16 Kako se delfini oglašajo in kaj lahko iz tega ugotovimo? Besedilo: Jure Železnik Foto: Morigenos Za življenje pod vodno gladino so del- fini skozi evolucijo razvili različne prilagoditve. Oblika telesa je postala hidrodinamična, sprednje okončine so se razvile v plavuti, zadnje okončine so zakrnele, ločeno od njih se je razvila repna plavut, koža je postala gladka. Za nemoten proces dihanja med pre- mikanjem živali se je dihalna odprtina pomaknila s sprednjega na vrhnji del glave, kar omogoča, da žival lahko diha zrak brez napora dvigovanja glave nad vodno gladino. Zaradi omejene vidlji- vosti v vodi so delfini, kot tudi preosta- li zobati kiti, razvili prilagoditev, ki na- mesto vida predstavlja njihov primarni način orientacije in jo imenujemo eho- lokacija ali biosonar. Ta prilagoditev jim omogoča, da se za preživetje v vo- dnem okolju ne zanašajo le na dobro vidljivost in lahko dosegajo globine, do katerih ne seže sončna svetloba. S pomočjo številnih organov in zračnih prostorov znotraj dihalne poti (Sl. 1) so delfini razvili kompleksen akustični re- pertoar različnih kratkih in daljših zvo- kov, ki jih uporabljajo za orientacijo, lov in medsebojno sporazumevanje znotraj svoje vrste ter morda tudi z drugimi vr- stami delfinov. Čeprav imajo delfini na obeh straneh gla- ve ušesni odprtini (Sl. 2), danes ti ne igra- ta primarne vloge pri zaznavanju zvoka v vodi. Zaradi razvijanja gibanja in telesnih prilagoditev za čim manjši vodni upor in čim manjšo porabo energije med premi- kanjem so delfini izgubili vse nepotrebne štrleče okončine, ki niso pripomogle k hidrodinamiki živali. Čeprav ušesni od- prtini nista povsem izgubili funkcije za- znavanja zvoka, se je primarni način za- znavanja sčasoma razvil v spodnji čeljusti ali mandibuli. V votli spodnji čeljusti se nahaja akustično maščobno tkivo, po ka- terem zvok potuje do notranjega ušesa (Sl. 1). Od tam se informacije prenesejo v možgane. Eholokacija je prilagoditev, pri kateri živa- li proizvajajo srednje- do visokofrekvenč- ne zvoke z namenom boljšega zaznavanja prostora, v katerem živijo. Omogoča jim lažje opravljanje življenjsko pomembnih funkcij v okolju, kjer je vid zaradi fizikal- nih, kemijskih in bioloških dejavnikov ze- lo omejen. Zvok, ki se proizvede v zračnih prostorih znotraj dihalne poti, se okrepi in usmeri skozi maščobno tkivo v pred- njem delu glave, imenovanem melona, in potuje od živali do različnih objektov, kot so ribe, drugi delfini, morsko dno itd. Odmevi teh zvokov nato potujejo nazaj do živali in ji podajo jasno in zelo podrobno podobo objekta ter okolice. Eholokacija omogoča uspešno prepoznavanje objek- tov, velikih komaj nekaj centimetrov, ki so oddaljeni več deset metrov. Prav tako lahko med seboj ločijo objekte, ki so si po velikosti in obliki skorajda identič- ni. Velike pliskavke (Tursiops truncatus) Fonične ustnice Dihalna odprtina Zračni prostori Notranje uho Maščobno tkivo, ki prevaja zvok Možgani Sa pn ik Melona Zgornja čeljust Spodnja čel just Prikaz organov in zračnih prostorov, ki jih zobati kiti uporabljajo za eholokacijo in medsebojno komuni- kacijo. (vir: Železnik 2019, povzeto po Cranford in sod. 1996) Ušesna odprtina na levi strani glave velike pliskavke. Ušesni odprtini nista izgubili funkcije zaznavanja zvoka, a ne igrata primarne vloge pri zaznavanju zvoka v vodi. 2 1 17 proizvajajo eholokacijske zvoke (t. i. kli- ke) med frekvencami 30 in 130 kHz (Sl. 3 B). Višja kot je frekvenca proizvedenega zvoka, bolj podrobna bo podoba objekta. V času lova proizvajajo sekvenco zvokov, imenovano skeniranje, pri kateri proi- zvedejo večje število zaporednih eholo- kacijskih klikov v zelo kratkem času. S to metodo med lovom dobijo zelo podrobno informacijo o svoji okolici, plenu in njego- vem gibanju. Žvižgom podobni zvoki so druga vrsta oglašanja, ki jo proizvajajo delfini. Pred- stavljajo zelo pomemben del medseboj- nega prepoznavanja, vzdrževanja medse- bojnih odnosov in koordiniranja znotraj socialnih skupin. Prav tako so ti zvoki zelo pomembni za komunikacijo med sa- mico in mladičem v prvih letih življenja. Ti zvoki so nižjih frekvenc, niso usmerjeni in so navadno glasnejši od eholokacijskih zvokov. To jim omogoča sporazumevanje in medsebojno prepoznavanje na daljše razdalje, tudi kadar niso v neposredni bli- žini ostalih osebkov. Vsak delfin v svojih zgodnjih letih razvije t. i. podpisni žvižg, ki skozi celotno življenje ostane enak (Sl. 3). Podpisni žvižg predstavlja identiteto delfina ostalim osebkom v bližini. Pred- stavljajo skoraj polovico žvižgom podob- nih zvokov, ki jih delfini proizvajajo v ča- su oglašanja. Razlikujejo se po frekvenci in času trajanja posameznega žvižga. Del- fini lahko z oponašanjem drugega podpi- snega žvižga tudi naslovijo in prikličejo druge delfine ali izzovejo njihov odziv. Raziskovalci delfinov lahko na podlagi podpisnih žvižgov prostoživečih delfinov preučujemo različne vidike njihovega ži- vljenja, med drugim celo velikost popula- cije in populacijsko strukturo. V društvu Morigenos smo v letu 2020 in 2021 s pomočjo štirih različnih pasivnih akustičnih naprav, ki smo jih postavili na različne lokacije v Tržaškem zalivu, do se- daj pridobili že več kot 3.200 ur posnet- kov podvodnih zvokov. Naprave, ki sne- majo zvoke tudi do več mesecev brez naše prisotnosti, so nastavljene, da vsakih 15 minut posnamejo 2 minuti zvoka. Z bele- ženjem podvodnih zvokov želimo izvedeti več o časovni uporabi raziskovalnega ob- močja, dnevno-nočnih vzorcih pojavljanja delfinov in ravni podvodnega hrupa v Tr- žaškem zalivu. Na vseh vzorčnih lokacijah smo uspešno pridobili že več ur posnet- kov oglašanj delfinov in z njimi potrdili, da delfini uporabljajo celotno območje Tržaškega zaliva tako v dnevnem kot tudi v nočnem času. Prav tako nam je letos prvič doslej uspelo pridobiti visokokvalitetne posnetke ogla- šanja velikih pliskavk v Tržaškem zalivu s pomočjo hidrofonov (podvodnih mikrofo- nov), ki smo jih potopili s čolna neposre- dno v času opazovanja delfinov. S to raz- iskovalno metodo želimo izvedeti več o medsebojnem sporazumevanju delfinov, ki živijo v Tržaškem zalivu. V društvu se zahvaljujemo potapljaškemu centru Sub-net v Piranu za vso pomoč pri potapljaških delih in postavitvi ter vzdr- ževanju naših akustičnih naprav. Spektrograma oglašanja delfinov pred Piranom. Znotraj rdečih okvirjev sta primera dveh različnih podpi- snih žvižgov (A, B), posnetih s pomočjo hidrofona. Fotografiranje in poslušanje delfinov pred piransko Punto februarja 2021. 3 3 A B Fr ek ve nc a (k H z) Fr ek ve nc a (k H z) Čas (s) Čas (s)