j, prBxoikor- d daily «««P1 s*tur4ayi' SirUy, »od Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In uprav* lik i pro* tort: 2M7 South LawnSal* A v» Office of Publication S067 South LawndaU Ave. Telephone. Rockwell 4904 .tkaexxxl ■ Jimui 14. IMC, «I UM Um A* «f Oue«»— «rf March t. liti CHICAGO, 1LU PONDEUEK, 17. JULIJA (JULY 17), 1939 Subscription »6.00 Yearly ftTKV—NUMBER 137 Acceptance far mailing at apacial rate of poatare provided for to aactloo 1108, Act of Oct a, 1917, authoriied on Juaa 14, IUI. lovna pogajanja med rudarsko «jo in operatorji v Harlanu Federalni justični department odredil preia-kivo bitke, v kateri je bil eden rudar ubit in pet drugih oseb ranjenih. Državni miličniki zastražili okrajno jetnianico, v katero ao bili odvedeni rudarji po izgredih. Lewis napadel foverner ja Chandler ja, ker je podprl magnate v boju proti rudarski uniji ,jui, Ky., 15. jul.—Repre-ntje stavkujočih rudarjev, r unije UMWA, in organi-premogovnih operatorjev [JTdanes aestali na konferen-I* Knoxvillu z namenom, da njo konflikt v okraju Har-Konferenco so sugestirali elji devetnajstega rudar-j distrikta UMWA in W. T. jtitigham, predsednik Harlan Bty Coal Mine Operators l je «prejel sugestijo. Ti je prva konferenca med ru-Iji in operatorji od 9. junija, I ho se pogajanja razbila, ker hji niso hoteli podpisati po-s provizijo o zaprti delavci. Obnovo pogajanj je urgi-. Frances Perkins, delavska niča, v telegramu, katerega dala obema v konfliktu za-iiima grupoma. Ky.. 15. jul.—Sem sta ela dva uradnika federalne-junticnega departmenta, da eta in ugotovita vzroke kr-i bitke med rudarji, člani u-UMWA, in državnimi mi-liki, katere je governor iler poslal na pomoč pre-ttvnim kompanijam, ki no-podpisati pogodbe z rudar-»unijo. Preiskavo bitke, v ka-¡JM.il es rudar i00 za ojačanje oborožene sile na suhem, morju in v zraku. Prvotno je bila določena vsoU $2,-714,000,000 v U svrhe. Simon je dejal, da bo vlada iskala notranje poaojllo. Velika BriUnija potroši zdaj deset milijonov dolarjev dnevno za jačanje svoje oborožene sile. Admlraliteta je naznanila velike manevre bojne mornarice, ki se bodo vršili v avgustu in sepUmbru v zalivu Baymuth. Ti bodo presegali vse, ki so se kdaj vršili v mirnem času. Dalje je bilo naznanjeno, da je Anglija; pozvala nadaljnje rezerviste pod zasUvo. Med U-mi je 80,000 članov regularne vojaške sile, 30,000 miličnikov, 150,000 članov Uritorijalnc armade in 16,000 mornarjev. Vsi ti so služili več let v armadi in mornarici. Manevrov bojne mornarice se bosU udeležila tudi premier Chamberlain in kralj George, Japonski napadi izzvali protest Moskva poroča o veliki zmagi Peking, KiUjaka, 15. Jul. — Ameriški poslanik je naslovil o-ster protest Js|M>nskemu poslaniku glede leUlskih napadov na lastnino ameriških državljanov na KiUjskem. Japonski letalci so vrgli več bomb na ameriško misijonsko postajo v Cangtehu, provinca Hunan, In na ameriško bolnišnico, ki Jo vzdržujejo flominikanci v Kienlngu. Bombe so povzročile veliko Škodo. Moufcva, 15. Jul. — Uradni komunike se glasi, da so ruske čete odbile dve ofenzivi japonskih In mandžukujakih vojakov na ozemlju pri Zunanji Mongoliji. V bitki je padlo čez dva tisoč japonskih vojakov, 8500 pa Je bilo ranjenih. Ruske In mongol ske izgube uo znašale 2(13 ubitih in 653 ranjenih. Rusko poročilo dalje pravi, ds so bili Japonci pognani z ozemlja ob reki Kalki in da je v rokah ruskih in mongolskih črt. Ruski in mongolski letalci so u-ničili 61 Jsporiskih M nI h letal v bitkah od 5. do 12. julija, ujeli 254 vojakov In zasegli 70 stroj nih pušk, 15 oklopnih avtov, štiri Unke in veliko zalogo dru gega orožja, sami pa ao izgubili enajst leUl. Od 12. maja do 12. julija so Japonci izgubili I HI» iiojnih leul, Rusi in Mongole! pa 62. Domače vesti Oblaki Chicago. — John Brackett z ženo iz PitUburga, Kans., je 14. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti hi Calumeta Calumet, Mich. — Pred nekaj dnevi je naki avto podrl v Dodge-villu motocikelj, na katerem sta se vozila l^eo Cop in Jos, Zorič. Čop je bil Uko težko pobit, da so ga odpeljali v bolnišnico, do-čim je Zorič dobil le lahke piv Ikodlie. — Dne 8. julija se je John Vertin ml. oženil z Mary Rotenbach iz Hancocka. £tnin je sin pokojnega Vertlna od tvrdke Vertin Bros. — V Meno-mineeju sU se poročila John Majerle in, Katarina Skorija.— Mnogo röjakov in rojakinj iz DetroiU In od drugod je te dni na obisku v Calumetu. Veatl lz Penne Strabane, Pa. — Rose Kralj se nahaja v General HosplUlu v Canonsburgu, kjer se je morala podvreči operaciji na vne-Um slepiču. Prijatelji jI žele hi-trega okrevanja. Clevelandake veatl Cleveland. — Dne 13. t. m. ju umrl Anton Zakrajšek, star 34 let in rojen tu. Zapušča luno, maUr, brata in pet sester. Spet aamomor Eveleth, Mlnn. — Martin Mu rolt, sUr 83 let, su ju 1U. juliju ustrelil z revolverjem. Vzrok ni naveden, niti ni v poročilu povedano, odkod je bil doma. Tu zapulča nečaka Lavtina. Pokopali so ga v petek s katoliškimi obredi. "Slovenski dan" v Pltdbiurghu Je bil Hearatov dan t Chicago. — Člani SNPJ v Pittsburghu, Pa., so poslali u-redništvu Prosvete in gl. Ujni-ku po eno številko Hearstovega Sun-Tclegrapha z dne 8. Julija, ki z debelimi naalovi poveličuje "slovenski dan", kaUrega so priredili slovenski komunisti in katoličani. Obenem je U Hear-stov list prinesel na prvi strani široko sliko, na kateri se svetijo voditelji "dneva", namreč komunist Spoler, katoličan Deč-man, dr. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ in Paul Klun. Ta ŠUvilka Hearstovega listu Iz PitUbur-g ha bombastično piše, da se pričakuje v West View; parku 10,-000 Slovencev, ki so člani 270 podpornih drušUv v za pad ni Pennsylvanlji. Nadalje Je rečeno v tem Hearstovem listu, da je odbor "dneva" izjavil, da so "Slovenci tamkaj izgubili svojo identičnost kot Slovehcl in »daj so zliti skupaj z velikim ameriškim narpdom, kaUrega so pomagali ustvariti . . ." Plttsbur-ški komunistični Naprej Je v svoji zaiinji ŠUvilki posnel glavni naalov lz U številke Hearstovega Hun-Telegrapha, ni pa še jMM«ne| široke slike, na kateri so ki- pustili "namalati" vodiUljl "dneva". Br. Anton Zornik iz llerminieja Je zadnji petek poročal v Pros vet i, da so na priredbi na debelo prodajali to številko Hearstovega lisU. Hearst se Ju torej dobro "okoristil" s tem "dnevom" In obratno so se vodiulji komunistično - katoliškega "dneva" poslužili Hearstovega tiska — o kaUrem so sami fe neštetokrat poprlčall, da je fašističen I OFENZIVA PROTI ŠP10NAŽI V FRANCIJI Dva angleška letalca se ubila Hongkong, 15. Jul. — Dva angleška vojaška letalca sU se u-bila, ko je leUlo treščilo v tukajšnji zaliv. Nesrečo Je povzročil pokvarjen motor. (Japonsko poročilo Je v koi fllktu t ruskim. To pruvl, du so Japonci ta sedli sporno ozemlje na vzhodni strani reke Kalke \> bitki, v kateri so bili Rusi 1«. Mongole i poraženi. Poročilo do-sUvlja, da so bile glsvrt« bitks Ob m«jl končane.) Dva časnikarska mag-nata aretirana IZGON HITLERJEVEGA AGENTA Pariz, 15. jul.—Premier Dala-dier in člani francoskega armad-nega ŠUba ao naznanili ofenzivo proti šplonali v prilog nacij-rtki Nemčiji, ki se lahko pri-merja kampanji, katero je vodil Georges Clemenceau proti defi-tizmu v času svetovne vojne. Dva prominentna časnikarska direktorja In neki častnMc Francoske častne legije so bili le aretirani, Louis Aubln, član uredniškega štaba lisU Le Temps, In Julien Poirer, upraviUlJ lisU U Figaro, sU bila odvedena v vojaško jetnišnico Cherche Midi. Aubln ln Potier nista bila a-rnlIrana snmo na obtofla», dn hU prejemala donar oed-«( dn'k uključit i ud i deklaracijo dnUviitfuu Ujiiiku II i 1 -« dn> m« ra biti zakon amend» »n v tum zasedanju, Kooaevell »i'u.1, da se poginoma strinja s Hullovo deklaracijo. Ta dekUraciJa ur-gira preklic provizije glede em-barg u na izvoz ameriškega orot-I ja v vojno zupleUolm državam. Newyorskß razstava Ivan Molek Glasovi iz naselbin THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA M.OVBNSBB NABOONS rODroMNB JBONOTB m rf ili »■ml** bf ib* sw«m« Ultimi ImM S» PBOHVETA bl'-b u. l«w«4«u a»«., ommb*. MBMBBB Or TBI fKDBBATB» I Louis Lavrich, Aurora, 111. 25c, SSPZ 60, Pueblo, Colo, $ 1, SNPJ 315, Canton, 0. $2, SNPJ 119, Waukegan, 111. |245, SNPJ 48 $1, Zapadni junaki št. 4, Midvale, Utah $2, SNPJ 96, Livingston, III. fc&fcV 17 $2, SNPJ 295, Bridgeville, Pa. $1, Josephine Slapnik, Milwaukee, Wis. $2, JBKJ 87, St. Louis, Mont. $1, Slovenian Labor . Auditorium, Cleveland, O. $2, SDZ 28, Cleveland, 0. $2, SNPJ 170, Cuyahoga Falls, 0. $1, SNPJ 140, Brooklyn, N. Y. $2.60, Sveti Josip HRPD $1, SNPJ 614, Collinwood, O. |1, SNiPJ 562, Barton, O. $1, Andy Kalcic (nabiralec), Kellogg, Idaho $1, Anton Grllcic, Kellogg, Idaho $1, Gust Pesku-lich, Kellogg, Idaho t1. Po 50c (Kellogg, Idaho): Dan Domijan, Joe Krasevec, John Bi-tunac, Sam Racich, Pett Badrak, Dane Basich, Steve Crljen, Tom Zoricich, Joe Brozicevich, Joe Stralovich, Mike Malanovich, Martin Grgurich. Po 25c (Kellogg, Idaho): John Pavelich, Ray Tanich. Skupaj nabranega do 3. julija 1989 1472.85. Vincent Coff, tajnik, Matt Petrovich, blagajnik. "Katoliška" zmaga gre v klasje Frankova "katoliška" zmaga v Španiji, za kakršno jo je označil "protifašistični" papež Pij XII., je z vsakim dnevom klavemejša. Ne samo to, da se smrtne In divjaške zaporne obsodbe republičanov (socialistični vodja Julljan Besteiro je bil pred nekaj dnevi obsojen v 80-letni zapor, ker je "podpiral vstajo" — kakšno vstajo, saj je bil vendar general Franko vstajnlk?) nadaljujejo dnevno, pač pa katoliški zmagovalci sami dvigajo nož drug proti drugemu. Poročila, ki zadnje dni prihajajo Čez špansko mejo v Francijo, vedo veliko povedati o notranjih nemirih v Frankov! državi. Krvavi spopadi med karlisti (monarh isti) in falangisti (fašisti) so na dnevnem redu v Andaluziji In Kataloniji; oboji so Frankov! katoliški bratje, ki so pripomogli do uničenja demokratične republike in so bili deležni papeževega blagoslova. Diktator Franko ima veliko sitnosti z zavo-jevanimi strankami, ki rešujejo medsebojne spore z bodalom in kroglo. Ne more jih pomiriti in potrebne so bile posebne in ostre policijske odredbe v središčih konflikta. Na drugi — kakor poročajo — še ni Franko zatrl republlčanskega gibanja v rudarskih o-krožjih Asturije in med katoliškimi Baski. Republičani, kolikor jih je še na prostem — Franko ne more aretirati in zapreti volike večine španskegu ljudstva — delajo sabotažo Fran^ovi vladi na vseh koncih in krajih in ponoči uprizarjajo napade na fašisično gardo. "Katoliška zmaga" na Španskem še dolgo ne bo nobena zmaga. S pota Ko poročam iz Minnesote, naj omenini, da ae koncem julija za nekaj dni mogoče podam drugam. Omenim naj tudi to, da sem prejel mnogo vprašanj iz Ljubljane in raznih krajev A-merike glede moje zgodovinske zbirke. Obljubil sem odgovoriti, toda moral sem odložiti radi zdravstvenih ozirov, kmalu pa bom vsem javno odgovoril. Že sedaj pa naj toliko povem vsem onim, ki so me vprašali, če prodam zgodovinske reči, da jaz nimam ničesar na prodaj. Nisem zbiral zgodovinskih reči nad 40 let za kakšno kupčijo, marveč za zgodovinski arhiv. O moji zbirki torej kasneje odgovorim. Povem naj tudi* da se še vedno nahajam v bolnišnici St. Mary's v Duluthu, da si zdravje čim bolj utrdim. Ce kateri rojak kaj želi od mene, naj mi piše in ga bom počakal ob prihodu sem. V bolnišnici vidim žalost in veselje. 2alost onih, ki trpe na raznih boleznih, veselje pa onrh, ki veselo zapuščajo sicer dobro bolnišnico. Toda kdor je dolgo v bolniški postelji, on ve kaj in kje je. Te dni je zapustil bolnišnico mlad rojak E. Palčar in odšel na Ely. Bil je tukaj več tednov. V isto sobo je prišel drugi Slovan po imenu Mirkovich iz Hibbin-ga. S solznimi očmi me je te dni ogovoril Joe Težak iz Virginie. Povedal mi je, da se tam zopet nahaja njegova sestra iz Sun-dayja, Wyo., omožena Kapus. Zadnjič je bila operirana, zdaj pa je tukaj radi zastrupljenja. Bridko je plkkal, ker zdravniki pravijo, da je neozdravljivo bolha. Toda čez par dni se jI je stanje ieboljšalo in zdaj je zopet veaelje. Zadnjič sem omenil svatbo agilne članice ftNPJ mrs. Mary Smoltz is Chisholma. sedaj poročena s Antonom Leničem Iz Eveletha. Povedal sem, da sta me ienln in nevesta pripeljala s svatbe v Duluth, nakar smo se odpeljali proti lepemu prvaške-mu mestu Cloquetu in k indijanski naselbini ob reki 8t. Louis. IV) mestece ima zanimivo in tragično sgodovino Pred 26 leti gs je požer popolnoma uničil. In da ga vidite sdaj. kako je lepo. Ko sem ženinu in neveati pripovedoval, da sem bil pred požarom tam lil o zgodbi Indijao* (Deli« aa * strasM Se nekaj o tretjem terminu Mi nimsmo nobenih predsodkov proti tretjemu predaedniškemu terminu kot takemu. Tradicija proti tretjemu terminu, katero naglašu-jejo patentirani ameriški patriotje, se nam zdi smešna in reakcionarna. Nobena stvar ne sme biti uklenjena v železne spone za vse čase — nobena stvar v politiki In ekonomiji se ne more smatrati za nepremostljivo dogmo. Je pa nekaj drugega. Zdrava demokracija ne zamenjava principov z osebami; princip je prvi in iiotem šele pridejo na vrsto osebe. V majhni republiki, kjer je manj priložnosti za izvolitev sposobnega in dobrega predsednika, bi bil tretji termin prej na mestu kot pa v veliki republiki, kakršne so Združene države, v kateri je pri vseh strankah sposobnih ljudi za predsednika na izliero. S stališča demokracije je zahteva tretjega termina za R<»o*evelta slabo spričevalo za novo-dealarje, ker a tem delajo vtis, da drugega sposobnega voditelja nimajo. Ali pa je morda res, da je novodealarjem vet «a osebo voditelja kot za demokratične princi|>e? Ali novodsslski demokrstje smstrsjo, ds je ameriška politična demokrscijs |»adla tako nizko, da dober vodja pomeni več kot ekonomski principi? Z drugimi besedami: mar je ekonomski in socialni program novega deala tako ničeven, da brez Koosevelta propade? . Ce je to res, je to slalm rcflekcija na politično razumnost velike večine ameriškega ljudstva. Nihče ni nenadomestljiv — in prepričani smo, da Je med novodealskimi demokrati dovolj s|N>sobnih mož, ki bi prav tako dobro, če ne morda še bolje Izvajali novi deal kot ga Izvaja KooMevelt. To pravimo brez najmanjše reflekelje na Kooneveltovo osebo, katero iskreno spoštujemo. Rooseveltovi pristaši delajo sIbIh» čaat avo-N jemu voditelju t agitacijo za njegov tretji termin, kajti s tem delajo vtis, ds je njihov novi dtal om lx'n program, ki zavisi samo od Rooae-velts — to je pa slaba reklama za demokracijo. So pa še drugi elementi, ki agitirajo sa Roo-se vel tov tretji termin. TI elementi niso niti malo Iskreni. Koosevelta smatrajo za svoje orodje in v ta namen bi ga izrabljali, ako bi bilo mogoče, tudi pet terminov. To so oni ljudje, ki imajo tudi demokracijo le za orodje. ; s katerim skušajo doseči nekaj drugega. Danes hvalijo Roosevelta In demokracijo is ras-logs, tis ju dobro izrabijo zs svoje protldemo-kratične namene, V ostalem so II In sllčni mračni elementi zna-(Dsljs v sedaj t k«iosL) Pred dvajsetimi Neil Besten (aa -redi), vsdje sadrašnega giaenjs na ftkolakem. ki je dospel v Ameriko, lev» je Joka B. fisher, re present aa t tega gibanja * Kanadi, M desni pa Joka .Mac kiiule. ovice starega kraja sad- po-ob ter tu pa ¡Primorja |ia^ega drevja ffido 1939 _ V le- bili posestni-Jmočju reške pokrajine Tpo Občinskih uradih, da um število vsega aadne-JZ: jabolk, hrušk, če-L"£«bej p«, koliko imajo '¿¡v vinogradih, vrtovih £ da ae je ta popis vršil kot E- riprava za uvedbo novega , na sadno drevje. uteri kraji v reški pokra-I (jo(jo i novim davkom zelo •deti, to je tisti, ki imajo "Todnega drevja. V okolici {same, to je po takozvani «dvščini gojijo trto, fige, «lice in breskve, hruške in ■je. Kraji sicer niso rodovit-Hj se tu razprostira izrazit * vendar sadje dobro uape-in je glavni pridelek kmeta rb krajih. Zlasti mnogo rJ j« v severnem delu reške tfine, od Trnovega dalje nem in levem bregu reke. prevladujejo jabolka in češp-v nekaterih vaseh pa imajo Iti veliko žlahtnih hrušk ■ih češenj. Vinogradi ao redki, skoro vsak kmet . na vrtu ali ob gospodar- i poslopju zasajenih po ne-trt. Tu zlasti uspevajo Češ-in jabolka, ki so kmetu svoj-(Ujala znaten izkupiček v dnji in pozni jeseni, pa tudi imi, ko je enkrat skuhal sliko. Ker je bilo pridelovanje ovke s posebnimi odredbami itu popolnoma onemogočeno, dka pa 80 zgubila svoja biv-rfiiča, je kmet po večini go-je sadnega drevja zanemaril. | pa naj od njega še plačuje iben davek. Posledica uvedbe b bo, da bodo začeli gospo-i izkopavati drevje, zlasti ki je že starejše. Tako se bo goma zgodilo tudi s sadjar-m kot z živinorejo v začet-ivedbe občinskih davkov na To vrsto domače živine. Bogova ležišča v okolici Hitrice junija 1939. — Našim teljem je že znano, da ao še nedavnim skušali italijan-_podjetniki v Kosezah pri II, Iriei dobiti žile premoga. Ob-predpriprave so dale aklt-da to pot iskanje ne bo upeha. Ker so ugotovili, da laati premoga le drugovrat-kakovosti, ho že računali a »da bi bilo treba izkopani Rog predelati v posebni to-i in ga šele predelanega da-v promet. Vendar za en-. vsaj kot zgleda, tudi ta pridobivanja dobrega prati ne bi bil rentabilen. Z is-km ležišč premoga pa na-•jejo. Teren ho v ta namen aondirati tudi izven Ko- * travnikih okoli Jablanice. «"tati t«'Ka Mondiranja pa še •aani javnosti. hU padla ¡«.junija 1!W9._Ko aU 16-I «iijak Sergij Ferluga in E. nn». Htar 9 let, iz Vrdele, z TJWj«tvom gledala krea na ««nad Sv. Ivana, je veter, • naenkrat zapihnil, obrnil ,n zubelj na tisto stran, •*U Da bi se izognila »»«. «ta naglo odskočila na-r*f P»?lla v jamo 4 m globo-B!er1u*4 J'* odnesel le nekaj •jra*k rN, obrazu in udih. ,,h Ki J'' «lomil ramo in * bo au.ral 8 tednov. delovnih moči »•eUka del« ¡J"* junij« 1939.—Beda j, kmečkega dela. ae jjute veliko in)manjkanje * «svrav. Vzrok je zla-** jr večina mlade- LL'0J**k» "luibi. ali pa na Z*"«n ao bili le red' jibe, da s» ' ^ Mnogo ■ _ • da bi ae aamo r. / i vrniti domov. 6 JM.a . druga težka v^nja. Kmečko i 1 * * »*lo na i »orno. Za 4"jo, dobi moški se P* Ko * K * dr* 42 Ur. Uri hrane l4li pa mora 10 naj manj od 4. ure zjutraj, a kratkim počitkom opoldne, do 9. ure zvečer. Na drugi atrani pa je danes tudi za kmete same, ki ao prisiljeni najeti delovne moti, izredno težko, ker ne vedo, kako bi prišli do denarja in pomeni za nje izdatek desetih lir dnevno mnogo. Vidimo torej, kako se je to vprašanje zaostrilo že na obe strani in so tako delodajalci, kot tudi delojemalci v izredno težki situaciji. Pretresljiva smrt kmeta Lonjer, junija 1989.—-Težka nesreča se je zgodila 26. t. m. v naši vasi. 50-letni Viktor Maru-šič je navadno ob nedeljah kasno prihajal domov, ker se je tu pa tam zadržal pri kozarcu dobrega vina. Tako je bilo tudi {o pot. Ko se je Marušič v poznih urah vračal vesel proti svojemu doma, se je zaradi teme spotaknil in padel pod zid na njivo, kjer jO vaejan grah. Na nesrečo je padel na palico, na katero ae je nabodel. Zaradi velike rane je padel v nezavest in ker oi bilo nikogar, da bi mu pomagal, £#kl*r P* vdarimo, ker neks-teri diplomatIčne odloke Vatikana krivo rasiagajo v škodo delavskemu rasredu. Vsi vemo, da so socislni boji politični, goapo-darako-pollUČni in ne vsraki; Življenjski boji so in življenje Je nsjvišjs temeljne pravica člove. ka, ki Je pa povaem politična. —Dtl, Pol. PURSe ,. - v, * t.. - Organizator klavrnih* unije obetreljen Chicago, 15. jul. — Herbsrt March, organizator unije klav-nišklh delavcev (CIO), Je bil al-noti napaden in obstreljen, ko ss Je v avtomobilu odpeljal iz urads unije na 4758 Ho. Marsh-field av«. proti svojemu domu, Ta J« bil že drugi napad na uje-govo življenje. Prvi Je bil uprizorjen v dscsmbru preteklega late, fco ao napsdaki oddali tri ikrutfle nanj. Pri včerajšnjem rta padu Je bil March ranjen In morali ao ga odprljsti v bolni*-j nico. Policija še ni prijela napa-dsltsv 0 c?*tHrami okraSes «sije v paradi t Portlaads, Ort. Ail str ns ročen i mi dnevnik "Prssvrto"? I'otfptrsJU •voj list! _ Unija ADF zmagala pri volitvah ftiouz Falla, H, I). — Krajev-na unija Amalgamsted Mest Cutters k Butcher Workers of North Amerlcs, včlsnjena v A-merlškl delavski federaciji, Je zmaga Is pri volit vsh gled« re-prssentscija pri kolektivnih po-gajanjih, ki ao ae vrSM« v klav-nlcah John Morrell k C o. Dobile j« 674 glasov, neodvisns unija |m» r»Wl glasov. Volitve so se vršile |Mid nsdsoratvom federal- nega delavskega odbora. ' ------- , Delavski odbor udaril kompanijo Washington, D. C —Federalni deltvaki odbor jt odredil, da mora Montgomery Wsrd Co. ponovno upoaliti 43 delavcev, katere Jt odslovila zaradi unijakih aktivnosti v Portlsndu, Ore.f poleg tegs pa Jim mora plsčstl mezdo zs vea čas, ko ao bili brez zaslužka Val ao člani unija Wtigk-•ra. Warehouaemen k Csrasl Workers, kl apada k Ameriški delavski federaciji. Kompanijs Jt seznanila, da bo vloftila prisiv proti odloku delsv aktfs odbors, «» 4 *v ,. .J» jI jMJd Roman Treh Src JACK LONDON rrrrssstssrtt*mnnt .............................................................................. — Samo Če te ne ustrele prej, predno jim dopoveš, da jaz nisem ti — je zamrmral Henry obupano. — Baš v tem tiči moja nesreča s to rodbino. Naprej streljajo, potem se pa pogajajo. Dokazuješ jim lahko samo po smrti. — In vendar poskusim svojo srečo, dragi moj! — je dejal Francis vea navdušen za svoj načrt. Hotel je na vsak način odstraniti neljubo zapreko, ki je zapirala Henryju pot do i^eoncie. Toda misel o nji mu ni šla iz glave. Srce se mu je krčilo pri misli, da ljubi to prelestno bitje drugega in da mu je ta drugi čudovito podoben: Spomnil se je zopet prizora na obali, ko ga je pod vplivom mržnje in ljubezni zdaj ljubila In hrepenela po njem, zdaj zopet zmerjala in prezirala. In nehote je vzdihnil. — Kaj pa vzdihuješ? — je vprašal Henry ironično. — I/eoncie je čudovito lepo dekle 1 —- je odgovoril Francis brez ovinkov. — Toda vse eno je tvoja in poskrbeti hočem, da jo tudi dobiš. Kje imaš prstan, ki ti ga je vrnila? Ce ji ga ne nataknem v tvojem imenu na prst In če se ne vrnem tekom enega tedna z dobrimi novicami, mi lahko odrežeš brke in ušesa obenem! Cez eno uro, ko je poslal kapitan Trefethen v odgovor na signal z obale čoln, sta se začela mladeniča poslavljati. — Se dve stvari, Francis. Prvič — pozabil sem ti povedati, da Leoncie ni prava hči Solana, dasi sama tega ne ve. Povedal mi je Al-faro. Ona je adoptirano dete, toda Enrico jo o božava, dasi v njenih žilah ni niti kaplje njegove ali 'krvi njegovega rodu. Alfaro mi ni hotel zaupat! podrobnosti te rodbinske zadeve, četudi mi je priznal, da l>eoncle sploh ni špan-skega rodu. Ne vem, kaj je, Angležinja ali Američanka. Angleščina ji gre dokaj dobro, Uala naučila se je je v samostanu. Adoptirali so jo namreč že v plenicah In živela je ves čas v trdnem prepričanju, da je Enrico njen oče. — Ni torej nič čudnega, da je prezirala In sovražila tebe v moji osebi — se je zasmejal Francis — ker je bila prepričana, da si umoril njenega lastnega strica. Henry je prikimal z glavo in nadaljeval: — Važnejša Je druga točka. To je — zakon, ali bolje rečeno dejstvo, da zakona v teh krajih sploh ni. V tej nedostopni luknji vrte lu obračajo zakone ksmor se komu zahoče. Do Paname je daleč, guverner te države ali okraja ali vrag vedi, kako ae že imenuje ta zapuščena zemlja, je pa star, zaspan jazbec. Poglavar v San Anton i u je mož, ki se ga je treba izogniti s polnim vozom. Domišljuje si, da je v tem delu sveta mali car — a po svojih na-gnenjih ti je prava zverina. Zločin je premeh-ga beseda za nekatere njegove čine. Krut in krvoločen je pa kakor ris. Zun j je praznik in užitek, če more koga obgiaviti. Posebno rad ima vešala. Pazi se torej, da mu ne prideš v kremplje! Zdaj pa — obilo srečel Polovica vsega, kar najdem na Bullu, je tvpja ... Le glej torej, da nstskneš ta prstan zopet Leonciei na prst t Dva dni potem, ko je kapitan pregledal okolico in izjavil, da so vsi moški člani rodbine Šolano odsotni, se Je Francis izkrcal na istem kraju, kjer je prvič srečal Leonclo. Na obali ni bilo videti niti deklet z revolverji, niti moških s puškami. Daleč na okoli ni bilo žive duše, razun razcapanega dečka-domačina, ki je bil takoj pripravljen odnesti mladi senoriti iz velike hacijende pismo, čim mu je Francis istkazal srebrn dolar. In ko je Francis v naglici pisal s svinčnikom na listič svojega noteza: — "Sem tisti, ki ste ga zamenjala s Henryjem Morganom In prihajam y, .njegovem imenu s Itosebnim naročilom," — se mu niti sanjalo ni, da vise nad njegovo glavo neverjetni dogodki in da ne bo nič manj presenečen, kakor je bil takrat, ko je stopil prvič na to obalo. Prav za prav, če bi mu prišlo na misel po-^»gledati za skalo, na katero se je bil naalonil, ko Je pisal lx»oncii pismo, bi bil takoj presenečen. Prizor je bil vreden čopiča največjega u-metnika. Kakor moraka vila se Je dvigala mlada lady j k) kopanju iz vode. Toda Francis je mirno pisal in mali Indijanec je bi) tako zatopljen v njegovo delo, da je usoda hotela, da ju /.agleda l^eoncie prva. Malo je manjkalo, da nI «hI strahu na vea glas zakričala. Hitro se je obrnila in zbežala v grmovje. Takoj nato je tudi Francis zaslišal, da je nekdo v bližini prestrašeno vzkliknil. Papir in svinčnik sta mu padla iz rok. Planil je v smeri, odkoder se je čul klic, ter naletel na mokro, napol nago deklico, ki je na vso moč bežala pred njim. Nepričakovano srečanje jo je tako prestrašilo, da je znova vzkliknila. Predno je Leoncie spoznala, da je skočil za njo spasitelj, ne pa sovražnik, je planila vaa bleda od groze mimo njega, podrla dečka na tla in se ustavils šele na peiščeni obali. — Kaj se je zgodilo? — jo je vpraieval Francis ves iz sebe. — Ali ste se udarila? Kaj se je zgodilo? Pokazala mu je s prstom na golo koleno, na katerem sta se pojavili iz dveh komaj vidnih ran dve kaplji krvi. —Kača! — je zakričala. — Strupena kača! Cez pet minut bo ležalo pred vami truplo — in srečna sem, zelo srečna, da moram takoj umreti. Koliko je pretrpelo moje nesrečno srce zavoljo vas! Zdaj je konec teh muk! V grlu ji je zastal očitek, ker so jo začele zapuščati moči. Takoj ae je zgrudila na tla in omedlela. Francis je vedel o kačah v Srednji Ameriki samo to, kar so mu povedali drugi, toda tudi to je bilo grozno. Takoj se je spomnil, da mora prevezati deklici nogo nad kolenom in ustaviti dotok zastrupljene krvi k srcu. Iz žepa je potegnil robec in rahlo prevezal deklici nogo nad kolenom, nato je vtaknil pod robec v naglici odrezano palico in ga na vso moč zategnil. Nato je vzel žepni nož, razgrel z vžigalico ostrino, da bi se kri ne zastrupila in previdno Izrezal obe rani, ki so jih zapustili kačji zobje. Vse to je storil v grozi, z neverjetno naglico in v neprestanem strahu, da začne telo prelest-ne deklice tu pred nJim otekati in izgubljati svojo divno barvo. Se predno je izrezal obe rani, si je bil na jaanem, kaj mora storiti potem. Najprej je treba izsesati iz ran Čim več zastrupljene krvi, nato pa prižgati cigareto in ožgati meso. , Ni pa še končal svoje prve operacije, ko se je deklica krčevito stresla In zganila. — Ležite mirno! — je za povedal, ko se je dvignila na komoieih in sedla — baš v trenutku, ko se je dotaknil z ustnicami rane. ' V odgovor mu je dala njena ročica zaušnico. Tisti hip je planil deček-Indijanec iz grma In začel zmagonosno poskakovati. Za rep je držal ubito kačo In venomer kričal: — Labarri, labarri! Francis ni rasumSl, kaj pomeni ta beseda in zato je bil pripravljen na vse. — Ležite in ležite mirno! — je ponovil osojno. Niti minute ne smeva izgubiti! Toda deklica je gledala ubito kačo, ne da bi trenila z očesom. Očividno sploh ni mislila umreti, Francis tega ni opazil in se je znova sklonil, da bi isseeal iz rane zaatrupljeno kri. * Samo drznite si! — je dejala srdito. — Saj je le mlada labarri in njen pik ni prav nič nevaren. Mislila sem, da Je strupena kača. V mladosti so podobne labarri. Obveza, ki je zadrževala obtok krvi, jo je zelo tiščala. Pogledala je na nogo in opazila Francisov robec, tesno zavezan nad kolenom. — Ah. kaj ste storili! Zardsla je do uAes. — Saj je bila le mlada labarri! — je dejala očitajoče. — Kričala ste: fctrupens kača! — je ugovarjal on. Zakrila si Je obraz z rokami, toda svojih rdečih, ljubkih ušes ni mogla skriti. Francis bi bil prisegel, da se l/eoncie na ves glas smeje, razun če je dobila histeričen napad. In tu se je Francis prvič prepričal, da ne bo tako lahko natakniti na njen prst saročnl prstan drugega mladeniča. Mobllisiral Je vao svojo zdravo pamet, da bi njegovo srce ne podleglo njeni lepoti in snpeljivosti. Neto je spregovoril potrto: — Vse kaže, da me bodo vaši domači pošteno preluknjali, ker nisem sna! ločiti labarri od strupene kače Kaj če bi jih isvolill takoj poklicati? Ali pa vas morda bolj mika ustreliti me lastnoročno? Tods ona ga nI slišala, ker je naglo skočila •pokoncu in neetrpno teptala s nogo po pesku. — Noga ml Je popolnoma zaspala — je pojasnila smeje. (Dalje prihodnjič.) DORA Maksim (iorkl • > Ikm j«-tirno bolnih. Najbolj muhasti ljudje, ki al Jih morete misliti: ako se dvigne telesna t**m|tt'ratura za dve, tri črte, je bolnik skoro n«-razsoden od strs-hu. pobitnosti in besnosti. Mani jetike ima smsšno last-nost: prav ko hoče moriti, drsži žejo po življenju. To ae kale tudi v poM«Csnl spolni raadrafljl. voati, ki j«* • premijevalen pojav sušire in (aigosto prav pred koncem, ko Je že »mrtl sapisan bolnik trdno prepričan, da bo osdra- vel. Mialim, da Je patolog Struempell Imenoval to atanje "upanje jetlčnlh." Osem takih bol ni km' je stregla v nekem zavodu ns Krimu so-Itarira Dors, bitje, za katero ae ni moglo vedeti, kateri rael pripada. Včaalh se je isdajala sa Kstonko, drugič se Karelko. Govorila js tavrijsko narečje, to se pravi ruski s tartarskim in armenskim naglasom Rila js veliks in debela, toda lahka v nogah; njene kretnje so bile gibčne in urne Imela je dobrodušen konjski obris, ns njenih uatnkeah ae je igral mastsn smehljaj, nekaj od masti tega smehljaja je lešalo tudi v njenih velikih očeh. ki ao imele bervo špenskega bezga. Ako je bila sam »SIJ«na. so postale te tope oč motne, njen pogled Je dobil svin čeno težo. Bila je bres vsake šolake izobrazbe in neumna; posebno neumna prav takrat, ko je hotela biti modra. Bolniki ao jI radi tega rekli, ne ravno salo duhovi-to. "dura** (neumna baba). To pa ni bogvekako žalilo de-belega dekleta in ji ni pregnalo smeha Dors je skrbels ss bolnike kskor mstl sa otroke. Ako so se jetični moški pohotno do-teknili s svojimi eivimi, snojni- mi rokanunjenega toplega, zdravega, bujnega telesa, je mirno a avojo veliko rdečo roko odrinila te potne, bedne roke umirajočih: "Ne lipati! S to nespodob-noetjo si samo škodujete." Z veliko vztrajnoetjo ao se trudili za njo moški ie vseh mogočih dobro živečih stanov: trgovci, podjetniki in neki mračen, težak ribič, vdovec—vse je privlačevala njena groba, mesnata lepota, njena zdrava moč, njeno veaelje do dela, njen ravnodušen značaj; vsakdo je hotel imeti to mirno, blago, človeku podobno bitje, da bi mu delalo za vse življenje. Toda ona se je obnašala napram moškim tako, kakor se vede svoboden, bogat človek, ki natančno ve, kdaj in kako mora najbolje dati nekaj od svojega kapitala. Odklanjala je vae snubce—z istim neumnim, toda pomirjujočim smehljajem, s katerim je poslušala večne želje bolnikov in se s svojih prsi branila njihovih vsiljivih nežnosti. < • ' ' Njej je bilo vroče še ob dnevih, ko je pihal sever ali ko je megla zavila v motno mokroto ta zavod, majhno hišo na hribu, in ko so v suknje in plede zaviti bolniki preklinjali vreme. Ponoči, ko nas je vse spravila k počitku, si je Dora zavila črno ruto z rdečo rožo v kotu okrog glave, stopila ven na verando, padla na kolena in dolgo molila pred mojim oknom in vzdihujoče gledala proti nebu: "O, sveta mati božja . . . Kristus, naš Bog! In ti veliki svetnik Nikolaj! . . ." Liričnih ali pesniških nagnjenj na Dori ni bilo opssiti. Nič ji ni bilo za rože in bila je mnenja,« da delajo samo smeti po sobi. Ko se je neko noč bolnica, ki je hirala za tuberkulozo črevesa, veselila nad sijajem neba in zvezd, je Dora prekinila njeno vzhičenost s besedami: "Nebo je kakor jajčnik." Prišel je deveti bolnik. 6 trudom in težko sopeč je stopal po stopnicah na verando, se trdno držal ograje in rekel Dori: "K*9, trden fant sem jaz? Pravi hrust?" To je bilo hkrati žalostno in veselo rečeno. Smehljajoč se je ogledoval viboko dekle in gledal na vršička njenih velikih prsi. "Oho, vi i» ste v stanju," je hripavo spravil besede na dan in hlastno lovfl sapo. "VI me boste ozdravil*, kajne?" "Seveda," je odvrnile Dora in armensko zategnila besedo. On je imel obraz sove s okroglimi mačjimi očmi, navzdol zavit nos in črne brke; zloben, porogljiv obraz. Od tistega dneva se Je Dora kot začarana vsa spremenila, kar je bilo za nas druge zelo neljubo. Pozabljala je, za kaj smo jo prosili, naše sobe je le površno pospravljala, na pritožbe in očitke je odgovarjala samo z jeznim godrnjanjem in v njenih konjskih očeh se je zasvetil nekak pijen sijaj. Bilo je. kot da je nenadno oglušila in oslepela, vedno je obračala svoje oči proti verandi, kjer je ležal, kašljal in sopihal mali študent Filipov, ki je spominjal na sovo. Vsako prosto minuto je stekla k njemu in po solnčnem zahodu je izginila v študentov! sobi, odkoder jo je bilo težavno priklicati. On pa je umiral. Prav na poseben načfci ae je približeval smrti: smejal se je, šalil, poskušal žvižgati popevke Is operet, pri čemer ga je pa oviral kašelj. Nekaj narejenega je bilo na njem, nekaj kljubovalnega, ako-ro ciničnega, pa to je bilo samo umetno. "Kako vam ugajajo, kolega, vse te bedarije?" me je vprašal in pri tem lietikal s svojimi mačjimi očmi. *Kako vam ugaja vse to: dan in noč. rojstvo, ljubezen, veda in smrt? Kako? Smešno. kaj ne? N' est-ce pas?, kakor pravijo Francoti. Posebno smešna pa je sa šeetindvajset-letnega človeka, kakor sem jas, . .. Dora!" Nekje js zaropotala posoda, ali je bilo slišeti. de se je nekdo zadel ob pohištvo, in potem se je pokazala Dora in s široko odprtimi očmi šakala, knkšna povelja bo imel sa njo U človek. "Moja ljub« slonica, prinesite mi vendar grosdjs. pa hitro pro-•im r je atpovedal in ae potem obrnil k meni. "Skrajno neizobraženo in celo nekako topo bitje P Sovražil je druge bolnike in se strupeno rogal njihovim komičnim stranem. Zato ga tudi drugi niso mogli. Z menoj se je spoprijateljil, ker je bil velik ljubitelj literature. To naju je zbližalo. "Literatura je najboljša iznajdba človeštva," je dejal in si obliznil ustnice a svojim sivim jezikom. "In kolikor bolj je oddaljena od življenja, toliko bolje." * Imel sem vtis, kot da ne umira toliko za tuberkulozo kakor za nekim velikim duševnim pretre-^ som. , Umrl je na devet in šestdeseti dan svojega bivanja v zavodu in fantaziral je še, ko je ležal v zadnjih vzdihljajih: "Fima ... vse svoje življenje . . . samo tebe . . . tebe ljubim . . . vedno, o Fimočka . . Sedel sem na njegovem ležišču ob njegovih nogah, dočim je Dora mračno stala pri njegovem vzglavju. Ihtela je in s svojo veliko roko božala suhe lase umirajočega. Pod pazduho je tiščala neki zavitek. '«aj govori?" je vprašala in se nemirno vzravnala. "Kaj je to: Hvima?" 'To bo dekle ali žena, ki jo je ljubil ali jo še ljubi." "On? Njo? Hvimo?" je vprašala glasno Dora, vsa začudena. "Kaj še, on ljubi mene! Odkar je prišel k nam, je ljubil mene . . ." Potem je spet poslušala Filipovo mrzlično govorjenje, razpr-la oči, si s predpasnikom obrisala poten obraz in mi vrgla zavitek v naročje: i "To je njegovo mrtvaško oblačilo: hlače, srajca, čevlji." In tiho odšla. Cez dvajset minut je študent Filipov nehal fantazirati. Pogledal je zelo reano na črn kvadrat okna na beli steni, vzdihnil, hotel še nekaj reči, kakor se m! je zdelo, pa mu je obtičalo v grlu, in njegovo majhno do kosti izčrpano telo se je mirno stegnilo. del sem po Doro. Stala je na verandi in gledak v nižino, kjer se ni dalo več ločiti nebo od morja, oba sta bila enako temna. Obrnila mi je svoj debel obraz in čudil sem se, ko sem videl, kako temen je. "Mrtev je! Pojdite, oblecite ga, Dora!" » "Nočem." Strgala je z nogo po tleh, kot da hoče pohoditi pljunek. "Nočem," je ponovila. "Takega človeka sploh ne maram videti. Samo poglejte, kakšen je bil! Vedno je govoril, da me ljubi, pri tem . . ." "Pa saj ste videli, da je umiral." "Kaj se to pravi? Seveda sem videla, saj nisem slepa! Za svojih nekaj grošev sem mu kupila še mrtvaško oblačilo. Takoj sem videla, ko je prišel, ah, sem si mislila, ta mora umreti! Saj vsi umro. Toda zakaj me je varal? "Nikdar," je rekel, "nisem ljubil drugega dekleta." No dobro, vzemi, tu imaš dekle . . . Umri mirno, toda varati me ne smeš." Govorila je tiho, kot da sploh ne misli na to, o čemer govori. In nenadoma se je spustila v tak jok, s tako divjo bolestjo, kot da se je polila s škafom vroče vode in se oparila. "Pojdite, Dora!" "Pojdite vi, oblecite ga vi, če ste tak dober človek! Jaz, jaz ne, jaz ne maram. Saj meni vendar ni bil kar tako . „. samo za šalo!" "Jaz ne znam oblačiti mrtvih." "Kaj me to briga! Jaz sem mu pa samo tujka." "Da, toda zdaj je mrtev," "Kaj se to pravi? Ne govorite mi več o tem, ne maram ga videti. Ne varaj . . ." Ko sem potem oblačil mrtvega Filipova, sem slišal tih, toda pretresljiv jok.' Pohitel sem na verando. Človek ima včasih tako posebno vroče, divje solze—take solze je točile sdsj Dora, medtem ko je klečela na kolenih in s glavo glasno butala ob ograjo—jokala je in tulila, vreščala In vpila nesmiselne. nenaravne besede: Ti moja žalitev .. . moja gro-sa ... moj mali . .. otrok, nepo-sabljeni ..." V hribih Manica Bog daj, Liza, Bog daj! Presneto utrudi in zaaope Človeka! ta razdrapana in strma pot do vas! Hribovci ste reveži, prav zares, reveži ste!" "Mati, nikar naa preveč ne milu j te. Tu gori na hribih imamo najboljši zrak, prahu nobenega in še kaj drugega hudega tudi ne. Zdravi smo kakor ribe in po naših potih, najsi bodo še tako robate, skačemo kakor srne!" "Tako govoriš zdaj, ko si mlada in močna. Ko pa prideš v moja leta, oj, tedaj boš na milo gledala tja doli po dolini, toda — prepozno bo, dekle! Saj pravim, sreča te išče, odloči se! Danes sem zadnjič tu glede tiste zadeve, da veš! Skoda mojih nog!" "Mati, če ste prišli zastran tistega, potem je res škoda. Ce ga ne maram, potem je pač vsaka pot zaman!" "Oj, ti prevzetnica, ali prav za prav neumnica si, pa še kakšna! Res je mož nekoliko v letih, je pa zato tembolj pameten. In bogat, bogat! . . . Denarja je prinesel iz Amerike, da lahko kupi vso vašo vas. Pa je ne mara, čemu neki! Saj je doli ob mestu sezidal hišico, ki je kakor škatlica, okrog nje pa vrt, lep kakor sam pargdiž. Saj pravim, nebesa bo imela, katera ga vzame!" "Ej, mati, če je tako bogat, pameten, dober in ne vem, kaj še vse, potem mu res ne bo težko izbrati si ženo tam doli kje v njegovem obližju, ne pa tu v naših čereh!" "Ne samo ene, deset na en prst, samo Če jih hoče! Toda on je videl tebe in na oko si mu bila všeč. Potem je pa še pozve-del, da si pridna in poštena, pa mu je bilo dovolj. Za denar mu seveda ni mar, sam ga ima na pretek. Naročil mi je, naj te vprašam. Samo besedo reci, in jutri te pride snubit!" "Ni ga treba, mati!" "A tako! Potem je pa že res, da ti je sosedov Martin, ta ne-roda, ki niti ni prave pameti, zmešal betico. Potem ti ni pO* magati. Prav je, da trpiš in garaš vse življenje! Pa zbogom!" « Med tem pogovorom, ki sta ga imeli stara Potovka is doline in krepko, zdravo hribovsko dekle Liza, je pa tamkajšnja soseda, priletna Rotarica, bodrila svojega sina: "Martin, le pogum! In tako lesen nikar ne bodi! Sicer sem z Lizo že jaz vse potrebno govorila in bom še, toda vprašati jo moraš tudi ti sam, že zaradi lepšega, veš!" Sin, velika in trščata neroda, zagode: "Saj je čas, mati!" "Le obotavljaj se, le! Da se ti na vse zadnje res omoži. Rav- » boif-t«» iS *** M»rU„ ¡zn„v, * •n je «dovoljtu to Zvtiet p« «... , g'eanr ^ : pospravljanju peni* h "Oho, Martin, uklU. al??"0 Pa * t* Kakor bi bil vpraša • HW. ae fant neka^r* sto zaobrne in vri^j* ček, kjer se »uši koru* tišči v žepih in pUho r* "Koruze imate pa DrJ] ruze!" ''Se več jo je pri Vtt-smeje dekle. "Za koruzi sploh dobra letina." Martin se za hip ozre» nato pa urno povesi oči k Široki obraz se mu zalij«, jo in v silni zadregi jeclja davi: ^ "Liza! Naša mati pnvi bi se — da bi se - m¡«j™ la!" 1 "Hahahaha," se vnovii a je dekle. "Tako ao rekli,, Kaj pa ti, Martin, rečei na "Meni je prav, kaj bi t "No, potem se bomo pt menili. Sedi malo, sedi, d« spanja ne odneseš!" "Veš, Liza, vse drugo i z našo materjo pomeniti! moram domov, da pogledi k živini. Pa lahko noi!" In že je snubač zuntj vrati, kjer se globoko odd Saj je padlo nocoj z nji pleč veliko breme, ki ga tednov težilo. "Oh, oče, kako je bojei", ži tisti večer Liza svojemi tu. "Cim bolj je bojei, tem boš živela z njim", jo po oče. "Glavno je, da je fao den. On je vse kaj drugig kor pa tisti napol škric Uub lini. Martin je trden kme lik gruntar, naš sosed in i smo drug drugega. Res je malo bolj počasnih misli, i jemi, dekle, da bo on velika ši zate kakor pa kakien pi nec! Ta možitev je dobi če boš pametna, boi gosp la grunt in Martina!" « Se tisto jesen se je Lis možila na Martinov grunt In danes Liza pridno |W ri in gospodinji na svoji no mačiji, zadovoljna s svojis žem, ki malo govori, veliko v vsem se pa pokori ukf svoje žene. Usten lo and Advertiu PMJNDECH'S TUMBU» Folk Song» and * Tamboritea Orth* Station WWÁI, 1**7 MS 8. Clark Chimgt — naroČite si dnevnik prosvei Tejs kirn tfopa IL isias feonvsatfjo so lahk» ssvoN sa M* . oioa, irs, tot Itlrt s* pot «osee b oso Mtail^' Jsl rrcavste sisns is ess sash* as ass« ai a«Som J* isaaisCaCas. Km pa M fto pleiaj« pel oo-sn«* M es Hm te priMs k MeWsL 1W«i m*k\ si proirsg ss ~ ... A"*"** n ...CL*-*—*' Wee i................«.'