Dobroradi. Po narodni pravljici. J^od lipo tam sredi vasi To striček je bil Dobrorad. zbor kmetiških dedov sedi. ki hodil je kmetom orat. Kot gozdič večerni Sepeče, Bil njemu je gozd domovina, 5e slajše pogovor jim teče. jeleni in srne živina. 0 vojskah, o drugih vestčh, Nekoč kmet medveda je vjel, o slabih današnjih dneh, ki plesati je umel: o prošlosti govorijo, kdorkoli se z njim je izkusil, nazaj si je zopet želijo. do krvi si pet6 je obrusil . . . ,,Oj, v časih nekdanjih ta kraj In slednjič še v črno gorč drugačen je bil kot sedajl po Dobrorada gredo. Kar ded mi pokojni je pravil, A Dobrorad ni seveda da res je, za pipo bi stavil . . ." poznal kosmatinca medveda. Tako je Urbanek začel, Za šalo gre striček na ples, ki vso je že vas preživel. a medved ga prime zares . . . In kmetje so rekli mu sesti, Kot z metlo okrog z njim opleta. da pravil bi davne povesti. da strah Dobrorada spreleta. Pa sede Urbanek med nje Razbit, razmesarjen kot gad in pipico prime v roke; zbeži na svoj dom Dobrorad. po zbranih okolo pogleda, Jtazaj ga nikdar več ni bilo. in teči začne mu beseda: ker Ijudstvo je to mu storilo. Ej, kmetje zares so nekdaj Ko prišel spet dela je čas — na zemlji imeli že raj; Dobroradov ni bilo več v vas. brez dela je polje rodilo In prej rodovitne njive in samo se jim je gnojilo. pokrile so puste koprive. Če kmetič bi rad bil sejal — Tako nehvaležnost sveta že nekdo mu je izoral. rodila je vsa ta gorjš, Vsa žita, lepo dozorela, ki danes nas tarejo kmete — nevidna je roka požela. potomce pravične osvete . . . ____„....,____ Borisov 11