Šteu. 9. september. Tiska »Katoliška tiskarna"....... izdaja »Katoliška bukvama" v Ljubljani. Izhaja začetkom vsakega mesca. Stane za celo leto 1 K 60 vin....... Za Nemčijo 2 K 8 vin.......... Za Hmeriko in za vse ostale kraje pa 2 K 60 vin................... Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu „Bogoljuba" v Zapogah, p. Smlednik, (Kranjsko). Naročnina in inserati pa: Upravništvu „B ogo 1 j u b a", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. : : : ; : : : : : Spisi se morajo poslati vsak mesec do 10., dopisi do 15. : : : : : : : : : sBBSsfaSSESss^s^BS 35BCJBEeBeseBBB6KesaeBBssee5saBHeBSBBe5e6eBeEgBBi9eBBBai Vsebina IX. zvezka: Stran Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo..........257 Še ena noč (Pesem)..............258 Romanje mož na sv. Višarje............259 Značilen opomin...............261 Pot v nebesa.................261 Pod Marijinom banderom............262 Maša v čast Materi božji (Pesem).........265 K slavnosti kronanja Marijine podobe na Brezjah .... 266 Kakšen bodi mož, in kakšna žena..........271 Za naše fante.................272 Za varstvo slovenskih deklet............273 V spomin f Jerneju Bernardu...........274 Prošnja...................276 Spomini vojaškega duhovnika...........277 Misijonske drobtine...............279 Cerkveni razgled...............281 Drobtine..................287 Odpustki meseca septembra 1907 ....................287 V molitev se priporočajo.............288 Darovi...................288 Ne kupite nobene ure dokler niste prejeli mojega velikega cenika 50 nikel. Roskopf uro srebrno , „ • z dvojnim pokrovom z 3 srebr. „ plosk, jeklene ure . prave Roskopf - patent prave »Ornega" . . srebr. oklopne verižice Hkaratne zlate ure . . Hkaratne zlate verižice Mkaratni zlati prstani stenske ure 7o cm . z bitiem liki zvonu z godbo..... s kukavico . . . kuhinjske ure . . budilke...... budilke ponoči sveteče z dvojnim zvoncem . budilke z bitjem in zvonenjem liki zvonu gl. l'5o . 3- , * . » 3'5O „ 3'5o , 9-50 . I- , 8 5o .10— . 2- . 3'5o . 5— . 6"- , 2'5o , 2-2o , l'2o , l'6o , l'5o . 2-5o Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec Uri lir Dhhmol D"naj, VI., Morgarethenstr. 27 nUHJ DUlllllcI, (v lastni hiši). Zahtevajte rao) cenik z Sooo slikami zastonj in poštnine prosto. 788 52—7 Proč od alkohola! Ne pijte strupa, marveč čisti jabolčni^ iz finih svežih jabolk. Vživanje tega Ceres-jabolčnika da čisto glavo, močne živce, zdravo spanje. Tovarna živil Ceres, Ustje ob Labi. V Ljubljani pri A. Staculu. Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. (Dalje.) Zadnjič je bilo naštetih več vzrokov, ki nas nagibajo k pogostnemu in vsakdanjemu sv. obhajilu. Ti vzroki so v svetem Reš-nj e m Te 1 es u s a m e m; to je kruh, za katerega nam je velel Gospod prositi: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! To je mana, ki vsako jutro pada iz nebes. So pa še drugi vzroki, ki nas vabijo in vlečejo k pogostnemu, da, k vsakdanjemu sv. obhajilu. Ti vzroki pa so v nas samih. To je: naša potreba, naša slabost in revščina. Vzrok, zakaj nas Jezus želi pogostokrat, če mogoče vsak dan, videti pri svoji mizi, ni toliko ta, da bi mi njega s tem častili, ampak bolj ta, da bi nam on v naši revščini pomagal. To nam pove jasno in naravnost novi papežev odlok o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu. Tako-le pravi: „Zato zlasti želi Jezus Kristus in ž njim sv. Cerkev, da bi verniki vsak dan k božji mizi pristopali, da bi z Bogom v zakramentu združeni, dobili moč, da bi mogli svojo hudo poželjivost zmagovati, vsakdanje male grehe sproti zbrisovati, velikih grehov pa, v katere človek v svoji slabosti lahko pade, se varovati. Nima pa sv. obhajilo v prvi vrsti biti sredstvo za češčenje in po-veličanje božje, in tudi ne kot nekako plačilo in priznanje čednostnega življenja obhajancev." To le je razloček med dosedanjo navado in med željo rimske stolice: Doslej seje gle- dalo bolj na svetost obhajanca, odslej se more gledati bolj na njegovo potrebo. Doslej se je vpraševalo: Ah sem dosti pobožen, dosti svet, da bi smel toliko- in tolikokrat k sv. obhajilu? Odslej se bo treba vpraševati: Ali nisem mar zelo potreben, slaboten, ubožen, da mi je treba krepčati se z nebeškim kruhom? Ako smo gledali na svetost božjega Veličanstva, kateremu se človek pri sv. obhajilu bliža, nas je to od božje mize plašilo in odvračalo, češ, nisem vreden, da bi pristopil. — Ako pa pogledamo na svojo revščino, nas mora to vabiti in vleči k svetemu obhajilu. Nisem dosti pobožen, lahko reče vsak; nisem potreben, ne more reči ni-kdo, in zato nikdo nima izgovora. Seveda so tudi gotove meje te revščine in potrebe, v kateri se človek sme bližati Gospodu. Najbolj revni in potrebni so gotovo oni, ki žive v milovanja vrednem stanu dušne smrti — smrtnega greha. To so ranjenci ob potu, ki so na poti od Jeruzalema v Jeriho padli med razbojnike, in zdaj leže na tleh obdani z ranami in bolečinami, nezmožni si sami kaj pomagati, potrebni, da jim nebeški Sama-ritan vlije olja in vina milosti božje v njih rane, da zopet k sebi pridejo. Ti so najpotrebnejši. Seveda si morajo prej v sv. pokori pridobiti svatovsko obleko milosti božje, preden se smejo približati nebeški večerji. Za pogosto in vsakdanje sv. obhajilo pa se zahteva stan milosti božje in prav namen. Kdor pa to dvoje ima, njega njegova dušna revščina ne zadržuje od božje mize. Čim bolj se bo tej božji mizi odtegoval, tem manj bo vreden, ter bo svoje slabosti vedno naprej s seboj vlekel; in čim bolj se bo hranil z nebeško hrano, tem manj bo nevreden, ker bo z močjo tega nebeškega kruha svoje dušne rane ozdravljal in na duši vedno močnejši postajal. O, kako je to vesela novica za betežne, vendar po dobrem koprneče duše! Ne proč bežati, ne plašiti se, ako si revna uboga ov-čica, ampak še zvesteje oklepati se svojega Pastirja in se dati od njega pasti! Ne strah naj vlada med onimi, ki želč Jezusu služiti, četudi se čutijo slabe; ne strah, ampak lju- bezen! ,.Popolna ljubezen izžene strah." -. Če to pomislimo, potem šele popolnoma razu-memo besede Jezusove: Pridite k meni, ki ste trudni in obteženi, in jaz vas bom okrepčal! .. . Hvaležni moramo biti sv. rimski stolici. ki je pregnala meglo, katera je ležala nad nami in nad Jezusom v tabernakeljnu; hvaležni, ker nam je Jezusovo ljubezen in njegovo potrpljenje z našimi slabostmi v pravi luči pokazala. Želja rimske stolice, ki je tolmač božje volje same, je, da verniki, če so v milosti božji, kar največkrat mogoče, najbolje vsak dan, pristopajo k sv. obhajilu. Čim hitreje in čim bolj natančno se poprimemo te navade, tem bolj ravnamo v smislu apostolskega sedeža in po želji Srca Jezusovega. Še ena noc ... Še ena noč in liubi Jezus pride . . . Vladar vesoljstva združi se z menoj; on, ki ga molijo nebesa sveta, postavi v meni tabernakelj svoj. Še nekaj ur in čudoma bo zrlo nebo na zemlji večno svet prizor, ko revni stvari Stvarnik se bo bližal, pred njim, za njim krilatcev jasnih 'Zbor. Le kratko še in njega bom imela, ki me v nevesto svojo je izbral, ki v znak zvestobe pred oltarjem svetim zaročni prstan sam mi je podal. Zato le hitro, zvezdice blesteče, izginite raz jasni nebni svod! Le urno tekaj biserna kraljica, prevozi hitro svojo nočno pot! Udarjaj kladivo ob bron v zvoniku, oznani kmalu, da že vstaja dan, pokliči zarjo izza gor visokih, da bo noči pregnala plašč teman. Ti srečna luč, ki v svojem večnem delu počitka ne poznaš in ne noči, s plamenčkom ti pripoveduj Gospodu, kako po njem mi duša hrepeni. Poljubljaj vratca večno svete ječe, pozdrave moje piše žar naj tvoj; vso noč ponavljaj vročo prošnjo mojo: O pridi, pridi skoro. ženin moj! Še ena noč in ljubi Jezus pride, ž njim sreča, milost, mir in blagoslov. Še ena noč in dasi vsa nevredna, živ tabernakelj zopet bom njegov. Romanje mož na Sv. Višarje. Vredno ie, da se to romanje malo popiše, kajti bilo je prvo te vrste: sami možje! Spodbudna je gorečnost, ki jo opažamo po božjih potih od strani romarjev, ki so navadno po večini ženskega spola. Kako ti molijo in pojejo, pojejo in prepevajo, da je • veselje! Ce pa vidiš veliko množico samih ■ mož v taki nenavadni gorečnosti, mora vsakega človeka to toliko bolj razveseliti, kolikor manj smo vajeni take prizore gledati. In tako je bilo na Sv. Višarjah. Kljub temu, da je bil čas za pripravo takega romanja kratek, se je oglasilo veliko število mož in mladeničev. Rekli smo: če jih je prvič tudi samo 500, no, če jih je le 200, jih bo dosti; vsaj začetek bo storjen. Pa oglasilo se je tisoč mož, in zadnja dneva se jih je oglasilo še mnogo, katerim se je morala udeležba odreči, ker ni bilo več prostora v dovoljenem vlaku. Nekateri goreči dušni pastirji so poslali veliko število svojih mož, vedoč, da bodo možje na božji poti kaj dobrega pridobili, se versko poživili, in to bo njim samim potem kolikortoliko v pomoč. Dolg vlak je drdral Veliki Šmarin okoli poldneva iz Ljubljane po Gorenjskem. Ko smo v Trbižu izstopili in so se romarji vlili . po cesti, bila je videti taka množica mož, da bi bil človek skoro mislil, da gredo nad Turka. — V Trbižu je bilo pol ure počitka, potem pa v goro. Ob pol sedmih zvečer so bili večinoma vsi na vrhu. Domači višarski gospodje z drugimi koroškimi duhovniki vred, ki so bili za pomoč, — vseh skupaj sedem, F— so prišli nasproti nas sprejet. Ta sprejem in vhod v cerkev je bil posebno veličasten. Monsignor Podgorc je romarje nagovoril in pozdravil. Nato se je razvrstila procesija proti cerkvi. Šli smo skozi majhen slavolok, romarjem v pozdrav postavljen, nekaj zastav je njim v čast bilo razobešenih, na drugem griču so pokali možnarji, duhovščina je pela lavretanske litanije, možje pa odpevali v mogočnem zboru: Zapojino na glas—Mariji na čast! — Marija Devica, nebeška Kra- ljica, — Oj prosi za nas! Bil je mogočen, veličasten prizor . . . Ko se je cerkev s samimi moškimi do zadnjega kotička napolnila in so se litanije z blagoslovom končale, je bila koj prva pridiga, v kateri se je razložil namen tega romanja in kako naj ga romarji res s pridom opravijo. Potem so pa možaki oblegli spo-vednice. Spovedovalo je do 10. ure zvečer, drugo jutro pa od 4. ure zjutraj do 10. ure dopoldne enajst spovednikov. Menda so vsi navzoči, kar jim ie bilo priporočeno, prejeli sv. zakramente; saj brez tega ni prave božje poti. Ob 10. zvečer, po dokončanem spovedo-vanju je bila okolu cerkve procesija z gorečimi svečami. Močr; veter je seveda sveče precej gasil. Med ganljivim pritrkavanjem zvonov v temni noči smo zopet peli litanije z odpevanjem: O Mati, najbolj sveta, — brez madeža spočeta, — Devica si pohvaljena, — prosi za nas Boga! — Vrnivši se v cerkev, pa smo po dokončanih litanijah začeli peti Marijine pesmi, drugo za drugo. Peli in molili smo skupaj cela cerkev blizu do polnoči. Sploh so možaki peli in glasno molili ob vsaki priliki; najbolj med vsemi pa se je ponavljala ravno za ta dan primerna, ona stara, pa še vedno tako lepa: Za Bogom častimo — Marijo najprej . . .! Noč je biia pač nekoliko težavna, pa kaj, saj je bilo povedano romarjem, da smo prišli na božjo pot tudi pokoro delat! — Drugo jutro od štirih dalje spovedovanje in svete maše. Ob 7. druga pridiga, potem slovesna sv. maša, ki jo je pel č. g. J. Dobnikar, župnik janški. V pridigi je bilo romarjem razloženo, zakaj je to romanje ravno za može in samo za može, kakšno veljavo in vpliv ima mož v svetu, kako- je torej potrebno, da so možje dobri, resnično krščanski, pobožni. Vreme, ki je bilo prejšnji dan zelo prijazno, se je čez noč sprevrglo. Zjutraj je začel dež najprej pomalem, potem vedno močneje. Nekatere je to nagnilo, da so se po 10. uri, ko je bilo v cerkvi vse končano, jeli počasi pomikati z gore; večina je vendar ostala. In ti so se — kakor je bilo naprej določeno — ob 10. uri zbrali k ljudskemu shodu, in sicer ker je ravno takrat dež ponehal, so se zbrali v prav prijaznem sedlu pod vi-šarskimi hišami — bilo je videti kakor »pridiga na gori«; — ko se je pa vsul dež, so se umaknili v zgornje, dokaj obširne prostore gostilne, kjer so zborovanje nadaljevali. Zborovanje je vodil g. KarolPollak, tovarnar in veletrgovec v Ljubljani, predsednik pripravljavnega odbora, krščanski mož, kakoršnih bi bilo kaj želeli. Najprvo je sam govoril; vzpodbujal je može, naj premagajo tisti nesrečni strah pred ljudmi in naj vedno in povsod pogumno izpoznavajo svojo vero pred svetom. Povedal je par mičnih do-godb iz svojega življenja, ki naj potrde njegove nauke. Na Turškem je videl, kako turški možje očitno na cesti čast izkazujejo svojemu bogu, — in mi katoličani naj bi se sramovali, Bogu čast dati?! O. Pollak lahko tako govori, kajti kar je tukaj možem priporočal, to sam v polni meri izvršuje. — Drugi je govoril državni poslanec g. Jožef Oostinčar. Ta je bil toliko priden, da je prihitel, ko je imel že prejšnje popoldne, na Veliki Šmaren, shod v Celju, čez noč za nami na Višarje. Njegovih volilcev je bilo znatno število med romarji; gotovo so bili veseli videč, da njih poslanec ne pozna svojih volivcev samo takrat, kadar jih potrebuje, ampak se jim pridružuje tudi takrat, kadar so zbrani v molitvi. Tak je v resnici prav katoliški poslanec. — Tretji je govoril g. župan Stanonik iz Horjula. Ta priprosti mož, katertmu je Bog dal izreden dar zgovornosti, pa bistro glavo in srce, je povedal po svoji stari navadi nekaj krepkih o gosp&di, ki ne zna moliti in ki jo bodo kmetje morali naučiti moliti. Apeliral je na Slovensko ljudsko stranko, naj bolj kakor doslej goji praktično (dejansko) krščanstvo. — V imenu štirih navzočih učiteljev je izpregovoril g. nadučitelj Slapšak iz Vodic. Prav lepo je povedal, kako naj bodo v prijateljstvu zvezani in naj vzajemno delujejo za krščansko vzgojo otrok krščanski očetje in krščanski učitelji. „Daničar", g. Dolenec, je pozdravil krščanske može v imenu katoliškega dijaštva. Zares, to je hvalevredno, da se s priprostim možem družijo akademično izobraženi mladi možje v češčenju Marijinem. Takih nam Bog daj veliko! — Govorila sta še dva mladeniča: Schopf iz Ljubljane in Rode iz Mengša, tei navduševala tovariše za krščansko življenje, zlasti za vstop v Marijine družbe. Dež je neprenehoma lil. Okoli pol ene ure popoldne smo se jeli pripravljati za odhod. Nekateri možje so že bili v cerkvi, klečali okoli velikega oltarja, molili in peli. Duhovniki so ravno prišli v zakristijo, da se pripravijo k slovesu. Tedaj pa resk! — strela udari v zvonik in prileti v cerkev med zbrane romarje. Velik strah je nastal, — toda hvala Bogu, nesreče ni bilo pofebne. Močni puh je vrgel nekatere po tleh, pa so se hitro pobrali. Najbolj občutno je bil zadet višarski duhovnik g. Dragasnik, in neki mladenič z Moravškega je bil ranjen na glavi, pa ne nevarno. — Romarji so se kmalu pomirili. Na prižnico je stopil žabniški župnik, g. dr. Amschl, da se poslovi od romarjev. Zahvali božjo previdnost, da ko smo bili tako blizu nesreče, smo bili vendar pred posebno nesrečo obvarovani. Pohvali romarje, češ da tolikega števila samih moških najbrž še ni bilo na Višarjih, ter jim daje zadnja naročila. Končno podeli na slovesen način papežev blagoslov, združen s popolnim odpustkom. Lilo je, ko smo šli z gore doli do Trbiža. Ne bi bilo čudno, če bi bili ljudje v takem nekoliko slabe volje. Pa kateregakoli moža smo vprašali: No, kako je? vedno je bil odgovor: dobro! Nič hudega! Ali vam je kaj žal, da ste šli? O, žal pa nič. Lepo je bilo, in če bo treba, še bomo šli. — Ta zadovolj-nost je res vse hvale vredna. Vidi se, kako so bili možje sprejemljivi za dobro ; ni zastonj prejšnji dan pridigar priporočal potrpežljivosti „in če nam Bog jutri tudi morda kako ploho pošlje." Zares so se možje — romarji prav dobro obnesli. Molili, peli, spovedovali so se, da bi najboljše romarice ne bile mogle boljše narediti. Njim samim se je imenitno zdelo, da so bili tako pridni in tako glasni — ne v oštariji, ampak v cerkvi. Da, romanje je pokazalo, da tudi v naših moških tli ogenj verskega navdušenja, sama trda vnanja skorja ga nekoliko pokriva. Vžgati jih je treba, pa ta ogenj udari na dan. Zato so pa take prilike, v katerih se gorečnost in pobožnost med moškim spolom pospešuje, potrebne, hvalevredne in le še večkrat bi jih bilo treba napravljati. Naj bi ogenj gorečnosti ne bil samo enodneven, ampak trajen! Naj bi se naše moštvo vedno bolj vne-malo za cerkev in pobožnost! Eden ali drugi teh udeležencev našega romanja bi tudi „ Bogoljuba" naročil ali ga vsaj bral, ako se mu pokaže — odkar se je na gori z urednikom seznanil. To bi bil neki trajni spominek na to romanje sveto višarsko. Zato storite prav, ako jim daste, kateri ga nimajo sami, tole poročilo brati. Morda bi to branje dobrega duha, ki se je na božji poti vnel, dalje netilo in gojilo . . . Ker nam je dež, nazadnje pa še strela veselje dokaj pokvarilo, bili smo prireditelji naravno nekoliko oplašeni; a videč, kako so ljudje vkljub temu dobre volje, smo se tudi mi zopet osrčili in rekli: Še bomo šli! Da, še bomo šli, ali sčm ali kam drugam. In takrat bi bilo prav, da bi se tudi naša katoliška gospoda malo bolj obnesla, kakor se je sedaj. Na Dunaju se udeležujejo cerkvenjh sloves-nostij javno najodličnejši strankarji. In pri nas? ... Ne sam6 katoliško govoriti, ampak katoliško živeti, to kaj velja! Morda bi potem tudi naša politika imela več blagoslova . . . Katoliški možje, na dan s krščanstvom! Značilen opomin. Vsakdo bo dajal odgovor pred Bogom o svojem dejanju in nehanju, tudi cesar. Da, oni bo dajal težje odgovor, ki je bil drugim vodnik. Kadar v Abesiniji volijo novega vladarja, mu njegove dolžnosti prav živo v spomin pokličejo. Štirje prvi državni dostojanstveniki stopijo namreč k novoizvoljenemu vladarju. Prvi nosi mrtvaško glavo, drugi posodo polno prsti, tretji posodo z ognjem in četrti svetel meč. Patriarh, ki štiri dostojanstvenike vodi, vzame prvemu mrtvaško glavo in pravi novoizvoljenemu cesarju: »Pomisli, vladar, da bo nekdaj tvoja glava enaka tej mrtvaški glavi; zato si prizadevaj, da zavoljo zemeljske krone ne izgubiš večne.« Potem vzame v roko posodo s prstjo in reče: »Taka mrtva zemlja je vse bogastvo sveta; zato pa ne imej bogastva za svojega malika.« Držeč v roki posodo z ognjem mu veli: »Sveti svojim podložnim z lepim zgledom, kakor ogenj, ki ne vgasne.« Ko-nečno prime meč in pravi: »Ne nosiš zastonj meča. Ž njim kaznuj hudodelstvo; ne sekaj pa ran svojim podanikom.« J. P. Pot v nebesa. Bral sem, da je nekoč neka duša bila sprejeta v nebesa, ki ni zanje nič storila in nič trpela. Ljubi Bog ji je odkazal celo posebno izbran prostor. Še svetniki so s,e baje začudili in vprašajoče pogledovali angela variha, ki je skromno dušo spremljal pred božji prestol. Angel varih je pojasnil vzrok zveličanja one duše s sledečimi besedami: »Ta duša je vsikdar vse potrpežljivo sprejela, karkoli ji je Bog poslal, lepo vreme, pa tudi dež; solnce in senco, in nikdar ni zoper kako stvar godrnjala, razen, če bi bila do-tična stvar zmanjšala čast božjo. J. P. Pod Marijinim banderom. Kako sodijo papeži in sveti možje o Marijinih družbah. Marijine družbe so cerkvene naprave. Sv. Cerkev pa vladati in jo voditi po poti resnice in pravice k večni sreči ima oblast in dolžnost vsakokratni papež, ki je vidni namestnik Kristusov tukaj na zemlji. Merodajno je torej mnenje najvišjega pastirja sv. Cerkve glede pomena in vpliva kakega verskega društva na človeško družbo. Poglejmo, kako sodijo najimenitnejši papeži o Marijinih družbah. Kratko rečeno — ravno papeži so bili, ki so, rekel bi skoraj, takorekoč tekmovali med seboj, da so družbo osrečili s prav posebno naklonjenostjo in izvanredno očetovsko skrbjo. Ravno papeži so si zelo prizadevali, da so se Marijine družbe ustanovile po vseh delih sveta ter so njih voditelje in ude obdarovali z izvanrednirrii milostmi in privilegiji. Apostolska pisma, ki so jih namestniki Kristusovi izdali v prilog Marijinim kongregacijam, moremo po pravici imenovati najlepšo apologijo (opravi-čenje) Marijinih kongregacij. Prvi povod za ustanovitev družbe je dal papež. V buli (papeževem pismu) izdani leta 1584, je papež Gregor XIII. potrdil Marijine kongregacije in je s tem tem »šola m zveličan j a«, kakor jih v pismu imenuje, zagotovil obstanek. Njegov bistroumni naslednik Sikst V. je spoznal ves pomen kongregacij in poln svetega navdušenja za čast božjo in za zveli-čanle duš dovolil, da se smejo ustanavljati družbe za vse stanove brez razlike, za mladeniče in može, kar je povzročilo, da je število družb hitro raslo. Najlepše spričevalo pa imajo kongregacije od velikega papeža Benedikta XIV. v takozvani zlati buli (zlatem papeževem pismu). Ime pride odtod, ker bula ni bila kakor navadno opremljena s svinčenim pečatom, ampak z zlatim, v dokaz posebne naklonjenosti papeževe. S tem je papež tudi hotel naznaniti, da so vsi veliki privilegiji in milosti, ki so kongregacijam v tej buli podeljeni, vredni, da se najslovesnejše potrdijo. »Neverjetno je,« pravi papež med drugim v tem krasnem pismu, ki se kot slavo-spev na Marijine družbe glasi, »neverjetno je, kako velike koristi so dobile osebe vseh stanov od te pobožne in hvalevredne naprave . . . »Nekateri so dobili milost, da morejo vstrajati na poti nedolžnosti in pobožnosti, na katero so držeč se roke preblažene Device že v najnežnejši mladosti krenili, in da morejo res zgledno živeti celo življenje.« »Drugi pa, ki so bili že zapleteni v zanjke hudega, so po kongregacijah s pota, ki jih je peljal v pogubljenje, prišli nazaj na pravo pot ter začeli redno in pobožno življenje.« »Zopet drugi, ki so zgodaj začeli ljubiti in častiti božjo Mater, so čutili, da se morejo povspeti na višjo stopnjo božje ljubezni. Plemenitega in pogumnega srca so obrnili hrbet goljufivim dobrotam in radostim sveta, se z obljubo pribili na križ Kristusov in se po- polnoma posvetili skrbi za svojo popolnost jn zveličanje bližnjega.« S hvaležnim veseljem se spomni papež velike dušne tolažbe, ki jo je sam užil kot ud kongregacije in sklene imenovano bulo: »Smatramo za dolžnost naše pastirske službe in naše apostolske radodarnosti, da smo temu pravemu in pobožnemu delu, ki tako tnočno pospešuje napredek v čednosti in zveličanje duš, naklonjeni in ga pospešujemo in smo zaradi tega vse od naših prednikov podeljene milosti vnovič potrdili in razširili.« Te hvalne besede je mogel papež zapisati potem, ko je videl uspehe Marijinih družb v dobi dveh stoletij, odkar so obstale družbe. In 300 let potem, odkar je P. Leunis v Rimu s svojimi dijaki ustanovil prvo družbo (1. 1563.) je rekel Pij IX.: »Nič ni za nas slajšega in prijetnejšega, kakor videti, kako se verniki in posebno mladi ljudje, ki jih skuša brezbrižnost omamiti, vpisujejo v Marijine družbe, katerih glavni namen je, po-božnost in vdanost do Brezmadežne poživiti, pospeševati in ohraniti.« Tudi papež Leon XIII., ki je tudi sam bil kongreganist, je vedno in vedno kazal ljubezen do kongregacij in je prištevati največjim pospeševalcem Marijinih družb. Ob priliki 300-letnice, kar je bila prva družba kanonično potrjena, t. j. leta 1884. je rimski glavni družbi (Prima Primaria) in vsem pridruženim kongregacijam dovolil odpustke svetega leta. Sedanji papež Pij X. pravi lepo o Marijinih družbah: »Te so mi sladkost v vseh britkostih. Od kongregacij upam vse dobro in utrjenje katoliške cerkve za prihodnjost.^ Te bodo zanesle duha molitve v vsa katoliška društva.« Poslušajmo le še samo sodbo treh velikih svetnikov o Marijinih družbah. Sv. Karol Boromej, milanski škof pravi: »Če bi me kak človek vprašal, kaj mu je storiti, da zveliča svojo dušo, bi mu ne mogel boljšega in zanesljivejšega pripomočka svetovati, kakor je ta: vstopiti v Marijino kongregacijo! Ta je pripomoček, ki obsega v sebi vse druge pripomočke zveli-čanja.« Sv. Alfonz Ligvorij, eden izmed največjih cerkvenih učenjakov pravi: »Marijine kongregacije so ona Noetova ladja, kjer najdemo zavetje pred potopom greha in skušnjav, ki se vale čez svet. One so tisti stolp Davidov, na katerem so po besedah sv. pisma obešeni tisočeri zlati ščiti, orožje junakov. Vzroka, da tako veliko koristijo in čednost pospešujejo, je iskati v bogatih sredstvih, ki jih ima kongregacija, da obvaruje pogube in ohrani v stanu posvečujoče milosti, to so sredstva, katera so za ljudi zunaj družbe zelo težko uporabljiva. Tudi ljubeznjivi svetnik sv. Frančišek Šaleški ne pozna izdatnejšega pripomočka za zveličanje duše kot Marijino družbo. Uvaževanje vredne so njegove besede: »Tudi najpopolnejša čednost je Bogu dopadljivejša v kongregaciji, ker je tukaj v družbi z drugimi bolj poveličana, kakor je to le posamnemu mogoče.« Tako sodijo o družbah oni, ki imajo pravico in dolžnost soditi. Vse njihove sodbe bi lahko izrazili na kratko tako-le: »Najboljši, najgotovejši pripomoček pospeševati čast božjo, zveličati svojo dušo in ohraniti nedolžnost in pobožnost srca — so Marijine družbe, ki se v pravem marijan-skem duhu vodijo. To potrjuje zgodovina, to kaže izkušnja. Maša v čast Vstop. Večni Bog, ozri se milo v nas uboge grešnike, sveta maša v zadostilo tebi naj daruje se! Zbriši greha hudobije v naših srcih, o Gospod; sebi v slavo, v čast Marije, Mater Evinih siroti Slava. Slavo Večnemu odsevaj zvezd krasota, zemlje krog, ves človeški rod prepevaj: Slavljen troedini Bog! Milost božja svet objela je dobrotno čez in čez, ko Devica je spočela Kralja zemlje in nebes. Veselo oznanilo. Večno Solnce, žarno sevaj v mračna srca nam sedaj; ti nam pota razodevaj, ki peljajo v sveti raj! Ti, Marija, rajska zarja, vedno spremljaj nas povsod, nas otmi skušnjav viharja, reši vseh pogubnih zmot! Vera. V živi veri te spoznamo: Stvarnik naš si in Gospod. Vse, kar smo in kar imamo, delež tvojih je dobrot. Strta je peklenska sila, prosta pot je do neba, ker Devica nam rodila je Zveličana sveta. Darovanje. Marija, v templju darovala si nekdaj svojega Sinu; zavetnica si nam postala, delivka sprave in miru. Tvoj božji Sin, Zveličar mili posvetil križa je oltar, odrešil nas je v hudi sili, dal sebe nam je v spravni dar Marija, miljena Devica, Gospa presvetega Srca, častitljiva nebes Kraljica, pošiljaj nam pomoč z neba! Materi božji. Naj Jezus srca nam okraša, v ljubezni sveti prenovi; le to je vroča želja naša: ljubiti ga iz vse moči! Svet. Gospod, v ljubezni srčno vneti prepevamo ti dolžno čast: dobrotni, sveti, sVfeti, sveti, vesoljstva kras je tvoja last. — Češčena bodi, vir sladkosti. Kraljica zemlje in neba! Saj ti, posoda vse svetosti, si Mati večnega Boga. Po povzdigovanju. Brez tebe, Jezus, Kralj časti ne mogel bi živeti; brez tebe vse življenja dni bi mrtev bil na sveti. A tebe nam rodila je brez madeža Spočeta, z življenjem napojila vse je tvoja Mati sveta. Jagnje božje. Po tebi hrepeni srce, o Jezus, sladka mana, približaj se mi skoraj že, ljubezen, zame vžgana! Devic Kraljico si izbral za čisto Mater svojo, sedaj ponižaš se do tal, da hraniš dušo mojo. Moj duh svoj slavospev razlij v skrivnostne melodije, glej, on, ki v srcu ti živi, je božji sin Marije. Pri njem le duša mi obstoj, ki greh sveta odjemlje, on sam je sladki ženin tvoj. Gospod nebes in zemlje! Konec. Po tvoji milosti, Gospod, smo z nova pokrepčani, o, ne zapusti nas sirot, vsekdar pri nas ostani! Marija, zarja sladkih nad, ti srca nam oblaži, dobrotno blaženi svoj sad v nebesih kdaj pokaži! Br. Gervazij. K slavnosti kronanja Marijine podobe na Brezjah. Skoro 200 let je že minulo, kar se je na Trsatu in na Sv. Gori pri Gorici obhajala veličastna slavnost: kronanje čudodelne podobe Marije Pomočnice kristjanov. Od vseh strani je hitelo ljudstvo, da bi se udeležilo tega slovesnega dejanja. Tudi v naši sredi na Brezjah imamo sv. podobo Matere milosti. To je nagnilo presvetlega knezoškofa ljubljanskega, dr. Antona Bonaventuro Jegliča, da se je obrnil v Rim in prosil sv. sto-lico, da bi se smela tudi ta podoba na slovesen način kronati. Stvar je ugodno rešena in dne 1. septembra se ima ta slovesni čin izvršiti. Sv. Oče je v posebnem pismu pooblastil našega nadpastirja, da krona prebla-ženo Gospo na Brezjah. Pismo se doslovno glasi: Častitemu Bratu Antonu Bonaven-turu Jegliču, škofu ljubljanskemu. Papež Pij X. Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov! Predložil si nam goreče prošnje, da bi hoteli podobo blažene Marije Device, ki se z veliko pobožnostjo časti pod imenom Pomočnice kristjanov v javnem svetišču kraja, ki se imenuje Brezje, ležečega v mejah župnije Mošnje tvoje ljubljanske škofije, in se slavi od pobožnih vernikov, po našem apostolskem dovoljenju z zlato krono okrasiti. Mi pa, ki nam ni nič bolj všeč, kakor da se češčenje in spoštovanje do presvete Device, božje Porodnice, od dne do dne bolj množi, kakor tudi slava imenovanega svetišča izročenega oskrbi manjšim bratom (frančiškanom) in obiskovanje prosečega naroda, smo sklenili tvojim željam ustreči. Zaradi tega odvežemo in imamo za odve-zane v tej zadevi vse in posamezne, katerih se tičejo ta Naša pisma, od vseh cerkvenih določil, cenzur in kazni, ako so morebiti v katere zapadli; tebi pa, častiti brat, po tem pismu izročimo dovoljenje, da kronaš imenovano podobo božje Porodnice, Device Pomočnice, v našem imenu in (po našem) pooblastilu pod navadnimi pogoji. Da bi pa ta slovesnost tudi dušam vernih kristjanov koristila, zato podelimo milostno v Gospodu vsem iri po- sameznim kristjanom obojega spola, kateri se resnično skesajo in spovedo ter sprejmo sveto obhajilo ter pobožno obiščejo na dan kronanja ali eden dan med osmino imenovano svetišče ter tam molijo k Bogu za edinost krščanskih vladarjev, za spreobrnjenje grešnikov in za povišanje matere sv. Cerkve, popolni odpustek in odpuščenje vseh njihovih grehov, kateri se more po priprošnji darovati za verne duše v vicah. S pridržanjem vseh pravic. Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 15. junija 1907, četrto leto našega papeže-vanja. * * * Sledeče vrste naj pojasnijo, odkod izvira ta slovesnost in kako se je vršila na Trsatu in na Sv. Gori. Leta 1631. je napravil grof Aleksander Sforza posebno ustanovo za razširjanje in povečanje Marijinega češčenja. 2e v življenju je častil pobožni grof na prisrčen način Marijo in da bi si po smrti naklonil njeno ljubezen in priprošnjo, hotel je, predno mu bi ugasnila luč življenja, iznajti še neki poseben način Marijinega češčenja. Ker je krona znamenje plemstva, oblasti, moči in slave, mu pride na um, da bi se tudi Marijine podobe in kipi kronali, vendar le take podobe in taki kipi, ki so bili že stari, pred katerimi se je zgodilo že mnogo čudežev in kamor se je zatekala množica vernega ljudstva, da bi bilo po priprošnji nebeške Gospe uslišano. Iz dohodkov imenovane ustanove naj bi se napravile krasne krone takim podobam in kipom. To zapuščino je oskrboval kapitelj bazilike sv. Petra v Rimu in njemu je bilo presojati, če imajo podobe, ki naj bi se kronale, omenjene pogoje ali ne. Po natančni preiskavi se pošlje cerkvi, kjer se nahaja podoba, iz Rima krona in obenem tudi navodilo, kako naj se vsa slavnost vrši. Od tod izhaja slovesno kronanje čudodelnih podob in kipov Marijinih. Nam Slovencem so posebno znane tri božje poti: Trsat, Sv. Gora pri Gorici in Brezje. Ker sta čudodelni podobi na Trsatu in na Sv. Gori že kronani in je nam ta slavnost skoro popolnoma neznana, zato popišemo kratko to slovesno kronanje. Glas o čudežih, ki so se godili na Trsatu, se je raznesel na vse strani sveta. O tem izve tudi škof veronski, Janez Frančišek Barbarigo, ki pride 23. marca 1709 na božjo pot na Trsat. Pri tej priložnosti opozori frančiškane, ki so oskrbovali svetišče, da bi bilo umestno kronati čudodelno sliko na Trsatu in obljubi v ta namen svojo pomoč v Rimu. Kar je obljubil, to je tudi držal. Po svo;em odposlancu prosi vatikanski kapitelj, da bi se smela Marija trsatska kronati na slovesen način. Ko so v Rimu vso zadevo preiskali in se prepričali, da se nahajajo vsi pogoji za kronanje, so poslali dve zlati kroni, eno za Marijo, drugo za Jezuščka škofu Barbarigu in ga pooblastili ,naj on to slavnost izvrši. Čeravno je ta goreči častivec Marijin močno želel to vzvišeno nalogo izvršiti, vendar se mu želja ni izpolnila. V nekaterih krajih je razsajala kuga, in da se ne bi tudi po beneški ljudovladi razširila, je zaprla republika svojo mejo. Škofu je bila pot na Trsat zaprta. Da se ne bi morala slovesnost predolgo odložiti, pošlje škof Barbarigo vsled posebnega dovoljenja svoje pooblastilo Adamu Benediktu Radkaju, škofu senjsko-modruš-kemu. Slavnost je bila določena na 8., 9. in 10. septembra leta 1715. Na vse strani so bila razposlana tiskana povabila k slavnosti. Ljudstvo je z največjo nestrpnostjo pričakovalo zaželenega kronanja, ker je bilo prvo zunaj Italije. Na veliko žalost vseli pride 27. avgusta iz Senja poslanec in sporoči, da se škof vsled hitre bolezni ne more udeležiti slavnosti. Kaj storiti? Ker je bilo že vse za slavnost pripravljeno, pošljejo hitro enega izmed frančiškanov iz Trsata v Novo mesto do posvečenega škofa dardanskega Jurija Ksaverija Marotti, novomeškega prošta,1) da bi ga naprosil, naj on sprejme častno nalogo in naj 011 krona preblaženo Devico. Z veseljem sprejme to ponudbo in se odpravi na Trsat, kamor je prišel 6. septembra. *) Pozneje je bil imenovan za šKofa pičanskega v Istri. Med tem so se vršile velikanske priprave za slavnost. Od srede mostu čez Rečino gori do trstatske cerkve je bilo postavljenih nebroj okrašenih mlajev. Slavoloki, napisi, okraski, zastave, vse to je oznanjalo, da se ima vršiti na Trsatu in na Reki nekaj izrednega. Cerkev Marijina je bila okusno olepšana, posebno še kapelica, kjer se je imelo kronanje izvršiti. Poleg okraskov je bil v kapelici postavljen umetni prestol z malim nebom, na katerega so postavili čudodelno podobo Matere božje. Pred sliko so pritrdili srebrno mrežico, ki naj bi jo obvarovala vsake poškodbe. Tudi je bi! poklican spreten zlatar, ki je napravil luknjice, kamor so se imele krone pritrditi. Približali so se dnevi slavnosti. Akorav-110 je razsajala po raznih krajih smrtonosna kuga, vendar to ni zadržavalo ljudstva, da bi se ne udeležilo slovesnega kronanja. Prvi dan slovesnosti je prihitelo od vseh strani okoli 30.000 vernikov. Po svetih zakramentih, ki so jih udeleženci prejeli, se da soditi, da je bilo v treh slavnostnih dnevih zbranih na Trsatu 60.000 ljudi iz najrazličnejših krajev. Praznovanje se je začelo 7. septembra ob treh popoldne s slovesnimi večernicami, ki jih je opravil frančiškanskemu redu zelo naklonjeni Pavel Schwenk, apostolski pro-tonotar, infulirani opat in cesarski župnik. Petje pri večernicah in pri celi slovesnosti je oskrbovalo osem izvrstnih pevcev, ki so bili iz Karlovca poslani. Tudi Kranjcev je veliko prišlo in zato je bil po večernicah prvi govor v slovenskem jeziku, po govoru so bile litanije. Dan 8. septembra je bil določen za kronanje. Že ob polpetih zjutraj je imel domač fiančiškan slovensko pridigo, za njim pa neki oče jezuit hrvaško. Vsled gnječe, zavoljo zložnosti iti da se ne bi pripetila kakšna nesreča, so morali duhovniki spovedovati in maševati na starem pokopališču, ki se je razprostiralo okolu cerkve. Ob osmih pride škof v spremstvu starejših patrov, duhovščine in opatov: Pavla Schwenk in pazin-skega prošta, opata Janeza Fattori v cer- kev. Kakor je bilo že omenjeno, se je imelo kronanje vršiti v kapelici sami. Zavoljo varnosti so kapelico zaprli, vendar je prišlo v njo mnogo ljudi skozi samostan. Ker so se bali nesreče in ker je ljudstvo želelo videti slovesni čin, zato se odločijo izvršiti kronanje na prostem pod lepim slavolokom pred cerkvenimi vrati. V spremstvu dvanajsterih Vlahov, ki so skrbeli za red, se poda celi sprevod pred cerkev. Naprej so šli ledovniki in duhovniki, za njimi so nesli štirje duhovniki krasna nosila s, podobo, za podobo je stopal škof z obema opatoma, vsi trije v škofovski obleki, za škofom je nosil tedanji samostanski gvardijan P. Peter Francetič iz Rima poslani kroni, pogrnjeni z belim pregrinjalom. Za duhovščino so stopali svetni dostojanstveniki, katerim je sledila nepregledna množica ljudi. Ko je prišla procesija med sviraniem vojaške godbe pred cerkvena vrata, so postavili nosilci tron na za kronanje pripravljeni prostor. Pred cerkvijo se je zbralo vse polno ljudstva, celo na bližnje hiše so zlezli, da bi s streh videli kronanje. Ko so škof, duhovniki in redovniki pred podobo nekoliko pomolili, odkrije p. gvardijan kroni in ju izroči škofu. Po prebranju slavnost zadevajočih pisem zapo;e škof »Veni Creator Spiritus«, »Pridi sveti Duh«. Po odmoljenih predpisanih molitvah se je začelo svečano dejanje. Škof postavi kroni Mariji in Jezuščku na glavo in pričujoči zlatar ju pritrdi tako, kakor se še dandanes vidijo. Med veselim zvonjenjem zvonov, svira-njem godbe in pokanjem topičev je pela zbrana množica: »Zdrava Marija, ti kronana Kraljica nebes in zemlje, prosi za nas«. Po končanem kronanju podeli škof zbranemu ljudstvu s podobo blagoslov. Duhovščini in raznim osebam svetnega stanu je bilo dovoljeno poljubiti podobo, seveda ie skozi mrežico, ki so jo zopet pritrdili, da s,e ne bi kaj poškodovala. Nato zapoje škof »Te Deum laudamus«, »Tebe Bog hvalimo« in potem moli za svetega očeta, za sveto Cerkev, za vladarja, za družino grofa Sforze, za ustanovitelja samostana. Najprej so nosili križ med dvema banderoma trsatske župne cerkve sv. Jurija. Za tem je šlo okoli deset župnij s svojimi znamenji, ki jih je bilo okoli 80, za njimi se je vila nova zastava kronane Device, katero so spremljali redovniki in približno 200 duhovnikov v koretljih in s svečami. Zadnji med duhovščino je šel nadduhovnik Jeronim Jenič, trsatski župnik in generalni vikar mo-druške škofije, ki si je pridobil za to slovesnost mnogo zaslug, njemu je sledil škof z azistenco. Za škofom so nesli podobo, pred katero je posipalo 12 mladeničev cvetje. Kdo bi popisal svečanost tega obloda in kdo povedal pobožna čuvstva, ki so napolnjevala srca pričujočih. Med tem ko ljudstvo moli, prepeva duhovščina krasni slavospev: »Zdrava morska zvezda«; za petjem se oglasi godba, za godbo zvonjenje, med zvonjenjem bobni gromenie topičev. Ko je prišel sprevod v cerkev, so postavili podobo Matere božje na oltar. Od pol devetih se je začela škofova pontifikalna sveta maša, pri kateri je igrala vojaška godba. Med mašo je bila pridiga v laškem jeziku. Ob štirih popoldne so bile slovesne večerni-ce, s katerimi se je končala slovesnost prvega dneva. Dne 9. septembra se je vršila skoraj vsa slavnost na Reki. Ob petih zjutraj je bila na Trsatu hrvaška pridiga. Ob sedmih zjutraj se je pričela slovesna sveta maša, katero je daroval opat Pavel Scbvvenck. Po maši se je pričel pomikati sprevod s čudodelno podobo proti Reki. Ker je vsak hotel videti Kronano, je nastala taka gnječa, da je moralo 50 vojakov delati procesiji pot. Vse mesto je bilo praznično oblečeno in krasno ozaljšano. Bilo je napisov, slavolokov, zastav vsake vrste in barve. Meščani so hoteli na ta način pokazati svojo gorečo ljubezen in globoko spoštovanje do blažene Device. Na sredi mostu čez Rečico je pričakovalo procesijo zastopstvo mesta, plemstvo in vse reško prebivalstvo. Hiše so bile prazne, ker se je hotel vsak udeležiti slavnosti tega dne. Ko prestopi podoba sredino mostu in stopi na mestna tla, zagrmijo z zidovja topovi, zvonovi vseh cerkva se oglase in pozdravljajo blaženo Gospo v svoji sredi. Procesiji se pridružijo Rečani. Na;prej so nosili poseben križ, za njim so stopali frančiškani trsatskega samostana, tem je sledila reška duhovščina, nato godba na bogato okrašenem prestolu Dvajset belo oblečenih mladeničev je potresalo pred podobo dišeče cvetlice. Sam prestol pa je obdajalo 24 mestnih svetovavcev v svoji službeni obleki, za njimi pa so stopali plemiči in ljudstvo s svečami v rokah. Lahko si mislimo, kako lepo je moralo biti, ko je gorelo celo morje sveč, ki so oznanjale ljubezen, ki je gorela v srcih udeležencev. V tem redu se premika sprevod v cerkev avguštincev, od tod v cerkve sv. Se-bastijana, sv. Mihaela, sv. Vida, sv. Roka in nazadnje je krenil v kapitebsko cerkev. Sliko so postavili na oltar. Po končani službi božji so se hoteli takoj na Trsat vrniti, vsled neznosne vročine pa so morali do štirih popoldne čakati. Reško meščanstvo in plemstvo je med tem odmorom pogostilo redovnike in duhovščino. Med tem časom so gorele v cerkvi pred podobo blažene Device velike sveče in pred n;o je vedno molil eden izmed duhovnikov in nebroj ljudstva. Ob štirih se zbere narod in se pripravi za procesijo. Po odpeti zahvalni pesmi vzdignejo duhovniki čudodelno podobo in jo nesejo v slovesnem sprevodu v cerkev sv. Vida, kjer je imel eden izmed očetov jezuitov, ki so imeli tam svoj samostan, kratek, toda krasen govor. Iz te cerkve se je začela pomikati procesija proti Trsatu. Ko stopijo pred mesto, blagoslovi škof s slavno podobo mesto in morje, nakar zagrme topovi in to-piči. Sprevod se pomika po stopnjicah k trsatski cerkvi. Vse stopnjice od tal do vrha so bile krasno razsvetljene. Ko so prišli na vrh, se razdeli plemstvo in ljudstvo v dva dela in napravi tako pot škofu in duhovščini, ki so šli s podobo v cerkev. Po litanijah blagoslovi zopet škof zbrano ljudstvo in se po- da po slovesnosti v mesto. V spomin na ta veseli dan so darovali meščani mesta Reke blaženi Devici veliko svetilko, katera naj bi pričala potomcem o njih hvaležnosti in ljubezni. Zadnji dan tridnevnice sta bili v jutru dve hrvaški pridigi in potem slovesna sveta maša, katero je daroval opat in prošt pazin-ski Janez Fattori. Na večer se je slavnost zaključila s slovesnimi večernicami, litani-jami in hrvaško pridigo. Po pridigi zapoje škof »Te Deum«. Še enkrat zapojo zvonovi cerkva na Trsatu in v Reki, še enkrat zagrme topiči in naznanjajo, da se bliža krasna slavnost svojemu koncu. Po zahvalni pesmi stopi škof pred altar in blagoslovi zadnjikrat s solznimi očmi s sv. sliko razhajajoče se ljudstvo. Nato postavijo štirje redovniki sliko presvete Device zopet v altar, k udom rožnovenske bratovščine trije Popolni odpustki: 1 če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski kapeli molijo pred izpostavljenim sv Rešnjim Telesom. 4 Sreda. Sv. Roza Viterbska. Popolni od-Pustek; tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v župni cerkvi. 5. Četrtek. I. v mesecu. Popolni odpustek: udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi. 6. P e t e k. I. v m e s e c u. Popolni odpustek: a) sem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujo dobrotljivost presvetega Srca Jezusovega in molijo v namen sv. očeta; udje bratovščine presvetega Srca Jezusovega dobe popolni odpustek proti navadnim pogojem; danes ali I. nedeljo; b) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa. 8. Nedelja. Rojstvo Marije Device. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 3. dan t. m.; b) udom bratovščine sv. Rešnjega Relesa, kakor 1. dan t. m.; c) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bra-to\ski cerkvi; izpovednik more mesto obiska v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; d) udom bratovščine naše ljube Gospe v bratovski cerkvi; e) udom rožno-venske bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom bratovščine prečistega Srca Marijinega; g) onim, ki nosijo beli, ali rjavi, ali črni ali višnjevi škapulir; udom bratovščine žalostne Matere božje je treba poleg drugega moliti 7 očenašev in 7 češčenamarij za duše v vicah; h) udom Marijine družbe; i) udom družbe krščanskih družin; j) udom bratovščine za duše v vicah. 14. Sobota. Povišanje sv. Križa. Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 15. Nedelja. Ime Marijino. V Avstriji dobe popolni odpustek vsi verniki, ki danes ali v sedmih prihodnjih dneh gredo k izpovedi in sv. obhajilu in so pri sv. maši in molijo v namen sv. očeta. 17. Torek. Rane sv. Frančiška. Tretjerednikom vesoljna odveza. 18. Sreda. Mati božja7žalosti. Popolni odpustek udom bratovščine žalostne Matere božje s črnim škapulirjem. Sv. Jožef Kupertinski. Popolni odpustek tretjerednikom, kakor 4. dan t. m. 27. Petek. Sv. Elzearij. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 4. dan t. m. 29. Zadnja nedelja v mesecu. Sv. Mihael. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 4. dan t. m.; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom bratovščine za duše v vicah; popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Sv. očeta zlata maša. — Versko življenje med moškimi. — Mladina na tujem. — Boj zoper brezversko socialno demokracijo. — Boj zoper nenravnost in pijančevanje. — Pogostno sv. obhajilo. — VI. Avstrijski katoliški shod. — Naši izseljenci. — Misijoni in misijonarji. — Varstvo in blagoslov poljskim pridelkom. — Da bi Bog varoval vse nepripravljene nagle in nesrečne smrti. Zasebne zadeve: Mož, ki že več let ni opravil velikonočne dolžnosti in zametuje verske resnice. — Nekdo za srečno izvolitev stanu. — Neki oče, da bi se spreobrnil. — Vse že priporočene, a še ne uslišane zadeve. Darovi: Za slovensko šolo v Aleksandri j i: M. K. in A. K. 25 K; g. Rihar iz Mengša 4 K; Matja Bobnar iz Lahovč l-20 K; g. župnik A. Jemec iz Podlipe 5 K; g. župnik Fr. Brulec iz Velike Doline 10 K; Dekleta iz Ježice 6 K; g. župnik Ulčnik iz Dobliča 5 K. Priporočamo se za nadaljnje darove v ta namen — za demači misijon v Afriki. Za sirotinski zavod čč. ss. usmiljenk v Kukušu (Macedonija): M. K. in A. K. v Ljubljani 25 K; Marija Črnok iz Šentjurja 2 K; g. župnik Ulčnik 5 K; Valentin Kos iz Cerkelj 10 K; Matija Bobnar iz Lahovč 1-20 K; Lešaui 8 K; Marija Čadež 20 K. Za »Dejanje sv. Detinstva: Poč g. katehetu P. Zajcu v Škofji Loki 60 K. Č. g. Martin Škrjanec nabral 10 K pri duhovnih sobratih v Ilirski Bistrici o priliki mesečne konference, pri kateri je imel razpravo: »Misijoni in duhovniki, oziroma verniki." Č. g. Iv. Normah v Brezovici (Istra) 4 K 70 v.; č. g. Jožef Lončarič, kapelan v Trbovljah 31 K 85 v. Č. g. Ign. Zaplotnik, ka-pelan v Logatcu 4 K; č. g. A. Skubic, kapelan v Ribnici 73 K; iz Kranja po p. n. g. Frančiški Dolžanovi 124 K-Marijina družba v Tržiču 8 K. Za odkup poganske deklice, ki naj dobi ime Frančiška Romana po Fr. Dolžanovi iz Kranja 20 K. Za odkup poganskega dečka z imenom Jožef in poganske deklice z imenom Jera: Zakrajšek Jera 42 K. Za kitajske misijone: Valentin Kos iz Cerkelj 100 K. Zana j potrebne j še misijone: Marija Prijatelj iz Sodražice 20 K. Za kruh sv. Antona: Anton Rakun z Rečice 10 K; Marija Stante 1 K. Za cerkev v Belih vodah: Valentin Kos iz Cerkelj 30 K- Za bratovščino sv. R. Telesa: Valentin Kos iz Cerkelj 20 K. Za cerkev Srca Jezusovega v Sočrgi pri Buzetu darovali so sledeči p, n. gg.: N. Stepinac iz Varaždina 25 K, P. Wundler naduč. 7 K, Neimenovani duhovnik 20 K, Valentin, Anton in Franc Stvarnik 3 K, Franc Bricelj 5 K, Juština Grovanetti iz Egipta 50 K, Jerebič Ana iz Ogrske 1 K, Uredništvo »Slovenca" 5 K, Marija Terstenjak učit. 18 K, Anton Rakun z Rečice 20 K. Bog povrnil Župni urad v Sočrgi p. Buzet- Istra 17. julija 1907. Listnica uredništva: Nekaj dopisov se je moralo odložiti za prihodnjič. — Zahvale tudi prihodnjič. KRONANJE MARIJINE PODOBE. Na Brezjah se bo slovesnost kronanja začela 1. septembra ob devetih dopoldne. Vršila se bo na prostem; torej se ni bati gnječe. Zelo želimo, da bi bilo veliko bander in zastav pri slavnostni procesiji. Naj bi bile zastopane gotovo vse Marijine družbe! — Samostansko predstojništvo na Brezjah. Urejuje: Janez Ev. Kalan. — Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec. Mesečni koledar za september 1907. Celodnev. češč. pr. R. T. Dan Godovi Raz. slovesnosti* Ijublj. škof. lavant. škof. 1 Ncd. 15. po bink., Angeli var. Sv. Jak. Ljublj. Sv. Florijan 12. Obletnica po- 2 ; 3 Pond. Torek Štefan, kralj Evfenija, Doroteja, Erazma Besnica Čermošnjice Žitale Sv. Rok n. S. svečenja premilost-nega knezošk dr. An- 4 Sreda Rozalija, dev.; Ida, kral. Slavina Stoperce tona Bonav. Jegliča. 5 6 7 Četrtek Petek Sobota Lovrenc Justin., škof Pelagij, muč. Regina, dev. muč. Vreme Kranjska gora Mokronog | Vuzenica Trbonje Kanonična vizitacija in birmovanje v ljubljanski škofiji: 7. Dovje; Kranj- 8 Ned. 16. po bink. Rojst. D. M. Cerknica j Ribnica 9 Pond. Hermogen in Fort., muč. Homec ska gora; 9. Radeče; 10 Torek Pulherija, devica Polšnik Sv. Anton P. 10. Bela peč; 14. Po- 11 Sreda Danijel, prerok Primskovo Vuhred lom; 15. Koprivnik; 12 Četrt. Pelagij, muč. Lašče Sv. Primož 16. Nemška Loka; 17. 13 Petek Virgilij, muč. Boštanj | Zavrče Spod, Log; 22.Kres- 14 Sobota Povišanje sv. Križa; Notb. Križevo p. Kost. nice; 23. Štanga; 24. 15 Ned. Ime Marijino Šmarije Sv. Barbara Janče; 25. Prežganje; 16 Pond. Ljudmila, vdova Polh. Gradec Leskovec 26. Javor; 27. Prim- 17 Torek Rane sv. Frančiška Seraf. Št. Lambert Sv. Trojica skovo. 18 Sreda f Kvatre, Jožef Rupert, sp. Sv. Planina Sv. Vid p. P. 29. Posvečevanje 19 20 Četrtek Petek Januarij in tov. muč. f Kvatre, Evstahij, muč. Križe p. Tržiču Svibno J Škale vel. oltarja v Mengšu. 21 Sobota f Kvatre, Matej, apostol Brusnice Sv. Martin 22 Ned. 13. po bink. Sed.ž. D. M. Hrastje Sv Janž 23 Pond. Lin., pap.; Tekla, dev. muč. Koprivnik Sv. IIj 24 Torek Marija Dev. reš. ujetnikov Repnje (red.) | Sv. Mihael 25 Sreda Kleofa, spoz. Vinica 26 Četrtek Justina, dev. muč. Bevke Gor. Ponikva 27 Petek Kozma in Damijan, muč. Krka Bele Vode Is Sobota Venčeslav, kralj-muč. Zatičina Sv. Križ 29 Ned. 14. po bink. Mihael, nadan. Poljane Zavodnje 30 Pond. Hieronim, cerkv. učenik Trzin Laško t * V to rubriko pridejo pobožnosti, cerkvene slovesnosti, ki so važne za širšo javnost. N. pr. romarski shodi, birmovanje, posvečevanje nove cerkve itd. Tozadevne podatke uljudno prosimo poslati vsaj do 10. dne vsakega meseca. Ako se nam dopošljejo birmovanja tudi drugih škofij, pa bodo objavljena. — Ta list se lahko °dreže in pribije v sobi Marijinih družb, izobraževalnih društev itd., ali celo na cerkvena vrata. r Ivan Krejar pasar in izdelovatelj cerkve-= nega orodja in posode = Ljubljana, Poljanska cesta št. 15 (blizu A1 o j z e v i š č a), se priporoča v izdelovanje vsakovrstne cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti,vsepo priznano najnižji ceni. Po naročilu veleč. gosp. Andreja Č eb a š e k a izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu. Vljudno se priporoča trgovina s klobuki In čeulli Ionn PodlesniR mL Ljubljana, Stari trs št. 10. Velika žaloga. Solidno blago. Zmorne c?©ne. -J TflMnnnftn brezplačno dopošiljatev mojega ifUniCvUJIe ilustr. cenika z nad IOOO sli. kami. Jamstvo več let Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika 1/a nav. velikosti. 1426 12-3 Št. 365 srebrna dam-ska remont gl. 3»50 Št. 322 srebrna moška remont. 3-50 Št. 337 tg srebrna s sidro 15 kamnov gl S- — dvojni plašč gl. 6*50 Št. 341 srebrna s sidro dvojni plašč _ 15 kamnov, posebno močna gl. 7—9*50 Anton Kiffmann največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine- Izvoz v vse dežele. Maribor L 9. — Štajersko. je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi 0—0 Josip Neškudla protokolirana veletrgovina in tovarna v Olomucu (Kraljestvo Češko.) Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezene pavamente t vseh barvah in slogih: kazule, pluvijale, dalmaf.be, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala. albe. rohete itd. pod jamstvom tmežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejene belihe. oiborije, monštrance, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila r Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češke in nemške firme. Ilustrirani ceniki zastonj ln franko. Plačilni pogoji ugodni. — Paramentl se pošiljajo na ogled franko. — Orglje-harmonij obeh sistemov dobavlja tovarna Budolf P a j k r & Co, v Kraljevem Grradcu .Zaloge: Budimpešta, X. Delej utca 11, TisztviselStelep. Praga, Ferdin. tr. 43. Dunaj, VII. Mariahilferstrasse 86. 1178 12—1 Lastna izdelovalnica na umetniški način izgotovlj. instrumentov, ki imajo vse novosti, iznajdbe ter izboljšanja zadnjega časa Najpopol. čistota glasov. Moderna izvršitev prav po naročilu. Odplačila od 8 K naprej. Jamči se 5 let. Pedalni orgl.-harmonij obeh sistemov in v vsaki velikosti, z natan. menzuro za cerkve, seniinare in kot vadbeno orodje Nobenega skladišča, ne prekupcev! Le lastna izdelovalnica! Preč. duhovščini posebne ugodnosti. Cenik zastonj :n franko.