Vpoštevati bi bile le dve vodni moči, in sicer: 1.) Ra-dovna v sloveči soteski Vintgar ob slapu Šumu, kjer je električna naprava že dogotovljena in, 2.) Sava pri blejskem mostu ob cesti z Bleda v Lesce. Prva vodna moč ob Radovni je za Bled že izgubljena. Električna sila se rabi sedaj za zgradbo predora skozi Karavanke; za naprej pa je pogodba med državo in obrtno družbo že sklenjena tako, da pripada ta moč po dogradbi železnice, ako je že sama ne bo potrebovala, industrijski družbi, ki jo bo rabila v svojih tovarnah. Po drugem projektu bi se porabila vodna moč Save ob blejskem mostu in načrti dokazujejo, da bi električna sila ne zadostovala le za raz-svitljevanje Bleda in okolice, Radovljice itd., ampak bi se mogla tudi v druge n. pr. obrtne ali prometne namene vporabljati. Tudi je razvidno iz skrbno napravljenega projekta, da bi se naprava brez dvoma jako dobro ren-tirala, ker je primeroma ugodna cena. Slovenci, žal, nismo kapitalisti in se tudi malo zanimamo za večja podjetja. Kričanje po časnikih in zdihovanje, da prepuščamo najboljši kruh tujcem in jim prodajamo domačo zemljo, da nas slednjič izpodrinejo, je najcenejše in očitanje, da smo premalo domoljubni, najbolj otročje. Potrebno bi bilo rešiti kolikor mogoče z domačim kapitalom, in električna razsvetljava Bleda je v tem pogledu jako važna točka, sicer pride v kratkem času tudi to podjetje, kakor so že vsa druga na Gorenjskem v druge roke, ki bodo iz naših žuljev kovale lepe dohodke, kateri bi lahko ostali nam. Zato se opozarjajo slovanski podjetniki, naj delajo na to, da bi kaj takega, ki ima prihodnost, prišlo in ostalo v domačih rokah.
Z Dunaja. Podporno društvo za slovenske visoko-šolce na Dunaju v pisarni dvornega in sodnega odvetnika g. dr. Kleni. Seshuna, Dunaj, I., Singerstrasse 7, vabi k občnemu zboru podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju, ki bode dne 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede* na Dunaju, I., Braunerstrasse 7, I. nadstropje. Začetek ob šestih zvečer. Dnevni red je običajni. Podpisani odbor prosi slavno uredništvo objaviti, da je naše društvo potrebno izdatne podpore zaradi zelo slabih gmotnih razmer na Dunaju se učečih naših akademikov, katerih število leto za letom narašča. Odbor.
Učitelji - na kolena!
Dopis.
»Slovenec* je priobčil v ponedeljkovi 259. številki poročilo o cerkniškem shodu. Da se je dr. Šusteršič tudi na tem shodu zaletaval v učiteljstvo kolikor mogoče, je samoobsebi umevno. Čvekal je, da je ta stan res slabo plačan, a poslušajte, kaj je generalissimus povedal dalje:
«—--na drugi strani pa bi se moralo bolj štediti
pri novih šolah. Žalostno je v istim, gledati v vasi raztrgane bajte, v sredi pa šolsko palačo*. In tako ta ljubeznivi osrečevatelj slovenskega naroda še naprej pridiga svojim nerazsodnim poslušalcem. Da mu pri tem nerazsodna masa burno pritrjuje, zato že preskrbe kapelančki. Vsakdo, ki je le količkaj imel vpogleda v naše ljudske šole na kmetih, ki so po večini eno- in dvorazrednice, mora nepristransko priznati, da je v njih komaj toliko prostora, da mora učitelj za silo stanovati v šoli, če je pa kaj družine — no, potem morajo učiteljevi otroci spati na tleh, ker v dveh majhnih luknjah ni prostora večim posteljam poleg druge najpotrebnejše sobne oprave. • Dr. Šusteršič naj poizkusi izposlovati učiteljem — celibat, potem ne bo treba zidati za učitelja dve sobici, marveč bo učitelj lahko prenočeval kar v drvarnici ali pod streho. Naj bi se Šusteršič rajši brigal za »farovške palače*, kjer je vsaki kuharici odločeno večje stanovanje, kakor učitelju in njegovi družini.
Ker pa baje učiteljstvo napada dr. Šusteršiča in — kakor je rekel dr. Tavčar v deželnem zboru — uradno priznano najslabšega učitelja na Kranjskem, dobrepolj-skega Jakliča, in je »glasilo liberalnega učiteljstva na surov način žalilo poslance katoliško-narodne stranke in podlo blatilo ugled (o jejmine) poslanca Jakliča* — pravi
47G
dr. Šusteršič, da, »dokler liberalno učiteljstvo za te nesramne psovke ne da klubu katoliško-narodnih deželnih poslancev zadostila, toliko časa vprašanja o zboljšanju učiteljskih plač ne pustimo v razpravo*.
Učitelji — na kolena! in dr. Šusteršič vam podeli odvezo. Prosite odpuščanja, da se vam milostivo odpusti, kar ste zakrivili po mnenju dičnega Šusteršiča — in plače se vam povišajo. — Pa stojte, ne gre tako hitro, je še drug pogoj: «P redno pride zadeva o zvišanju učiteljskih plač v deželni zbor, mora biti razširjena volilna pravica.* Cujte, učitelji! Šusteršič zahteva dalje od vas. da podate izjavo, da se ne strinjate s tem, kar počenjajo »nevredni tovariši*, in da pritiskale na one, katerim ste v zaslombo, na liberalne poslance, da glasujejo za izpremembo volilnega reda. Učitelji — vnovič na kolena! Dr. Šusteršič pa vam podeli absolucijo in blagoslov — potem pa pojdite od kraja do kraja in agitirajte za splošno in enako volilno pravico. Dokler tega ne storite, dotlej se v deželnem zboru ne bo razpravljalo o zboljšanju vašega gmotnega stanja. To je dr. Šusteršič dovolj jasno povedal v nedeljo na ljudskem shodu v Cerknici. Tedaj Šusteršiča in Jakliča prosite za odpuščanje, ker niste drvili za njima črez drn in strn, potem agitirajte za splošno in enako volilno pravico — pa vam bo pomagano. — Ubogo kranjsko učiteljstvo, ki daruješ vse svoje dušne in telesne moči domovini, splaval ti je zopet up v boljšo bodočnost po vodi. Ravnaj se po geslu: »Kakršno plačilo, tako delo.* Dovolj trpljenja, učiteljstvo gotovo ne more več prenašati tolikanj brezvestnega ravnanja: in naj se te preganja še tako. — Vsak delavec dela toliko, za kolikor je plačan! Sicer vsled tega žalostna nam majka, a odgovorni bodo
brezvestni narodovi izkoriščevalci in zapeljivci.
————— ,
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Železniški uradnik v Kranju, g. Matija Oman, je prestavljen k ravnateljstvu drž. železnic v Beljak. Na njegovo mesto je prišel g. Ivan Soklič, sedaj železniški uradnik v Šiški. — Gospica Ana Tome, učiteljica v Tržiču, ie imenovana stalnim učiteljicam na rudniški šoli v Idriji.
Klerikalni ljudski shod se vrši jutri v nedeljo ob polenajstih v Škofji Loki v prostorih katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Govorili bodo dr. Iv. Šusteršič, dr. Evg. Lampe in stolni kanonik Andrej Kalan. Smo zelo radovedni, kaj bodo gospodje povedali Ločanom.
Klerikalno narodnjaštvo krošnjarstvo. Piše se nam: »Slovenec* od torka straši, da jc vse polno germanizijskih znakov v Lescah, kjer se baje zbira velika nemškularija, in tja doli proti Radovljici in v Radovljici se neki vidijo sami nemški napisi. »Slovencev* dopisunček se dela silno užaljenega zaradi lega, a pri tem se mu pozna, da je ta užalilev le prisiljena in hinavska. Njemu pač ni nič mar slovenska narodnost, ampak ga boli katoliško srce le vsled lega, ker je občinski odbor v Lescah sklenil izjavo zoper dr. Šušler-šičovo komedijo v deželnem zboru in ker niso zadnje občinske volitve v Radovljici izpadle po volji radovljiških klerikalcev. Zakaj pa dozdaj ni videl omenjenih nemških napisov nobeden klerikalec V In zakaj se še zdaj hodi okrog njih kakor mačka okrog vrele kaše? Obeta se, da se bode v prihodnje odločneje pomedlo s to nemškul arijo. Zakaj se pa že ni dozdaj in zakaj se še zdaj odlaša? Le pogum, le pogum, kaloliški junaček, katoliški narodnjaček, pa bodi kjerkoli, če si v Radovljici, v Lescah ali na Boh. Beli! Kar brez vsega strahu lepo po vrsti razloži in izloži v »Slovenca* iz svoje črne malhe vse, kar si nabral nemškularskega po potu iz Lesec v Radovljico, in verjemi nam, da ti bomo prav po kranjsko cmoknili žegnano roko, ako bode tvoje blago res pošteno narodno, pošteno slovensko. A da bi se iz slovenske narodnosti le brile burke v prid rimskega klerikalizma in dunajskega germanizma po vzgledu dr. Žlindre, tega ne bomo trpeli. »Slovencev* narodnjaček le naj odkrito pove, da so tistega notarja, ki ima samo nemški napis, klerikalci vseeno vedno volili v
občinski odbor in da so radovljiški klerikalci imeli prej nad občinsko pisarno nemški napis na prvem mestu in šele pred par leti, ko se je ta zadeva podregala v »Gorenjcu*, so dali postaviti slovenski napis zgoraj. Čemu je še zdaj potreben napis »Stadt-Gemeindeamt* pod slovenskim napisom, o tem naj se vpraša one, ki so ga dali napraviti. Nadalje pa naj se tudi pogleda tja na Lancovo, ki je prav blizu Radovljice, kak duh preveva slavnega klerikalnega laneovškega župana Desch-manna, ki je začel svoje ime pačiti po nemško, odkar je postal župan in se celo drzne poslati nemški dopis popolnoma slovenski sosedni občini. To in še marsikatero gršo klerikalno nemškutarijo naj v »Slovencu* kar brez vseh ovinkov ošvrka tisti, ki hoče biti v resnici slovenski narodnjak in ne le sleparski in hinavski krošnjar ter brezdomovinski rimski hlapec, ki pobrenka na narodne strune le takrat, kadar misli, da bo s tem vjel kakega zabitega nevedneža na — klerikalen lim.
Narodna čitalnica v Kranju priredi prihodnjo soboto svojo običajno predadventno veselico s plesom in igro. Začetek točno ob poldevetih zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 50 vin. Z ozirom na to, da je plesna veselica po dolgem času prva v letošnji sezoni, se je nadejati od strani tukajšnjega meščanstva mnogo-brojne udeležbe.
Občni zbor tukajšnje meščanske godbe se vrši prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne v društveni sobi v Pungratu. Zborovalni red: 1.) Pozdrav predsednika; 2.) Poročilo blagajnika. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Slučajni predlogi in nasveti.
V dijaški kuhinji kranjski je dobivalo meseca oktobra 83 dijakov kosilo in večerjo. Izdalo se je vsega skupaj 2321 kosil in 2283 večerij, za kar je bilo plačati 738-16 kron.
Tukajšnji trgovec nam piše: Kranjski trgovci so se podpisali, da bodo prodajali sladkor na debelo po 7G vin., v kockah pa po 84 vin., ali tega se nekateri ne drže. Kje ste možaki? Kje ste trgovci? Ali tako držite svojo možato besedo?
Izpred deželnega sodišča. Že večkrat kaznovani delavec Anton Kos iz Javorja je 25. oktobra v Škofji Loki zgolj iz hudobije dva kamna vrgel skozi zaprto okno stanovanja Lovreta Oreheka, v katerem se je mudila njegova 6letna hčerka; zagovarja se, da je bil pijan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. — Marija Bregar, posestnica v Šenčurju, je pustila ob ograji svojega vrta, ki leži tik vozne poti v Hrastje, štiri vozove posekanih borovcev tako ležati, da je bila ta pot za poldrugi meter z lesom zastavljena, kar je dalo povod ponesrečenju po noči na 16. avgusta mimo idočemu Martinu Zadnikarju; zaletel se je namreč tako nesrečno v to skladnico, da se je vsled padca na neko grčo na trebuhu težko poškodoval in je vsled tega drugi dan umrl. Ker je Bregar šele pred kratkim kupila to posestvo in so priče potrdile, da je bilo v navadi, da so predniki les tam skladali, jo je sodišče pregreška zoper varnost življenja oprostilo. — Jera Peterman, vžitkarica na Dovjem, je bila obsojena na 4 dni zapora, ker je v jezi, da je Liza Lotrič po njenem hlevu kokoši iskala isto s polenom po životu udarila in jo vrgla na tla. — Janez Zalokar, dninar iz Grabč, je 10. julija pri okrajnem sodišču v Radovljici pod prisego po Krivem pričal, da ga je Janez Justin s tem telesno poškodoval, da ga je ob tla vrgel in mu na zgornji čeljusti ^ob zlomil; obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — Janez Cvek in France Šolar, hlapca, oba v Kamnigorici, sta se sprla ponoči na 13. julija z bratoma Tomažem in Miho Pogačnikom. Cvek je sunil Tomaža z nožem v levo prsno stran, Miho pa v tilnik in pod levo lopatico. Ker Cvek pripozna, da je edino on sam oba poškodoval, je sodišče Šolarja oprostilo, njega pa obsodilo na (i mesecev težke ječe.
Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v Ribnem v nedeljo, 22. nov. 1903 »pri Katri* v Ribnem. Začetek ob 3. uri popoldne. Cisti dohodek je namenjen v poplačilo dolga na brizgalni. Dobitke za tombolo hvaležno sprejema načelnik g. Gabrijel Ferjan. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Napovedana sta volilna shoda za danes soboto zvečer, in sicer v Kamniku, kjer bo poročal g. poslanec dr. Andrej Ferjančič o državnem in deželnem zboru, in v Novem Mestu, kjer bosta poročala gg. poslanca Ivan Plantan in dr. Ivan Tavčar.
Naši poslanci med volilci. Kakor se nam poroča, prično naši poslanci z volilnimi shodi najprej v mestih potem pa na deželi, da razkrinkajo brezvestno in po-gubonosno klerikalno obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem. Ker klerikalci straše, begajo in farbajo ljudi, je vsekakor jako pametna in srečna misel, ožigosati to klerikalno sleparijo pred volilci. Ako bo narodno-napredna stranka marljivo prirejala shode zlasti po deželi, kar je že dolgo iskrena želja vseh njenih zunanjih somišljenikov, tedaj si bo sigurno pridobila veliko veljavo in zaslombo med ljudstvom in tudi vspehi ne bodo izostali. Ljudstvo je krvavo potrebno in tudi željno pouka pred vsem, ker je sedaj edinole navezano na napredno časopisje, ako hoče izvedeti, kaj počno njih klerikalni poslanci. Torej, voditelji narodno-napredne stranke, prirejajte pridno shode in želi boste plačilo za svoj trud.
Seja kranjskega občinskega odbora od 13. t. m. Župan poroča, da je občinski sluga J. Brezar s 1. decembrom napovedal službo. Županstvo se pooblasti, da dogovorno s policijskim odsekom preskrbi novega slugo. Mesto odišlega občinskega odbornika prof. dr. Fr. Kro-pivnika vstopi v zastop kot občinski odbornik namestnik prof. A. Zupan. — Upokojenemu c. kr. davkarju F. Pe-triču in hranilničnemu uradniku J. Depoliju se podeli domovinska pravica, prvemu proti plačilu takse 20 kron, drugemu se taksa pregleda. — Občinski odbor ne ugovarja prošnji J. Dolžana za koncesijo vinotoča čez ulico. — Na poziv c. kr. okr. šolskega sveta, da naj se obč. odbor izjavi o prošnji krajnega šolskega sveta za razširjanje ljudske dekliške šole v Kranju, pritrdi odbor soglasno nastopnima po obč. odborniku dr. E. Savniku temeljito utemeljevanima predlogoma: 1. Občinski zastop mesta Kranja se pridružuje prošnji krajnega šolskega sveta za razširjanje dekliške šole, in sicer izrecno, da se razširi v šestrazred-nico; 2. izreče, da je pripravljen skrbeti za potrebne prostore in stvarne potrebščine. — Obč. odbor potrdi proračun za 1. 1904 s prejemki v znesku K 29.025— in z izdatki v znesku K 43.474*10. Primanjkljaj K 14.449-10 se bo, kakor običajno, pokril z blagajničnim preostankom in s pobiranjem 30% doklade na užitnino.
Konjske pijavke iz kranjskih vodnjakov smo zadnjič enkrat priperočali Koblarju kot sredstvo zoper dolgčas. Koblar nas je ubogal, a sedaj mu proti vsemu pričakovanju pijavke leže v želodcu in v zadnjem »Slovenskem Listu* je potožil svoje težave. Resnici na ljubo tedaj svečano prekličemo, kar smo takrat trdili, da namreč naš tehant prenese vse, prav vse. Prav lepo ga prosimo odpuščanja, ker smo mu nasvetovali tako radikalno sredstvo. Vest bi nas pa pekla še mnogo bolj, če bi nas ne tolažila zavest, da smo s svojo ordinacijo vendarle učinili precej dobrega. Da si olajša svoje stanje, je prečastiti odložil nekaj pijavk v »Slov. List* in tako smo Koblarja rešili sestradanemu »Slov. Listu* in slednjemu napravili veliko uslugo, kajti že mesece in mesece je moral pogrešati tečne hrane iz Kranja. Ljudje so mislili, da je Koblar že popolnoma zatajil svoj »Slovenski List* (pravijo, da je vedno treba pokrivati deficit) in da je Idrija te lepe »cajtenge* docela vzela v zakup. Kljub vsem težavam, katere provzročajo našemu tehantu pijavke, so pa vendar v nekem oziru pomagale tudi njemu. Vzbudile so v njem skomine po zdravi pitni vodi. V »Slov. Listu* piše, da vsi meščani hrepene po kokrski vodi, tedaj tudi on, ki je še pred malo meseci z vsemi mogočimi sredstvi izpodbijal idejo nameravanega vodovoda. To izpreobrnjenje je tudi nekaj vredno, čeprav nadalje Koblar trdi, da je dr. Šusteršič Pircu že ponujal vodovod in da mu ga je že tako-rekoč na krožniku prinesel, da pa poslanec Pire, ki nosi na prsih en zob iz Dežmanovih prokletih grabelj kot znak nemško-slovenske zveze (kako duhovito!) ni hotel pri-jenjaU z obstrukcijo. O tem se bosta Koblar in Pire že prilično pomenila na kakem volilnem shodu, kateremu se
477
Koblar pač ne bo odtegnil. Ali pa morda vendarle? Koblar sam namreč prav dobro ve, da se njegova pisava ne strinja z resnico. Pa kaj takega našemu tehantu ne smemo šteti v zlo. On še uradno potrjuje neresnice, zakaj bi pa v »Slov. Listu* ne farbal svojih backov? Prihodnjič mu bo pijavke treba staviti!
Ureditev delavnika pri špecerijskih trgovinah. Kdor pozna kranjske trgovce, ve, da imajo dobro srce za svoje nastavljence, ve, da store vse, da jim olajšajo težavni posel, da jih nekoliko razbremene. Tako tudi sedaj. — Pred nedavnim časom sklenili so trgovski nastavljenci špecerijske stroke naprositi p. n. gg. šefe, da naj blago-vole urediti delavnik na sledeči način: Trgovine špecerijske stroke naj bodo odprte v zimskih mesecih : januvar, februvar, marec, april, oktober, november, december od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer; v poletnih mesecih: maj, junij, julij, avgust, september pa od G. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Vsled medsebojnega dogovora prične se z ureditvijo 20. nov. t. 1. P. n. gg. trgovci so ustregli drage volje tej upravičeni želji in s tem zopet izkazali svojo človekoljubnost napram svojim nastavljencem. Čast jim!
O električni razsvetljavi v Škofji Loki. Piše se nam: Vsled pomanjkanja razsvetljave in ker konsumenti vedno povprašujejo, če je mogoče dobiti novih električnih žarnic, namerava tovarnar gospod Alojzij Krenner z nabavo ene akumulatorske baterije razširiti električno moč. Pomnožitev bi znašala okrog 200 žarnic. Posestniki, kateri nameravajo omisliti si novih žarnic ali isle pomnožiti, naj se pravočasno zglase v tovarni. Splošna želja je, da bi elektrika funkcijonirala vso noč.
Iz Škofje Loke. Dodatno k zadnji notici odondod nam je še pristaviti, da se polagajo od kavarne do Fran-Josipovega mostu in po takozvani nunski ulici lončene cevi za glavni kanal. S to napravo, katero je osobito iz zdravstvenih ozirov zelo odobravati, bode gotovo zelo ustreženo posestnikom. Vendar se pa čudimo, zakaj se delo vrši letos, ko bi se te cevi lahko polagale takrat, ko so se polagale cevi za vodovod. Troški za kopanje bi bili izdatno manjši in promet bi ne bil zopet ustavljenza več dni.
»Legijonarji* se imenuje nova izvirna slovenska igra, katera se je prvič predstavljala v deželnem gledališču minuli torek. Igro je spisal slovenski dramatik gospod Fran Govekar. Ta igra je nekak uvod k »Rokov-njačem*. Odlikuje se pred vsem z nekakim pristno-kranj-skim značajem zlasti v vlogi dovtipnega Ježa, katerega je izborno pogodil g. Verovšek. Omenjena igra je kakor nalašč za vsakega ustvarjena: za one, ki se radi smejejo pred vsem Ježevemu »per mejš štefecen*, pa tudi za one, ki se radi jokajo, zlasti na koncu, ko umira Lavra. Upamo, da se bo ta noviteta še večkrat uprizorila na slovenskem odru. V kratkem jo bodo že igrali v Zagorju in v Novem Mestu.
Veselico prirede kranjskogorski diletantje na Martinovo nedeljo, 15. novembra 1903. na korist domačim občinskim revežem v steklenem salonu g. Ant. Hribarja. Vspored: Velika narodna gluma: »Zanikerna trojica* ali »Lumpacij Vagabund*. Veseloigra, polna humora s petjem v štirih dejanjih. Vstopnina sedežem I. in II. vrste po 2 K, od III. vrste naprej po 1 K, stojišča po 40 vin. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po igri ples in prosta zabava. Odbor.
Zapravljivi zakonski mož, Pijači vdani kmet A. Dobrave«' iz Prezren je hotel dne 3. t. m. dobiti kaj denarja, da bi zopet lahko popival. V ta namen je naložil doma 350 kg ovsa na voz, da ga popelje prodat na Jesenice. Žena mu je prišla na sled in poklicala na pomoč brata, da bi odvrnil moža od tega početja. Toda Dobravec je postal silovit, in šele orožniki so ga mogli pomiriti. Moral je ž njimi v radovljiški zapor.
Občinski odbor v Kamnika je v četrtkovi seji soglasno podelil častno meščanstvo g. Janu Legu, odličnemu prvoboritelju in pospeše vatel ju češko-slovenske vzajemnosti. Gospod Jan Lego je svoj Čas služboval v Kamniku.
Deset roženkrancev za dve kroni I Kakor se kaže, so maše in molitve, opravljene po duhovnikih, postale predrage. Še celo tercijalke to uvide vaj o. V Kranju je zbolela neka Marijina devica, ki je nosila tudi vrv krog pasu, vsekako tedaj oseba, ki predstavlja nekak izvleček
178
poboinosti iti višek ndnnosti nnprnm | rečaslili dnlovsr.ini. /delo se ji je, da je sama >c premalo storila za iz tanje svoje duše in zato je naročila - no morda kakemu duhovniku ma;\ir -\ ',ji prijat« ljiei, da naj zmoli zanjo devet roženkrancev (vse dele X = 9) proti plačilu 2 (reci dveh) kron. Prijateljica je sprejela to o, je
isto Že kol .Marijin otrok tudi     vso natančno« ';; v. u I-nicami izvršila in potem seveda zahtevala plačilo za dovršeno delo, obljubljeni dve kroni, kar za devel roženkrancev gotovo ni preveč. IJnunna tretjereduica pa. vrag vedi iz katerega vzroka, ni hotela plačati pogojene mezde in razjarjena prijateljica jo je šla tožit za plačilo dveh kron k tukajšnemu     c kr. okr. sodišču! Toda ta s nola! Se prodno je prišlo do razprave, se je tretjeredi selila na oni boljši svet. kjer roženkranci nič ne košlajo. Padi vprašanja, če so roženkranci v prid n eni duši, da jih ni plačala, je nastal mi d k ran prepir. Po našem skrûmm m mm nju •< jateljica postavila na povsem pravo pravno stališče kei hoče baje sedaj, držeč se veljavne pogodbe, zahtevati pln-čilo i/, morebitne zapuščine, fie ne bo ničesar dobila, bo l>a neki pokojnici obe kroni »pustila nn duM». Priporočamo prečastiti duhovščin, naj vernikom n» -hvi . ranih zahtev, da se ne bodo brez potrebe begale brumne device in se zatekale k babnicam, ki tu i za ai opravljajo molitev ali si celo naročale   molilne mline», kakor je to navada pri pobožnih  Bramanih. Napačno bi pa slednje ne bilo!
Drobiž z Gorenjskega, hue 10. ' m so je odpeljalo k zgradbi železnice v Hruško okrog 100 delavcev, Macedoncev in Srhov. Ondi, kjer se soka kamniška Bistrica v Savo, so našli neznanega utopljenca. — S kladivom po glavi je udaril Keršičev hlapec Aniona Koše-nino, sedlarja v Spodnji Šiški, ker sla si: nekaj sporekla. — Zasebna ljudska šola kranjske industrijske družbe se je otvorila na Jesenicah dne 4.1. m. Kot učitelj je nastavljen na tej šoli g. L. Pospišil. — Due 11. t. in. je Ušel iz ječe novega sodišča v Radovljici neki Macedonec, delavec v Bohinju. Prevrtal je zid tik okna /. žlico iti žreblj« i a, prišel na dvorišče in po drogu na pros'o. Bil je menda prvi zaprt v novem sodiškem poslopju. — Deželni predsednik baron Hein je minulo sredo nadzoroval urade v Kamniku.
Križem sveta, Razne vesti. Na postaji Štore pri Celju jé dne 12. t. m. ponoči trčil lazov lak v poštni vlak. Lahko bi se bila primerila strašna nesreča, da jo ni preprečil vlak« vodja poštnega vlaka. Ranjeni so nadsprevodnik in dva potnika. — Namesto umrlega zborničnega sveti ika Mi-ghettija je izvoljen v trgovinsko in obrtniško zbornico goriško prvi Slovenec g, Anton Jeretič i/. Kobarida.
azrtan
Podpisani naznanjam slavnemu občinsl /u, da sem otvoril v hiši «Dr. Štempiharja* v ulici vinsko klet ter da prodajam po jako nizkih cenah dolenjska, goriška in istrska vina na debelo in tudi čez ulico. Slavnemu občinstvu zagotavljani dobro postrežbo. V Kranju, dne 14. novembra 1903.
21« -1
Jernej Dovžan.
r»ober je !;Cvekov" brinovec    »n \ To prizna vsak kiruovec — Toda boljši je pa Rantov \z Kranja, Ker njemu se vsak gospod vklanja.
Zükuj je nemška hilUrska knjiga: «Prnto: Dio süddeutsche Kti he I udi pri nas raziirjenn v mnogo liso*5 eksemplarjih?
Zate, ker doslej ni bdo kuharske knjige v slovenske n jeziku, ki hi mogla po vsebini in ji" zunanji opremi ž njo uspešno tekmovati.
ki je izšla v založništvu S*. Sohwent-nerja v Ljubljani:
se pa lahko meri ž njo v vsakem oziru
Obsega na 676 struneh ver nego looo receptov z« pripravljanje najukusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 koloriranih label, jc trdno In elegantno v platno vezana, izkratka zadošča zahtevam in polre)>ani Ludi najlinejio kuharice, — Cena ista kakor nemški knjigi, natiuti- !c tí il, pn p'i !i G VL 55 ii.
Slovenke, kupujte jo in kuhajte po njenih navodilih in ne bodete *e kosale! 208—'2
4
m v Kranju
..j priporoča slavnemu občinsl vu v nicslu
§| 'u llîl deželi svojo veliko in lopo za-
S§ lopo  mnogovrstnih  novodobnih igrač
7f «pr r ■
/'1/ Syíl
§3 kakor ludi drugih finih daril x;i Božič 8 in Novo leto! 205-m
Cene nizke, postrežba točna! @
^2 SmiQ,,
Radovljica (Gorenjsko)
Trgovina z železnino, šivalnimi in poljedelskimi stroji vsake vrsto. Nagrobni križi, štedilniki za vzidati kakor tudi iz pločevine, železne ograje, kovanje za okna in I vrata, vsake vrste stavbinske železnine :L
i. t. d. 201 -5 *p%»<.
^ '-v'l!
Šivalni stroji in kolesa
479
Tovarniška zaloga
144—20
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoMjejo na zahtevanje zastonj.
&a kopeli, kakot tudi 1iipct va&t in
dtuc^c ojtinastt i&dcifaz v  vsck  batvad,  ttpežne in cen« ptipotoča ptva in naj,vccya
»j
P-o
tovo/ona
peci j in yiinaotifi i&dclhov
v Syu(>tjani.
115-2S
R. LANG, Ljubljana (Kollzej)
tovarna za raodroce na pare«* in posteljno opravo, saloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modroctv. posteljne oiooe, zrcal, podoi, otročjih vozltkov, lasloijatev, pofcl-valoikov (sofa, kaiape, sivai) ii sobno opravo 94-30
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
E Sattler, wir
Nikelnasta anker-remont. roskopf, želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 6 50. 140—21
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
3. Cenčič. zaloga obuvat
Škof ja Loka it. 93 184—10
priporoča obuvala lastnega izdelka kakor najmočnejše in tudi lahke črevlje. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni.
WF Priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zalogo blaga za moike obleke ter izdelanih oblek in havelokov.
Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno postreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi ho slavno občinstvo v mestu in na deželi izkazalo svojo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Lovrenc Rebolj
180-12 krojač v Kranju.
-o
S
»»k
&
to
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, l.moravska mehaniSna tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cecbu pri Prostjevu in Smichow - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—48 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti mrfljni in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnica, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in eeno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
480
JOSIP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno ii konstrukfllsko ključavničarstvo. ŽiAno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje n& mlrodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpno križe, štedilnike I t. d 125-24
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Večja klet
se odda s 1. decembrom v tukajšnjem gradu (Kieselstein), ki je zlasti pripravna za shrambo vina.
Pojasnila daje hišna oskrbnica. 210—2
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave.telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi
afe živinski prašek
iz lekarne Piocoli ,pri Angelju', T^jutiljanci
Dunajska cesta. En zavoj */4 kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročla po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborite zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199—5
izvolite si ogledati v Špitalski ulici it. 5
moj novo urejen, bogato založen auknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
11025 R. Miklauc.
Loterijska srečka dne 7. novembra t. 1.
Gradec:       7     40     79      14 33
117-25
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost  žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno-z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin^ za konjsko silo in uro.
Stanovanje
s 3 sobami in vsemi pritiklinami se odda v hiši št. 143» takoj v najem. 194—6 Več se poizve v trgovini Peter Majdič »Merkur* v Kranju,
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanj u.
v  Iv j ubljani
Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje ih vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitnin.^ke kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). 11-4*
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Tedenski sejem v Kranja dne U. t. m.
Prignalo seje 452 glav goveje živine, 9 telet, 293 prašičev 5 ovac, — koz, 332 buš, 2 konj. — 50 kg : pšenice, K 8'—t prosa K 650, ovsa K 6*28, rži K 6*50, ajde K 7-—, ječmena K 6 —, fižol ribničan K 10*50, koks K12'—, mandalon K 11-—.
N
a Martinovo nedeljo je iegnanje tudi pri Kroni. I Vsak
došlec bo dobro postrežen, ako obiiče to gostilno. Priporoča se, da se ne pozabi na ta lep kraj, ki je sicer zapuščen, kakor kak samostan. Na zdar! 212—2
Vabilo
K
plesni veselici
katera bode
v nedeljo, 15. t. m. v gostilni »Triglav".
Za dobro in točno postrežbo se bode skrbelo.
K obilni udeležbi nljudno vabi
K. Varšek, gostilničarka.
215
Današnji številki je priložen oglas tvrdke A. Rant v Kranju.
Jutri v nedeljo, dne 15. novembra
v kavarni Kreuzberg rjovi KONCERT
godbe na lok (oddelek kranjske meščanske godbe).
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
Za. izvrstno pijačo in mrzla jedila je najboljše poskrbljeno.
Kavarnar.
■
481
Ivan Schindler, Dunaj III. 1.
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—17 ohrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo* reznice, stroje za rezanje rep«, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur p« zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodjaza ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse po9 dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti!
Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III./l. Erdbergstr. 1Ž.
o io io :o
62—35
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , JKERJpIR" ?ctcr jVIajdtč v pranju.
i
>
13 M
k
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, v o d n e ž a g e, p i 1 e, ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, katrano vo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za ob i j an je stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vo-zove, železnih peči,
Roman- in Portland-eement, traverze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodniake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
OI OI Q
SI
81
81
RS
81
2
oi o: o.
482
2-46
i Kraiji
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. janlivarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
S- 4V2°/o
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. ✓
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove.
Uhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom ■tirne za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniStvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravue zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij <Gorenjca>.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampiet v Kranju,