j, prBxoikor-
d daily «««P1 s*tur4ayi'
SirUy, »od Holidays.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški In uprav* lik i pro* tort: 2M7 South LawnSal* A v»
Office of Publication S067 South LawndaU Ave. Telephone. Rockwell 4904
.tkaexxxl

■ Jimui 14. IMC, «I UM Um A* «f Oue«»— «rf March t. liti
CHICAGO, 1LU PONDEUEK, 17. JULIJA (JULY 17), 1939 Subscription »6.00 Yearly ftTKV—NUMBER 137
Acceptance far mailing at apacial rate of poatare provided for to aactloo 1108, Act of Oct a, 1917, authoriied on Juaa 14, IUI.
lovna pogajanja med rudarsko «jo in operatorji v Harlanu
Federalni justični department odredil preia-kivo bitke, v kateri je bil eden rudar ubit in pet drugih oseb ranjenih. Državni miličniki zastražili okrajno jetnianico, v katero ao bili odvedeni rudarji po izgredih. Lewis napadel foverner ja Chandler ja, ker je podprl magnate v boju proti rudarski uniji
,jui, Ky., 15. jul.—Repre-ntje stavkujočih rudarjev, r unije UMWA, in organi-premogovnih operatorjev [JTdanes aestali na konferen-I* Knoxvillu z namenom, da njo konflikt v okraju Har-Konferenco so sugestirali elji devetnajstega rudar-j distrikta UMWA in W. T. jtitigham, predsednik Harlan Bty Coal Mine Operators l je «prejel sugestijo. Ti je prva konferenca med ru-Iji in operatorji od 9. junija, I ho se pogajanja razbila, ker hji niso hoteli podpisati po-s provizijo o zaprti delavci. Obnovo pogajanj je urgi-. Frances Perkins, delavska niča, v telegramu, katerega dala obema v konfliktu za-iiima grupoma.
Ky.. 15. jul.—Sem sta ela dva uradnika federalne-junticnega departmenta, da eta in ugotovita vzroke kr-i bitke med rudarji, člani u-UMWA, in državnimi mi-liki, katere je governor iler poslal na pomoč pre-ttvnim kompanijam, ki no-podpisati pogodbe z rudar-»unijo. Preiskavo bitke, v ka-¡JM.il es rudar i<web, med temi stotnik John rry, pa ranjenih, je zahte-John L. Lewis, predsednik rske unije UMWA in Kon-industrijskih organizacij, tvni miličniki so zastraži-krajno jetniinico v Harlanu, iri se nahajajo rudarji, ki (bili aretirani po bitki. Areti-W je bilo 223 rudarjev, toda [je bilo izpuščenih proti poro-Za druge, ki so v ječi, bo žila poroštvo rudarska uni-
larji, med katerimi je tudi
*	Titler, tajnik-blagajnik najstega rudarskega dis-■ UMWA, so bili aretirani
ni v zapor na obtožbo za-i" hujskanja k izgredom. ■8. Golden, odvetnik in na-obrambnega sveta rudar-"nije, bo skušal dobiti Tit-iz ječe.
'Hiam Turnblazer, predsed-rudarskegu distrikU UM-^ i* bil tudi obtožen zarote.
*	"ahaja v Washingtonu, ,r J* šel, da nastopi pred J*nim odsekom. Njega so «K. da je h svojim govora rudarskem shodu, kaU-
*	je udeležilo 1K00 ljudi, 1*1 izgrede.
P"»vi v svojem apelu ¿Milnega tajnika Murphy-J* governer Chandler po-ViM' milit nike na pomoč v boju proti uniji,
*	uje, ker so mu U in «tij« CIO odrekle podpo-
šmarnimi volitvami v J»yju zadnje ,mletje, ko je ™ * lvefn««» senator-
hnHL. *nMtor*u Barkleyju. ^ r J* «Jfovorll na obdol-alT Jp *mešna in brez vsa-Governor je tudi u-'^»¡■u in mu očita), da " [irudnikom rudar-
Harlii,,u. "ki iZZiva.
■■»Mete.
Novi izgredi v Minneapolisu
Stavke pri relifnih ' delih nelegalne
Minneapolis, Mlnn., 15, jul.— Ena oseba je bila ubiU ih štirinajst ranjenih v spopadu med delavci, ki so zastavkali pri projektih WPA, in policijo. Ta je bila že druga krvava bitka, odkar so delavci zastavkali v znak protesta proti podaljšanju delovnih ur brez zvišanja plače.
Policija je rabila,količke in plinske bombe v navalu na množico 4000 stavkarjev. Žrtev napada je postal Emil A. Berg-strom, katerega je neki policaj udarH po glavi in ubil.
Llnus Glotzbach, načelni državne administracije relifnih del, je po bitki odredil ustavitev dela pri vseh projektih WPA v Minneapolisu, governer Harold E. Stassen pa je pozval voditelja s ta vikarjev na konferenco v St Paulu e namenom, da pre-
nove KOTTTnitve.
jWLL hrufl n ril- I"
Waahington, D. C., 15. jul.— Predsednik Roosevelt je označil stavke pri relifnih projektih za nelegalne v razgovoru z reporter j i. "Nihče ne more stavkati proti federalni vladi," je dejal predsednik. Slično izjavo je prej podal Frank Murphy, načelnik federalnega justičnega departmenta.
nacijev
obsojen
jul. - Dr.
/.ander, Vodjll ^^
na obsav-"Poznan za aktiver *notf«Ji mir in leto zapo-iJ' ,H ustanoviti ««fcUturo v Švici.
Nemški diktator študira astrologijo!
Zvezde napovedujejo mogočno Nemčijo
Berlin, 15. jul. — Visoko naj hribu Kehlsteinu, ki se dviga 6000 čevljev nad morjem v bavarskih Alpah, Itudira Hitler astrologijo. Na tem hribu so postavili nov observatorij zanj. Z zvezdogledstvom se Hitler ne u-kvarja za kratek čas, temveč smatra to za resno stvar. On i-ma že leta tesne zveze z zvez-dogledi in drugimi larlatani, "ki čitajo zvezde in potem napovedujejo bodoče dogodke."
Hitler ne zaupa slepo nobene-mu in iz tega razloga je začel sam resno Študirati astrologijo pred nekaj meseci. Svojim poslanikom v tujezemstvu je naročil, naj mu preskrbijo vse knjige, ki jih morejo dobiti, o astrologiji. On je hotel dobiti predvsem stare knjige, ki opisujejo in pojasnujejo ta predmet. Zdaj Ima že veliko knjižnico.
On sam analizira in tolmači gibanje zvezd, potem pa to primerja z zaključki svojih "vešča-kov". Identiteta teh le ni znana, dasi mnogi vedo, da ti igrajo veliko vlogo v nemlkem življenju in da so jih naciji upregli v svoj voz.
Astrologi in ljudje, "ki znajo čltati iz dlani/' ter lobanjeslovci (frenologi) kooperirajo a Hitlerjem, ki je politik in kot tak dela zaključke. V kako velikem obaegu ti ljudje vplivajo na diktatorja, je predmet ugibanja, toda oni, ki poznajo Hitlerja, trdi-Jo, da on ne pod vzame nobenega odločnega koraka, kadar napovedi iz 'Vitanja" zvezd niso
Španija ostane nevtralna v vojni
Pogajana glede izpustitve ameriških ujetnikov
Lisboas, Portugalska, 15. jul.
—	Tukajšnji list Diario de No-ticias je objavil razgovor, ki ga je imel njegov poročevalec z generalom Francom, španskim diktatorjem. Franco je dejal, da se Španija ne bo zapletla v vojno, če ne bo ta ogražala njenih Živ-ljenskfh interesov, temveč ostala nevtralna.
"Ne verjamem, da bo vojna izbruhnila," je rekel Franco. "Nobenega problema ne vidkn, ki as ne bi dal rešiti na miren način. Vojna zaradi Gdanska bi bila neumnost. Poljska ne bi i-mela nobene koristi od vojnem Ako bi v vojni zmagala os Rim-Berlin, bi bila Poljska uničena. V nasprotnem slučaju, ako bi zmagale zavezniške države, Ibi Rusija pograbila izgubljene polj-rike teritorije. V vseh slučajih bi bila vojna usodna za Poljsko."
Diktator Franco je v razgovoru rekel, "da novi španski režim ni pod kontrolo Nemčije in ne Italija."
San Sebaatian, Španija, 15. jul.
—	Aamtfiko poslanstvo j« naznanilo obnovitev naporov glede izpustitve ameriških vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v španskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Pogajanja s fašistično vlado se bodo pričela v pon-deljfk.
V ječah je 21 Američanov, ki so se borili na strani lojalistov v civilni vojni. Najbolj znan med temi je Harold Dahl iz Champaigna, III., ki se nahaja v vojaškem zaporu že od septembra 1. 1037. Sedemnajst ameriških ujetnikov je bilo izpuščenih, odkar je bila civilna vojna končana.
Dahl je bil obsojen na smrt pred fašističnim vojnim tribu-nalom, pozneje pa Je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Franco ga je pomilostil na apel, ki ga je prejel od njegove žene. Dahl je bil ujet, ko so fašistični letalci sestrelili njegovo letalo.
Eksplozija ubila devetnajst rudarjev
Providence, Ky., 16. jul. — Eksplozij» plina v premogovniku Ruckman Coal Co. zadnji petek je ubila devetnajst rudarjev. John Daniel, državni rudniški inšpektor, je dejal, da je bilo »8 rudarjev v rovu, ko se Je pripetila eksplozija. Sest izmed teh se je rešilo in Daniel upa. da so ostali še živi in da jih bodo rešili. Žene, otroci In sorodniki rudarjev so se zbrali ob vhodu v premogovnik, ko se Je razširila vest o nesreči. V Providencu je bil takoj ustanovljen odbor, ki Je izdal apel za prispevke v pomoč družinam žrtev. Med ubitimi rudarji je bilo sedemnajst ože-njenih, ki so zapustili žene In otroke.
ugodne. Ob dnevih, "ko zvezde ne kažejo sreče," Hitler ne bo potoval t letalom.
Diktator verjame astrologom, ki napovedujejo, da bo Nemčija posula najmogočnejša država na svetu. TI dalje napovedujejo tudi sodelovanje s sovjetsko Rusijo. Kadar bo kooperacija popolna. bo tej sledil polom imperija Velike Britanije. Nemčija bo potem posula vsemogočna država, v kateri bodo ljudje žl-veli v sreči In blagostanju . . .
Zadnje vesti
CHICAGO.—Unija klavniških delavcev (CIO) ae pripravlja na uplošno aUvko as slučaj, da laat-nlki klavnic odbijejo pogodbo. Tako je izjavil John L. Lewis na sinočnem shodu v Chicaga.
BERLIN. —Die Frankfurter Zeltung, ki Je v oljih stikih z nemškim zunanjim uradom, piše, da edina država poleg Nemčije, ki ima pravico zanimati ae za Gdanak, je aovjetaka Rusija. Llat poziva Anglijo, aaj to pove Poljaki.
LONDON.—Anglija zdaj pro-ducira 500 bojnih letal mesečno in kmalu bo doaSgla in pretekla zračno bojno alio aacijskc Nemčije.
ZAGREB, HRVATSKA.— Okrog 60,000 Hrvatov je včeraj korakalo v vojaški formaciji mimo doma voditelja drja. Vladi-mirja Mačka ns njegov 60-1 rojstni dan. Maček je na belem konju opazoval parado. l'o vsej Hrvatski ao lunetje a kresi, umetnim ognjam in a plea! na odprtem alavlll rojstni dan svojega vodje.
Trst postane nemško pristanišče
Nacijsko prodiranje proti Jadranskemu morju
Pariz, 15. Jul.—Tukajšnji list Excelsior je prejel poročilo iz Švice, da je IUlija dala tržaško luko v najem Nemčiji za deset let. Poročilo je poslal Jean Pierre Diax, dopisnik Uga lista, v St. MoriUu, Švica.
"Dobil sem informacije, ki bodo, če bodo pojfjene, povzročile senzacijo," pravi dopisnik v svojem poročilu. "Nemčija bo dobila v najem tržaško pristanišče in zgradila tam pomole, pomorsko in leUlriko bazo. Nemčija že gradi v Trstu različne projekte. To mesto je posulo mrtvo, odkar je Hitler okupiral Avstrijo in Češko Ur Moravsko. Uradna sUtiatika kaže silen padec pomorskega prometa v Trstu in kot iUlijsnska luka nima nobene vrednosti. Vsa trgovina Je bila po Hitlerjevi aneksi j i Avstrije transferirana v Hamburg in Trst izkazuje padec prometa več milijonov ton. Vse to potrjuje priznano dejstvo, da je Nemčija posUla že sila ob Jadranskem morju in v Sredozemlju."
Trst, bivše avstrijsko mosto, ki ima okrog 230,000 prebivalcev, je dobila IUlija po svetovni vojni. Takrat ni bil samo važno pristanišče, temveč tudi industrijsko mesto z jeklarnami, ladjedelnicami, čistilnicami o-Ija, kemičnimi in drugimi tovarnami. Pred svetovno vojno Je bil Trst glavno pomorsko središče avstro-ogrnke države. Več sto ladij je vzdrževalo promet med Trstom In zunanjim svetom. Vest Iz zanesljivih virov pravi, da Nemci kontrolirajo del pristanišča že všč Ud nov.
Pojasnjeno je bilo, da iUli-janske avUriUU nimajo v Trstu nobene besede. Kontrola je v rokah nacijske tajne policije (GesUpo). Iz tržaške luke od-hajajo nemške čete v Libijo, iU-lijansko kolonijo v . Afriki. TransporUcija nemškega vojaš tva v to kolonijo je v skladju s provizijami nemško-iUHJanske-ga vojaškega pakU, ki določajo miliUristlčno kooperacijo med Arimvmmm v ofenzivnih in defenzivnih akcijah.
Američanka izgnana iz Italije
Rim, 15. Jul. — Barbara Rode iz Chicaga Je Informirala ameriškega poslanika v Rimu, da so policijska uvUrii« U odredile, da mora zapustiti lulijanako Tirol-I »ko, kamor Je prišla kot. turistka. Ta leži ob Brennorskem prelazu, kjer Je meja med Italijo ln Nemčijo. Dve drugi Američan-1 ki. Dorothea Watts in njena mati, bosU morali tudi zapustiti Tirolsko.
ANGLESKO-FRAN-COSKO POSOJILO POLJSKI VLADI
Visoki stroski angleškega oboroievanja
MANEVRI BOJNE MORNARICE
London, 15. jul.—Tu je bilo naznanjeno, da bosU Velika BriUnija in Francija dali poao-jilo Poljski v vsoti $82,500,000, da bo lahko držala veliko armado pod orožjem in kupovala o-rolje in bojni maUrial. Napoved ae glasi, da bo zadevni dogovor kmalu sklenjen. Poljaka je zaveznica Velike Britanije in Francije.
Neka vest pravi, da bo Anglija dala Poljski tudi kredit v vsoti $40,000,000 za kupovanje o-rožja in municije od anglelkih tovarnarjev. Poljska finančna komisija, kateri je načeloval A-dam Koc, je hotela dobiti posojilo $800,000,000 od Anglije, toda vsoU je bila po pogajanjih znižana. Koc je odpotoval nazaj v Varšavo, da tam dobi nadaljnja navodila.
John Simon, finančni minis-Ur, je naznanil, da bo Velika BriUnija potrošila $3,416,400,-'>00 za ojačanje oborožene sile na suhem, morju in v zraku. Prvotno je bila določena vsoU $2,-714,000,000 v U svrhe. Simon je dejal, da bo vlada iskala notranje poaojllo.
Velika BriUnija potroši zdaj deset milijonov dolarjev dnevno za jačanje svoje oborožene sile. Admlraliteta je naznanila velike manevre bojne mornarice, ki se bodo vršili v avgustu in sepUmbru v zalivu Baymuth. Ti bodo presegali vse, ki so se kdaj vršili v mirnem času.
Dalje je bilo naznanjeno, da je Anglija; pozvala nadaljnje rezerviste pod zasUvo. Med U-mi je 80,000 članov regularne vojaške sile, 30,000 miličnikov, 150,000 članov Uritorijalnc armade in 16,000 mornarjev. Vsi ti so služili več let v armadi in mornarici. Manevrov bojne mornarice se bosU udeležila tudi premier Chamberlain in kralj George,
Japonski napadi izzvali protest
Moskva poroča o veliki zmagi
Peking, KiUjaka, 15. Jul. — Ameriški poslanik je naslovil o-ster protest Js|M>nskemu poslaniku glede leUlskih napadov na lastnino ameriških državljanov na KiUjskem. Japonski letalci so vrgli več bomb na ameriško misijonsko postajo v Cangtehu, provinca Hunan, In na ameriško bolnišnico, ki Jo vzdržujejo flominikanci v Kienlngu. Bombe so povzročile veliko Škodo.
Moufcva, 15. Jul. — Uradni komunike se glasi, da so ruske čete odbile dve ofenzivi japonskih In mandžukujakih vojakov na ozemlju pri Zunanji Mongoliji. V bitki je padlo čez dva tisoč japonskih vojakov, 8500 pa Je bilo ranjenih. Ruske In mongol ske izgube uo znašale 2(13 ubitih in 653 ranjenih.
Rusko poročilo dalje pravi, ds so bili Japonci pognani z ozemlja ob reki Kalki in da je v rokah ruskih in mongolskih črt. Ruski in mongolski letalci so u-ničili 61 Jsporiskih M nI h letal v bitkah od 5. do 12. julija, ujeli 254 vojakov In zasegli 70 stroj nih pušk, 15 oklopnih avtov, štiri Unke in veliko zalogo dru gega orožja, sami pa ao izgubili enajst leUl. Od 12. maja do 12. julija so Japonci izgubili I HI» iiojnih leul, Rusi in Mongole! pa 62.
Domače vesti
Oblaki
Chicago. — John Brackett z ženo iz PitUburga, Kans., je 14. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Vesti hi Calumeta
Calumet, Mich. — Pred nekaj dnevi je naki avto podrl v Dodge-villu motocikelj, na katerem sta se vozila l^eo Cop in Jos, Zorič. Čop je bil Uko težko pobit, da so ga odpeljali v bolnišnico, do-čim je Zorič dobil le lahke piv Ikodlie. — Dne 8. julija se je John Vertin ml. oženil z Mary Rotenbach iz Hancocka. £tnin je sin pokojnega Vertlna od tvrdke Vertin Bros. — V Meno-mineeju sU se poročila John Majerle in, Katarina Skorija.— Mnogo röjakov in rojakinj iz DetroiU In od drugod je te dni na obisku v Calumetu.
Veatl lz Penne
Strabane, Pa. — Rose Kralj se nahaja v General HosplUlu v Canonsburgu, kjer se je morala podvreči operaciji na vne-Um slepiču. Prijatelji jI žele hi-trega okrevanja.
Clevelandake veatl
Cleveland. — Dne 13. t. m. ju umrl Anton Zakrajšek, star 34 let in rojen tu. Zapušča luno, maUr, brata in pet sester.
Spet aamomor
Eveleth, Mlnn. — Martin Mu rolt, sUr 83 let, su ju 1U. juliju ustrelil z revolverjem. Vzrok ni naveden, niti ni v poročilu povedano, odkod je bil doma. Tu zapulča nečaka Lavtina. Pokopali so ga v petek s katoliškimi obredi.
"Slovenski dan" v Pltdbiurghu Je bil Hearatov dan t
Chicago. — Člani SNPJ v Pittsburghu, Pa., so poslali u-redništvu Prosvete in gl. Ujni-ku po eno številko Hearstovega Sun-Tclegrapha z dne 8. Julija, ki z debelimi naalovi poveličuje "slovenski dan", kaUrega so priredili slovenski komunisti in katoličani. Obenem je U Hear-stov list prinesel na prvi strani široko sliko, na kateri se svetijo voditelji "dneva", namreč komunist Spoler, katoličan Deč-man, dr. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ in Paul Klun. Ta ŠUvilka Hearstovega listu Iz PitUbur-g ha bombastično piše, da se pričakuje v West View; parku 10,-000 Slovencev, ki so člani 270 podpornih drušUv v za pad ni Pennsylvanlji. Nadalje Je rečeno v tem Hearstovem listu, da je odbor "dneva" izjavil, da so "Slovenci tamkaj izgubili svojo identičnost kot Slovehcl in »daj so zliti skupaj z velikim ameriškim narpdom, kaUrega so pomagali ustvariti . . ." Plttsbur-ški komunistični Naprej Je v svoji zaiinji ŠUvilki posnel glavni naalov lz U številke Hearstovega Hun-Telegrapha, ni pa še jMM«ne| široke slike, na kateri so ki- pustili "namalati" vodiUljl "dneva". Br. Anton Zornik iz llerminieja Je zadnji petek poročal v Pros vet i, da so na priredbi na debelo prodajali to številko Hearstovega lisU. Hearst se Ju torej dobro "okoristil" s tem "dnevom" In obratno so se vodiulji komunistično - katoliškega "dneva" poslužili Hearstovega tiska — o kaUrem so sami fe neštetokrat poprlčall, da je fašističen I
OFENZIVA PROTI ŠP10NAŽI V FRANCIJI
Dva angleška letalca se ubila
Hongkong, 15. Jul. — Dva angleška vojaška letalca sU se u-bila, ko je leUlo treščilo v tukajšnji zaliv. Nesrečo Je povzročil pokvarjen motor.
(Japonsko poročilo Je v koi fllktu t ruskim. To pruvl, du so Japonci ta sedli sporno ozemlje na vzhodni strani reke Kalke \> bitki, v kateri so bili Rusi 1«. Mongole i poraženi. Poročilo do-sUvlja, da so bile glsvrt« bitks Ob m«jl končane.)
Dva časnikarska mag-nata aretirana
IZGON HITLERJEVEGA AGENTA
Pariz, 15. jul.—Premier Dala-dier in člani francoskega armad-nega ŠUba ao naznanili ofenzivo proti šplonali v prilog nacij-rtki Nemčiji, ki se lahko pri-merja kampanji, katero je vodil Georges Clemenceau proti defi-tizmu v času svetovne vojne.
Dva prominentna časnikarska direktorja In neki častnMc Francoske častne legije so bili le aretirani, Louis Aubln, član uredniškega štaba lisU Le Temps, In Julien Poirer, upraviUlJ lisU U Figaro, sU bila odvedena v vojaško jetnišnico Cherche Midi.
Aubln ln Potier nista bila a-rnlIrana snmo na obtofla», dn hU prejemala donar o<l nemške vin de za širjenje propagando, t«m več tudi zaradi Špionaže. Poročilo se glasi, du sta priznala krivdo po sretscljl. T« je bila «sire jena potem, ko {e vojaška proti-tpionska služba odkrila, «tu Nemčija financira propagando, Apio-uužo in sabotažo. Dalje Je od krila, du sta dve uumšlt! prlii-cezi zpleteni v špionsko afero. Obe sta snani v Evropi In Ameriki. Ena je bila še izgnana iz Francije.
D\a Ncnica, kitlot ili Imeni ue nista bili objavljen), sta bila u rotirana In «stvedeua v vojaško jutnišuico. Govorice širijo, da je policija aretirala veliko število drugih, toda U še niso bile potrjene. List Oeuvre, kJ ima tesne alike i vlado, napoveduje nadaljnje aretacije.
Aretacija Aubens Je iizvala šeniaeljo. List Temps so smatrali za napol uradno glasilo frncosku vlads. Ta Je bil tudi edini, ki nI objsvll poročila o aretaciji svojega urednika in odkritju špionaže.
Neki agent dlkUtorJs Hitlerja in zunanjega ministra Rib-bentrops, ki Je Igral važno vlogo v organiziranju špionaše ln nacijske propagande v Franciji, je bil le izgnan il detele. Naloga tega agonU, ki ss pile Otto Abetz in se Js sukal v francoski vil j i družbi, js bila, da pridobi vplivne Krsncoze za politiko "pomirjanja". Zdaj Je bilo naznanjeno, da Je policija uprizorila že več navalov na sUnova-njs članov špionskege krožka ln zasegla veliko količino propagandnega materiala.
Roosevelt opozarja na vojno nevarnost
Revizija nevtral-
nostnega zakona
Washington, D. C? 16. Jul. — Predsednik Roosevelt je včeraj naslovil kongresu kratko poslanico. v ksterl o|H»«arja na vojno nevarnost in zahUva od kongresa, naj revidira nevtralnostnl zakon v sedanjem zasedsnju. To nsj stori v interesu miru In ame-rlške nevtralnosti Ur zaščiU.
V poslanici omenjs akcijo se-natnegs odseka, ki Js z dvsnsj-stimi proti ensjstlm glasovom odločil, da a«' vprašanje revizije zakonu nevtralnosti odlotl do prlhodnjegu zuaedanjn kol gru-«a. V <«vojo poslank i je |<>ed-«( dn'k uključit i ud i deklaracijo dnUviitfuu Ujiiiku II i 1 -« dn> m« ra biti zakon amend» »n v tum zasedanju, Kooaevell »i'u.1, da se poginoma strinja s Hullovo deklaracijo. Ta dekUraciJa ur-gira preklic provizije glede em-barg u na izvoz ameriškega orot-I ja v vojno zupleUolm državam.
Newyorskß razstava
Ivan Molek
Glasovi iz
naselbin
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNINA M.OVBNSBB NABOONS
rODroMNB JBONOTB m rf ili »■ml** bf ib* sw«m« Ultimi ImM S»
PBOHVETA
bl'-b u. l«w«4«u a»«., ommb*. MBMBBB Or TBI fKDBBATB» I
Louis Lavrich, Aurora, 111. 25c, SSPZ 60, Pueblo, Colo, $ 1, SNPJ 315, Canton, 0. $2, SNPJ 119, Waukegan, 111. |245, SNPJ 48 $1, Zapadni junaki št. 4, Midvale, Utah $2, SNPJ 96, Livingston, III. fc&fcV 17 $2, SNPJ 295, Bridgeville, Pa. $1, Josephine Slapnik, Milwaukee, Wis. $2, JBKJ 87, St. Louis, Mont. $1, Slovenian Labor . Auditorium, Cleveland, O. $2, SDZ 28, Cleveland, 0. $2, SNPJ 170, Cuyahoga Falls, 0. $1, SNPJ 140, Brooklyn, N. Y. $2.60, Sveti Josip HRPD $1, SNPJ 614, Collinwood, O. |1, SNiPJ 562, Barton, O. $1, Andy Kalcic (nabiralec), Kellogg, Idaho $1, Anton Grllcic, Kellogg, Idaho $1, Gust Pesku-lich, Kellogg, Idaho t1.
Po 50c (Kellogg, Idaho): Dan Domijan, Joe Krasevec, John Bi-tunac, Sam Racich, Pett Badrak, Dane Basich, Steve Crljen, Tom Zoricich, Joe Brozicevich, Joe Stralovich, Mike Malanovich, Martin Grgurich.
Po 25c (Kellogg, Idaho): John Pavelich, Ray Tanich.
Skupaj nabranega do 3. julija 1989 1472.85.
Vincent Coff, tajnik,
Matt Petrovich, blagajnik.
"Katoliška" zmaga gre v klasje
Frankova "katoliška" zmaga v Španiji, za kakršno jo je označil "protifašistični" papež Pij XII., je z vsakim dnevom klavemejša.
Ne samo to, da se smrtne In divjaške zaporne obsodbe republičanov (socialistični vodja Julljan Besteiro je bil pred nekaj dnevi obsojen v 80-letni zapor, ker je "podpiral vstajo" — kakšno vstajo, saj je bil vendar general Franko vstajnlk?) nadaljujejo dnevno, pač pa katoliški zmagovalci sami dvigajo nož drug proti drugemu.
Poročila, ki zadnje dni prihajajo Čez špansko mejo v Francijo, vedo veliko povedati o notranjih nemirih v Frankov! državi. Krvavi spopadi med karlisti (monarh isti) in falangisti (fašisti) so na dnevnem redu v Andaluziji In Kataloniji; oboji so Frankov! katoliški bratje, ki so pripomogli do uničenja demokratične republike in so bili deležni papeževega blagoslova.
Diktator Franko ima veliko sitnosti z zavo-jevanimi strankami, ki rešujejo medsebojne spore z bodalom in kroglo. Ne more jih pomiriti in potrebne so bile posebne in ostre policijske odredbe v središčih konflikta.
Na drugi — kakor poročajo — še ni Franko zatrl republlčanskega gibanja v rudarskih o-krožjih Asturije in med katoliškimi Baski. Republičani, kolikor jih je še na prostem — Franko ne more aretirati in zapreti volike večine španskegu ljudstva — delajo sabotažo Fran^ovi vladi na vseh koncih in krajih in ponoči uprizarjajo napade na fašisično gardo.
"Katoliška zmaga" na Španskem še dolgo ne bo nobena zmaga.
S pota
Ko poročam iz Minnesote, naj omenini, da ae koncem julija za nekaj dni mogoče podam drugam. Omenim naj tudi to, da sem prejel mnogo vprašanj iz Ljubljane in raznih krajev A-merike glede moje zgodovinske zbirke. Obljubil sem odgovoriti, toda moral sem odložiti radi zdravstvenih ozirov, kmalu pa bom vsem javno odgovoril. Že sedaj pa naj toliko povem vsem onim, ki so me vprašali, če prodam zgodovinske reči, da jaz nimam ničesar na prodaj. Nisem zbiral zgodovinskih reči nad 40 let za kakšno kupčijo, marveč za zgodovinski arhiv. O moji zbirki torej kasneje odgovorim.
Povem naj tudi* da se še vedno nahajam v bolnišnici St. Mary's v Duluthu, da si zdravje čim bolj utrdim. Ce kateri rojak kaj želi od mene, naj mi piše in ga bom počakal ob prihodu sem. V bolnišnici vidim žalost in veselje. 2alost onih, ki trpe na raznih boleznih, veselje pa onrh, ki veselo zapuščajo sicer dobro bolnišnico. Toda kdor je dolgo v bolniški postelji, on ve kaj in kje je.
Te dni je zapustil bolnišnico mlad rojak E. Palčar in odšel na Ely. Bil je tukaj več tednov. V isto sobo je prišel drugi Slovan po imenu Mirkovich iz Hibbin-ga. S solznimi očmi me je te dni ogovoril Joe Težak iz Virginie. Povedal mi je, da se tam zopet nahaja njegova sestra iz Sun-dayja, Wyo., omožena Kapus. Zadnjič je bila operirana, zdaj pa je tukaj radi zastrupljenja. Bridko je plkkal, ker zdravniki pravijo, da je neozdravljivo bolha. Toda čez par dni se jI je stanje ieboljšalo in zdaj je zopet veaelje.
Zadnjič sem omenil svatbo agilne članice ftNPJ mrs. Mary Smoltz is Chisholma. sedaj poročena s Antonom Leničem Iz Eveletha. Povedal sem, da sta me ienln in nevesta pripeljala s svatbe v Duluth, nakar smo se odpeljali proti lepemu prvaške-mu mestu Cloquetu in k indijanski naselbini ob reki 8t. Louis. IV) mestece ima zanimivo in tragično sgodovino Pred 26 leti gs je požer popolnoma uničil. In da ga vidite sdaj. kako je lepo.
Ko sem ženinu in neveati pripovedoval, da sem bil pred požarom tam lil o zgodbi Indijao* (Deli« aa * strasM
Se nekaj o tretjem terminu
Mi nimsmo nobenih predsodkov proti tretjemu predaedniškemu terminu kot takemu. Tradicija proti tretjemu terminu, katero naglašu-jejo patentirani ameriški patriotje, se nam zdi smešna in reakcionarna. Nobena stvar ne sme biti uklenjena v železne spone za vse čase — nobena stvar v politiki In ekonomiji se ne more smatrati za nepremostljivo dogmo.
Je pa nekaj drugega. Zdrava demokracija ne zamenjava principov z osebami; princip je prvi in iiotem šele pridejo na vrsto osebe. V majhni republiki, kjer je manj priložnosti za izvolitev sposobnega in dobrega predsednika, bi bil tretji termin prej na mestu kot pa v veliki republiki, kakršne so Združene države, v kateri je pri vseh strankah sposobnih ljudi za predsednika na izliero.
S stališča demokracije je zahteva tretjega termina za R<»o*evelta slabo spričevalo za novo-dealarje, ker a tem delajo vtis, da drugega sposobnega voditelja nimajo. Ali pa je morda res, da je novodealarjem vet «a osebo voditelja kot za demokratične princi|>e? Ali novodsslski demokrstje smstrsjo, ds je ameriška politična demokrscijs |»adla tako nizko, da dober vodja pomeni več kot ekonomski principi? Z drugimi besedami: mar je ekonomski in socialni program novega deala tako ničeven, da brez Koosevelta propade? .
Ce je to res, je to slalm rcflekcija na politično razumnost velike večine ameriškega ljudstva. Nihče ni nenadomestljiv — in prepričani smo, da Je med novodealskimi demokrati dovolj s|N>sobnih mož, ki bi prav tako dobro, če ne morda še bolje Izvajali novi deal kot ga Izvaja KooMevelt. To pravimo brez najmanjše reflekelje na Kooneveltovo osebo, katero iskreno spoštujemo.
Rooseveltovi pristaši delajo sIbIh» čaat avo-N jemu voditelju t agitacijo za njegov tretji termin, kajti s tem delajo vtis, ds je njihov novi dtal om lx'n program, ki zavisi samo od Rooae-velts — to je pa slaba reklama za demokracijo.
So pa še drugi elementi, ki agitirajo sa Roo-se vel tov tretji termin. TI elementi niso niti malo Iskreni. Koosevelta smatrajo za svoje orodje in v ta namen bi ga izrabljali, ako bi bilo mogoče, tudi pet terminov. To so oni ljudje, ki imajo tudi demokracijo le za orodje. ; s katerim skušajo doseči nekaj drugega. Danes hvalijo Roosevelta In demokracijo is ras-logs, tis ju dobro izrabijo zs svoje protldemo-kratične namene,
V ostalem so II In sllčni mračni elementi zna-(Dsljs v sedaj t k«iosL)
Pred dvajsetimi
Neil Besten (aa -redi), vsdje sadrašnega giaenjs na ftkolakem. ki je dospel v Ameriko, lev» je Joka B. fisher, re present aa t tega gibanja * Kanadi, M desni pa Joka .Mac kiiule.
ovice
starega kraja
sad-
po-ob
ter tu pa
¡Primorja
|ia^ega drevja
ffido 1939 _ V le-
bili posestni-Jmočju reške pokrajine Tpo Občinskih uradih, da um število vsega aadne-JZ: jabolk, hrušk, če-L"£«bej p«, koliko imajo '¿¡v vinogradih, vrtovih
£ da ae je ta popis vršil kot
E- riprava za uvedbo novega , na sadno drevje.
uteri kraji v reški pokra-I (jo(jo i novim davkom zelo •deti, to je tisti, ki imajo "Todnega drevja. V okolici {same, to je po takozvani «dvščini gojijo trto, fige, «lice in breskve, hruške in ■je. Kraji sicer niso rodovit-Hj se tu razprostira izrazit
*	vendar sadje dobro uape-in je glavni pridelek kmeta rb krajih. Zlasti mnogo rJ j« v severnem delu reške tfine, od Trnovega dalje nem in levem bregu reke. prevladujejo jabolka in češp-v nekaterih vaseh pa imajo Iti veliko žlahtnih hrušk ■ih češenj. Vinogradi ao redki, skoro vsak kmet . na vrtu ali ob gospodar-
i poslopju zasajenih po ne-trt. Tu zlasti uspevajo Češ-in jabolka, ki so kmetu svoj-(Ujala znaten izkupiček v dnji in pozni jeseni, pa tudi imi, ko je enkrat skuhal sliko. Ker je bilo pridelovanje ovke s posebnimi odredbami itu popolnoma onemogočeno, dka pa 80 zgubila svoja biv-rfiiča, je kmet po večini go-je sadnega drevja zanemaril. | pa naj od njega še plačuje iben davek. Posledica uvedbe b bo, da bodo začeli gospo-i izkopavati drevje, zlasti ki je že starejše. Tako se bo goma zgodilo tudi s sadjar-m kot z živinorejo v začet-ivedbe občinskih davkov na To vrsto domače živine.
Bogova ležišča v okolici Hitrice
junija 1939. — Našim teljem je že znano, da ao še nedavnim skušali italijan-_podjetniki v Kosezah pri II, Iriei dobiti žile premoga. Ob-predpriprave so dale aklt-da to pot iskanje ne bo upeha. Ker so ugotovili, da laati premoga le drugovrat-kakovosti, ho že računali a »da bi bilo treba izkopani Rog predelati v posebni to-i in ga šele predelanega da-v promet. Vendar za en-. vsaj kot zgleda, tudi ta pridobivanja dobrega prati ne bi bil rentabilen. Z is-km ležišč premoga pa na-•jejo. Teren ho v ta namen aondirati tudi izven Ko-
*	travnikih okoli Jablanice. «"tati t«'Ka Mondiranja pa še •aani javnosti.
hU padla
¡«.junija 1!W9._Ko aU 16-I «iijak Sergij Ferluga in E. nn». Htar 9 let, iz Vrdele, z TJWj«tvom gledala krea na ««nad Sv. Ivana, je veter,
•	naenkrat zapihnil, obrnil
,n zubelj na tisto stran, •*U Da bi se izognila »»«. «ta naglo odskočila na-r*f P»?lla v jamo 4 m globo-B!er1u*4 J'* odnesel le nekaj •jra*k rN, obrazu in udih. ,,h Ki J'' «lomil ramo in * bo au.ral 8 tednov.
delovnih moči »•eUka del«
¡J"* junij« 1939.—Beda j, kmečkega dela. ae jjute veliko in)manjkanje
*	«svrav. Vzrok je zla-** jr večina mlade-
LL'0J**k» "luibi. ali pa na Z*"«n ao bili le red' jibe, da s» ' ^ Mnogo ■ _	• da bi ae aamo
r. / i vrniti domov. 6 JM.a . druga težka v^nja. Kmečko i
1 * * »*lo na i »orno. Za 4"jo, dobi moški
se P*
Ko
* K
* dr*
42 Ur. Uri
hrane l4li pa mora
10
naj
manj od 4. ure zjutraj, a kratkim počitkom opoldne, do 9. ure zvečer. Na drugi atrani pa je danes tudi za kmete same, ki ao prisiljeni najeti delovne moti, izredno težko, ker ne vedo, kako bi prišli do denarja in pomeni za nje izdatek desetih lir dnevno mnogo. Vidimo torej, kako se je to vprašanje zaostrilo že na obe strani in so tako delodajalci, kot tudi delojemalci v izredno težki situaciji.
Pretresljiva smrt kmeta
Lonjer, junija 1989.—-Težka nesreča se je zgodila 26. t. m. v naši vasi. 50-letni Viktor Maru-šič je navadno ob nedeljah kasno prihajal domov, ker se je tu pa tam zadržal pri kozarcu dobrega vina. Tako je bilo tudi {o pot. Ko se je Marušič v poznih urah vračal vesel proti svojemu doma, se je zaradi teme spotaknil in padel pod zid na njivo, kjer jO vaejan grah. Na nesrečo je padel na palico, na katero ae je nabodel. Zaradi velike rane je padel v nezavest in ker oi
bilo nikogar, da bi mu pomagal, £#kl*r P* <rer™k
¡e v tem času zgubil veliko krvi. Ko ao ga zjutraj našli, je bil že mrtev. S težko prizadeto družino sočustvuje vsa vas.
Diamantna pioroka v Kanalu
Le redko čujemo, da bi bila kdaj diamantna ¿poroka na Primorskem, kakor je bila pred nekaj dnevi v Kanalu. Res je, da je naše ljudstvo zdravo in da so mnogi, ki dosežejo zelo visoko starost, toda diamantnih porok je malo. V krogu svojih domačih sta Štefan in Ana VLdič iz Kanala praznovala dne 25. junija visok jubilej svojega skupnega življenja, namreč 60-letni-co poroke ali kakor jo drugače menujejo — diamantno poroko. Oba sta bila rojena v Kanalu, kjer že via leta bivata še vedno Čila in idrava. Vse svoje aile sta črpala iz skromne zemlje a trdim delom in sta tako vzgojila osem sinov, od katerih so bili štirje v svetovni vojni. Kljub visoki starosti (82 let ima jubilant, a jubilantka 81) še vedno opravljata razna lažja domača dela na svojem (posestvu.
Ves Kanal jima je čestital ob tej priliki.
Josip Oevirk oproščen, ker ni zakrivil svtne nesreče
Trst, junija 1939,-^Pred tržaškim sodiščem je bila te dni razprava proti Josipu Ocvirku, staremu 88 let, doma iz Divače, ki je 27. junija lanskega leta na cesti proti Herpeljem nekaj km izven Divače, do smrti povozil 18-letno Marijo Križmančičevo, ki se je vozila na kolesu. Križ-mančičeva je zadela ob blatnik in padla tako nesrečno, da ai je prebila lobanjo ter oatala na me-atu mrtva. Ocvirk ni mislil, da je tako hudo in jo je odpeljal v Divačo k zdravniku. Tu je še le izvedel, da je Križmančičeva že umrla. V obupu je zbežal iz vaai ip se naslednjega*dne javil kara-binjerjem ter izpovedal, da ni zakrivil neareče. Križmančičeva je bila v trenutku tik pred ka-rambolom vaa zmedena in zbegana ter je zgubila ravnotežje in padla pa je radi tega aama zakrivila nearečo. Izpovedal Je, da ni imel voznega dovoljenja. Zaradi tega in zaradi nesreče ao ga karabinjerji predali sodišču. Sodišče je na podlagi preiskave ugotovilo, da Ocvirk ni kriv smrtne neareče In ga Je oprostilo, toda občutnejšo kazen mu je pripisalo zaradi tega, ker ni Ušel voznega lista. Dobil je namreč 6 mesecev zapora in 1000 lir kazni.
DROBIŠ IZ PRIMORJA
BanjMHea. — V tržaško bolnišnice so pripeljali 2-letnega Hermana Kovačiča z vnetim grlom. Z roentgenovlml žarki ao ugotovili, da mu je v grlu zapičen majhen žebelj. Dečka je že 6 mesecev bolelo in je ves ta čas nosil žebelj grlu.
Gorica. — Po kratki bolezni Je umrl Andrej Tuta. «Ur M let Pokojni Je bil sodni tolmač, prad vojno pa odvetniški piaarnovo-dja
Orlek. — V prepad Je psdel 61-letni Matej Stejkovič, bivši vaški načelnik. Domnevajo, da
se je nesreča zgodila ponoči, ko je Stojkovič odšel domov ter pri tem radi teme strmoglavil v prepad.
Piiskovica. — Pobesnela krava je nabodla Francko Sirčevo z rogovi v trebuh. Zaradi težkih notranjih poškodb je Sirčeva kmalu nato umrla.
PrvsAna. — Utonil je 18-let-ni Ciril Cerne. Ko se je igral z otroci, je padel z mosta v na-castlo Vipavo in vsa prizadevanja rešiteljev ao bila zaman. Ko ao ga potegnili iz vode, je bil že mrtev.
SeoUan pri Trstu. — Ob obali ao razstrelili skalovje in ao morali zaradi tega za nekaj časa ustaviti promet na cesti Trst— Tržič. Z eno samo mino so razstrelili 80,000 ton kamenja. Za mino ao uporabili 300 kg streliva. , '
Sv. Križ pri Trstu.—S senika je padla 6-letna Marija Sed-makova. Zaradi težkih notranjih poškodb in počene lobanje ao zdravniki izjavjli, da je njeno atanje obupno.
Trst. — Umrli so: Pipan Jurij 29 let, Skpčaj vd. Cetin Helena 77, gigante Anton 74, Bur-šič Stanislava 10, Radin por. Markezič Antonija 96, Pečenko vd. RagušiČ, Antonija 76, Otoni-cer Ivan 72, Hrovatin Josip 1 in pol. Ralca vd. Kerpan Frančiška
44, Bogateč Martin 36, Mihalič Ivan 70, Stojnič Mihael 88, Župan por. Koren Laura 26.
Baaovto*.—Na cesti proti Du-tovijam je 41-letni zidar Alojz Vrh tako nesrečno padel s kolesa, da ai Je pretresel možgane ter zadobil občutne rane na senčili, nosu in ustih. Poleg tega pa je zgubil že mnogo krvi. Nesrečo je zakrivil defekt v zadnjem kolesu.;
Buast.—Zaradi pretiranih cen so bili kaznovani sledeči trgov-ci: Matija Mikac, Ivan Mikac, Dragutiii Poropat in Jure Sin-dič iz Juaniiča ter Ana Brumjak iz Boljima.
Dekani—Za novega tajnika fašistične organizacije v Dekanih je bil pred dnevi imenovan Josip Giovanni. Njegov prednik Leo Raffaele je bil premeščen nekam na jug.
' Trst.-—Težka nesreča Je zadela Sturmovo družino. Ko se je njihova 9-letna hčerka Rožica preveč nagnila preko okna, je zgubila ravnotežje in padla 8 tretjega nadstropja na cestni tlak. Rešilna postaja, jo je v obupnem stanju odpeljali v bolnišnico.
Tnat.—Kakor smo že poročali, so v tržaško bolnišnico pripeljali 3-letnega dečka Hermana Kovačiča z žebljem v grlu. Sedaj poročajo listi, da je popolnoma uspela zelo težka operacija, ki •o jo morali zdravniki izvršiti, da so rešili fantku življenje. Zebelj je bil dolg več cm in zapičen v sapniku.
Trst.—64etni Ivan Štrukelj je padel in zadel z glavo ob rob pločnika. Pretresel al je možgane. Ako ne naatopijp komplikacije, bo moral ostati 4 tedne v bolnišnici.
' Trst.—10-letni Angel Zubin se je ranil ns nogi z zarjavelim žebljem. Ker mu niso doma rane isprali, je čez nekaj dni nastopila zastrupitev krvi (tetanus).
Glasovi iz I naselbin
(Nadaljevanja a t. atrani.)
cev, od katerih imam precej reči v svoji zbirki, je pričel tudi Lenič pripovedovati svojo zgodbo. Za časa potara v 01oquetu je bil saržent ali kaprol pri tako zvani narodni gardi. Na kraj požara je bilo poslano tudi vojaštvo. Lenič je povedal, da ao v skupnem grobu zakopali kakih 75 nepoznaneev. Pobirali ao le kosti, po mnogih krajih po več otrok poleg matere, vse upepeljeno do kosti. Te ostanke nesrečnikov so skupaj vozili in zakopali v skupen grob. 1 To je bilo ob Času, ko so ¡pse-kavali pragozdove. Vejevje tn lubje je bilo kakor nalaič za ogenj pripravljeno. Sedaj tam raste gosto zaraščen mlad iglo-vičast gozd, varen pred ognjem.
Ko smo se peljali mimo Nope-minga, kjer se nahaja na stotine ljudi, bolnih na pljučih, in med njimi tudi kakšen tucat Slovencev, smo tudi te obsikali. Dobrosrčna m rs. Lenič je bolnikom delila razne darove.
Tako sem tukaj posegel v žalost in veselje. Od ženina in neveste sem se poslovil po par-dnevnem uživanju medenih dni. Kje jih sedaj uživata, me do te-
fa poročila še nista obvestila, elim jima arečno pot in mirno Življenje v zakonskem jarmu.
Matija Pogorele.
Zahvalo
White Valley, Pa.—V dolžnoat ai štejem, da ae zahvalim mojim sosedam, prijateljicam in članicam SNPJ za prijazne obiske za Časa moje bolezni. V bolnišnici v Greensburgu aem bila dolgih 80 dni, in sicer v 11 letih že na četrti operaciji. Čez par mesecev se moram zopet podvreči težki operaciji. Vse te operacije so na čreveaih radi late bolezni, Hudo je zame, ker po jed-notinih pravilih ne morem dobiti nič za operacijo niti bolniške podpore. Dobro bi bilo, ako bi na prihodnji konvenciji tudi za take člane kaj ukrenili.
Lapa hvala mrs. Kosmač in mra. Rozini od tukaj, mrs. Ma-rold iz Jeannetta/ mrs. Blatnik is Carbons, mrs. Saje in mra. Horvat iz Westmoreland Cityja in mra. Suši iz Exporta. Nada-
Zdravniki dvomijo, da bi ga re-liU.
Trst.—Umrli so: Cepaj Andrej 81 let, Kavčič Pavla U, Krajšek Viljem 66, Pavletič An* ton 66, ftomac vd. Vanderle Marija 85, Ozvald vd. Blažica Marija 76, Dobrila Viktor 40, Cevna Atllij 18, Sila vd, Bernardon Ivanu 84, Mesge< Ivan 82, Koc-jančič Antonija 72.
Trat—V ladjedelnicah pri av. Marku bodo zgradili veliko motorno ladjo za Filipine.
Trat, junija im-4talijan-ska vlada Je uatanovila poseben odbor za kolonizacijo Albanije, ki se J« takoj lotil dela. Po najnovejših poročilih bodo Italijani za svoje priseljence zgradili blizu Tirane posebna naselja. Delavci, zaposleni v industrijskih podjetjih ps bodo dobili v predmestju Tirane svoj dom, ki bo nosil ime "Dux". •
Ije hvala hčeram in setom aa vso
dobroto in pomoč, prav tako mojim vnukinjam in njih možem, moji sestri in svakinji, mr. in mrs. Tom ter Rosi Hornets is Lodeavilla, mr. in mrs. Thomaa ter Mary Worthy iz Jeannetta, mr. in mra. Valentin ter Mary Negro iz Tire Hills. Vaem skupaj še enkrat lepa hvala aa vae, kar ate atorili dobrega aa mene. Kadar pride zopet ambulanca po mene, da me odpelje v bolnišnico, ste prošeni, da me pridete zopet obiskat, ako bom ogoljufala smrt, kakor je nedavno pisala neka rojakinja v Proaveti. Jaz sem jo že štirikrat, toda ne vem kako bo petič, ker aem ata-ra že 63 let in ne vem, če bom dovolj močna, da jo bom premagala.
Skrbno čitam naš priljubljeni Hat Prosveto in komaj čakam, da pride piamonoša. Najbolj me zanimajo vaakovrstni dopiai, ker je eden bolj fajn ko drugi. Pogrešam mojega atarega Zidan-ška v Proaveti. Tudi on je le atar kakor jaz in zatorej rada čltam njegove dopiae. Torej ako boš mogel, le še kaj piši v Proaveti. Nič zato, če se kaj zlažeš, da bo le kaj čitaU. Tudi Barbi-ča prosim, naj Še kaj piše, ker tnkilTapisi bo koristni za delavce in za Prosveto.
Krna Zekar.
LISTNICA UREDNIŠTVA
BeJIingham. Wash., G. G.I Jugoslovanski konzulat v San Franciacu je bil odpravljen in zdaj velja čikaškl konzulat U ves zapad. Naslovite: Jugoslav Consulate, 840 N. Michigan blvd., Chicago. 111. Titel je navaden "Mister."
Zakon socialne zaščite amendiran
Rooaevelt zanika časopisno poročilo
Washington, D. C.. 15. Jul.— Senat je sprejel predlog glede amendiranja zakona socialne zaščite s 57 proti osmim glasovom, nakar je bil predložen nižji kongresni Aornlci v odobritev. Predlog se nanaša na staroatno zavarovanje, penzlje In plačila iz sklada socialne zaščite in določa znižanje prispevkov na en odstotek v prihodnjih treh letih.
Predlog, ki določa, da države, ki plačujejo manj kot deset dolarjev penzlje na mesec poaa-mezni osebi, ne bodo dobile denarja iz federalnega sklada, je bil tudi sprejet kljub protestom s strani senatorjev iz južnih držav. Predlog je atavll senator Edwin C. Johnson, demokrat iz Colorada. 28 drŽav plačuje manj ko deset dolarjev in te ne bodo prejemale denarja Iz federalnega sklada.
Washington. D. C., 15. Jul. — Predsednik Rooaevelt Je pode! formalno Izjavo, v kateri pravi, ds je poročilo Časopisne agen-ture United Press, v katerem je bilo rečeno, ds se on in držsvni tajnik nista mogla sporaaumeti o vsebini kongresu naslovljene poslanice glede revizije nsvtrsl-nostnega zakona, brez vaake podlage. Poročilo Je omenjalo tudi
spor med predsednikom tn državnim tajnikom.
Agenturo kontrolirajo izdaje-tel jI Scripps-Howardov|h časopisov, ki so še večkrat demonstrirali avoj o naklonjenost Roo-seveltovi administraciji. Poročilo je poslal listom R. N. Van Tine, dopisnik te agenture v Waahingtonu. Van Tine trdi, ds je poročilo spisal na podlagi informacij, katere je dobil ii vladnih virov.
Velike proslave francoske revolucije
b
Demonstracij« oborožene sile
Pariz, 15. jul.—Premier Edou-ard Daladier je ainoči poveličeval mogočnost francoske armade, ko sta Francija In Anglijs skupno proslavili 150-letnico padca Baatilje, zloglaane jetniŠ-nice v Parizu, kateremu Je ale-dij« revolucija, ki je atrmogla-vila monarhdjo in rodila prvo republiko. Vršila ae je akupna vojaška parada, v kateri sta Francija in Anglija demonatrl-rali svojo oboroženo ailo na suhem, morju in v zraku.
"Francoska armada bo odbila vsak sovražen napad, ki bi ogra-žal našo deželo,,r je rekel premier v tvojem govoru, ki Jt bil po radiu razširjen po vaem ave-tu. "Naša prerojena letalska sila bo akupno t angleško ščitila našo in angleško zemljo, Če jI bo pretila Invazija."
MHitarlatlČno parado, v kateri je korakalo 80,000 najboljših francoaklh In 450 angleških vojakov, Je opazovalo čez milijon ljudi. Ta Je bila največja de-monstracija skupne francosko-angleške oborožene aile od ave-tovne vojna. Vojaki ao korakali mimo odra, na katerem so stali predsednik francoske republike Albert Lebrun, premier Daladier, angleški vojni miniater Lealfe Hora^Bellaha In člani vrhovnih štabov armade, mornarica In latslatva obeh držav. Sara Delano &oo»evelt, mati pred-aadnijka Roosevelta, ja bila tudi msd «jim! kot goat predaednlka francoske republike.
Daladier je po vojaški paradi govoril pred množico več tisoč ljudi v amf i teatru ob palači Tro-caderi, ki stoji cft bregu raka Sene. Na odru poleg njega ao aa-dell domačinski vladarji, knezi in druge visoke osebe, ki so prišle v Pariz Iz vaeh krajev francoskega imperija. MnoŽiea Ja navduSeno aplavdirala premier ju, ko ja govoril o mogočnosti francoske oborožene sila in na-glašal, da je Francija za mir, obenem pa pripravljena na odločen odpor proti vsakemu sovražniku. Dajal Ja, da Francija ne grozi nobeni državi in da šali mir med vsemi narodi in koopt-rscijo, ki edino Ishko rsši civill-z sel jo pred propsstjo.
Pogajanja med avtno unijo in kompanijo
Detroit, Mlch., 15. Jul.—Voditelji svtne unije CIO so se pričeli pogajati a korporacljo General Motors glede preklica stavke mehanikov, Inženirjev In drugih izurjenih delavcev, ki Je izbruhnila pred desetimi dnevi. Pogajanje as vršijo ns bazi ata re pogodi*. Voditelji atavkarjev ao izjavili, da so zahtevo, da mora biti unija CIO priznana kot edina predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih umaknili.
Najvišje temeljne pravice človeka
Ne laatnlna, življenje Je najvišja temeljna pravica človeka
V letnem tbrcčllu mednarodnega urada dela čltamo odlomek la odloka papeža, ki se nanaša na socialna vprašanja. Ta odlomek se glaai:
"Ob popolnem varovanju najvišjih temeljnih pravic človeka, kakor pravioe lastnine, postavlja vendar javno dobro tem pravicam tupatam meje in opominja večkrat kakor v minuloat! k ohranitvi aocialite pravičnoatl."
Glavna miael, ki je v tem odstavku povedana, je avetoat lastnine. Ta miael prvotno ni ver-ska, ampak politična ali goapo-darako politična in po našem mnenju ne apada med nekakšne dogme. Zakaj na?
Tudi delovna aila je prava laatnlna.
Ct pa priznavamo to najvišja načalo, to je, da ae lastniki aro«-Jo ssrsdl avojo pravic« boriti in pehati sa "laatnino", potom volja to načelo tudi Še bolj u lastnike delovne sile, katerim jemljejo drugi aredatva «a Življenje a tem, da jim ne plačujejo njih laatnlne dela v taki vrednosti, da bi ai nabavljali primerno atano-nj«i ssdoati hrane in druge živ-Ijenake potrebe. O teh potrebah lahko trdimo, da ao najvišja tsmsljna naravna pravica In laatnlna delovnih ljudi, kar ao avojatvens laat vaakega človeka in kdor jo odteguje poaameinl-ku, ta pač ne more In na ame reči, da Je to njegova višja pravica, čeprav jo utameljujajo ra«-nI zakoni, ki ao napravljeni a ta-ga krivičnega atališča,
Hotsll amo a tam dokatatl, da j« vprašanje laainln« politično življenj ako In ne varako vprašanje v Jedru In da Ima vaak, komur ae v tam oairu godi krivica, pravico, da ae bori aa odpravo te krlvlet tudi a atališča citira-ne okrožnice,
Z gorenjega napačnega atališča, da J« laatnlna najvišji temelj , rohns rasna gibanja tudi proti avobodnemu delavskemu gibanju. Ct pa besad« papeževem odloka resno pretehtamo, vidimo, d« v njih ni rasložan pojem lastnine. To Je eno. Drugo pa Je, ds jt lastnina pravica in ds st ame ssnjo vsak boriti. 8 tam Jt rtčtno, da Jt boj u pravico odprto vprašanjt tudi po paptžtvih besedah In da ravnajo (»o imlalu teh btttd tiatl, ki as-niksjo In prtklinajo dtlavsko gibanje kot Isdajstvo dtlavskih In-ttraaov, napačno. Ttgs nt potr-jujt aamo gorah Jt Ltatdllo, ampak vaak sdrav rasum, ki logič* no misli. Vsak psmattn človek ve, čt se eni lahko bore sa pravico tvoj t laatnlna, at drugI tudi amtjo.
Ml amo aicer v Um osiru ns jasnam. Zdelo se nsm Jt potrebno, ds to |K>vdarimo, ker neks-teri diplomatIčne odloke Vatikana krivo rasiagajo v škodo delavskemu rasredu. Vsi vemo, da so socislni boji politični, goapo-darako-pollUČni in ne vsraki; Življenjski boji so in življenje Je nsjvišjs temeljne pravica člove. ka, ki Je pa povaem politična.
—Dtl, Pol.
PURSe

,. - v, *
t.. -
Organizator klavrnih* unije obetreljen
Chicago, 15. jul. — Herbsrt March, organizator unije klav-nišklh delavcev (CIO), Je bil al-noti napaden in obstreljen, ko ss Je v avtomobilu odpeljal iz urads unije na 4758 Ho. Marsh-field av«. proti svojemu domu, Ta J« bil že drugi napad na uje-govo življenje. Prvi Je bil uprizorjen v dscsmbru preteklega late, fco ao napsdaki oddali tri ikrutfle nanj. Pri včerajšnjem rta padu Je bil March ranjen In morali ao ga odprljsti v bolni*-j nico. Policija še ni prijela napa-dsltsv
0 c?*tHrami okraSes
«sije v paradi t Portlaads, Ort.
Ail str ns ročen i mi dnevnik "Prssvrto"? I'otfptrsJU •voj list! _
Unija ADF zmagala pri volitvah
ftiouz Falla, H, I). — Krajev-na unija Amalgamsted Mest Cutters k Butcher Workers of North Amerlcs, včlsnjena v A-merlškl delavski federaciji, Je zmaga Is pri volit vsh gled« re-prssentscija pri kolektivnih po-gajanjih, ki ao ae vrSM« v klav-nlcah John Morrell k C o. Dobile j« 674 glasov, neodvisns unija |m» r»Wl glasov. Volitve so se vršile |Mid nsdsoratvom federal-
nega delavskega odbora.
' ------- ,
Delavski odbor udaril kompanijo
Washington, D. C —Federalni deltvaki odbor jt odredil, da mora Montgomery Wsrd Co. ponovno upoaliti 43 delavcev, katere Jt odslovila zaradi unijakih aktivnosti v Portlsndu, Ore.f poleg tegs pa Jim mora plsčstl mezdo zs vea čas, ko ao bili brez zaslužka Val ao člani unija Wtigk-•ra. Warehouaemen k Csrasl Workers, kl apada k Ameriški delavski federaciji. Kompanijs Jt seznanila, da bo vloftila prisiv proti odloku delsv aktfs odbors,
«» 4 *v
,. .J» jI jMJd

Roman Treh Src
JACK LONDON
rrrrssstssrtt*mnnt ..............................................................................
—	Samo Če te ne ustrele prej, predno jim dopoveš, da jaz nisem ti — je zamrmral Henry obupano. — Baš v tem tiči moja nesreča s to rodbino. Naprej streljajo, potem se pa pogajajo. Dokazuješ jim lahko samo po smrti.
—	In vendar poskusim svojo srečo, dragi moj! — je dejal Francis vea navdušen za svoj načrt. Hotel je na vsak način odstraniti neljubo zapreko, ki je zapirala Henryju pot do i^eoncie.
Toda misel o nji mu ni šla iz glave. Srce se mu je krčilo pri misli, da ljubi to prelestno bitje drugega in da mu je ta drugi čudovito podoben: Spomnil se je zopet prizora na obali, ko ga je pod vplivom mržnje in ljubezni zdaj ljubila In hrepenela po njem, zdaj zopet zmerjala in prezirala. In nehote je vzdihnil.
—	Kaj pa vzdihuješ? — je vprašal Henry ironično.
—	I/eoncie je čudovito lepo dekle 1 —- je odgovoril Francis brez ovinkov. — Toda vse eno je tvoja in poskrbeti hočem, da jo tudi dobiš. Kje imaš prstan, ki ti ga je vrnila? Ce ji ga ne nataknem v tvojem imenu na prst In če se ne vrnem tekom enega tedna z dobrimi novicami, mi lahko odrežeš brke in ušesa obenem!
Cez eno uro, ko je poslal kapitan Trefethen v odgovor na signal z obale čoln, sta se začela mladeniča poslavljati.
—	Se dve stvari, Francis. Prvič — pozabil sem ti povedati, da Leoncie ni prava hči Solana, dasi sama tega ne ve. Povedal mi je Al-faro. Ona je adoptirano dete, toda Enrico jo o božava, dasi v njenih žilah ni niti kaplje njegove ali 'krvi njegovega rodu. Alfaro mi ni hotel zaupat! podrobnosti te rodbinske zadeve, četudi mi je priznal, da l>eoncle sploh ni špan-skega rodu. Ne vem, kaj je, Angležinja ali Američanka. Angleščina ji gre dokaj dobro, Uala naučila se je je v samostanu. Adoptirali so jo namreč že v plenicah In živela je ves čas v trdnem prepričanju, da je Enrico njen oče.
—	Ni torej nič čudnega, da je prezirala In sovražila tebe v moji osebi — se je zasmejal Francis — ker je bila prepričana, da si umoril njenega lastnega strica.
Henry je prikimal z glavo in nadaljeval:
—	Važnejša Je druga točka. To je — zakon, ali bolje rečeno dejstvo, da zakona v teh krajih sploh ni. V tej nedostopni luknji vrte lu obračajo zakone ksmor se komu zahoče. Do Paname je daleč, guverner te države ali okraja ali vrag vedi, kako ae že imenuje ta zapuščena zemlja, je pa star, zaspan jazbec. Poglavar v San Anton i u je mož, ki se ga je treba izogniti s polnim vozom. Domišljuje si, da je v tem delu sveta mali car — a po svojih na-gnenjih ti je prava zverina. Zločin je premeh-ga beseda za nekatere njegove čine. Krut in krvoločen je pa kakor ris. Zun j je praznik in užitek, če more koga obgiaviti. Posebno rad ima vešala. Pazi se torej, da mu ne prideš v kremplje! Zdaj pa — obilo srečel Polovica vsega, kar najdem na Bullu, je tvpja ... Le glej torej, da nstskneš ta prstan zopet Leonciei na prst t
Dva dni potem, ko je kapitan pregledal okolico in izjavil, da so vsi moški člani rodbine Šolano odsotni, se Je Francis izkrcal na istem kraju, kjer je prvič srečal Leonclo. Na obali ni bilo videti niti deklet z revolverji, niti moških s puškami. Daleč na okoli ni bilo žive duše, razun razcapanega dečka-domačina, ki je bil takoj pripravljen odnesti mladi senoriti iz velike hacijende pismo, čim mu je Francis istkazal srebrn dolar. In ko je Francis v naglici pisal s svinčnikom na listič svojega noteza: — "Sem tisti, ki ste ga zamenjala s Henryjem Morganom In prihajam y, .njegovem imenu s Itosebnim naročilom," — se mu niti sanjalo ni, da vise nad njegovo glavo neverjetni dogodki in da ne bo nič manj presenečen, kakor je bil takrat, ko je stopil prvič na to obalo.
Prav za prav, če bi mu prišlo na misel po-^»gledati za skalo, na katero se je bil naalonil, ko Je pisal lx»oncii pismo, bi bil takoj presenečen. Prizor je bil vreden čopiča največjega u-metnika. Kakor moraka vila se Je dvigala mlada lady j k) kopanju iz vode. Toda Francis je mirno pisal in mali Indijanec je bi) tako zatopljen v njegovo delo, da je usoda hotela, da ju /.agleda l^eoncie prva. Malo je manjkalo, da nI «hI strahu na vea glas zakričala. Hitro se je obrnila in zbežala v grmovje.
Takoj nato je tudi Francis zaslišal, da je nekdo v bližini prestrašeno vzkliknil. Papir in
svinčnik sta mu padla iz rok. Planil je v smeri, odkoder se je čul klic, ter naletel na mokro, napol nago deklico, ki je na vso moč bežala pred njim.
Nepričakovano srečanje jo je tako prestrašilo, da je znova vzkliknila. Predno je Leoncie spoznala, da je skočil za njo spasitelj, ne pa sovražnik, je planila vaa bleda od groze mimo njega, podrla dečka na tla in se ustavils šele na peiščeni obali.
—	Kaj se je zgodilo? — jo je vpraieval Francis ves iz sebe. — Ali ste se udarila? Kaj se je zgodilo?
Pokazala mu je s prstom na golo koleno, na katerem sta se pojavili iz dveh komaj vidnih ran dve kaplji krvi.
—Kača! — je zakričala. — Strupena kača! Cez pet minut bo ležalo pred vami truplo — in srečna sem, zelo srečna, da moram takoj umreti. Koliko je pretrpelo moje nesrečno srce zavoljo vas! Zdaj je konec teh muk!
V grlu ji je zastal očitek, ker so jo začele zapuščati moči. Takoj ae je zgrudila na tla in omedlela.
Francis je vedel o kačah v Srednji Ameriki samo to, kar so mu povedali drugi, toda tudi to je bilo grozno. Takoj se je spomnil, da mora prevezati deklici nogo nad kolenom in ustaviti dotok zastrupljene krvi k srcu.
Iz žepa je potegnil robec in rahlo prevezal deklici nogo nad kolenom, nato je vtaknil pod robec v naglici odrezano palico in ga na vso moč zategnil. Nato je vzel žepni nož, razgrel z vžigalico ostrino, da bi se kri ne zastrupila in previdno Izrezal obe rani, ki so jih zapustili kačji zobje.
Vse to je storil v grozi, z neverjetno naglico in v neprestanem strahu, da začne telo prelest-ne deklice tu pred nJim otekati in izgubljati svojo divno barvo. Se predno je izrezal obe rani, si je bil na jaanem, kaj mora storiti potem. Najprej je treba izsesati iz ran Čim več zastrupljene krvi, nato pa prižgati cigareto in ožgati meso.
, Ni pa še končal svoje prve operacije, ko se je deklica krčevito stresla In zganila.
—	Ležite mirno! — je za povedal, ko se je dvignila na komoieih in sedla — baš v trenutku, ko se je dotaknil z ustnicami rane.
' V odgovor mu je dala njena ročica zaušnico. Tisti hip je planil deček-Indijanec iz grma In začel zmagonosno poskakovati. Za rep je držal ubito kačo In venomer kričal:
—	Labarri, labarri!
Francis ni rasumSl, kaj pomeni ta beseda in zato je bil pripravljen na vse.
—	Ležite in ležite mirno! — je ponovil osojno. Niti minute ne smeva izgubiti!
Toda deklica je gledala ubito kačo, ne da bi trenila z očesom. Očividno sploh ni mislila umreti, Francis tega ni opazil in se je znova sklonil, da bi isseeal iz rane zaatrupljeno kri.
* Samo drznite si! — je dejala srdito. — Saj je le mlada labarri in njen pik ni prav nič nevaren. Mislila sem, da Je strupena kača. V mladosti so podobne labarri.
Obveza, ki je zadrževala obtok krvi, jo je zelo tiščala. Pogledala je na nogo in opazila Francisov robec, tesno zavezan nad kolenom.
—	Ah. kaj ste storili!
Zardsla je do uAes.
—	Saj je bila le mlada labarri! — je dejala očitajoče.
—	Kričala ste: fctrupens kača! — je ugovarjal on.
Zakrila si Je obraz z rokami, toda svojih rdečih, ljubkih ušes ni mogla skriti. Francis bi bil prisegel, da se l/eoncie na ves glas smeje, razun če je dobila histeričen napad. In tu se je Francis prvič prepričal, da ne bo tako lahko natakniti na njen prst saročnl prstan drugega mladeniča. Mobllisiral Je vao svojo zdravo pamet, da bi njegovo srce ne podleglo njeni lepoti in snpeljivosti. Neto je spregovoril potrto:
—	Vse kaže, da me bodo vaši domači pošteno preluknjali, ker nisem sna! ločiti labarri od strupene kače Kaj če bi jih isvolill takoj poklicati? Ali pa vas morda bolj mika ustreliti me lastnoročno?
Tods ona ga nI slišala, ker je naglo skočila •pokoncu in neetrpno teptala s nogo po pesku.
—	Noga ml Je popolnoma zaspala — je pojasnila smeje.
(Dalje prihodnjič.)
DORA
Maksim (iorkl
• >
Ikm j«-tirno bolnih. Najbolj muhasti ljudje, ki al Jih morete misliti: ako se dvigne telesna t**m|tt'ratura za dve, tri črte, je bolnik skoro n«-razsoden od strs-hu. pobitnosti in besnosti.
Mani jetike ima smsšno last-nost: prav ko hoče moriti, drsži žejo po življenju. To ae kale tudi v poM«Csnl spolni raadrafljl. voati, ki j«* • premijevalen pojav sušire in (aigosto prav pred koncem, ko Je že »mrtl sapisan bolnik trdno prepričan, da bo osdra-
vel. Mialim, da Je patolog Struempell Imenoval to atanje "upanje jetlčnlh."
Osem takih bol ni km' je stregla v nekem zavodu ns Krimu so-Itarira Dors, bitje, za katero ae ni moglo vedeti, kateri rael pripada. Včaalh se je isdajala sa Kstonko, drugič se Karelko. Govorila js tavrijsko narečje, to se pravi ruski s tartarskim in armenskim naglasom
Rila js veliks in debela, toda lahka v nogah; njene kretnje so bile gibčne in urne Imela je dobrodušen konjski obris, ns njenih uatnkeah ae je igral mastsn smehljaj, nekaj od masti tega
smehljaja je lešalo tudi v njenih velikih očeh. ki ao imele bervo špenskega bezga. Ako je bila sam »SIJ«na. so postale te tope oč motne, njen pogled Je dobil svin čeno težo.
Bila je bres vsake šolake izobrazbe in neumna; posebno neumna prav takrat, ko je hotela biti modra. Bolniki ao jI radi tega rekli, ne ravno salo duhovi-to. "dura** (neumna baba).
To pa ni bogvekako žalilo de-belega dekleta in ji ni pregnalo smeha Dors je skrbels ss bolnike kskor mstl sa otroke. Ako so se jetični moški pohotno do-teknili s svojimi eivimi, snojni-
mi rokanunjenega toplega, zdravega, bujnega telesa, je mirno a avojo veliko rdečo roko odrinila te potne, bedne roke umirajočih:
"Ne lipati! S to nespodob-noetjo si samo škodujete."
Z veliko vztrajnoetjo ao se trudili za njo moški ie vseh mogočih dobro živečih stanov: trgovci, podjetniki in neki mračen, težak ribič, vdovec—vse je privlačevala njena groba, mesnata lepota, njena zdrava moč, njeno veaelje do dela, njen ravnodušen značaj; vsakdo je hotel imeti to mirno, blago, človeku podobno bitje, da bi mu delalo za vse življenje. Toda ona se je obnašala napram moškim tako, kakor se vede svoboden, bogat človek, ki natančno ve, kdaj in kako mora najbolje dati nekaj od svojega kapitala. Odklanjala je vae snubce—z istim neumnim, toda pomirjujočim smehljajem, s katerim je poslušala večne želje bolnikov in se s svojih prsi branila njihovih vsiljivih nežnosti.	< • ' '
Njej je bilo vroče še ob dnevih, ko je pihal sever ali ko je megla zavila v motno mokroto ta zavod, majhno hišo na hribu, in ko so v suknje in plede zaviti bolniki preklinjali vreme. Ponoči, ko nas je vse spravila k počitku, si je Dora zavila črno ruto z rdečo rožo v kotu okrog glave, stopila ven na verando, padla na kolena in dolgo molila pred mojim oknom in vzdihujoče gledala proti nebu:
"O, sveta mati božja . . . Kristus, naš Bog! In ti veliki svetnik Nikolaj! . . ."
Liričnih ali pesniških nagnjenj na Dori ni bilo opssiti. Nič ji ni bilo za rože in bila je mnenja,« da delajo samo smeti po sobi. Ko se je neko noč bolnica, ki je hirala za tuberkulozo črevesa, veselila nad sijajem neba in zvezd, je Dora prekinila njeno vzhičenost s besedami: "Nebo je kakor jajčnik." Prišel je deveti bolnik. 6 trudom in težko sopeč je stopal po stopnicah na verando, se trdno držal ograje in rekel Dori:
"K*9, trden fant sem jaz? Pravi hrust?"
To je bilo hkrati žalostno in veselo rečeno. Smehljajoč se je ogledoval viboko dekle in gledal na vršička njenih velikih prsi.
"Oho, vi i» ste v stanju," je hripavo spravil besede na dan in hlastno lovfl sapo. "VI me boste ozdravil*, kajne?"
"Seveda," je odvrnile Dora in armensko zategnila besedo.
On je imel obraz sove s okroglimi mačjimi očmi, navzdol zavit nos in črne brke; zloben, porogljiv obraz.
Od tistega dneva se Je Dora kot začarana vsa spremenila, kar je bilo za nas druge zelo neljubo. Pozabljala je, za kaj smo jo prosili, naše sobe je le površno pospravljala, na pritožbe in očitke je odgovarjala samo z jeznim godrnjanjem in v njenih konjskih očeh se je zasvetil nekak pijen sijaj. Bilo je. kot da je nenadno oglušila in oslepela, vedno je obračala svoje oči proti verandi, kjer je ležal, kašljal in sopihal mali študent Filipov, ki je spominjal na sovo. Vsako prosto minuto je stekla k njemu in po solnčnem zahodu je izginila v študentov! sobi, odkoder jo je bilo težavno priklicati.
On pa je umiral. Prav na poseben načfci ae je približeval smrti: smejal se je, šalil, poskušal žvižgati popevke Is operet, pri čemer ga je pa oviral kašelj. Nekaj narejenega je bilo na njem, nekaj kljubovalnega, ako-ro ciničnega, pa to je bilo samo umetno.
"Kako vam ugajajo, kolega, vse te bedarije?" me je vprašal in pri tem lietikal s svojimi mačjimi očmi. *Kako vam ugaja vse to: dan in noč. rojstvo, ljubezen, veda in smrt? Kako? Smešno. kaj ne? N' est-ce pas?, kakor pravijo Francoti. Posebno smešna pa je sa šeetindvajset-letnega človeka, kakor sem jas, . .. Dora!"
Nekje js zaropotala posoda, ali je bilo slišeti. de se je nekdo zadel ob pohištvo, in potem se je pokazala Dora in s široko odprtimi očmi šakala, knkšna povelja bo imel sa njo U človek.
"Moja ljub« slonica, prinesite mi vendar grosdjs. pa hitro pro-•im r je atpovedal in ae potem obrnil k meni.
"Skrajno neizobraženo in celo nekako topo bitje P
Sovražil je druge bolnike in se strupeno rogal njihovim komičnim stranem. Zato ga tudi drugi niso mogli. Z menoj se je spoprijateljil, ker je bil velik ljubitelj literature. To naju je zbližalo.
"Literatura je najboljša iznajdba človeštva," je dejal in si obliznil ustnice a svojim sivim jezikom. "In kolikor bolj je oddaljena od življenja, toliko bolje."	*
Imel sem vtis, kot da ne umira toliko za tuberkulozo kakor za nekim velikim duševnim pretre-^ som.	,
Umrl je na devet in šestdeseti dan svojega bivanja v zavodu in fantaziral je še, ko je ležal v zadnjih vzdihljajih:
"Fima ... vse svoje življenje . . . samo tebe . . . tebe ljubim . . . vedno, o Fimočka . .
Sedel sem na njegovem ležišču ob njegovih nogah, dočim je Dora mračno stala pri njegovem vzglavju. Ihtela je in s svojo veliko roko božala suhe lase umirajočega. Pod pazduho je tiščala neki zavitek.
'«aj govori?" je vprašala in se nemirno vzravnala. "Kaj je to: Hvima?"
'To bo dekle ali žena, ki jo je ljubil ali jo še ljubi."
"On? Njo? Hvimo?" je vprašala glasno Dora, vsa začudena. "Kaj še, on ljubi mene! Odkar je prišel k nam, je ljubil mene . . ."
Potem je spet poslušala Filipovo mrzlično govorjenje, razpr-la oči, si s predpasnikom obrisala poten obraz in mi vrgla zavitek v naročje: i
"To je njegovo mrtvaško oblačilo: hlače, srajca, čevlji." In tiho odšla.
Cez dvajset minut je študent Filipov nehal fantazirati. Pogledal je zelo reano na črn kvadrat okna na beli steni, vzdihnil, hotel še nekaj reči, kakor se m! je zdelo, pa mu je obtičalo v grlu, in njegovo majhno do kosti izčrpano telo se je mirno stegnilo.
del sem po Doro. Stala je na verandi in gledak v nižino, kjer se ni dalo več ločiti nebo od morja, oba sta bila enako temna. Obrnila mi je svoj debel obraz in čudil sem se, ko sem videl, kako temen je.
"Mrtev je! Pojdite, oblecite ga, Dora!"	»
"Nočem."
Strgala je z nogo po tleh, kot da hoče pohoditi pljunek.
"Nočem," je ponovila. "Takega človeka sploh ne maram videti. Samo poglejte, kakšen je bil! Vedno je govoril, da me ljubi, pri tem . . ."
"Pa saj ste videli, da je umiral."
"Kaj se to pravi? Seveda sem videla, saj nisem slepa! Za svojih nekaj grošev sem mu kupila še mrtvaško oblačilo. Takoj sem videla, ko je prišel, ah, sem si mislila, ta mora umreti! Saj vsi umro. Toda zakaj me je varal? "Nikdar," je rekel, "nisem ljubil drugega dekleta." No dobro, vzemi, tu imaš dekle . . . Umri mirno, toda varati me ne smeš."
Govorila je tiho, kot da sploh ne misli na to, o čemer govori. In nenadoma se je spustila v tak jok, s tako divjo bolestjo, kot da se je polila s škafom vroče vode in se oparila. "Pojdite, Dora!" "Pojdite vi, oblecite ga vi, če ste tak dober človek! Jaz, jaz ne, jaz ne maram. Saj meni vendar ni bil kar tako . „. samo za šalo!" "Jaz ne znam oblačiti mrtvih." "Kaj me to briga! Jaz sem mu pa samo tujka." "Da, toda zdaj je mrtev," "Kaj se to pravi? Ne govorite mi več o tem, ne maram ga videti. Ne varaj . . ."
Ko sem potem oblačil mrtvega Filipova, sem slišal tih, toda pretresljiv jok.' Pohitel sem na verando.
Človek ima včasih tako posebno vroče, divje solze—take solze je točile sdsj Dora, medtem ko je klečela na kolenih in s glavo glasno butala ob ograjo—jokala je in tulila, vreščala In vpila nesmiselne. nenaravne besede:
Ti moja žalitev .. . moja gro-sa ... moj mali . .. otrok, nepo-sabljeni ..."
V hribih
Manica
Bog daj, Liza, Bog daj! Presneto utrudi in zaaope Človeka! ta razdrapana in strma pot do vas! Hribovci ste reveži, prav zares, reveži ste!"
"Mati, nikar naa preveč ne milu j te. Tu gori na hribih imamo najboljši zrak, prahu nobenega in še kaj drugega hudega tudi ne. Zdravi smo kakor ribe in po naših potih, najsi bodo še tako robate, skačemo kakor srne!"
"Tako govoriš zdaj, ko si mlada in močna. Ko pa prideš v moja leta, oj, tedaj boš na milo gledala tja doli po dolini, toda — prepozno bo, dekle! Saj pravim, sreča te išče, odloči se! Danes sem zadnjič tu glede tiste zadeve, da veš! Skoda mojih nog!"
"Mati, če ste prišli zastran tistega, potem je res škoda. Ce ga ne maram, potem je pač vsaka pot zaman!"
"Oj, ti prevzetnica, ali prav za prav neumnica si, pa še kakšna! Res je mož nekoliko v letih, je pa zato tembolj pameten. In bogat, bogat! . . . Denarja je prinesel iz Amerike, da lahko kupi vso vašo vas. Pa je ne mara, čemu neki! Saj je doli ob mestu sezidal hišico, ki je kakor škatlica, okrog nje pa vrt, lep kakor sam pargdiž. Saj pravim, nebesa bo imela, katera ga vzame!"
"Ej, mati, če je tako bogat, pameten, dober in ne vem, kaj še vse, potem mu res ne bo težko izbrati si ženo tam doli kje v njegovem obližju, ne pa tu v naših čereh!"
"Ne samo ene, deset na en prst, samo Če jih hoče! Toda on je videl tebe in na oko si mu bila všeč. Potem je pa še pozve-del, da si pridna in poštena, pa mu je bilo dovolj. Za denar mu seveda ni mar, sam ga ima na pretek. Naročil mi je, naj te vprašam. Samo besedo reci, in jutri te pride snubit!"
"Ni ga treba, mati!"
"A tako! Potem je pa že res, da ti je sosedov Martin, ta ne-roda, ki niti ni prave pameti, zmešal betico. Potem ti ni pO* magati. Prav je, da trpiš in garaš vse življenje! Pa zbogom!" «
Med tem pogovorom, ki sta ga imeli stara Potovka is doline in krepko, zdravo hribovsko dekle Liza, je pa tamkajšnja soseda, priletna Rotarica, bodrila svojega sina:
"Martin, le pogum! In tako lesen nikar ne bodi! Sicer sem z Lizo že jaz vse potrebno govorila in bom še, toda vprašati jo moraš tudi ti sam, že zaradi lepšega, veš!"
Sin, velika in trščata neroda, zagode:
"Saj je čas, mati!"
"Le obotavljaj se, le! Da se ti na vse zadnje res omoži. Rav-
» boif-t«» iS ***
M»rU„ ¡zn„v, *
•n je «dovoljtu to Zvtiet p« «... ,
g'eanr ^ :
pospravljanju peni* h "Oho, Martin, uklU. al??"0 Pa * t*
Kakor bi bil vpraša • HW. ae fant neka^r* sto zaobrne in vri^j* ček, kjer se »uši koru* tišči v žepih in pUho r*
"Koruze imate pa DrJ] ruze!"
''Se več jo je pri Vtt-smeje dekle. "Za koruzi sploh dobra letina."
Martin se za hip ozre» nato pa urno povesi oči k Široki obraz se mu zalij«, jo in v silni zadregi jeclja davi:	^
"Liza! Naša mati pnvi bi se — da bi se - m¡«j™ la!"	1
"Hahahaha," se vnovii a je dekle. "Tako ao rekli,, Kaj pa ti, Martin, rečei na
"Meni je prav, kaj bi t
"No, potem se bomo pt menili. Sedi malo, sedi, d« spanja ne odneseš!"
"Veš, Liza, vse drugo i z našo materjo pomeniti! moram domov, da pogledi k živini. Pa lahko noi!"
In že je snubač zuntj vrati, kjer se globoko odd Saj je padlo nocoj z nji pleč veliko breme, ki ga tednov težilo.
"Oh, oče, kako je bojei", ži tisti večer Liza svojemi tu.
"Cim bolj je bojei, tem boš živela z njim", jo po oče. "Glavno je, da je fao den. On je vse kaj drugig kor pa tisti napol škric Uub lini. Martin je trden kme lik gruntar, naš sosed in i smo drug drugega. Res je malo bolj počasnih misli, i jemi, dekle, da bo on velika ši zate kakor pa kakien pi nec! Ta možitev je dobi če boš pametna, boi gosp
la grunt in Martina!"
«
Se tisto jesen se je Lis možila na Martinov grunt
In danes Liza pridno |W ri in gospodinji na svoji no mačiji, zadovoljna s svojis žem, ki malo govori, veliko v vsem se pa pokori ukf svoje žene.
Usten lo and Advertiu
PMJNDECH'S TUMBU»
Folk Song» and * Tamboritea Orth*
Station WWÁI, 1**7 MS 8. Clark Chimgt —
naroČite si dnevnik prosvei
Tejs kirn
tfopa IL isias feonvsatfjo so lahk» ssvoN sa M* . oioa, irs, tot Itlrt s* pot «osee b oso Mtail^' Jsl rrcavste sisns is ess sash* as ass« ai a«Som J*
isaaisCaCas. Km pa M fto pleiaj« pel oo-sn«* M es Hm te priMs k MeWsL 1W«i m*k\ si proirsg ss <isse SNPJ. Ust Proovsto )• I« v vsaki irmitsl sokio. ki U rai «tal ltet mk ** w
ZsZirsi.
Prurito Jet irlaro la
toiaft la. •••••*•••••••
toialka !■.
toádfci la............
kesfci la............LH
u Clc«r« la CkksS» H • J
1 taistk la.............
S tsiaiks Is............
Udaik« ta............
I Udalk* la

aH I teisfker la. JS.
...» 1 • •••
Ispebdte epeiajl kspea, pritaAHe petntae tmU
Ori«r t pém la si aeesMU Pi«s«els, Hst, U le všteto^ -
«*aJaaalls:-VaeleJ kakor Mtrs katort Uk «lea«* BSPJ, all «• m f«s««H frač si irsšls« ta bo «akU^I •• m Udatk, bei« moral tisti «Isa iS do*i~ druiiM, kl*^ u naročena sa inanHk Prwvste, t« takoj saansslU «jrm»^ t. .k«., ioplsistf iettfso «seto Usta Pro«*ote.
K .......III Iii mtUUH drntmm ss to »»«to	J
m «sesam dopisu dottlso wet toiaj mors «srsvaiMvs solisti
raOSTBTA. SNPJ, MST Ss. Lsvsiole Aro, PrOošoM pošUJom _n ilrTrt sa Sot Trmi*» «o*
i\ i	Cl šr**™ * '
......„........
U «torito to** Is «S prlsWto k mofl oor«** U
ft. id"1
■ '.........................................
A. I_h|| .......
«/..«..<.•.<•••........v*
i> ~	... A"*"**
n	...CL*-*—*'
Wee

i................«.'