1 Leto XIII. [Štev. 152 TELEFON s UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 7. julija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tuM-" ‘'Min Cena 1 din 1*— | Zadnii predlogi Moskvi Sinočrs i odgovor Angli e in Francije na najnoveiše ruske pripombe naš bi bil zadnji — hklenil nai bi se vsaj enostavni trojni spor zum — Senzacionalni glasovi o možnosti zbližanja med sovjetsko Rusijo in os;o Rim-Berlin PARIZ, 7. julija. Havas poroča: Ker je bil med vladama v Londonu In Parizu naglo sklenjen sporazum glede odgovora na zadnje pripombe sovjetskega komisarja Molotova glede pogajanj za sklenitev trojnega pakta, so bile nove instruk-cije zastopnikom Anglije in Francije v Moskvi odposlane že sinoči, da morejo po-Sajanja takoj nadaljevati. Po informacijah, dobljenih sinoči v francoskih diplomatih krogih, je bilo določenih več formul za odgovor na zahteve, ki jih je predložil Molotov, kar bo zastopnikom Anglije in Francije omogočilo, da napravijo zad-nii poizkus za sklenitev splošnega dogovora. Ako prizadevanja za razširitev spo-fazuma na sosedne države ne uspejo, se bodo pogajanja omejila na sklenitev trojnega pakta, ki bo manjšega obsega in bo mogel biti uresničen v obliki skupne izjave vseh treh vlad. Bonnet in Hallfax sta sinoči sporočila vsebino novih Indukcij sovjetskima veleposlanikoma Suriču in Majskemu. STALIŠČE ESTONSKE REV AL, 7. julija. DNB. Pogajanja v Moskvi so stalno predmet splošnega za- nimanja. »Us Esti« piše: Bilo bi zanimivo, prisostvovati mamljivi igri v Moskvi, če bi stvar ne imela samo Interesov učiteljev. Baltske države imajo prav tako kakor velike sile pravico, da same odločajo o svojih stvareh in sklepajo, ali so ogrožene ali ne. Njim samim mora biti pripuščeno, da v primeru nevarnosti sklenejo, kar vedo, da je zanje prav. Poluradni list »Baltik Times« piše; Če se bodo pogajanja v Moskvi zaključila z avtomatsko garancijo baltskim državam v primeru potrebe, bodo te države smatrale zadevo kot »res inter alios acta«, torej za pakt, iz katerega one ne bodo mogle in tudi ne hotele imeti kakršnih koli pravic in dolžnosti. Poljska ne pošlje note ZADNJI PREDLOGI MOSKVI LONDON, 7. julija- Zastoj v angleško-ruskih pogajanjih je povzročil, da sta angleška in francoska vlada krenili na pot novih metod, kajti računati morata z dejstvom, da se v javnem mnenju pojavlja čedalje večja nestrpnost. Včeraj sta obe zunanji ministrstvi poslali veleposlanikoma v Moskvi in mr. Strangu, kakor iz-' LE POLJSKI KOMISAR BO OPOZORIL GDANSKI SENAT NA PREDPISE gleda, končne instrukcije s pripombo, da STATUTOV. — PRED ANGLEŠKO IZJAVO. — POLOŽAJ V GDANSKU. bi bili to zadnji predlogi Včeraj sta se | VARŠAVA, 7. julija. Reuter poroča, da vlada morda že danes precizirala v urad- , V, IZU.,ZU”‘ ™ ,r ° ,n Je poljska vlada po posvetovanju z an- ni izjavi svoje stališče do gdanskega ruski veleposlanik Suric, v Londonu pa gleško in francosko vlado sprejela sklepe problema. ng eški zun. minister Halifax m tamkaj- 0 ukrepih, ki jih ix> storila v zvezi z voja-1 PARIZ, 7. julija. United Press poroča, ri* i-!VeJe,cS si .^0r, sxe ^ve’ škimi pripravami v Gdansku. Podrobnosti da je poljski veleposlanik Lukasiewicz mul« i! j n0 sklepov niso znane, po informacijah ;infomiral Bonneta o sklepih poljske vlade žonA ’, J^° bile zaščitene vse ogro- poljskega tiska se zdi, da gdanskemu' glede Gdanska. Med drugim ga je tudi e države. Oba ministra sta v instruk- senatu ne bo odposlana nobena posebna obvestil, da bo Poljska kot protiukrep Jah za Moskvo in v razgovorih z ruski- nota. Verjetno pa je, da bo poljski komi- proti pripravam v Gdansku povečala •na veleposlanikoma izrazila željo, naj bi sar Chodackl po nalogu svoje vlade sam svoje utrdbe In čete na meji Gdanska. Se ne pustil Iz vida glavni cilj: to Je skle- opozoril gdanski senat na one odredbe I LONDON, 7. julija. Zadnje vesti iz nitev trozvezne pogodbe.^ V splošnem statuta, ki govore o obrambi svobodnega Gdanska pravijo, da vlada v mestu red in domnevajo, da se bodo pričela v Moskvi mesta. Na vladnem mestu ne kažejo no- mir. Opaža se tudi zmanjšanje privoza zopet pogajanja čim prispejo tja nova bene volje, da bi izzvali spore z gdanski-' bojnega materiala, ni pa seveda izključe-navodila. |mi oblastvi glede vprašanja značaja nji- !no, da se tihotapi na nov način in po no- HALIFAX IN BONNET NE GRESTA V hovih priprav. Izve se tudi, da so angle- vih poteh. Obe gdanski ladjedelnici dalje MOSKVO jški in francoski diplomatski zastopniki odpuščata poljske delavce. Delavci trdijo, LONDON, 7. julija. Včerajšnje vesti, da v Varšavi obveščeni o omenjenih sklepih da jih odpuščajo zato, ker spreminjajo bo odpotoval angleški zunanji minister j poljske vlade. j ladjedelnici v skladišča »bojnega materia- "aHlax osebno v Moskvo, katerim so se I LONDON, 7. julija. Po sem dospelih la. Kljub temu je gdanska pristaniška Poldne pridružile še nove, da ga bo informacijah je poljska vlada opustila na- uprava pristala na novo investicijo Polj-sprernljal tudi francoski zunanji mlnlstet mero poslati v Gdansk protestno noto ske v znesku 4 in pol milijona zlotov, ki “°nnet, se ne potrjujejo. Tudi najnovejši zaradi kršitev gdanskega statuta. Name- se bodo uporabili za nove naprave in °dgovor je bil poslan v Moskvo po dlplo- sto tega se pa pričakuje, da bo angleška čiščenje pristanišča. niatski poti. Glede pogajanj samih pa ob-1 —.....— .................... ^aja tu prepričanje, da je, dokler se na-toliHjejo, še vedno mogoče upati na usPeh. Tudi Rusiji ne more biti vseeno, ali se pakt sklene ali ne. MOŽNOST ZBLIŽANJA RUSIJE Z OSJO? zlasti »Le ^ifrU' ^ač raanw<< razpravlja znuva o vprašanji skva pogalanH* a . SFm’ * Gdanska in nemško-poljske napetosti. Va- Zapiski ■ * mSkm mam Papeško glasilo o Gdansku AKO JE NAPETOST POPUSTILA, SO POGAJANJA MOGOČA, AKO PA NISO MOGOČA, SEDANJEGA ZATIŠJA NI MOGOČE PRESOJATI OPTIMISTIČNO VATIKAN, 7. julija. »Osservatore Romano« razpravlja znova o vprašanju illšče poljske vlade na podlagi memoran da, katerega je varšavska ^ v kratkem nemški 26. marca letos In v katerem je Poseben odposlanec berlinske^lade. O izrazl*a Svoio Pripravljenost za pogaja- trg0Vlpaklh r!da, katerega ie< varšavska vlada poslala fiianj in ua majsa mjsiio von Pappenu,1 npmiUl mar ki bo ‘em pišejo sedaj tudi kSnski listi Ta-1 "|a- Po?v?3?č * n* ta ™emorandum, ki ohiiviin »II Tevera i i * Ue vSe doslej ostal brez odgovora s stra-rem nr -vi da Moskva sninh ni Nemčije, konstatlra Ust, da je bila polj- ''o na iitn z Loni? n? mIE"res" ska vlada v začetku napetosti pripravile- in "i popolnoma izključeno,da se “arSlJe“ *™stlti’ ln s*Ie’ sporazumela z osjo Rim-Berlln. Rimski Pa’ da 3® komprotTllsna reSitev §c vedn° °pisnlk londonskih »The Times« oztisčii" m ■_* v •» , k to kot odkrito italijansko sugestijo za Jehla paša v Beogradu Sporazum, katerega bi bili Italija ln Nem- SOFIJA, 7. julija. Sinoči je odpotoval Jia pripravljeni skleniti s sovjetsko Ru- egiptski zunanji minister Jehja paža v |So. List pa pravi, da bi bil tak sporazum Beograd. Na postaji so se poslovili od Absurden, ker sovjetska Rusija vendar ne njega zastopnik kralja' Borisa, člani di-niore paktirail z državami, ki so združe- plomatskega zbora in višji uradniki mini-jje s paktom proti kominterni. Italijanski strstva. Novinarjem je Jehja paša dejal, SU pa kljub temu ne Izključujejo mož- da bodo razgovori v Sofiji učvrstili nved-nosij, da bi se Rusija mogla približati osi sebojno trgovino obeh drikiv* v ns-Berlin. Iz vsejia tega sledi, da bi bili BEOGRAD, 7. julija. Danes ob 9.30 se J™ ,n Berlinu z veseljem pripravljeni je pripeljal sem egiptski zunanji minister Pa 1 zvore 7. boigeviki. Jehla paša s svojim spremstvom. Na po- mogoča. Uspeh eventualnih pogajanj je pa vendar odvisen od ugodnega razvoja položaja, t. j. od odstranitve sedanje napetosti, v kateri bi se vsaka iniciativa za pogajanja mogla smatrati ne kot znak želje po sporazumu, ampak kot znak strahu in slabosti. Ako je res, da je v zadnjih dneh napetost popustila, potem bi bil čas, da se obe stranki postavita na stališče vzajemnega popuščanja in pričneta pogajanja, za katera že obstajajo potrebne podlage. Ako pa pogajanja sploh niso več mogoča, potem sedanjega zmanjšanja napetosti ni mogoče sprejeti z optimizmom. staji so ga sprejeli zunanji minister Cln-car-Markovlč, finančni .minister Djuričič, trgovinski minister Tomič, prometni minister Kulenovlč ter poslaniki balkanskih držav ln vojaški dostojanstveniki s častno četo pehotnega polka. P02AR NA ITALIJANSKEM PARNIKU. RIM, 7. julija. Havas poroča, da je na parniku »Rim« v Egejskem morju izbruhnili požar. Potnike, 814 Židov in 13 članov posadke so rešili. David Lloyd George V nekem govoru, ki ga je imel te dni veliki angleški državnik David Lloyd George, je dejal med drugim, da mu je žal, da se je po svetov, vojni upiral radikalnim stremljenjem francoskega tigra Clemenceauja, ki je hotel premaganim onemogočiti vsako obnovitev moči. Leta 1863. rojeni Lloyd George je bil prvotno odvetnik, a že 1. 1890. je postal poslanec liberalne stranke v spodnji zbornici. L. 1905. je postal prvič minister in ostal potem na raznih mestih v raznih vladah vse do 1. 1916., ko je sam stopil na čelo vlade. Vodil je tako Anglijo v najusodnejšem času svetovne vojne in to s tako odločnostjo, da je bila končna ztviaga zaveznikov v marsičem tudi njegovo delo. Na mirovni konferenci je zagovarjal naložitev odgovornosti za vojno Nemčiji, se je pa uprl svojemu francoskemu tovarišu Clemenceauju, ki je zahteval razkosanje rajha. Ko je prešel 1. 1922. v opozicijo, se je približal nasprotnikom reparacij in se zavzemal za angleško-nemško zbližanje. Sedaj je kot opozicionalec zopet najodročnejši nasprotnik držav osi. Lloyd George je še zadnji izmed velike četvorice premierjev zavezniških velesil za časa svetovne vojne. Vsi drugi so umrli pred njim. Angleško delavstvo Nemcem Vrhovno vodstvo angleških delavskih sindikatov je poslalo na nemški narod apel, v katerem pravi med drugim: »Vi, Nemci kakor mi Angleži in drugi narodi moramo končno že nehati biti sužnji usode, naključja. Ne smemo dovoliti, da pride do vojne. Položaj je strašen, kolebanje med vojno in mirom, negotovost in neprestane grožnje lahko dovedejo, če bodo popustili živci, do katastrofe. Delavci vsega sveta, ne dopustite, da bi prišlo do vojne, narodi se nočejo klati nego živeti v miru.'« Angleži in Dardanele V Londonu so že dalje časa posvetovanja med angleškimi in turškimi vojaškimi strokovnjaki glede skupnega poveljstva v vzhodnem Sredozemlju. V primeru vojne bo prevzela Anglija vrhovno poveljstvo nad turško vojno mornarico, obramba Dardanel bo v angleških rokah. Kakor znano, so v svetovni vojni vodili vbrambo Dardanel proti Angležem Nemci. Pred resnimi xapletljaji »Evropa je pred resnimi zapleti ja ji h je govoril v ameriškem radiu bivši predsednik CSR, dr. Edvard Beneš. »Češki vodje so pripravljeni, da v odločilnem trenutku sestavijo direktorij, ki se bo pobrigal tudi za vojaško organizacijo,« Bolgari obiičejo Moskvo Na dan prihoda Kjoseivanova v Berlin je objavil bolgarski tiskovni urad vest, da bo konec julija na povabilo ruske vla-$e obiskalo 30 bolgarskih vladnih in opo-zicionalnih poslancev Moskvo. Poraz fašistov na Finskem V parlamentarnih volitvah na Finskem je dobil vladni blok socialnih demokratov in kmetske stranke 141 mandatov, konservativna unionistična stranka 23, liberalci, ki so imeli prej 7 mandatov, so dobili 1, fašisti so od prejšnjih 14 mandatov zdrknili na 7. Švedska stranka ima 17, stranka prebivalcev Alandskih otokov pa 1 mandat. Maribor 7. julija. V velikem mednarodnem opredeljevanju, ki se vrši že vse zadnje leto, igra zelo važno vlogo vprašanje stališče, ki ga bodo v primeru nove svetovne vojne zavzele Zedinjene države Severne Amerike: ali bodo ostale nevtralne, ali se bodo pridružile skupini Velike Britanije? Pa tudi samo vprašanje nevtralnosti je važno, kajti ta nevtralnost je lahko dvojna: popolna, to se pravi, da prekinejo ZDSA vse, pred vsem trgovske zveze z vsemi vojskujočimi se državami, ali pa taka, da omogočijo kljub temu podpiranje dela vojskujočih se držav z dobavami vojnega in ostalega materiala. V tem pogledu pa niti v Zedinjenih državah mnenja še niso dokončno razčiščena. Ameriško javno mnenje se deli na tri precej enako močne skup:ne: na interven-cionistično, izolacionistično in preferen-cionist!čno. Prva skupna, h kateri pripadajo tudi voditelji vladne demokratske Stranke s prezidentom Franklinom Rooseveltom na čelu, stoji na stališču, da Amerika ne more ostati izven splošnih svetovnih političnih akcij, da ji ne more biti vseeno, kakšna usoda zadene Ervopo in da mora zato v primeru potrebe tudi sama aktivno poseči v tok dogodkov. Ta skupina izjavlja, da bi poraz Velike Britanije in Francije postavil tudi Zednjene države v neposredni doseg nevarnosti napada. Poraz evropske demokracije bi zato pomenil ogražanje ameriške. Zato smo slišali iz vrst intervencionistov tudi že glasove, da so meje Zedinjenih držav Severne Amerike v Angliji, ali celo na Renu, ter razne precej jasne izjave, da sta oba anglosaška imperija tako tesno navezana drug na drugega, da nikoli ne moreta hoditi ločenih potov. Ta skupina se zavzema za direktno intervencijo na strani zaveznikov, ali pa vsaj za dovolj efektno podpiranje njihove bojne moči. Druga, izolacionistična skupina, stoji nasprotno na stališču, da je Amerike kontinent zase, ki ni v nobenem oziru odvisen od Evrope, katere usoda ga ne more nikoli tako zelo brigati, da bi šel znova zanjo v bojni ogenj. Evropski narodi, demokratični in totalitarni, naj zato sami med seboj razčistijo svoje račune, ne da bi se ZDSA angažirale ne za to ne za ono stran. Ostati morajo strogo nevtralne in ne smejo niti s svojimi bojnimi silami niti s svojim bojnim materialom nikogar podpirati ali celo le preferiraiti. Na čelu te skupine stoje zlasti republikanci, ki so nekoč vrgli prezidenta Wi!sona in prešit zopet v opozicijo šele po prvi Rooseveltovi zmagi. Vendar imajo pristaše tudi med drugimi skupinami, celo med demokrati samimi. Ti niso še pozabil razočaranj, ki jih je Evropa pripravila Wilsonu in vsej Ameriki po končani svetovni vojni, ko je v tolikih bistvenih točkah zavrgla ameriške ideale in smernice za novo ureditev Evrope in sploh vsega sveta. V svojih rokah imajo močne argumente, kakor n. pr. najvažnejšega, da je bila Amerika ociga-njena za svojo podporo zaveznikom v svetovni vojni, da ji ti zavezniki še do danes niso vrnili vojnih posojil in na vrnitev sploh ne mislijo, da so s svojim postopanjem sami sokrivi novih trenj itd. Zato se glasi njihova parola: preč od Evrope in njenih zmed! Tretjo skupino tvorijo predvsem levičarji, ki pojmujejo vse evropske razprtije zgolj kot zadevo kapitalistične buržoazi-je. Nemčija in Italija sta jim prav tako reakcionarni kakor Velika Britanija in Francija. Angliji sami očitajo n. pr., da sploh ni demokratična, ampak aristokrati-čna in plutokratična. Zato stoje na stališču, da Zedinjene države v nobenem primeru ne smejo aktivno poseči v eventualni boj dveh nasprotujočih si imperialistično-reakdonarno-phitokratičnfh evropskih sku pin. Vendar ne odrekajo popolnoma potrebe, dati neko prednost demokracijam, zlasti v primeru nevarnosti njihovega poraza, ker se jim zde med dvema zlema manjše zlo. So torej za nekako protežira-nje ali preferiranje Velike Britanije, Francije in njune grupacije držav. To podpiranje pa vendar ne sme prekoračiti meja, ki jih stavi samo tvarno, materialno podpiranje z dovoljenjem nabav orožja in ostalega materiala v Zedinjenih državah, pa po možnosti le proti takojšnjemu plačilu v zlati valuti. Glasovanje o predlogih o spremembi nevtralitetnega zakona v kongresu je pokazalo, da nima niti v tej veliki državni instituciji nobena skupina prave večine. Dve zdravici v Berlinu IssasšLssBism GOVORA NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA VON RIBBENTROPA IN BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN ZUNANJEGA MINISTRA KJOSE- IVANOVA. BERLIN, 7. julija. Včeraj je nemški zunanji minister Ribbentrop imel z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjose-ivanovom večurni razgovor, ki je bil odločilen za bodočo usodo Bolgarije. BERLIN, 7. julija. DNB. Nemški zunanji minister von Ribbentrop in gospa sta priredila sinoči v hotelu »Esplanade« večerjo na čast bolgarskemu premierju in zunanjemu ministru Kjoseivanovu, katere so se udeležile tudi razne druge politične in diplomatske osebnosti Nemčije, Bolgarije in Italije. Pri večerji je von Ribbentrop nazdravil gostu in dejal med drugim, da se nemški narod vedno spominja slavnega bratstva v orožju za časa svetovne vojne in občuti od tedaj vezi iskrenega prijateljstva s hrabrim bolgarskim narodom. Leta grenkih preizkušenj in obnavljanja, ki sta jih preživela enako oba naroda, so vezi med njima še okrepila- V sedanjem boju za svobodni in miroljubni razvoj sta še vedno enako zvezana s prijateljstvom in zaupanjem. Obisk Kjose-ivanova pomeni viden dokaz, da smatra nadaljevanje zveze kot samo po sebi j umevno. Prepričan je, da bo podal ta obisk živO podc*jo nemškega dela za obnovitev in volje za delo In mir nemškega naroda. Bolgarski narod gre pod modrim vodstvom svojega vladarja po isti poti, na kateri ga spremljajo vse nemške simpatije. Kjoseivanov je pa v odgovoru dejal, da je globoko prevzet od toplega in prisrčnega sprejema, ki sta mu ga pripravila vodja in vlada rajha, kakor tudi prebivalstvo Berlina. Tudi on je poudaril bratstvo orožja v svetovni vojni. V naporu, da po zgledu Nemčije odstrani vse krivice in da ustvari pogoje za razvoj bolgarskega naroda, spremlja Bolgarija z radostjo razvoj nemškega naroda pod modrim in daljnovidnim vodstvom Hitlerja ter potrjuje svojo vero v bodočnost. Težnje Bolgarije za gospodarsko obnovitev so v Nemčiji vedno naletele na popolno razumevanje in mora zato izreči Nemčiji najtoplejšo zahvalo. Ob koncu je izrazil upanje, da se bodo odnošaji med Nemčijo in Bolgarijo še dalje razvijali v jduhtt prijateljstva in zaupanja. Eden o dolžnostih Anglije SEDANJI MEDNARODNI POLOŽAJ SE NE BO IZBOLJŠAL, DOKLER NE BODO VSI UVIDELI, DA JE ČAS NEKAZNOVANIH NASILJ ZA VSELEJ MINIL. LONDON, 7. julija. AA. Bivši angleški zunanji minister Eden je imel v Liming-tonu govor, v katerem je dejal med drugim: Nobenih izgledov ni, da bi se mednarodni položaj izboljšal, dokler ne bodo končno vse vlade uvidele, da bo vsako novo nasilje povleklo neizogibno vso Evropo v novo vojno. Dokončni izhod iz tega položaja tri mogel biti enostaven, ako bi vsi, ki nosijo odgovornost v svojih državah, razumeli, da so v Evropi minili časi »napadov in ropov« in bi se vrnili k sistemu pogajanj ter obnavljanju mednarodnega reda in zaupanja. Pri prvem bodočem napadu pa bo s"cer Evropa neizogibno zašla v spopad. Angleži so pri pravljeni sodelovati pri obnavljanju miru in reda in pripravljeni bodo pogajati se tudi kadar bo nastala nova drektna nevarnost oborožene sile, so pa prav tako trdno odločeni, da se ne bodo vdali nobenim grožnjam več in ne bodo kapitulirali pred nobeno silo. Misliti, da nas mo* re izčrpati neprestani alarm ali pa da nas morejo vkloniti grožnje, bi pomenilo gojiti nevarne iluzije. Britanski državniki imajo sedaj pred seboj eno edino nalogo, a ta je, prepričati vodje bi njihove narode o neomajnosti in nepopustljivosti naše resne volje. Ako se jim to posreči, potem vojne ne bo. Ogromni angleški krediti zaveznikom LONDON, 7. julija. Angleški trgovinski minister ie včeraj v parlamentu predložil zakonski osnutek o povišanju trgovinskih kreditov prijateljskim in zavezniškim državam, da jih Anglija tako podpre v stremljenju po normalnem razvijanju trgovine, kar bi bilo z ozirom na njihove ogromne oboroževalne izdatke in slabe finančne moči sicer nemogoče. Krediti tem državam se bodo zvišali od 10 milijonov funtov na 60 milijonov, ker je prvotni kredit že porabljen v korist Turčije in Romunije. Ti krediti so neodvisni od včeraj sklenjenih oboroževalnih kreditov tem državam v višini ISO milijonov funtov. Priključitev Hataja 22. L m. ANTIOHIJA, 7. julja. Havas poroča: Danes so po vsem sandžaku Hataju prosla vili obletnico vkorakanja prvih turških čet. Uradno bo prešel sandžak v turške roke 22. julija. Armenci se že pripravljajo na izselitev v Libanon, preden bodo zapustile deželo francoske čete. Za napoved vojne USA ne bo potreben plebiscit WASHINGTON, 7. jul. Senatni odbor je z 9:5 glasovom zavrnil amandman, na osnovi katerega bi bil v primeru spopada v Evropi potreben plebiscit v Zedinjenih državah za napoved vojne. Predlog bo prišel zdaj pred parlament. Odbor je z 9:6 glasovom zavrnil tudi predlog, da je za vojno napoved potreben najprej plebiscit. Zedinil se je na pristanek senata, z izjemo primerov, ko bi bile napadene Zedinjene države ali ameriške države sploh od ameriških sil. Češki fašisti pristopili k narodr solidarnosti PRAGA, 7. julija. DNB poroča: češka fašistična stranka je pristopila k narodni solidarnosti. V Izvršni odbor narodne enote so vstopili štirje člani fašistične stranke. Računajo, da bosta pri rekonstrukciji vlade vstopila van}o dva predstavnika čeških fašistov. HOLANDSKA VLADNA KRIZA HAAG, 7. julija. Kralj:ca Viljemina je sprejela danes predstavnike obeh zbornic in državnega sveta, ter se posvetovala z njimi o izbiri osebnosti, ki bi naj sestavila novo vlado. Ni še gotovo, če bo novi mandatar krone Colliyn. Za jutri dopoldne je napovedan uradni komunike z imenovanjem osebe, mandatarja krone. ITALIJANSKE IZGUBE V ABESINIJI RIM, 7. julija. Stefani poroča, da je število mrtvih v Abesiniji od 1. januarja letos do 30. junija doseglo 4886 ljudi. POLJSKO OBOROŽEVANJE VARŠAVA, 7. julija. Pat javlja, da je ministrski svet za potrebe narodne obrambe določil nadaljnjih 55 milijonov zilotov. ARGENTINA PROTI FAŠIZMU BUENOS AIRES, 7. julija. Vlada je uvedla preiskavo proti fašističnim elementom v državi. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo, oblačno, malo vetrovno In toplo vreme. Temperatura bo ostala brez večjih izpremcmb. Možne so manjše krajevne padavine. Včeraj je bila najvišja temperatura 27,0, danes najnižja 17,4, opoldne pa je bila 24,0. Borza, čurih, 7. jul. Devize: Beograd 1, Pariz 11.75, London.20.76?{, Newyork 443 pet osmink, Milano 23.34, Berlin 178, Praga 15.1250, Sofija 5.40, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. zato je ustvaril izid nekakšen kompromis, ki ne ustreza niti popolnim intervencioni-stom niti popolnim izolacionistom, temveč se približuje še najbolj preferencioni-stom, čeprav ti v kongresu sploh ne pred stavkajo nobene formalne skupine. Zma- galo je torej vsaj za enkrat načelo, naj Zedinjene države ostanejo nevtralne, naj pa za zlato eventualno le podpro vojskujočo se Evropo. Kako pa bo v primeru resnične vojne, tega tudi v Ameriki nihče še ne ve. -r. Kralj Peter na vojnih ladjah Nj. Vel. kralj Peter II., ki je na letovanju v Miločeru pri Budvi, je z motet-nim čolnom napravil izlet ob obali in si ob tej priliki oglodal naše vojne ladje. Beograda so prispeli štirje šolski tovariši katerim je kralj razkazal letoviški dvor# in jih pogostil. Prebivalstvo je mlade?3 kralja povsod navdušeno pozdravljalo. St. Radič o Slovanih V ruskih »Izvestjih« je napisal StjepaJ Radič 1. 1903 naslednje: »Zahodna Evro* pa bi gledala na Rusijo z mnogo manjšim nezaupanjem in strahom, če bi me< Sudeti in Šurnavo, na obeh straneh Kar patov, pa dalje do Donave, do Egejske' ga in Jadranskega morja ne živelo nad 30 milijonov Slovanov. In to v deželah, ki so, kakor Češka, v srcu Evrope, dru ge, na Balkanu, pa na glavnih poteh svetovnega prometa. Nemci so zasejali me< nami neslogo, taisti Nemci, ki so se od Donave do Baltskega morja, od Labe d« Rena cela stoletja barbarsko bojevali med seboj, medtem ko vsa naša zgodovina ne pozna vojne med Hrvati in Srbi, Čehi in Slovaki, pa Poljaki, le nekaj spopadov med Srbi in Bolgari. Kaj naj pomeni zlo* glasna slovanska »tnržnja« v primeri i »ljubeznijo«, ki vlada med Bavarci it) Prusi, med Piiemontezi in Kalabrijci, med Lombardijci in Sicilijanci...« (»Nova Ri-ječ«) Kaj nas veze V hrvatskih federalističnih težnjah sta dva momenta. Obstaja zgodovinska anv bdcija za avtonomno življenje. To je ob* jektivni moment, subjektivni je pa bilo spoznanje Hrvatov v dvajsetletnem so* žitju s Srbi in Slovenci v unitarni državi. Centralizem je ubil samega sebe in druge oblike unitarizma. Ne smemo pozabiti da pobude, s katerimi smo šH v skupno državo, niso bile izključno materialne pri' rode. Bik> ie to nekaj več od običajne težnje za racionalno ureditvijo države. Bile so tu izkušnje iz preteklosti. Kadai govorimo o kompetencah državne celine, omenjamo vselej na prvem mestu vojsko. V tej soglasnosti je nekaj skupnega, s čimer so šli Srbi, Hrvati in Slovenci v za-jednico. Pozvani, da to zajednico branijo, bi jo Srbi in Hrvati branili s požrtvovalnostjo in umirali za meje, ki so p° prirodi in zgodovini kot edino prave do' ločene. Prav kakor enoten občutek za skupne meje se pa mora urediti tudi žiV' ljenie znotraj meja. Ne smemo pozabiti, da je tudi državna zajedtrica živ organizem. Ni je tehnike, ki bi mogla temu organizmu dahniti življenje, če se svobodnemu razvoju vseh edinic državne skupnosti ne da soglasna moč in volja, piše v »Novi Rijedi« demokratski politik Mi lan Grol. Hamm xa nemško gimnazijo Apatinska »Bačkaer Zeitung« prinaša govor poslanca Hamma, ki se je na zborovanju javno zahvalil ministrstvu, da j« dovolilo vpis 40 nemškim dijakom v uči' teljsko šolo v Novetn Vrbasu. Dejal je. da se bo zavzel tudi za ustanovitev nemške popolne gimnazije. 4 Znamenje časa... Dva mlada diplomirana jurista z odsluženim vojaškim rokom sta se obrnila na sarajevsko oblast, da bi ju sprejela brez honorarja v prakso. Odgovor je bil: Juriste tudi brezplačno ne sprejemamo v službo!... Družina, čuvarka mladine Družina bodi čuvarica in gojitelj«* idealizma mladih src. Mati in oče, starej ši bratje in sestre naj uvajajo mladi rod v svet življenjskih nazorov. V družini naj išče naša mladež one svetle žarke, ki bodo pospeševali njeno duhovno, duševno in telesno rast. Odtenki družin' skega sonca bodo ostajali kot spomin v pozna desetletja njenega dozorevanja-Ob topli ljubezni domačega ognjišča doraščala krepka in čvrsta v moža in že' no, ki bosta z lahkoto mojstrila tudi nai' hujše prilike svojega življenja v čast na' rodu, iz katerega izhajata in družini, ka-teri pripadata, ter v svoj lastni blagor-(»Koroški Slovenec«), Novice Pred ureditvijo viničarskega vprašanja Aii bodo določbe novega viničarskega reda koristne samo viničarjem? Najvažnejše točke novega osnutka za viničarski red so v bistvu plod sporazuma med strokovno zvezo viničarjev in zastopniki vinogradnikov in sicer ne samo po vsebini, ampak večinoma tudi po obliki, katero je ustvarila dosedanja praksa. Nejasnosti ali nova pravna vprašaja, ki se bodo izcimila iz življenjske uporabe mogoče že v doglednem času, ne bo težko pravilno popraviti, tako da bodo posamezna določila tudi pravno popolnoma jasna. Na splošno se mora priznati, da je vseboval viničarski red, kakor ga je sklenila Mariborska oblastna skupščina 20. julija 1928, torej že pred desetimi leti, mnogo določb, ki vsled spremenjenih gospodarskih in socialnih razmer niso bile samo na škodo viničarjem, ampak tudi vinogradnikom. Ako pogledamo samo glavne in prin-cipielne spremembe, ki bodo v kratkem stopile v veljavo, moramo poudariti sledečem • K Uvedba obvezne kvalifikacije potom Pristojne šole ali tečajev in prakse z iz-titcan bo važna pridobitev za zboljšanje vinogradov.^ Vinogradnik ne more že v naprej presoditi strokovne kvalifikacije viničarja, ki se mu ponuja ali katerega sprejme; zvestoba in pridnost v takih slučajih še ne zadostujeta vedno in bodo Predpisi o kvalifikaciji vsaj neko merilo strokovno izobrazbo viničarja, ki mora pač več vedeti in znati kakor njegov tfpspodar. Pa tudi pri kmetih vinogradnikih, ki niso imeli prilike, da še izšolajo ali svojo prakso z novejšimi izkustvi iz-popolnjo, bo zahtevana primerna kvalifikacija viničarskega' sloja imela le dober upliv — za izkušenega vinogradnika pa pomenila neko olajšavo. 2. Druga važna sprememba je ustano- vitev neke relativne službene stalnosti, ki stopi v veljavo po prvem letu tako zvane poskusne dobe. Če se službeno razmerje v času med 1. in 15. avgustom ne odpove, kar se obojestransko lahko zgodi brez navedbe razloga — velja sklenjena pogodba še za nadaljnja štiri leta. Ker je bilo proti tej določbi na banskem zasedanju več ugovorov, je mogoče, da se bo celotna službena doba določila samo s tremi in ne kakor predvideno s petimi leti. Ta določba ščiti v prvi vrsti gospodarsko slabšega viničarja, vendar pa koristi tudi vinogradnikom v toliko, da po poskusni dobi lahko računa z neko stalnostjo delavnih moči in obdelave vinogradov, kar je posebno važno za vinogradnika, ki ne živi na posestvu. Ta stalnost je odpovedljiva tako od strani vinogradnika kakor od strani viničarja samo v gotovih slučajih, ki so se izcimili iz skušnje in prakse — a to samo v času od 1. do 15. avgusta ter mora utemeljenost potrditi viničarska komisija, kateri se morajo te prijave predložiti najkasneje do 20. avgusta. Vendar so pa to drugi razlogi kakor tisti, po katerih more prenehati viničarska pogodba predčasno bodisi po krivdi viničarja ali po krivdi vinogradnika, kar je pa tudi bolj točno določeno, kakor v dosedanjem viničarskem redu. Vse to služi večji jasnosti in zanesljivosti razmerja. 3. Minimalne mezde, ki zagotavljajo viničarju njegov eksistenčni minimum, s katerim lahko računa, so v zvezi z drugimi precej natančnimi določili glede prejemkov v naravi, vsekakor gospodarska pridobitev viničarja. Vendar pa pomeni tudi v tem oziru večja jasnost in stabilnost teh bremen za vinogradnika vsaj večjo natančnost v kalkulaciji, ki se je pogosto tudi radi različnih zahtev viničarjev od leta dlo leta spreminjala. Glede obeh teh točk, ki koristita v prvi vrsti viničarjem, ne smemo prezreti, da je stabilnost glede službene dobe in prejemkov v denarju važna posebno za kraje, kjer ni deputatne zemlje, kakor v Halozah, ali pa kjer je take zemlje le malo, kakor večinoma v ljutomerskem okraju in v severnem delu ptujskega okraja. V teh krajih živi viničar skoraj izključno samo od dnine in si mora pomagati tudi z delom pri drugih gospodarjih, da ne gla-duje. Večkrat pa je beda prisilila viničarsko mladino, da je iskala kruha drugod, kar je često oviralo zanesljivo in pravočasno obdelovanje vinogradov. (Konec jutri.) Pijanec ubil ženo in sodil samega sebe V Sp. Doliču v konjiškem okraju je : potrla, da se bojijo za njegovo duševno pijani posestnik Jože Vovk zabodel pri stanje. Na kraj družinske tragedije je od-' nekem prepiru svojo 40-letno ženo Arna-; šla vitanjska orožniška patrulja. Službu-lijo. Smrtonosno ranjeno ženo so prepe- j jočim organom pa se je nudil v hiši stra-ljali takoj v slovenjegraško bolnišnico, I šen pogled. Ko se je posestnik Jože Vovk kjer je pa proti jutru podlegla. Nesrečno zavedel svoega dejanja, je vzel britev naključje je hotelo, da se prav te dni in si prerezal vrat. Vovka, ki je še kazal nahaja v slovenjegraški bolnišnici Arna-; znake življenja, so naložili na poklicani lijta oče, ki ga je hčerina nesreča tako avto in ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Poročilo iz obmejnega kota Ciril Metodovo kresovanje v obmejni r- Radgoni je lepo uspelo. Zavedlo občinstvo se je udeležilo te prireditve v izreč:io lepem številu, zlasti je sodelovalo številno članstvo vseh flarodno obrambnih in drugih društev kakor gasilci v krojih, sokolstvo, slovenski fantje, le godbeno dr. „Mura“ je to leto odreklo svoje sodelovanje. Je.pač tako, če vodi društvo, ki ima favno tako velike kulturne in pomembne naloge za mejo, kot vsaka druga društva, možakar, ki se v naše razmere v 20 letih obstoja Jugoslavije p vživel ter si oskrbel našega držav-janstva, medtem ko uživa našo go-st°ljubnost ter nastopa s svojo godbo P° mili volji, kjer gre za dobiček, ne c. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi danes zvečer ob 20. v hotelu pa za narodno stvar. Hišni lastniki *Beli sestanek članstva, na katerem so razobesili zastave ter razsvetlili ok- se hodo razpravljale važne obrtniške za- na. Ob svitu mogočnega kresa, ki je gorel na griču nad trgom, je govoril o pomenu kresovanja predsednik Slovenske straže In občinski odbornik J. Hrastelj, na kar je zadonela iz src navzočih „Hej Slovani", da je odmevalo daleč tja preko meja. Mlada gasilska četa na Janževem vrhu je letos dogradila nov gasilski dom. Gradili so agilni člani kulukarji brezplačno. Toda ne samo nov dom, temveč tudi novo motorno brizgalno so si to leto nabavili. Blagoslovitev novega doma in motorne brizgalne bo v nedeljo 9. julija. Če se oče vmešava v ljubezen KER JE ODGANJAL SNUBCE. TRI HČERKE PRETEPLE OČETA, . Kmetski dninar Matija španinger na Nočkem Pohorju ima tri hčerke Cecilijo, Lovrenco in Alojzijo. Hčerke so bile v svojih letih ter je razumljivo, da se je za njimi oziral mladi moški svet. Včasi se je oglasil kak fant fU(ji na domu, ali jih je Prišlo več hkratu. Vse to paa ni bilo po olji očetu, ki je hčerkam stalno prepo- vedoval pomenke z. moškim svetom. Na praznik sv. Petra in Pavla je znova prišlo pri hiši do prepira. To je hčerke razjezilo. Pograbile so vsaka svojo prekljo ter z njimi nabile očeta, da se je moral zateči z razbitimi čeljustmi po pomoč v mariborsko bolnišnico. USODNA V02NJA Z MOTORJEM. _ V mariborsko^ bolnišnico so pripeljali °-letnega ključavničarja drž. železnic vana Bračka, doma od Sv. Miklavža pri . °čah, ki se je nekje ponesrečil z motoren1 ter si razbil glavo. Bračko je zgubil spbmin ter se prav nič ne zaveda, kje in kako se je ponesrečil. o. Iz Šoštanja je bil premeščen v Kozje Učitelj in publicist g. Martin Mencej. Za Odhod mu je njegov ožji šoštanjski krog hriredil odhodnico. na kateri so se Šoštanjčani zahvalili proslavljajočemu se kutlurnetnu delavcu za njegovo neumorno delo na pedagoškem in kulturnem Področju. o. Domači na travniku — v hiši tat. Ko so bili vsi domači posestnika Alojza Korošca v Sv. Juriju ob Ščavnici zapo-seni pri spravljanju .sena na travniku, le redi belega dneva vlomil v prazno hišo neznani vlomilec ter odnesel zlato uro in verižico, 2000 din gotovine, 2 srebrni uri in 2 hranilni knjižici. Kljub temu da je tat za hišo odvrgel hranilni knjižici in srebrni uri, ima posestnik še vedno nad 6000 din škode. o. Starček se pognal v Muro. V Ba-kovcih se je pognal s samomorilnim namenom v Muro 80-letni starček Miklaž Cipot ter utonil. o. S Češnje je padel 11-letni sin čevljarja Ivan Rudolf iz Pokoš v Sp. Polskavi in si je zlomil roko. o. Nesreča pri mlatenju. 9-letni rejenec Slavko Lorber iz Zgornje Velke je vtaknil po nesreči pri mlatenju nogo v gonilno gredo, ki mu je odtrgala prste na nogi. Celje c. Umrla je v bolnišnici v Celju 29-let-na posestnica Angela Erjavec iz Dvora pri Šmarju. de ve. c. Olepševalno društvo je namestilo več klopi ob novi cesti pred cerkvijo sv. Jožefa ter ob krožni cesti okrog hriba sv. Jožefa. c. Požar in nesreča v Ločah pri Konjicah. Pri posestniku Pajmanu v Velikem Lipoglavu v Ločah je ponoči izbruhnil ogenj. Na podstrešju je spala takrat 29-letna Pajmanova hčerka Marija. Ko jo je prebudilo 'prasketanje ognja, je planila po-koncu in skočila s podstrešja. Pri skoku pa je priletela tako nesrečno na tla, da si je polomila rebra ter so je morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. c. Nesreče. 24-letni krojaški pomočnik Evgen Gomboc iz Brega je padel s kolesa in se poškodoval po glavi in levi nogi. — 43-letna Bariča Prah. žena kočarja iz Vine gore ob Sotli, je padla s češnje in si zlomila desno roko v ramenu. — 74-letni dninar Zalošček Jože iz Hote-meža pri Radečah je padel s skednja in si zlomil nogo. — 17-letni čevljarski va- jenec'Alojzij Ujec je v Pečovniku padel s češnje na kol, ki mu je predrl stegno niege. — 41-letni Ivan Hribšek, posestnik pri Sv, Juriju pod Kumom, je doma pade! in si zlomil nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c. Zanimiva razprava. Knjigarnar g. Maks Hubert je tožil profesorja na drž. realni gimnaziji v Celju g. Franca Roj-ška zaradi klevete. Knjigarnar Hubert je imel v kritičnih dneh meseca marca t. 1. v svoji izložbi zemljevid nove Nemčije. Zadeva tega zemljevida je prišla na razgovor med dijaki in omenjenim profesorjem, ki je ob tisti priliki priporočal dijakom, naj ne kupujejo v trgovini, ki ima v izložbi zemljevid, ki ne koristi naši državi. Radi te izjave prof. Rojška je knjigarnar Hubert vložil proti prof. Rojšku tožbo. Po skoro enourni zanimivi razpra- vi se sodišče ni moglo prepričati o krivdi toženega g. profesorja in ga je oprostilo od obtožbe klevete. G. knjigarnar Hubert je bil obsojen v poravnavo pravdnih stroškov in na 250 din povprečnine PSui p. Na ptujskih ulicah in cestah leži visok prah, proti kateremu je večkratno dnevno škropljenje kakor kapljica v morje, Ptujčani in tujci zelo trpijo od te nadloge. Še huje pa je na okoliških cestah, ki so neprestano zavite v oblake prahu. Nekdo je izračunal, da bi bile vse ptujske ceste in ves ptujski okraj že asfaltiran, če bi bili asfaltirali v teku zadnjih 10 let vsako leto sarmo po nekaj km cest. Ptujčani pa so dobrodušneži in so odkrili, da ima ta »ptujska nadloga« tudi svojo'dobro. stran. Če bo res izbruhnila vojna, bedo do zime varni pred bombardiranjem iz zraka, ker je nemogoče, da bi mogel kak sovražni letalec najti naše mesto Skozi neizmerne množine prahu, ki se že cele tedne drži v zraku. p. Ogenj na Grajeni. Na Grajeni pri Ptuju je pogorela viničarija posestnika Vinka Ribiča. V viničariji je stanoval viničar Franc Zajc s svojo družino. Ob času izbruha ognja je vsa družina lepo spala. K sreči je viničarja Zajca prebudilo prasketanje. V zadnjem trenutku je še prebudil ženo in otroka ter se rešil z njima na piano. Ogenj se je naglo razširil na vso poslopje, saj je bilo krito s slamo ter je-bilo v njem spravljenega precej sena. Skupne škode je 35.000 din, ki pa ni krita z zavarovalnino, ker je posestnik letos zavarovalnino odjavil. Tudi viničarju je pogorelo vse, kar til ime! na sebi, ko je zbežal iz goreče koče. p. Polja ptujske okolice že občutno trpijo zaradi suše. K — Reci kar hočeš, moja ideja, namazati note z lepi’om za muhe, nama je prinesla izvrsten šlager.,. Pmg&! Industrijalce, trgovce, obrtnike in pridobitne krooe sploh xobveščamo, da se bo v smislu § 19 finančnega zakona za leto 1939/40 s 1. julijem 1.1. začelo s pobiranjem prisoevka v narodni obrambni fond Lestvica za izračunavanje teh prispevkov od mesečnih odnosno te ienskin službenih prejemkov je izšla v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni din 7‘— komad, dostavljena po pošti din 7*50 komad, plačljivo vnaprej. Maribor Interesi naroda in države prvenstveni Razmišljanja o pomenu in vlogi kapitaia v našem gospodarstvu Naše mesto, ki je po novi državno-pravni ureditvi 1. 1918. prevzelo za štajersko ozemlje precej obsežne naloge v vseh pogledih javnega življenja, se je vnanje in notranje precej spremenilo. Najjačji in najvidnejši pečat mu je vtis-.nilo industrijsko gospodarstvo. Ni zgolj slučaj, če se je ta gospodarska veja naselila prav pri nas, ker ima gospodarstvo vobče svoje zakone neprestanega prilagajanja, oziroma ji je prav naše mesto nudilo odlične pogoje, kakor jih takrat drugje ni dobila: voda, električna gonilna sila, železnica itd. so njeni cenjeni čini-sieiji. • Zlival se je semkaj kapital, rastli so tovarniški dimniki, množile so se delavske vrste in njihova naselja, Mariborčani smo bili na ta porast izredno ponosni in se pri tem muzali, češ: Naša druga metropola je prvo industrijsko mesto, naše države, prvi Manchester. Saj je bilo to tudi resnično! Ampak — vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Predvsem smo v takratni konjunkturi popolnoma pozabili na dvojico poglavitnih momentov in sicer: 1. Na prej omenjeno neprestano prilagajanje gospodarstva, 2. na moralo, ki mora vladati tudi v gospodarskem življenju., če ne stoodstotno, pa vsaj v skromnih odstotkih. Pogled nazaj napravi vtis, kot da bi bila mestna uprava tozadevno činitelj, ki se ga ves ta proces ne tiče. Kapital je imel lahko reč in je menda začel brez težav svoje prosperitetno življenje. Nihče ni vprašal, kdo, kaj in od kod je njegov lastnik, glavno je bilo, da je investiral tukaj svoj kapital, ki ima to svojstvo, da mora po svojih tajnih kanalih osrečiti tega ali onega. Maribor je zaživel novo življenje in kot industrijski center zadobil novo socialno vsebino; iz prejšnje obrtniškotrgov-ske komodnosti je zrastla nestrpna armada delavcev, ki je temeljito spremenila ritem in tempo prejšnjega pokrajinskega mesta. S tem vzporedno so se pojavile nove potrebe in zahteve mesta, nove investicije, nova bremena. To bi končno ne bilo nobeno zlo, ker ena roka prime, druga da. A nas se polašča skrb za prihodnje dni, zato se tudi čudimo, kako da se nismo prej vsaj malo pobrigali za posledice, ki so v današnjem provizoriju in v našem primeru neizbežne ter so se deloma tudi že pojavile. Ali je bilo potreba posebne dalekovidnosti za stavljenje gotovih pogojev, na pr. glede selitve (demontaže) obrata?! Kdor le malo pozna bistvo obsto ječega gospodarskega življenja in njegovo labilnost, ta ve in je tudi vedel, da bo ta izpopolnjevalni gospodarski člen odpovedal v trenutku, ko mu bo to kazalo. »Večernik« je te dni pravilno povedal, da »ima kapital v danih razmerah pravico do bega«. Seveda jo ima, ker mu tega nih če ne brani! A vendar so nad njegovimi, najčešče zelo skrivnostnimi interesi pomembni interesi naroda in države. Mariborčani bomo prvi. občutili in se prepozno prepričali, v koliko je to nepobitna resnica. Enotnost narodno-obrambnega dela Na predvečer Ciril Metoda so se zbrala na'ravnici med železnico in Nasipno ulico na Teznem vsa pobreška društva, izvzemši enega, da skupno proslavijo .praznik naših slovanskih apostolov. Skupno proslavo je organiziral pobreški šol. upravitelj g. Živko, ki je pri proslavi vodil tudi .pevski zbor »Zarje«. Kresovalo je okrog 400 ljudi. Za Sokola je govoril upok. šol. uprav. g. Klemenčič, za Vzajemnost g. Maks Gašperič, za akademsko mladino visokošolec g. Či-ž-e k. Vsi- govorniki so poudarjali potrebo po enotnem narodnoobrambnem delu, kar je napravilo na prisotne izredno prijeten vtis. Po kresovanju se je razvila povorka- ■ - Beležimo to kot razveseljiv pojav razumevanja za skupno delo, kar se tako lepo oči tuje zlasti v mladini. Tudi ob tej priliki je bilo podčrtano: ko gre za domovino, morajo vse medsebojne razlike na stran. čudno in plitko vlogo, ki priča o svojevrstni mizeriji, -pa je igralo eno samo društvo. Neodločni. bom je dobil nikalnico in njih ni.bilo k naši skupnosti. Menda jim,ni tega dovolila višja sankcija?! Stvari v korist? Prepustimo jim, da odgovore sami na to, ker narod že govori in bo svojo končno sodbo spregovoril še bolj jasno in razločno; Sokolski odhod v Sofijo Včeraj so odšli Sokoli mariborske župe na vsejunaški zlet v Sofijo. Članstvo in naraščaj se je zbralo v Narodnem domu, od koder je odkorakalo v post rojenih vrstah na kolodvor. Za zastavami vseh slovanskih narodov ter župnnn in društvenimi prapori je korakalo okoli dve sto članov, članic in naraščaja ob zvokih godbe »Drave«. Sprevod se je razvil v spontano in prisrčno manifestacijo narodnostnega Maribora, ki se je zgrnil z vseh strani ter z vzkliki in cvetjem pozdravljal svojo sokolsko vojsko. Na kolodvoru se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so se poslovili od svojih dragih, želeč jim srečno pot med brate Bolgare. Godba je vneto udar- jala bojne koračnice, medtem ko so izletniki zasedli lepe s cvetjem in zastavicami slovanskih narodov okrašene vozove. Na Pragerskem in na drugih vmesnih postajah so se priključili še ostali udeleženci mariborske sokolske župe, v Zidanem mostu pa Sokoli župe Kranj. V Sofijo prispe posebni vlak danes popoldne. Želimo našemu sokolstvu in naši mladini, da s svojim obiskom in udeležbo na vsejunaškem zletu doprinese k čim tesnejšemu zbližanju in zlitju bratskih slovanskih narodov, da bodo s skupnimi močmi ohranili svojo svobodo. Zdravo! Zdrave}! KRES V LIMBUŠU Na predvečer sv. Cirila in Metoda, 1. julija, se je zbralo Sokolsko društvo Limbuš v sokolskem domu, odkorakalo v strnjeni vrsti strumno po vasi na Grajski grič. Tam so kurili kres,, spuščali rakele. peli domoljubne pesmi, vzklikali Nj. Vel, kralju in Nj. Vel. kraljici, Sokolu in .dr. Bilo je kakih 60—70 oseb. Divili sp se krasnemu razgledu in ognjem po bližnji in daljni okolici; pozdravljale so nas rakete izza Severne meje; A tudi mi smo Stali na zgodovinskih tleh, kjer so že naši predniki zažigali ogenj v času turških navalov. Pa se je slišal iz doline glas ugledhe limbuške osebe, ki je velela oskrbnika slovenske zemlje, na kateri smo stali: „Idi in liaženi jih doli“ A prej so si Sokoli izposlovali dovoljenje, zato želji ni bilo ugodeno. Vendar diši to že nekako po nečem drugem, saj strankarska strast ne more iti tako daleč, ko se je kurilo vendar na čast dvema slovanskima svetnikoma?! DRZNA TATVINA V KRČEVINI Med časom, ko je bil železniški kontrolor Franjo Štefančič s svojo ženo v sadovnjaku, se je neki mlajši zlikovec, ki so mu že na sledu, splazil po nekem obzidnem drevesu ob njegovi hiši v Ipavčevi ulici v Krčevini do odprtega okna tter mu odnesel iz ženske torbice v spalnici denarnico z 950 din gotovine. m. Primarij dr. Dernovšek sanitetni major. Te dni je naipravil mariborski prir marij dr. Dernovšek pred vojaško komi- sijo v Beogradu izpit za sanitetnega majorja. Pri izpitu je bil primarij dr. Dernovšek s svojimi 51. leti najstarejši kandidat. m. Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v inženirsko podoficirsko šolo v Žabcu in v artilerijsko podoficirsko šolo v Čupriji. Pogoji so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada, soba št. 4. m. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru ima občni zbor v nedeljo, 9. julija, ob 9. dop. v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Na občnem zboru se bo tolmačila nova invalidska uredba in njene spremembe in dopolnitve. m. Mestno kopališče bo zaradi rednih letnih popravil zaprto v času od 10. julija do 24. julija. m. Banovinsko lUerariio nagrado za leto 1939/40 je prejel pisatelj, notar g. dr. Ivo Šorli za svoj roman „Večne vezi“, ki ga je izdala letos Vodnikova družba in v katerem je opisana usoda naših ljudi s Primorskega, ki so si našli v severni Sloveniji svojo novo domovino. m. Ob suknjo in legitimacijo. Mladoletnemu sinu železničarja Konrada Peršev-nika iz Sp. Radvanja je nekdio odnesel iz skladišča Zelenkove tovarne suknjič in železniško legitimacijo. m. Služba božja za planinec in izletnike bo v letošnji poletni sezoni ob nedeljah in cerkvenih praznikih od 9. julija do 3. septembra na sledečih planinskih postojankah: pri Pohor- skem domu (julija) ob 9. uri; pri Mariborski koči (avgusta) ob 9. uri; pri tel. 22-13. Sv. Arehu (Ruška koča) ob 10. uri; na Smolniku ob 9. uri; (samo 9. julija bo tu služba božja ob 10. uri); pri Koči pod Kopo (Pungart) ob 11. uri (samo meseca avgusta); na Uršlji gori (Ple-šivec) ob 9. uri. — Za izletnike, ki odhajajo iz Maribora z jutranjimi vlaki, je ob nedeljah, in praznikih v mariborski frančiškanski cerkvi sv. maša ob 4.15. — Aljažev klub. m. Nova tekstilna tovarna v Mariboru. Tekstilna tovarna J. Hutter in drug se bo povečala za nov tovarniški objekt, v katerem bo zaposlenih okrog 300 delavcev. V novi tovarni bodo izdelovali svileno blago, ki ga pa bodo zvečina izvažali. m. Tatvina svile. Neki 30 letni kleparski pomočnik je odnesel iz tekstilne tovarne Toma in drug večjo množino svile. Vendar pa so tatu kmalu aretirali. m. Otrok sc polil z vrelim lugom. S Pobrežja so prinesli v bolnišnico 7 let staro hčerko tkalke Stanislavo Trlepovo, ki se je’ po nesreči polila doma po obrazu z vrelim lugom., m. Vlom v Kamnici. 2000 din škode so napravili neznani vlomilci trgovcu Antonu Štoku v Kamnici. Iz trgovine so mu odnesli zračnice za kolesa, jestvine in različna oblačila, * Zlet na SuSak. — Naknadne prijaye za.SuSak se .sprejemajo, seksamo danes‘in jutri,, 8. VII. Netelovadci vplačajo pri prijavi 16'— din, telovadci 11'— din. Vsi morajo imeti kroje. Odhod bo skupen. Ostali podatki Vam. bodo javljeni v ria-našem dnevnem časopisju. Uprava Sokola Maribor-Matiea. * Gambrinova dvorana: Jutri \ soboto bo ob lepem, vremenu velik vrbii koncert Schonherrjeve kapele, pod osebnim vod-Cstvom kapelnika g. Maksa Sehonherrja. Začetek ob pol 8. zvečer. Za številno udeležbo se priporoča I. Račič. * Kolesarsko društvo „Pošteva“ v Radvanju priredi v nedeljo, dne 9. julija, v gostilni Mihevc Pepca prej Mautner v Radvanju veliko vrtno veselico, vstopnine ni, kolesarska društva in cenj. gosti vabljeni. * Krasno Vrbsko jezero Vas vabil Izredno priložnost za obisk Vam nudi 5yPut-nikov“ izlet z luksuznim avtokarom v Celovec v nedeljo, dne 9. julija za le din 120'—. Prijave do sobote do 10. ure pri „Putnik-u‘\ * Potovanje polno užitkov! Trst—Benetke—Padova—Kobarid—Vrbsko jezero — 3 dni — popolen aranžman le din 770'—! Od 23. do 25. julijaI Z modernim avtokarom „Putnik-a“. Prijave do 14. julija! Nočna lekarniška služba (od 1. do vključno 7. julija): Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33 m. S kolesa j:> padei in si zlbHtg ključnico tkalec Fr. Osterc.s Pobrežja. siino * Grajski kino. Samo vključno pečta „Sanje o sreči'. Slavček Metropolitan opere New York, Grace Moore. * Kino Esplauade. Do vključno pelft lilm prekrasne vsebine „Ogiedalo življenja”, Paula Wessely in Atila Horbirg^r. * Union kino.,Roman goljula;’ pusto lovščina najpestrejše vsebine. V glavni vlogi Saša Guilri in Margerit Moreno. * Zvočni kino Pobrežje 8. in 9. julija prekrasen barvani film Ramona. Radio Sobota, 8. julija Ljubljana: 12. Zdaj pa plošče v .gosji red; 12.45 Napovedi in poročila; Jo.20 Zdaj pa plošče, 17. Otroška ura; IS. Za delopust igra RO, 18.10 Pogovor s poslušalci? 19.30 O kongresu Kristusa Kralja, 20 Zunanja politika, 20.30 Živalski krof 22.15 Za vesel konec tedna. — Beogr;« 17.20 Koncert komorne glasbe; 19.05 Slo venske narodne pesim poje Dornik, 21 Nočni koncert RO: 22.15 Plesna glasba. Sofija: 18. Popularni koncert;. 21.. Lahka glasba; 22.30 Plesna glasba. — Praga: 20 Odlomki iz oper Smetane, Verdija .ih Pii; ccinija. — Firenze: 21.15 Slavni kvarteti iz italijanskih oper. ■*- Sottens; 20.30 Velik mednarodni koncert iz . Ženeve. Pariz PTT: 20:30 Simfoničen koncert. Berlin: 20.15 Vedrji glasba. — Bratislava 20.20 Pester sobotni spored,- ■— ■ Lond:H> National: 21.45 Velik koncert orkestra BBC Angleški počitniški f.eča Maribor, 1. julija. ' Snoči se j* morda še bolj, kakor sicer, .napolnili dvorana Vesne s tečajniki, člarii .mft riborskega kluba in uvedenimi,'gosti Angleži so nam pokazali na svoj pr® mišljen, a vedno z njihovim tipičnirt humorjem prepleteni način, parlaineni v malem. Vršila se je debata o prohle mu: „Da je pravo mesto žene doma, ' ljubkem domu.“ Toda nikar ne misli1 te, da so Angleži „kak problem reše vali“, kakor smo morda, pod gotovini vplivom naučeni pričakovali, toge in sive sistematičnosti. Anglež se prihližŠ jedru vprašanja na lahkih krilih hU' morja, ki je pa vendar nekoliko „subj in torej kritičen. S tem odganja morečo atmosfero, ki se drži resnih vpra šanj. Predsednik (chairman) vodi razpravo in skrbi za red. Na-njegovi desnici sede zagovorniki, na levici pa na; sprotniki vsakokratnega problema, k* ga rešuje poslušalstvo v debati. Govor ne sme trajati čez tri minute. Končni odredi predsednik glasovanje in spo' roči rezultat. Snoči je predsedoval Wr-La\vrenson. Zagovornika sta bila j# Shirley-Smitli in gdč. Stojanova, na: sprotnika pa Mr. ,Watson in ga. Ro' stovčeva. Debata je bila polna študentovskega humorja, ki je dosegel višek, ko sta se k debati oglasila Mr. Ellis in njegov tovariš. Pri glasovanju so zmagali s 25 : 20 glasovi oni, ki so z* emancipacijo žene. Ostali so se .pa gla< sovanja vzdržali iz oportunizma, kajti problem je bil vsekakor kočljiv, saj so dame v tečaju v večini... Končno je orisala Mrs. Copeland, z ozirom na današnji izlet v Ptuj, njega zgodovin ski razvoj in znamenitosti. English Summer Course Maribor, July 7»h. Big vlctory oS eman-clpation (— at the Vesna...). At y ester-days debate, the following motion. has taken plače: »That Woman’ s real plač? is in the home.« The motion was pro-posed by Mr. Shirley-Smith and ; Mi s s Stojan, and was opposed by Mr. WatsotJ and Mrs. Rostovčeva. Mr. Lawrensoit was in the Chair. An extremdy animated debate started and we were able to lieaf many grave and witty »Pro« and »Con tras«. Ih ere \vas only one voice wh0 promptly declared to be »quite out of the thing«. Again, most heard vvas the voice, oomposed by tvvo, \vho in the per' sons of Mr. Ellis and his companion most happily fought for the same cause. The motion vvas abated by 25:20 voices, s o that the noes had it. We, hovvever. have the impression, that the \vinners were the »indipendents« who abstained frorfl voting, most likely by opportunism, the ladies being in great majority ... Finali? Mrs. Copeland had an impressive tal K about Ptuj, his history and monuments- * „Grtč“ Oset. Wineyards, inn tor hoUj day-makers, one liour- to wa!k. ReauUM1 outlook. Auto access. Plione 28-07. Kultura Smrt hrvatskega zgodovinskega slikarja V torek, 4. t. m., je na Taboru pri Klanjcu v Hrvatskem Zagorju umrl največji hrvatski in najbrže tudi sploh južnoslovanski zgodovinski slikar, prof. Oton I v e k o v i č. Ivekovič je bil rojen v Klanjcu leta 1869., študiral slikarsko akademijo na Dunaju, v Monakovem in Karlsruhu ter se 1. 1894. vrnil v Zagreb, kjer je ostal potem do poznih let svojega življenja najprej kot profesor na gimnaziji, nato pa na umetnostni akademiji. Sele zadnja leta se je umaknil v bližino svojega rodnega Klanjca, kjer je dočakal konec življenja. Oton Ivekovič je pripadal slikarski smeri, ki je obvladovala Evropo pred nastopom impresionizma, se je pa posvetil skoraj v celoti slikanju zgodovinskih motivov, v prvi vrsti iz hrvatske preteklosti V svojih zgodovinskih kompozicijah, Pretežno obsežnih oljih, je ljubil patetični zanos, ki je prehajal često v alegoričnost. S takim poveličevanjem narodne zgodovine je hotel mimo umetniških doseči tudi narodne cilje in jih je v resnioi v polni meri dosegel. Reprodukcije teh njegovih del so se razširile povsod med Hrvati in Prišle često tudi med Srbe in Slovence. Včasih so visele po naših čitalnicah, šolah in drugod, od koder se jih bo če marsikdo spominjal. Prihod modernistov z impresionizmom in drugimi poznejšimi izmni je dajal Ivekovičevim slikam videz nesodobnosti, toda njihova kompozicijska dovršenost in patriotična vrednost jim je ohranila kljub temu veljavo, katere tudi v bližnji bodočnosti ne bodo izgubile. Ob velikem številu zgodovinskih slik se njegove krajine kar izgubljajo in v ozadju ostajajo tudi portreti. Pokojni mojster ni bil samo slikar-praktik, ampak tudi odličen pedagog in teoretik. Uveljavil se je v prejšnjih desetletjih zlasti kot kritik in umetnostni zgodovinar. Mirno tega je znal pisati živahne in zanimive potopise, kajti prepotoval je veliko sveta celo izven Evrope. Pisal je mnogo v hrvatskih časnikih in časopisih. Nekatera njegova dela so izšla tudi samostojno. V dolgem življenju je razstavil svoje slike večkrat v Zagrebu, a tudi v Ljubljani, Beogradu, Sofiji, Parizu, Petrogradu, Kjebenhavnu, Pragi itd. Bil pa je končno tudi odličen organizator in ustanovitelj jugoslovanskega umetniškega društva »Lade«. -r. BANOVINSKE LITERARNE NAGRADE ZA L. 1938/39. Literarnega natečaja banske uprave se je udeležilo 15 avtorjev s 17 deli. Na Predlog razsodišča, v katerem so gg. Fran Albrecht, prof. France Koblar, prof. Jakob Šolar, Josip Vidmar in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene sledeče nagrade: Pavletu Sedmaku za knjigo »Kaplan Martin Čedermac« 7500 din, dr. Igu Gradu za »Dvanajsto uro« 3500 din, Janezu Jalenu za »Cvetkovo Tilko« 3000 din, Vidi Tauferjevi za »Veje v vetru« 2000 din, dr. Vladimirju Bartolu za »Ala-muta« 2000 din in dr. Ivu Šorliju za »Večne-vezi« 2000 din. ZAKLJUČNI ZVEZEK »UMETNOSTI« , Z 11./12. številko, ki je izšla te dni !e zaključila ljubljanska revija »Umetnost« svoj tretji letnik in s tem ustvarila Upanje, da se bo stalno obdržala in izpolnjevala svoje važno poslanstvo: popularizirati med Slovenci domačo in tujo likovno umetnost. M. B-a je prispeval uvodno razpravo o Raffaelu Santiju in Benvenutu Celliniju, h kateri je prevedel Alojzij Gradnik tri znamenite Raffaelove in štiri Cellinijeve. V članku je opis življenja in bojev obeh velikih Italijanov, slavnega slikarja in slavnega kivija, Dodani sta še sliki Raffaela »Last-na Podoba« in »Podoba neznanke«. Dru-® Prispevek je spis dr. F. Šijanca o sli-Kartu Albertu Sirku v zvezi z njegovo 2adnjo kolektivno razstavo v Celju. V njeni je orisano v glavnih potezah življe- nje in delo tega našega primorskega mojstra marin in akvarela s petimi reprodukcijami njegovih del. Dalje se nadaljuje prevod Bohumila Markaiousa misli »Kaj je umetnost?«, pregled »Iz umetniškega sveta« in ob koncu je poleg še nekaj prevodov pesmi in sestavek »Exlibrisi Mihe Maleša«. Bogato zbirko ilustracij predstavljajo reprodukcije del Giovannija Bellinija, Tineta Gorjupa, Bare Remčeve, Petra Zrni tka, I. J. Rjepina, Tiziana, Wey-dena, J. A. Grosa, M. Utrilla, Vlamiincka, Kretza, Boutsa, van Genta in še nekaterih drugih tujih mojstrov preteklosti in sedanjosti. Dne 1. septembra izide prva številka četrtega letnika. -r. ISoorf Zadnji Jugoslovani izločeni Z VČERAJŠNJIM PORAZOM STA KOT ZADNJA JUGOSLOVANA IZPADLA IZ KONKURENCE PUNCEC-MITIC — DAMSKI SEMIFINALE Včeraj smo pred zaključkom lista na | kratko priobčili vest, da je izpadel v mešanem doublu franc.-jugosl. par Mathieu-Kukuljevič. Porazil ju je angleški par\Vil-de-Brown z rezultatom 6:3, 3:6, 6:3, v četrtem selu je bila igra prekinjena. Na sporedu včerajšnjega dneva je bil tudi četrtfinale v igri gospodov v dvoje. Punčec in Mitič sta nastopila proti Angležema Hare-NVilde ter gladko izgubila v treh setih s 6 :1, 6:1, 7:5. S tem so izpadli zadnji naši igralci iz wimbledonskc teniške konkurence 1939. Ako upoštevamo dejstvo, da so bili na turnirju res najmočnejši amaterski teniški igralci na svetu, mo lahko z doseženimi uspehi naših zastopnikov zadovoljni. V damskem semifinal« je IStammersova (A.) premagala Fabvanovo (UjšA) s 7:5,2:6, 6:3, Marble (USA) pa Sperlingovo (Danska) s 6 :0, 6:0. V tolažilnem tekmovanju je Florijanova izgubila proti Harvvevevi s 6:2, 3:6,6:8. Danes se bo odigral finale neoficielnega svetovnega prvenstva med Riggsom in Cookom. ISSK Maribor v pokalnem finalu ISSK Maribor, ki je preteklo nedeljo zmagal v Celju proti SK Olimpu s 3 :2, je prišel brez povratne tekme v pokalni finale, ker mu je Olimp dal tekmo p. f. Drugi finalist bo zmagovalec v dvoboju Ljubljana—Mars. Povratna tekma bo jutri v Ljubljani, prvo tekmo je odločila Ljubljana z 2:1 v svojo korist. Izgleda, da bomo tako v nedeljo v Mariboru brez tekem, v kolikor se morda ne bo odigrala povratna tekma med športnimi funkcionarji Maribora in Celja. s Poverjeništvo SOL\P-a v Mariboru (službeno). Drevi nadaljevanje tečaja. s Delegat LNP-a na občnem zboru Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru, ki bo v nedeljo, 9. julija, ob 10. v posebni sobi Kino-kavarne, bo g. dr. Kuhelj (nam. g. Logar). s. Občni zbor Okrožnega odbora v Celju bo 11. julija v Celjskem domu, LNP bo zastopal g. dr. Kosti, občili zbor v Trbovljah pa bo 23. julija. s Vezani igralci, ki so bili pred začetkom julija že vezani in jim v juliju poteče vezava, odnosno jim njihovi klubi dajo razrešnice, lahko tekom julija prestopijo v druge klube z možnostjo verifikacije s pravico nastopa po 8 dneh v smislu § 8, III. splošnega pravilnika. s Za junlorsko finalno tekmo Ljubljana —Maribor v Ljubljani je. določen kot sodnik Ljubljančan g. Mrdjen. s Adolf Ileuser bo branil 11. avgusta svoj naslov v poltežki kategoriji proti Italijanu Precisu Merlu. KDO BO JUNIORSKI PRVAK SLOVENIJE V predtekmi k ljubljanskemu pokalnemu semifinalu Ljubljana—Mars bodo v nedeljo v Ljubljani nastopili juniorji SK Ljubljane in ISSK Maribora v prvi finalni tekmi juniorskega prvenstva LNP-a. Ker bo povratna tekma v Mariboru, imajo Mariborčani lepe i;vlcde na končni uspeh. Sah k. Nova brvatska državostovna knjiga. V Mali knjižnici Matice Hrvatske v Zagrebu je izšla dr. Julija M a k a n c a knjiga »O podrijetlu i smislu države«, v kateri prikazuje nastanek prvih držav in ves poznejši razvoj pojmovanja smisla države do dandanašnjih dni. Knjiga je zato zanimiva za vsakogar, ki se zanima za višja politična vprašanja. Stane za nečlame 25 din. k. Jubilej češkega publicista. Koncem junija je dovršil 50 let življenja ugledni češki časnikar in publicist Vladimir S i s, urednik praških »Narodnih Listov«. Za časa balkanskih vojn je bil vojni poročevalec na Balkanu, pozneje je pa urejeval slovansko rubriko. Posebno pažnjo je posvečal zlasti Bolgariji in napisal o njej celo vrsto politično-zgodovinskih razprav. Mimo tega je napisal veliko biografijo Karla Kraraafa in več uspelih novel. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Sinoči je bilo odigrano 3. kolo, ki je bilo v znamenju ogorčenih borb, le žal da se marsikatera borba konča precej „nerealno“, ko izgubi tisti, ki je imel boljšo pozicijo itd., kar dokazuje, da nekaterim igralcem še manjka potrebne turnirske rutine. V siciljanki Ketiš—Lukeš F. je beli odlično zaigral ter dosegel vidno pozicijsko prednost, ki bi ob preciznem nadaljevanju morala prinesti zmago. Z grobo napako pa je samega sebe „obglavil“. Ostro skandinavsko otvoritev sta igrala Babič—dr. Krulc. V odločilni poziciji pa je beli izpustil vajeti iz rok ter moral izkušenemu dr. Krulcu oddati celo točko. Eferl je v damskem gambitu spravil vodečega mladega Lukeža v izgubljen položaj, z nekaj šibkimi potezami pa se je pokazal „kavalirja“ ter sam rešil Lukeša v remis. Zanimiv je bil Caro-Kann Cerlallč —Regoršek; v težki poziciji se je beli z zamenjavo dame za T in L „začasno“ rešil ter vodil žilavo obrambo, ki pa ni vzdržala preciznega nadaljevanja Regor-ška. Naposled pa je še časovna stiska belega „stisnila“. Vidovič—Mohorčič sta v damskem gambitu po nekaterih peripetijah zavila v končnico, ki je bila iz-glednejša za črnega. Vdrl je na f liniji v nasprotnikov tabor ter odločil končnico v svojo korist. Pesek je kot beli igral v damskem gambitu proti Knechtlu že koj v srcdišnici na napad. Knechtl sc je nevarnosti zavedel nekoliko prepozno ter moral prepustiti nasprotniku celo točko. Damin gambit Mišura—GerželJ pa je dal sinoči najbolj zagrizeno in izredno dramatično borbo. Z razbremenilnim Capablancinim sistemom je črni za- šel v težak položaj. Beli je vprizoril silen napad na črno kraljevo krilo, ki je bilo „na oko" in za kibice že izgubljeno. Z mirno igro pa je črni kljub silni časovni stiski hladnokrvno pariral udarce, z žrtvijo kmeta odprl svojemu tekaču „usodno" diagonalo b7-g2 ter potisnil belega v nevaren položaj. In v dramatičnem finalu, ko je imel beli na deski kar dve dami, se je beli kralj znašel pred neizogibnim matom. Nosan in šunienjak sta kaj kmalu „zreducirala“ material ter zavila v končnico neenakih tekačev, jo prekinila, vendar pa črnemu kljub premoči kmeta verjetno ne bo dala več ko remis. Mar-vin je bil prost. Danes zvečer se nadaljuje turnir s 4. kolom. Stanje po 3. kolu: Lukeš B. 2 in pol, dr. Krulc, Gerželj, Mišura, Mohorčič,Regoršek in Lukeš F’. 2, Babič in Vidovič 1 m pol, Ketiš 1 (1), Certalič in Pesek 1, Knechtl in Nosan pol (1), Eferl pol, Šu-menjak 0 (1) in Marvin 0 točk. III. CARO-KANN (3. kolo mariborskega turnirja) \ Beli: Certalič Črni: Regoršek 1. el, c« 2. dl, d5 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Lf5 5. Sg3, Lg6 6. Sf3, Sd7 7. c3, e« 8. LM, Sf6 8. DbS, Sd5 10. Lg5, 16 tl. Le3, Dc7 12. cl, Lb4-j- 13. Sfd2, Sxe3 14. fxe3, Lxd2 15. Kxd2, 0-:!ati. V oklipni keži bisernice se nabira usedlina, stanifevje se ščiti pred njo s tanko ap-ieiuV-vo skorjico. Zmerom nove apnenaste kožice se nabirajo, dokler ne v njih ne zarod: biser. Japonci so prehiteli naravo na ta način, da so z umetnim dovajanjem usedlini pospešili rast školjke. Da bi večletno gojitc-v biserov skrajšali, so dodali školjkam vitamin D, ki se javlja pri vsakem nastajanju apnenca. Kjer ga ni, manjka kostem apnenec, človek postane rahitičen. Ker se pa apnenec brez kalcija ne more preobražati, dodajajo školjkam tudi to snov. X Zaradi ovce ubil brata. V Slavoniji so se stari in mladi zadruge Djačanin spr- li zaradi razselitve imovine. Ko so delili med člane družine ovce, je ostala Še ena. Nastal je prepir, v katerem je najmlajši zadrugar Ilija pograb;l ko! in z njim do smrti pobil brata Uroša. MOTORNO KOLO 250 ccm prodam. Naslov v upravi. 6167—4 Sobo odda GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje. — Mlinska 11. 6159—7 Službo dobi BRIVSKI POMOČNIK dobi takoj zaposlitev pri Fr. Novaku. 6160—9 Samostojno, spretno POMOČNICO za damski salon iščem za takoj. Gustinčič. Tomšičeva cesta 26. 6161-9 Čitajte„Večernik“ »MIIHHBm Teletina poceni od din 6— naprel Specialiteta: domače svinjsko meso in meso iz čebra. Prvovrstne klobase za narezek, prekajeno meso v vseh vrstah RUDOLF WELLE ml., Aleksandrova cesta Najboljše kosouno apno Rpnenlce Rnt. Birolla, Kresnice pisarna: Rnt. Sirollo. Ljubljana, Oalmatinoua ulica 10 Izd (a in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ae rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun »lev 11 409.