DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice i/.liajujo vmiU (-«ti-tcU; uko : ; je ta duu praKiiik, tlaii poprej. : :
Ceiiii jmi je za celo leto 10 K, za pol leta 5 li. NaroËuiiia Ka Neuièijo, liosno in druge evropske drïavc '/jiaSii 12*—li, na Ameriko 14* — List in ogliiííi HO iiliičiijej» iiaprflj.
K.
Vse (ln(Ms«, iiaroî^tiÏHO iu o/.iiiiiiilu 8|»r«jeiiiii tiskai-iiH J. Knijee iiasK
Slo,venci!
iiftstopniki vseli tveli sti'atik v Sloveniji, iîbi'aiii tia sestanku dne 10. maja 1919, smatrajo za potrebno, <la se v íaau, ko stojitiio nepoaralno pred odločitvijo svoje naioiine usode, oliinejo skupno in soglasno na iflovetisko javnost si naslednjim pozivom:
Vse naše misli morajo biti v teb dueb posvećene skrbi, kako rešiti in obraniti slovensko ozemlje. ííato naj prenehajo ati-ankai'ski boji v (Sasopisjn, na shodih in v nasebnem življenju. Medsebojne pritožbe bodo reševale stranke pri medstrankarskili posvetih in po teh skušale izrastke stian-karskega življeiqa odpraviti.
Vprašanje o vzrokih narodne nesreie na Koroškem, ki se je tako strastno lob-ravnalo zadnji čas v javnosti, ne sme oslabiti našily Èiarodnîh vrst. Sti'anke bodo pozvale svoje parlamentarne zastopnike, naj osnujejo komisijo, ki bo rešila to vprašanje, Medtem naj bi slovenska javnost z neopiaviííenimi in lahkomiselnimi napadi ne slabila našega narodnega položaja.
Strnimo marveč vse itioi'ii, da se poglobi v nas zavest skupne državnosti, in v to svrbo opustimo vse, kar bi inšito narodno in di'Žavno edinost Srbov, Hrvatov in Slovencev. JjC v disciplini, vestnem iz-\polnjevaiijn državljanskih dolžnosti in pokorščini obstoječitii zakonom je rešitev!
V Ljubljani, dne 10. maja 1919.
Dr. Ivan Tavčar. — Dr. Josip Breznik. — Prof. Bogumil Remec. — Dr. Franc Kulovec. — Anton Kristan. — Albin Prepeliih.
Favzdiga hmetijsliE ppDduhcije.
v sledečem hočem bialcem predočiti priliiei' 01'ganizacijskega načrta za srednje posestvo iz razmer ljubljanske okolice v izmeri 15 oralov, od katerega odpadejo 3 orali na gozd, 6 oi'alov na travnike, (> oralov pa na poljedelstvo.
PoljedelstAfo se lazdeli na sledeči način:
1.	Ozimna setev (2 oraia) pšenica, rž (oziroma zimski ječmen). Druga setev: ajda, zelena krma oziroma koj'enje,
2.	Okopavina (2 orala) kroinjtir, pesa (zelje), koruza (fižol).
3.	romladna setev (2 orala) ječmen jari event, proso, oves. Druga setev: repa, zelena, krma (mešanica.
Ta kolobar naj^ bi odgovaijal tu-kajšiijim razmei'am. Ôe bi pa posestnik obdeloval zemljišča intenzivno s stroji pii jesenskem globokem oranju, bi moral pi-i-delati v prvih letih najmanj sledeče množine pridelkov:
1.	Pšenice (1 oi al) GOD kg zrnja, HOO kg slame. Rži (ozii'oma zimskega ječmena (1 oi'al) 600 kg zi'nja, 1400 klgr. slame.
2,	Setev po istem pridelku : ajde 1 oral 200 do 300 kg zrnja, 1000 kg slaine za steljo. Koi'enje orala 3000 kg. Zelene krme '/i orala 10.000 kg.
2.	Krom))irja 1 oral 6000 kg. Pese orala 10.000 klgf.-f 5000 klgr. cime
+ 2000 kg zelja. Koruze V-, orala 300 kg zrnja, 2000 kg slame, lOO kg fižola in 300 kg tlžolovke.
3.	Ječmen jai i 1 oral HOO kg zrnja, 1400 kg slame. Oves 1 oral 600 kg zrnja, 1400 kg slame.
2. Setev: repe "'»la 5000kg gomolja, prosa 01'ala 300 kg zrnja, 1000 kg slame zelene krme, turŠice 1 oral 1 5000 kg.
Ce bi sejali med oziuiino rž, deteljo, bi izostalo sejanje pomladnega ječmena in kot druga setev zelena ki'ina. Iz 6 oralov srednjih travnikov bi se pridelalo prva leta povprečno 100 do 150 meterskih stotovsena in otave. Sedaj moi'a kmetovalec pj'emišlje-vati, kaj mu bo kazalo naicditi z vsemi temi pi-idelki.
Vsega skupaj je pridela! zrnja 3300 kg, slame 9900 kg, gomolja 24 OOO kg, zelene krme 30.000 kg s pesnim šavjeni vied v jeseni; zelja 2000 kg,'fižola lOOkg, sena in otavc 12.000 kg.
íía setev bo treba obdržati: 4 orale po 120 do 130 kg =480 do 520 kg zrnja;
01'ala ajde ='60 do 65 kg zrnja; »'ala prosa 20 do 30kg=10 dol5kg zrnja; 2 orala koruze za zeUno krmo in seme = 250 do 260 kg zrnja. Skupaj zrnja 800 do 860 kg, recimo okroglo 900 kg zrnja. Ostane še za daljšo porabo 2400 kg zrnja.
Za ceh'Ietno prehrano svoje družine, obstoječe iz gospodarju, gospodinje, štirih otrok, ene dekle in enega hlapca, se po-jabi na leto, vi-soko vzeto: '/^kg moke na osebo dnevno = 1460 kg moke letno ali 20 meterskih stolov zrnja; ajde = 2 me-terska .sioia zrnja; fižola == 1 meterski stot zrnja; prosa = 1 mete.iFïki stot zrnja. Skupaj 24 meterskih stotov zrnja. Zraven pa: 20 meterskih stotov zelja, 20 krompirja in 1500 liirov mleka. Za seme ostatie 1200 kilogi'amov krompirja.
Za prehrano živine nm ostane: 208 meterskih stotov gomolja = 52 meterskih stotov snhe snovi ('/4 del); 120 meterskih stotov sena =120 meterskih stotov snhe snovi; 300 meti', stotov zelene krme = 75 meterskih stotov suhe snovi ; 100 tiietr. stotov slame = 50 meterskih stotov su]ie snovi, 50 meterskih stotov slame ostane za stelje. Skupaj 297 meterskih stotov suhe snovi. Ako računamo na 1 zrastlo glavo Živine, težko 500 kg = 15 kg suhe krme na dan, pride na leto za 1 glavo 50 metr. stotov suhe krme, torej lahko redimo 6 glav odrasle živine in sicer: 1 par uprežne živine, 2 ki avi 2 teleta, 2 telici, 1 svinjo in 5 pi'a-Šičev, 30 kokoši, od katere živine pridobi letno Ï00 X G = 600 metr. stotov dobrega gîioja. Za krilje stroškov, za nabavo obleke, obuvala, kuhinjskih potiebšćin. davkov, plač poslom, gnojil, stroje, zdi'avnika Ítd„ ima sledeče dohodke: za pi'odana jajca in pi-šČeta, mleko «d dveh krav 3000 litrov — 1500 litrov za dom; za pujske in 2 pra-Šiťa (2 pi'ašiča za dom na leto), za 1 telo in za 1 govejo živino.
Pi'idobljeni gnoj in gnojnica bi se uporabila za polno giuijenje okopavin, toi'ej 2 orala njiv letno, tako ila bi prišlo vsako ti etje leto na 1 oral 300 metr. stotov gnoja, ita travnike pa še 3(iOh! gnojnice. Iz tega je razvidno, da bi se na ta uačiti gospodarjenja morala produkcija tega posestva tekom 3 ilo pet let gotovo enki'atno povzdigniti. Nadaljna posledica tega bi bila, da bi imel posestnik tega posestva lahko še enkrat več pridelkov, živine in gnoja, nazadnje pa tudi dohodkov. Tudi umetnih gnojil ne bi bilo treba toliko kupovati Vse te podatke setu vzel in primerjal s prakso in izkaza bivšega poljedelskega ministrstva iz leta 1915 in po grmskem , letnem po-ločilu grmske Šole iz leta 1914, Pri žitnili pridelkih na Kratijskem niso razlike v
ituiožini tako velike, zato sem vzel povsod enaki prideluk na zinj« in slami v merilo. Te številke so takoi'ekoč najnižje in ne bo stalo veliko tinda, jih znatno vzdigniti. l<tt izkaz o setvi in Žetvi kaže povprečne številke posanuiznih letnikov in tudi povprečno od leta 1904 do 1913, torej tekoiii 10 let iit iz teh je i'azvidno, da se na Češkem piidela povprt čno 2- do 27.jkrat več Žita iz enega hektara kot v Sloveniji. Vzrok temu je treba iskati v intenzivnem obdelovanju zemlje in izdatnem gnojenjn.
V slučaju, da bi posestnik sejal štajersko deteljo v oziuiino, bi odpadlo sejanje l)omIadnega ječmena, torej pridelek bi se znižal za 600 kg zrnja, PomanjkajoČo zeleno kiino kot drugo setev in 1400 kg slame, bi polno nadoiiuistila piidelana detelja. Ker pa ima posestvo polovico zemlje travnikov, potem ni več treba sejati se deteljo. Je tudi vi^rašanje, če ne bi isti posestnik opustil pridelovanje korenja na dosedanji način in sicer, da mora strnišČe ročno ven izpuliti, korenje opleti, kar stane veliko delit. Pospeševanje saditve krmske pese bi itui koristneje prišlo. Ua se račun prehrane ne izpremeni, vzemimo zfi vzgled slučaj, da mladi gospodar Še nima otrok, torej porabi za 600 kg žita manj.
Iz treh oralov gozda dobi posestnik potrebni les za svoja poslopja in drva za kurjavo. Prva leta bi tudi eventualno po-uianjkatije stelje nagrabil v gozdu. Tudi v kmečkih gozdovih bi se dalo djugače gospodariti kot se dosedaj gospodari in tako produkcijo je tudi znatno zvišati.
S tem sem liotel javnosti pokazati, kako si mora moiíerni izobraženi poljedelec predstavljati napretek svojega gospodarstva in povzdigo njega produkcije. Pred vsem se to da doseči z vstrajiiostjo in pridnostjo in ljubeznijo do svojega poklica. Najbolj zaviti ])ai'agrafi tega ne bi dosegli.
Fian Maliisek - Grm.
Obrtno društvo za Novo mesto in oholico.
Prvega mesečnega sestanka, kateri se je vršil 11. t. m. v društvenem lokalu v Narodnem domu, se je kljub lepemu vremenu, bil je najlepši dan tega leta, udeležilo iz Novega mesta in okolice lepo Število obrtnikov, njih prijateljev, poleg
Zgodovina frančišliansliega samostana in cephvB v Novem' mestu.
Sestavil P.fliftinz Furlan.
Zadnje delo preč. p. Otokarja sia nova, kamenita oltarja sv. Frančiška Scrafinskega in sv. Antona Padovanskega.
111. slov. katoliški shod je bil v Ljubljani 26., 27. in 28. avgusta.
Dne 4. septembra so izvolili gvardijanom v Novem inesiu p. Viljema Vindišarja, učitelja na deški ljudski šoli.
P. Blaž Farčnik je bil prestavljen v Novo mesto.
Ravnateljem na tiovomeSkî gimnaziji je pu odhodu dr. Franceta Deteia, slovenskega pisatelja, postal g. profesor Franc Breznik.
Dne 23, oktobra jc bil preč, g. dekan Anton Žlogar kanonično mneščen v novomeški kap teljski ceritvi.
Dne 8. novembra je bil vinski semenj v mestu.
Dne 24, novembra je umrl v Gorici pesnik Simon Gregorčič, l'o letu jc bil ua
Sv. Gori gost v frančiškanskem samostanu in bral svojo zadnjo pesmico v obednici. Žc takrat je bil slab, telesne moči so mu jako opešale.
' Leto 1907.
Po božičnih praznikih je zapadel do I metra debel sneg.
Opustili so strel anje proti toči, katero je upelja! okoli leta 1891. v nogradnik Štiger v bližini Celja.
Zgodnja pomlad. Prve dni v maju so dozorele Že prve češnje na vrtu lekarnarja g. Bergmanna. D. N.
Dne 4. avgusta je obhajal svojo zlato mašo č. g. Anton Peterliu, šmihelski župnik iu duh. svetnik.
V juliju je bila suša, v oktobru pa nalivi z nevilUo.
Učiteljem sta bila imenovana p. Hubert Mdrovt in p. Pavel Potočnik. P. Otokar AleS je zaradi očesne bolezni prenehal poučevati lia deški ljudski šoli, kjer je nepretrgano učil v šoli dolgih 29 let, precej, ko je izvršil bogoslovje. Zraven šole je še poučeval v îctju kat. rokodelske pomočnike, na deški judski šoli, nekaj časa na gimnaziji^ žensko Marijino družbo v Novem uiestu, v Smilielu. Po odhodu iz Novega mesta poučuje še sedaj na Brezjah pri Radovljici do sedem ur na dan. Njegovi učenci lepo pišejo, .
Dne 29. decembra je obhajal v Brežicah bivši ravnatelj novomeške gimnazijo nreč. p. Bernard Vovk svoj biserni jubilej. Pri cerkveni slavnosti so mu asistirali sami nekdanji učenci; cerkveni govor je imel preč. (later Konstantin Lusei.
Leto 1908. V januarju se je pojavila v mestu bolezen influenca in se je jako razširila, V nekaterih liišali so 'ležale cele družin?.
Dne 17. februarja je umd na Hmcljtiiku pri Novem mestu na srčni napaki barpn Franc Wambold pl. Umstadt, Bil je vojni ataše, pobožen, ki je pogosto prejemal sveta zakramenta; skrbel, da jc iz novomeškega samostana pater vsako nedeljo in praznik v grajski kapeli maševal, pridigal in spovedo-val. Ta grad je kupil od grofa Koroniiiija radi svoje sopfoge, ki je ljubila .samoto. Bil je ud družbe sv, Mohorja,
Deželnim glavarjem jc bil imenovan dvorni svetnik g. Franc Šuldje.
18, marca je umrla č. sestra Dominika Avsec, reda šolskih sester de N. D, v Šmihehi, v dobi 33 let, prva v tem samostanu.
àolskim iiíidzornikom za Novo mesto in Črnomelj je bil imenovan g. Josip Turk.
Dne 2. maja je umrl na Brezjah pri Radovljici br. Riliard Kuiist, večletni zakristan novomeškega samostana.
Prior v bolnici usmiljenih bratov v Kau-diji je postal preČ. g. p, Poiikarp VavpotiČ.
Dne 26, julija se je preseli! namesto v Ameriko v večnost p, Alojzij Bobnar, frančiškan na Brezjah, v dobi 32 let. Bolehen na želodcu je stopil v red. Rojeil je bil v Mirni peči na Dolenjskem.
19. novembra je bila slovesno otvorjena žeiiska bolnica v Novem mestu; bolnim ženskam strežejo usmiljenke.
11. novembra je umrl [ireč, g. kanonik Josip Hočevar v starosti 87 let. 1905. je sede opravil svojo demantno mašo. Mnogim bolnikom je življenje podaljšal, ki so ga prosili za svet.
Dne \ '2. novembra je za vedno zatisnila oči blagorodna gospa soproga samostanskega zdravnika višjega okrajnega zdravnika dr. Iv. Vavpotiča, v dobi .59 let svoje starosti,
18. novembra je bil potres v Novem mestu brez škode.
V tem samostanu je dne 2. deccmbra umrl klerik drugega leta bogoslovja Celestin Bogme. Rojen je bil 22. novembra 1885. pri Sv. Lovrencu na Štajerskem ; v red je bil sprejet leta 1903. Prehladil se je, pljučnico dobil in umrl na sušici, 23 let star.
Dne 28. decembra je bil strašen potres v južni Italiji,
potiHíňiiikov tudi nekaj liam, ki izvršujejo obrt; slediijini se posebna žast njihovi stanovski zavesti!
Ob 14.uri pozdravi pi^edseiinik di iištva g. Ogiič vse navzoče, posebno dame, spn-roči dnevni red in pojasni pomen obstojfi-čega {Irnštva in zagotavlja najlepši nspeb, ako bode isto delovalo po določeni smeri. Namen di'iištva 'je dvigniti stanovski ponos svojih članov in njih naiašČaj, '/a pomočnike in vajence storiti vse potiv.bno do njihove popolnejše izobrazbe. Razloži indi to, zakaj si je moralo društvo najeti lokal v Narodnem domu, ker ni bilo dobiti pio-stoia v Kokodeiskein dotmi, ki naj Id ga društvo neovirano uporabljalo. Iz tajiiiko-vega poročila je razvidno, da je do toga dne imelo društvo že 87 članov, od teh celo 25 ustanovnih in par podpornih. Med zborovanjem je pristopilo več novih Članov, med temi 3 članice. PreCitajo se zapisniki V. odborovih sej, ki so se izvršile vse v teku enomesečnega društvenega obstanka, dokaz, da odbor res marljivo deluje.
Poročilo blagajnikovega namestnika se vzame v naznanje z opombo, da še niso vsi Člani vplačali, ker se jim niso mogle dostaviti izkaznice; morale so biti knjige prejo v redu.
Nato pojasni predsednik dostavek pravil glede posmrtnine. Da se drultvo izogne vsakemu pravdnem» sporu, je bilo treba, da se zadeva temeljito [»reštiidira, predno se prične z delovanjem. Prvotno se je nameravalo plačevati oziroma pobirati doîiesek po smrti člana, ker pa v resnici postane član te prekoristne naprave kot živ človek (mrtev itak ne more, tndi v pravnem oziru ne), zato je odbor sklenil pradlagati, da se pobere postiirtnina za prvega člana naprej, kei' deležen bode tuga le dotični, ki je res že vplačal 3 krone in zato bode dobil, če je sto članov, 99 kj'at povriijeno, to je oni, ki bode prvi umii říbor je bil s tem zadovoljen in je ob enem tndi več članov vplačalo tozadevni znesek.	'
Kot .5. točka dnevtiega reda: Lokalne zadeve strokovnih zadruj^, poroča g. Prežel) ter toplo priporoča, da bi se vse tri tu obstoječe zadi'uge, to je kolekti;'na ali skupna zadi tiga, mizarska zadi uga in zadruga čevljarjev, zedinile v tem, da bi vporabljale za svoje sťfetanke društveni lokal; v dosego tega namena naj vsak član obstoječih zadrug na to deluje, kar se sprejme soglasno.
K 6, točki: ustanovitev pomočniškega odseka, poroča^g. Puš in apelira na navzoče pomočnike z daljšim pojasnilom pomen te organizacije, katera pripomore k poiiolnejši izobiazbi v strokovnem in v občevalnem smislu. Navzoči gg. pomočniki se s tem strinjajo in sklenejo, da se vrši tozadevni sestanek v četrtek 15. t. m. ob 20. nri v društvenem lokalu. G, MaloviČ povdarja, da naj tudi pomočniki sodelujejo z društvom pod načelom nepristranosti, da naj se goji duh demokratske vzajemnosti med pomoč-
niki, mojstri in vajenci, nikdar pa naj ne imej mesta med njimi strankarska politična strast.
Kot 7. točka se utemeljujejo sestavljene sledeče i'esolucije in se po daljši debati soglasno sprejmejo.
Resolucije. Obrtno društvo za Novo mesto iti okolico je na svojein prvem mesečnem shodu v Noveiti mestu v sitiishi svojih pravit sklenilo odposlali Narodni vladi iSHS sledeče resolucije:
1.	Zbrani obitniki, člaiw diuštva, zahtevamo, da pride obilni stan do piavic, katere mu pristojajo v novi, modeiiii, detiiokiatični državi: tSibov, Hrvatov in Slovencev, da bode obrtni stan primeino zastopati njegovemu številu itt njegovi davčni moči na vseh mei'odajnih mestih.
2.	Zahtevamo, ila se obitni davek pravično porazdeli po resničnih dohodkih [losameznega davkoplačevalca. Ves davek naj se spoji v eno vrsto in ta naj sr glasi „obrtni davek", vsi dingi naj se odpravijo, ker na I'azite dosedanje kategoriji davčnih bremen se posamezni obitniki ne spoznajo in se pravočasno tudi bi'aniti ne nioi'ejo.
Da zamore davčno nadzoniištvo davek pravično porazdeliti, zahtevamo, da se tajni zaupniki za vselej odpravijo in vpokličejo v ta namen vestne, razumne in vsega zaupanja vi'edne osebe iz obrtnega stanu, katere poznajo temeljito položaj posameznih obitnikov. Društvo bode drage volje šlo davčnim oblastim na roko in predlagalo take zaupnike, ki bodo zaupanja aares vredni. Društvo bode tudi tem zaupnikom stalo vedno na strani, da zamorejo vestno spolnjevati težko nalogo.
3.	Zahtevamo, da se davek naloži na vojne dobičkarje, a teh naj se ne išče med malimi obrtniki, pač pa med tovarnarji in veleindustrijci, ker večina teh je obrtno zmožne vpoklicance izrabljala v svoje sebične namene, irjiin pa je šla avstrijska vojaška oblast na 1'oke in jiii povsod ščitila, med tem; ko ni imela za malega obrtnika nikakega sočutja.
4.	Ker so v Obrtnem društvu zastopane vse stroke obrtnega stanu, zahtevamo, da se vojni demobilizacijski materijal pravično porazdeli tiied male obrtnike, pi'ed vsem na one, ki so biti vsled vojne najbolj prizadeti, proti primerni odškodnini.
5.	Zahtevamo, da se čim preje uresniči načrt, katerega je že avstrijska vlada v dižavnem zboru odobrila in Narodna vlada tudi sprejela, da dobe v vojno vpoklicani obilniki brezobresitna posojila do določene višine pod poroštvom občinskih uprav.
G. Zahtevamo, da se čim preje spravi v 1'edni tok državna, avtonomna in občinska uprava s tem, da se i'azpišejo nove volitve s splošno, jednako in tajno volilno pravico z uporabo jiroporca, kakor hitro se sklene mir.
7. Pri agrarni reformi naj so upošteva tudi obrtni stan, da bode tudi on primerno
deležen jiri razlastitvi veleposestva, ker VL'čina rokodelskih obrtov je navezana na ohfiťlovanje zemlje, ki se jo pa zamore tiobiti le proti visoki" najemnini v najem.
8.	Naši obi'tniki so navezani na razne Spekulante, ki trgujejo s surovinami, in radi pomanjkanja surovin nastavljajo čezmerno visoke cene.
a)	Imamo pa posebno v okolici novomeški velikanske gozdne plasti, bivšo liiMl. kneza Atiersperga, in poleg tega obilo V(jd!nh moči, kljub temu pa stane kuliični meifr lesa do 400 K našega obrtnika. Če ga lioč<3 kui)iti, nied tem, ko je stal pred vojno 32 kron. Zalogo narezanega lesa po naši deželi so ogromne,' a brezvestni špekulanti potnnožujejo svoje zaloge, med tem, ko mali obrtnik ne zmoie takosvi-sokih ceni, trpi gmotno škodo in se siri brezdelje med obrtno pomožnim osobjem.
b)	Prosimo deželno in osrednjo vlado, da nastavi času primerne maksimalne cene za obdelani les, kojega last je raznih špekulantov, na korist in povzdigo domače lesne stroke, posebno pa tesaijev, mizai jev, kolarjev in sodarjev.
c)	Iz zaseženih državnih gozdov naj se odstopi les za domaČe potrebe p6 primerno nizki ceni, da se s tem omogoči stavbeni napredek med vsemi sloji, posebno med kmetiškim. Le na ta način pridemo do potrebnih stanovanj in stavbeni obrtniki do zasljiižka in obstanka.
9,	Pi'iilružuje se današnji shod brezštevilnim protestom našega ti'oimeuega naroda proti zasedbi našega ozemlja po Italijanih, da je zasedel najbolj narodno zavedne pokrajine, po katerih je bila razvita cvetoča obrt, ob enem pa, da hoče nam soviažnik za vedno zapreti izvoz naših produktov v daljni svet z zasedbo Tista in Keke.
Enako velja za naš tužni Korotan, v katerem je naš narod bil nad veČ stoletji politično teptan, in sedaj, ko mu je zarja svobode zasijala, pa moia pretri>eti najhujša preganjanja in kruta nadčloveška nasilja, zato ker se zaveda zavednega. S ovanaS
Poživljamo našo osrednjo vlado, da z vso odločnostjo vstraja na samoodločbi narodov po nazoru AVilsona, ker le na ta način zamoremo po sovražniku zasedene pokrajine brez nadaljnega prelivanja krvi dobiti nazaj in tako rešiti zavedni in čez vse marljivi narod.
S tem je bil dnevni red izčrpan ter se zborovanje ob % 16. uro zaključi.
Čitala se je vsakemu posameznemu Članu na obrazu duh .zadovoljnosti in nade, da bode društvo res delovalo v korist in prospeh obrtnega stanu in postane lahko najmočnejša organizacija srednjih stanov. Vsem somišljenikom in prijateljem našega društva pa izreka odbor najtoplejšo zahvalo za preprijazno sodelovanje in naklonjenost, ker društvo se zaveda, da le sloga vodi moč!
Dopisi.
Iz Prečitie. Preteklo nedeljo^ll. maja je prii'edilo „Slov. kat. izobr. društvo" nad vse pričakovanje lepo vsjielo predstavo. Dekleta, Članice ženskega odseka, so uprizorile dr. Krekovo „Ob vojski" in „Oh, ta Polona ! ' Dr. Krek, ki je tako dobro poznal dejanje in nehanje naših ljudij, je izlil velik del gorja, ki ga je naš narod pretrpel v sedanji vojski, v predstavo „Ob vojski". Zato smo vsi z napeto pozornostjo sledili spretnim igralkam. Na splošno željo se bo predstava v nedeljo iJoi)oIdne ponovila. Vabimo.
Iz Adlešič 10. maja. Naš posestnik g. Jure Požek iz Gorenjec h. št. 3. našel je 7. t, m. v Japagi y Dubi'avah v duplini staie lipe gnezdo divjih maček. Bile so 4 mlade, ki še niso videle. Videl je tudi staro mačko, na katero je dvakrat stresal, pa mu puška ni dala oguja, in tako je stai a ušla. Ko je vzel mlade iz gnezda, mu je padla ena na t,la, in to je raztrgal pes, ki ga je imel s seboj. Tri pa je prinesel domu, od katerih pa sta dve poginili, tretjo pa so dali v neko hišo domaČi mački, ki ima ravno tudi mlade, katei'o je sprejela za svojo in jo zdaj hrani.
V naših obsežnih hostah se nahaja m precej divjih maček in naši lovci večkrat katero ustrelijo ali vidijo. Predlani je videl iiivjo mačko na Lisičaku g. Ivan Husič, posestnik iz Adlešič h. št. 11., ko je lovil polhe. Skočila je z gabra na tU in je zbežala. Tehtala je kakih 10 kg. Meseca decembra leta 1911. pa je ustrelil g. Jož. Kaferle iz TribuČ Ii. št. 55,, velikega starega mačka, ki je tehtal dobrih 12 kg in je bii visok Im 10 cm, kakor sem bil sporočil v Dol. Novicah leta 1912 št. 4, G. Anton Kadutic, učitelj v TribuČah, pa je ustrelil, odkar službuje pri nas, menda že 5 divjih maček in mačkov.
Visokošolski vestnik.
Stanovska Zveza Slovenskih Akademikov priredi v soboto 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani Nar. Čitalnice podučno predavanje tov. tilozofa Antona Podbevšek, ki pride v ta namen nalašč iz Zagreba; namreč: „O predzgodovini slovenskega vseučilišča v Ljubljatii." Naj mi bo dovoljeno, izreči tem potom v imenu zveze Še posebej najiskrenejšo zahvalo odboru nov. Narodne Čitalnice, ki se je izrekel v posebnem ])Í3mn naši visokošolski stanovski zvezi, dati diuštvene prostore vedno na razpolago za podobtie prireilitve. Na predavanje vabi predavatelj tako iz mesta, kakor iz okolice. ' Ker je čisti dobiček namenjen Stanovski Zvezi SI. Akad., se še posebno priporoča za mnogoštevilen obisk. Cena sedežem 2 K, stojišča 60 v. Vstopnice se dobijo v knjigarni Horvat in na dan predavarqa pri blagajni. Predplačila se hvaležno prejemajo. — Za časnikarski odsek SZSA: Martin MavjiČ, stud. phil.
To leto je bilo suho poletje, jesen in zima brez snega; sadja veiiko.
Leto 1909.
Na Markovo je vodil p. Viljem Vindišar, novomeški gvardijan, proccsijo v Prečni namesto bolnih prečinskih duhovnikov v Ka-meuco, kjer ga je zadela solnčarica in je bila vzrok njegove smrti. Rojen je bil 18. oktobra 1849 v Hiliijeni pri Kranju; v frančiškanski red je stopil 22. oktobra 1870; kot frančiškanski klerik je moral delali orožne vaje po
ubijani; postal bil posvečen v'
tri tedne tri leta v Gorici in L je korporal. Leta 1876. je mašnika; ko je dokončal bogoslovje, so ga poslali kot učitelja na ljudsko šolo v Kamnik, kjer je "bil 5 let in. potem v Novem mestu od 22. avgusta 1883. leta do svoje smrti. Bil je mirnega značaja, priden_ spovednik; bolniki so ga radi klicali. Častiti duhovščini je rad pomagal ob nedeljah in praznikih, namesto potrebnega odmora je na deželi pozno v noč presedel v spovedtiici in zgodaj zjutraj je zopet prišel. Umrl je ob pol polnoči 14. maja. Slovesno sv. mašo zadušnico je imel mil. g, opat iz Zatičine; libero je opravil preč. p. Konstantin Luser, bivši generalni definitor in provincijal, sprevod je vodil mil. gosp, prost dr. Sebastijaii Elbert. Zastopani so bili vsi uradi, glavar baron Reclibach in druga gospoda. V slovo so mu
zvonili v mestu in sosednjih župnijah v Prečini, Slopičah in Brusnicati. (Dol. Novice XXV, let,, str, 165.)
Dne 19, julija je mil. g, proSt dr, Seb, Elbert prav slovesno obhajal svojo srebrno sv, mašo v kapiteljski cerkvi,
S 1. avgustom je bil umirovljen preč. gosp, dr, Jos. Marinko, ki je na novomeški gimnaziji 26 let poučeval veronauk. Mnogo učencev ima v frančiškanskem redu. Ustanovil je društvo rokodelskih pomočnikov, nabiral milodare in sezida! lepo poslopje zan e „dom rokodelskih pomočnikov^ Poskrbel epo zastavo za nje. Pozneje je ustanovil prepotrebno dijaško kuhinjo in nabiral milodare in hrano za uboge učence gimnazije in ljudske Šole, S tem je mnogim učencem pomagal, da Sť> izvršili gimnazijo. Njegov naslednik je preč. g, dr. Ciril Ažman,
V	jeseni se je preselila deška sola s štirimi razredi v one prostore, kjer je bil nekdaj klerikat in knjižnica,
V	torek 24. septembra je obiskal naš samostan knez Auersperg, vojvoda kočevski.
Dne 25. oktobra je zapadel sneg na Gorjancih in drugih gorah,
V	samostanski cerkvi so s slovesno tridnevnico dne 6., 7. in 8, decembra obhajali 7001el(iico ustanovitve frančiškanskega reda.
Letos je bila dolga zima in topla pomlad, Sadna letina bolj slaba, vinska pa prav dobra.
Leto 1910.
29. januarja okrog ene po polnoči je bil dokaj močan potres, v mestu ni napravil škode.
6.	februarja je preminul preč. g. Ivan Podboj, duh, svetnik, v Kandi i pri usmiljenih bratih. Uže v Šempetru na Krasu je veliko trpel na trganju in pozneje tudi. Delal je do svoje smrti. Zanimivi so bili njegovi podlistki v časopisih.
12, marca je umrl na Turjaku pesnik Anton Medved,
28. julija je obiskal novpmeški samostan preč, p. Dionizij Scliuler, vriiovni prcdsiojnilt frančiškanskega reda v Rimu,
7.	septembra je bil kapitelj ali rédovnc volitve v Ljubljani, Novomeškim gvardijanoju so izvolili p, Gotharda Podgorška, vodjo in učitelja deške ljudske šole. Ta je prekril klerikat samostanski in naredil 4 prostorne sobe za deško lj^ldsko šolo. Knjižnico je prenesel na severno stran samostana v sobo, katero je razširil na vrt.
Samostanska družina je štela redovni-' kov in sicer:	i
P. Gotbari Podgoršek, "vodja in učitelj deške ljudske šole, knjižničar, kronista in gvardijan.
P. Kornelij Petrič, katehet ljudske šole, voditelj 3, reda, vikar,
P. Severin Fabiani, učitelj in organist. P. Blanko Kavčič, p. Krizostom Wester, p. Atanazlj Ausser, p, Hubert Marovi, p. Pavel ^otočnik, p, Beno Strauss, p. Akvin Ottavi, učitelji deške ljudske šole. Br. Elija Kimovec, vratar, br. Urban Žele, kletar. Bratje irelje-reduiki: Konsalv Tavčar, vrtnar; Teobald Pavlovič, krojač ; Godfrid Weber, mizar ; Marij Potočnik, sakristan; Melhior Smrdu,' kuhar,
Prvi sneg ua Gorjancih je zapadel po noči med 2. in 3. novembrom z bliskom in gromom.
To leto so za eno nadstrop e povišali bolnico usmiljenih bratov v Kand i. Nova republika na Portugalskem.
Leto 1911, Dne 8. marca je umrl p. Bernard Vovk v Brežicah,
V Radovljici je umrl Janez Vuruik, kamnosek in kipar; veliki oltar na Brezjah je njegovo delo in slane 62 tisoč kron.
Mil. g, škof Stariha, nekdanji učenec tukajšnje gimnazije, je zadnjo nedeljo, dne 10, maja obiskal samostan in di aško Marijino družbo, v katero je sprejel epo Število novih udov.
Nujno se vabite in ljubezen do domovine veleva
da podtiišote tfiko.j držiivno posojil«! — Viibito KO II rani Illico, iiusojihiicc in vse lirciiioitiie ciHdlitiosU, zlasti trgovci iti jiod-Jetniki! Svojo <loinuljul»iio dolžnost njij Ktorijo osoliito še vsi, ki so med vojno oliojiateli! Tovabljeni so iia spïoli vsi, ki so zavedajo, da no [iristiiSi in iidatii podaniki nove države, da se ndeležijo vsak po svojiii moccli i»o<lpisovanja državnega 110-sojila.
Sijaje« nsiřeli državnega posojila je iijijveijega pomena xa ngled naše države nti zunaj in lio napravil gotovo iiaJboIJSi litis tudi na mirovno kontet-enco. Ta tndi Zli našo najožjo domovino Slovenijo Iio častno, če lio v Sloveniji podpisana svota ra/merno visoka.
Finančni minister je podaljšal rok za podiiisoTanjo štiriodstotne^a državnetia posojila do maja 101!).
1'rijave sprojema tudi Illoslna lira-nilnica v Novem mcstn ter Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico.
Dijaške organizacije.
Važni so dnevi, ki jih in-eživljanio, še važnejši — kakor vse kaže — odlo-' čilni prihajajo. Tega se dobi'o zavedajo narodi, stranke, društva, zavodi, pa tudi posamezni stanovi, ki so pričeli skřbtio zbirati svoje člane In somišljenike, dobio vedoiS, da bodo mogli le v tesno strnjenih vi-stab kljubovati bodočim viharjem in le v (lobi'0, brez napak, urejenih stanovskih oiganizacijah stanu primerno živeti in uspešno delovati.
V stanovski organizaciji iščejo boljših lini, sploh možnosti življenja in delovanja, tudi naši v veliki večini vedno delavni in idealni, pa vsetmi potnanjkatiju izpostavljeni visokošolci. Slediti jim hočejo in sledili jim bodo — po naravnem razvoju — prej ali slej naši si'ediiješolci. Mislim, da bi Sel lok čaaa preko tisLib, ki bi botcli to prepiečitl. Vrbu tega bi s tem pospeševali le tajne organizacije, ki ^pa se nikakor ne moi'ejo meriti z javno, postavno organizacijo, laznn, da bodo itnele več privlačne sile, ker prepovedan sad mika! Divjak, ki [logatija med našimi srednješolci, je treba samo cepiti, požlabtuiti. Dajte nam primeren okvir, v mejab katerega naj-se ustanove, svobodno in samostojno gibljejo naše organizacije, ki pa moi'ajo biti vse javne, zakonite, prijavljene ravnateljstvu in izključno kulturne ! Njih glavni cilj bodi vzgoja in izobrazba posameznika, šola samostojnosti, smisel skupnosti, pojem prave resnične svobode in prostosti. Tiidi poštena zabava naj ne bode izključena! Vsako politikovauje naj izostane popolnoma!
Posamezne kulturne organizacije naj bi se potem vezale v skupno stanovsko zvezo, ki bi bila izvršilni organ sknpnih ciljev in teženj posameznih kulturnih skupin. Dela hi imeli dovolj. „Dijaška kuhinja", podporno in stanovanjsko vpiašanje zahtevajo nnjne rešitve! In tu naj bi delovali tudi, in sieei' v prvi vrsti, dijaki o počitnicah !
Da ne bode zopet vse prepozno!
Raznotero.
žena z brado. Na Francoskem je umrla gospa Lestienne, slovita bradata žena Francije, v staiosti 85 let. V njenih mladili letili je vzbujala veliko seii^,acijo v panoratiiah, kjei' se je kazala za denar, pozneje pa je postala satiiostojna in je otvoiila slaščičarno. Nosila je svojo brado proti francoski modi razdeljeno počesano, tedaj takozvani „kajzerbarf. Ob priliki-"jene smrti so konstatirali, da je število žena z biado v Fiaticiji zelo padlo.
Francoski filozof o ženski volilni pravici. Kot poroča „Matiir', se je obrnila neka mlada dama na nekega starega filozofa z vpraŠanjetii, kaj on misli o žensV.i
volilni pravici. „Ne mislim nič," se je glasil njegov odgovor. Toda, ko je mlada dama Še nadalje silila v njega, ji je odgovoril: „Ta stvar ni tako velikega poineria. Kar edino bi moglo imeti vpliv na narodni napredek, bi bile praktične .šole, jtreure-ditev elementarnih šol, temeljne premetube pri izpitih." To je damo ujezilo, pa je ilejala: „Francozinja je v ti vojni dokazala, kaj more." „Tako je," je dejal illozof, „toda ona je za časa miru dokazala, kaj ne moie." — „In to je?' je vpiašala vznevoljena dama. „Da ne rodi otrok," je odgovoi'il filozof brezobzirno.
Deset zapovedi za mlade žene. Carmen Sylva, pokojna rumunska kraljica in pesnica, je sestavila deset zapovedi za žene, ki bi pripomogle k srečnemu zakonu. Te se glasijo: Ne pozabi nikoli, da st žena človeka iti ne polboga. — Ne Čudi se njegovim slabostim. — Ne zahtevaj pogosto denarja od njega, skušaj se zadovoljiti s tem, kar ti da vsak leden. — Če opaziš, da ima tvoj mož veliko srce, tedaj pomisli na to, <la ima tuili želodec. Skrbi za želodec, da boš piidobila tudi si'ce. — Od časa do časa dovoli, da ima tvoj mož tudi zadnjo besedo. Njemu boš napravila veselje, a sebi ne boš škodovala. — Čitaj pazno Časopise. Tvoj mož bo i'ad čebljal s teboj ó najnovejših dogodkih. — V danih razmerah ne žalosti svojega moža. — Oil časa do časa mu reci kako pohvalno besedo. Reci mu. da je najboljši niož. In povej mu, ila tudi ti nisi brez vsakega pogieska. — Če je tvoj mož moder in marljiv, bodi mu dobra družina; Če je podvzeteii, bodi mu dobra svetovalka, — Predvsem spoštuj njegovo mater; pomisli, da je on ljubil njo prvo nego tebe. — Carmen Sylva je pozabila na prvo in važno: Če si nezadovoljna s svojitn možem, če si ž njim raz-očaiana, ne reci to nikomur. Ne ponižuj svojega moža pred nikoimir In nikoli.
4"|o državno posojilo se vrne v 6 mesecih
m
Domače tuje novice.
Generalni vikar Janez Flis je umrl
v soboto, dne 10. iiiajnika 1919. Pogreb je bit v pondeljek. dne 12. majnika ob 4. uri popoldne. Rajnik je živel in umrl kot svetnik. V mlajših svojih letih je bil takorekoč pi'edhodnik dr. -Krekov in se je tudi v poznejših dneh svojega Življenja rad spominjal, kako je jiredaval v Katoliškem drnštvu za Kranjsko, tani v tistih pi'ostorih na Starem trgu v hiši dr. Aba-čiča. kjer se je začelo naše gibanje. „Zdaj sem star in veseli me delo mladih naših katoliških predavateljev in govoi'iiikov," je rekel ob neki priliki, ko se je razgovar-jal o delu Slov. krščanske socialne zveze, Programatičen je bil njegov otvoiitveni govor povodom IL slovenskega -katoliškega shoda na vrtu v AlojzijevišČu. Kajni prelat Fířs je bil rojen 27. februarja 1841 na Dobu, v duhovnika je bil posvečen dne 1. avgusta 1864. PremoŽenja ni pustil skoro nobenega, kei' je že popi'ej vse lazdal poti'ebnim. U. I. P.!
Poroka. Poročil se je v Novem mestu g. sodnik Viktor Kobe iz veleugledne hiše Mramorjeve z gospico Milico Kobetovo roj. Skale, ličei ko občespnštovani^ga gospoda višjega Živinozdravnika Otmar Skaleta. Poroko je izvršil mil. g, prošt di'. Seb. Flbert dne 10. majnika v kapiteljski cerkvi. — VeleCislanima novoporoČencema nnSe naj-prisrčnejše čestitke.
Poroka, v nedeljo 11. majnika je poročil mil. g. prošt dr. Seb. FIbert v pio-štijski kapelici v Novem mestu svojo nečakinjo, gospodično Klaro Klbert. ličerko ljubljanskega veletrgovca g. .Julija Elbei'ta z g. Janezom (Hans) Hekitigom. tn adnikom Kranjske hranilnice v Ljubljani, liilo srečno!
Poroka. V pondeljek majnika se je vi'.šila v Šiiiiliolu lepa (mroka. Obče-spoštovana go>;podičria Mici Mervar^ hčerka znanega posestnika g. Fi'anc Mei'varja na
Hribu in njegove dobre gospodinje Marije Mervar roj. Šmajdek, se je poročila s stiaž-meštrem iz St, Jerneja, gosp. Martinom Pirkovičem iz čislane lodbine šentjernejskc. Za priči sta prisostvovala: nevesti njen bi'at g. Alojzij Mervar, veletrgovee iz Zagreba. ženinu pa ])oročnik g. Tomšič. Pri običajneni gostovanju, ki se je vi'šilo nenavadno slavnostno v mično ozaljšani hiši, |)red katei'0 je liti postavljen slavolok s pozdravom novoporoČencema, je bilo navzočih zraven veliko soiodnikov (udi več oilličnili hišnih )H'ijateljev in drngih povabljencev, med kateiimi sla vlaiiala vseskozi piijetno razpoloženje in sph>šna za-dovoljiiost. Napitnice so bile kaj prisrčne, iïovori v ptozi in v vezani besedi zabavni, kakor tudi slavlju pi'imerne resne vsebine, so bili sprejeti od navzočih z navdušenim pritrjevanjem. Posebno ugajalo je ubrano petje raznih narodnih pesmi. Vse praznovanje je bil jasen dokaz, kakšno velespoštovanje v vseh stanovih uživajo i'odbine Mervar-Piikovič in uživata osobito se novopoiočenca. — Nadepolneiiiu paru želimo vsestransko zakonsko srečo In za-dovoljnost ter bogati nebeški blagoslov!
Poroka. Dne 4. n)aja se je' poročil v Novetn. mestu g. Anton Cesar, posestnik iz Orkljevca pri Mirni peči z g. Terezijo Ilar iz I'otovi ha pri Šmilielu. — Dne 5. maja se je poi'očil g. Filip Grabnar, čevljar v Meglenikn pri Trebnjem, z gdč. šiviljo Agato Starec, tudi v Novem mestu. Želimo stanovitno siečo!
Stolnim kanonikom v Ljubljani je deželna vlada za Slovenijo imenovala na pi'edlog škofijskega ordinariata duhovnega vodjo Ijubljan-skega semenišča pjeČ, gosp. Alojzija Stroja.
Umrla Je na Diski gosplca Mici Lukšič, bivšega kamnoseka hčer, 13. maja 19iy po daljšem boîehanju, v cvetoči dobi 20. let. Kot ti'govska pomočnica je službovala v vsestransko zadovo^nost svojih gosiiodarjev v Kranju in Novem mestu. Blagopokojna je bila ljubeznjivega značaja in prikupljivega vedenja. Svetila ji večna liičl
Dar, Žeitska podružnica diužbe sv. Cij'il in Metoda v Novem mestu je v smislu odborovega skle^^ z dne 24. aprila povodotn gledališke jiredstave igre „Sin" z dne 10. maja namesto pogostitve gg. igraHc in igralcev darovala 100 kron za slovensko visokošolsko menzo v Zagrebu.
Podaljšan rok za duavno posojilo.
Finančni ministei' je podaljšal rok za podpisovanje 47o državnega posojila do dne 20, maja t. 1.
Preki sod je proglasila deželna vlada za okrajna glavarstva Slov, Gradec, Celje, Maribor in Radovljica.
Mizarji pozor! Uradno pohištvo potrebuje nujno poštno mini^ti'stvo za svoje lastne urade, pa tudi za urade poštnih in brzojavnih ravnateljstev v Belgradu, Nišu, Skoplju, ('etinju, Splitu in Ljubljani. Po-jastiila se dobijo v uiadnih urali pri poštnem komisarju dr. .Tanžeković, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 7/II, telef. št. 139.
Živinski sejmi so zopet dovoljetii. Prignati se sme le kužnih bolezni prosta živina, krita z živinskimi potnimi listi, katere županstva izdelavajo na podlagi oglednih listov. Opozori se, da se bodo vršili v Novem mestu goveji in konjski sejiiii za sedaj na piešičjem sejmišču na Loki ob Ki'ki in sicer sít naj prižene goveda na levi, konji na desni prostor. Dog'\n se prične ob 9. uri dopoldne.
Beda modroslovnih študij. NTa Hunaju je že drugi suphiiit na siednjih šolah uuirl od lakote, kakor poioča „Večetni list" dne 'à. maja 1919. Ni čuda, saj so reá suplentje na srednjih šolah prav po beiaško jilačani. Dandanes se paČ ne izplača študirati iilo-sotijit. ^Ai pesnik PreŠern je dobro označil levščino studiranja; „Modrost, pifivIČnost, učťnost device, brez dot žah*ati videl seiti samice."
Davek na samce. Fijiančni minister v Relgraiiii je izdt-lal zakonsko juedlogo o davku za samce. Zakonski načit, ki bo predložen v najki'ajseiii času narodnemu l»i'edstavniStvn, določa obdavčenje Vseh
samcev tn vdovcev brez oliok v starosti od 2,5. do Go. leta. Vsakdo izitied njih bo motal bicz razlike plačevati letnega davka 240 dinarjev. Razun tega pa bodo moiali prizadeti' plačevati na leto doklade k vseiit dij'ektnim davkom, in sicer v starosti od 3(1. do 4."). leta v izmeri 100 odstotkov, od 25. do 29. in od 46. do r)0. leta 50 odstotkov, oil 51. do GO. leta pa 25 odstotkov. Davek se bo začel pobirati s pričetkom leta 1920, Minister utemeljuje svojo predlogo z razlogi pravičnosti pla-čevatija davkov.
Kdo ima drobiž? Da nam tako zmatij-kuje drobiža, so krivi različni špekulantje, ki ga nosijo čez demarkacijsko či to, kjer kupujejo 1'azlično blago. Kovinski denar — srebin ali železen — sprejemajo Lahi za enako vreden z laškim. — Za 6 kron drobiža se dobi onkraj deniai'kacijske črte 2 litra najfinejšega laškega vina.
Da se razumemo! Predstava „Sin" je v nedeljo 11. t m. odpadla radi nede-mokratičriili izjav In vedenja p. n. aranžerk. V slučaju, da se želi točnejših pojasnil, smo na lazpolago. — Novo mesto, dne 13. maja 1919.	Igralci.
Krajepisne črtice iz Belol^rajine.
Le op. Kolbe/.en.
Zjodi, lokve, gadine, rupe.
Kraški svet v Belokrajini je dokaj zanimiv i z ozirom na podzemna Čudesa. Omenil sem že kotlovinast svet med Črnomljem, Adlešiči, Preloko In Bojanci. Izredno zanimiv je podoben kotlovinast svet med Tančogoro, Gričem, Maverlom, Bistrico in Miklai'ji, ležeč ná pobočju nad vinogradi. Lijakom podobne jame, lokve imenovane, se vi'ste druga p<4eg druge, kt imajo na svojem dnu gredice za presad in salato in napi'avijo veličasten vtis na opazovalca s svojo veličino in globočino. Tu se nahaja tudi velika podzemska jama; Gra-daiiji skedenj, skrivališče hajdukov, ki je bil že opisan v Dol. Novicah. .Tednakili podzemskih duplin je še dokaj dobiti. Četudi v manjši obliki. Naj omenim izvirek Dob-ličiee, ki tvori takoj pri nastopu izpod pobočja malo jezerce in kaže kot močna vodna žila, da .je morála že dlje časa teči pod zeiirtjo. In zares trdijo strokovnjaki, da je izvirek Dobličice podaljšek kočevske Uiudže. Podzemskih strug, koder se zbirajo „zdenci" In potočki iz bližnjih gozdov, pobočij, vinogradov, reber in košenic, je v izobilju ob obeh bregovih Lahinje in Dobličice. Ljudstvo* jim pi'avi „zjodi" — menda odtod, ker jih je na dini tekoča vflda zjedla. Taki „zjodi" se imhajajo na košeuicah med Miklarji, Toplim vrbom in sv. Kiižem. Ledeno mrzla voda na dnu globokih jam nudi ob poletni vročini slovenskim in kočevskim koscem hladilno křepčilo, kakor tudi divjačini iz bližiqih gozdov. Tudi za ohranitev svežega mesa so kaj pripravne te jame ob hudi vročini. Hupe, ponekod' tudi gadine zvane, «o pa z mahom, trnjem ali drenom obrašČene sk^le s kako tnlako v sredini ali vodo ' kapnico v posameznih jamicah in luknjah.
Pri vasi Kočevje, čet^t ure od Črnomlja, je par sto metrov dolga jauia „Gadine" imetiovana, ki innli lepih kajxiikov. Poleg nje je ilnigitjama „župenca", kjei' prehaja kočevski potoček pod zemljo in piivre na dan kot lučki „zdenec", druga žila pa se l»ri „Kasnljah'* kot zdenec ogiajenec izliva v Laliinjo. Vsaka vas ob Dobličici in La-hinji itiia svoj „zdenec", ki napravi večino svoje iinti pod zetiiljo, kakor kanižaiski, svibniški. kočevski, ločki, vojiiLski itd. Lepo je i^bzidati otavski zdenec.
Sajčki potok, ki ae pii Svibniku izliva v Dobličico, ima ti i izvirke: iz dveh pačkih zdencev pod vasjo Pako; od teh ima eden široko odprt iztok; za njima priteče nekoliko stopinj dalje na istem travniku tuševski zdenec, nazvan suborna. Ta potoček ima dalje do Svibnika zelo vijugast tek med vrbami ob travniku ob svibniškem polju ïlo izliva — Lahitija ima več plitvin, takozvane „lirode", kjer posamezni kameni, položdni v strugo, nudijo
ribičem luknje za polaganje tnrež in više (spletenega, koničastega koša) za ribolov.
01) „kiiežjeiti broJu", kjer ob.poieltil vročini pastiiji Živino napajajo, privio tm svitlo ledeno mrzli zdenec, „vidi'na" imenovan. Ob ceati, ki pelje mimo Jjokev v Peti'ovovas, se nahajaj« iiipe (skalovje z doptino) tia koje dnu šumi bistia vo<ia ill vodi k nji 90 kamenitih stopnic, katere so napravili okoličani, da imajo ob poletni vroiini hladilno pijačo.
Ob ki'iipski'cesti nekoliko od velikega „kala" so Čriiomaljci obzidali podzemski vrelec v višini 10 metrov in položili vanj lestvo, da se morejo pii delu na i)oljii okrepčati. Pravijo mu „slovbe" (pi ijti. In v. »tube = stopnice). Jednako globok in zanimiv zdenec so si obzidali vaščani iz Dobravice poleg postaje istega imena. Na desinskih stelnikih je mtiogoČislani zdenec Bezgovka. Ob stelnikih na činotnaljskem polja od velikega „kala" do vražjega kamena se mora nahajati še več vodnih žil, ker ob vsakem nalivu je ondotno polje preplavljeno iti izgleda kakor jezero.
Naposled omenim še „Jelenjo" jamo pri Zastavi in veliko podzemsko jamo pri Vinici, nazivano „Laplčgrad". Pod velikim altarjem sv. Frančiška na Mirnigori nad Planino je podzemska luknja, iz katere je izhlapevala podzeitiska paia, ki se je zunaj ohladila med viharjem v točo in tako dala povod ljudski govorici, da izpoil onega altarja toča izvira. Tndi pri cerkvi na Kleču pri kočevski Planini je prostorna jatna, ki ji pravijo Kočevarji: Breterlocli.
Dečka
14 do IG let starega, sprejmem, da bi se orglati učil, in ob enem pri cerkvi pomagal.
,	Ig. Hladiyk - Novo mesto.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine.
.1. Šoáuij.
VI, Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadi^ih 10 letih v posameznih mesecih,
Kakršna sta bita julij in avgust, ravno tak je bil tudi September, izredno neugoden in silno moker. Deževalo je v njem 17 dni,_ več ali manje, po noči ali po dnevu, večkrat pa je tiidi hudo lilo, se bliskalo, grmelo, treskalo, kakor druga leta navadno v maju. Xiasti je bila Še grda diiiga polovica, Lepih, solnČnih in topljh dni s,ino imeli le malo. Od 16. do 17. smo imeli prav hudo noč. Malo pred polnočjo je nastal vihar, začelo se je bliskati in griiieti in liiido liti in je padala med dežjem nekoliko tudi toča, ki ni naredila pri nas nič škode, pač pa Jiekoliko v Marindolu in na Preloki. Ob 4. uri zjutraj pa je nastal zopet hud vibar z gromom, treska njeni in nalivom. Toča je pobila nekoliko tudi v dragatuški župniji, na Krasincu pa je treščilo v neki pod, ki je zgorel, in z njim vred tudi 10 do 12 voz krme. 18. pa je dopoldan od 9. do 10. ure zopet hudo lilo, ravno tako popoldan okrog 5. ure in potem je zojiet celo noč lilo, se bliskalo, grmelo ' in treskalo. Vse je bilo v vodi. V Rodinah v Črnotnaljski župniji je Ij'esčilo V'tieko hišo, ki je zgoi-eta. Tmll 19. smo ^ imeli zopet hud dan. Že zjutraj je grmelo. Popoldne okrog 3. ure pa je nastal zopet naenkrat hud vihar z bliskanjem, grmenjem in strašnim nalivom. Zvečer ob pot 6. uri pa je začelo zopet hudo se bliskati, grmeti, treskati in liti, kakor bi se bil oblak utrgal. Deževalo je potem 3 ure. Ta dan je minulo ravno 3 mesece, odkar smo itiieli tako silno neugodno in izredno tiiokro vreme, to je od 20. junija, torej lavno vse poletje. Najstai-ejši ljudje niso pomnili lako dolgotrajnega deževja in take moče v poletnem Času. 18. septembia pa so imeli tudi drugoili silne nevihte z nalivi in točo, posebîio na Hrvatskem v Sisku, Petriiijî in po drugih krajih, kakoi' je pisal „SloV." št. 216. in 217. Škode je nareililo to neurje samo oki'og Siska in Petrinja za 2 in pol milijona kron. Tudi v Zagrebu in okolici je nai'edit vihar ogromno Škodo
na polju, v vinogradih, nasadih, na strehah po mestu itd. 2;-i. septeinbia pa smo imeli zt»pet izredno grdo populudne, ko je nastal dvakrat viliar s silnim nalivom. V Mati Ptešivlei je padala med dežjem tudi solika, ki je pobelila t!a in tiila debela, kakor ■ turšica. V Bukovlju pa je padala v istem času toča in nekoliko tudi na Pribiiicih, Tudi i)o noči potem je hudo deževalo. Ker smo se pa vsled vednega bliskanja, gromenja, tieskanja, neviht in hudib nalivov koncem septembra bali, da nam kaka huda ura .s točo ne uniči vinskega pridelka, kakor se je to zgodilo i. 190r). v noči od 24. do 25. sfj-tembra, začeli so nekatei'i li-gali že 19. in 2t). sept., 22. pa sploh že skoraj vsi. Četudi ni bilo grozilje. vsled izredno neugodnega poletja, zrelo. To premokro vreme pa je bilo posebno neugodno tudi se za krompir, ki je bil sicer prav dobro obrodil, a je vsled preobile moče močno gnil. Neki posestnik, ki nima obilo posestva, je zatrdil, da mu ga je segnilo na njivi Čez 30 itiernikov. Raznn tega so ga pa uničevali še Črvi in itiiši.
V mesecu oktobru je bila prva tretjina zopet prav grda in mokra. V prvih 9 dneh je 7 dni deževalo, včasih po večkrat na dan, kakor v aprilu. Noč od 4. do Tj. pa je bila prav viharna. lilÍ.skalo se je in grmelo, jio polnoči pa je bil hud vihar in je lilo^'skoraj vso noč. Kako hud naliv je bil, se vidi iz tega, da je narastla voda v pobreškeii) mlinu v eni uii za poldrugi meter. Dniga in zadnja tietjina meseca pa sta bili nenavadno sulii, kei' od 10. nadalje ni prav nič deževalo. Večinoma smo imeli tudi, in Še posebno zadnji teden, piav lepe solnčne in gorke dní. Barometer je stal prav visoko. Vremenoslovci so bili za to leto prav dobro uganili vreme, ker so bili napovedali praviiiokro poletje in deževje še v začetku oktobra, potem pa lepo in subo jesen, kakor je les bila.
Meseca novembra smo imeli po večini prav ngodno vieme do 25. Veíkrat smo imeli prav lepe, solnčne in goj'ke dni, kakor v spomladi. Vsled velike topline koncem oktobra in začetkom novembra začele so poganjati in cveteti maijetice in Irobentice. 24. .so cvetele na župniškem vitu tudi jagode, nageljni jia so imeli tudi prav napete popke. Geoi gine pa, ki so bile poTieble 16. oktobra, ko smo imeli zjutraj samo 1-50'topline, so poganjale v novembru izza suhih listov nanovo zalistnike. 6. novembra je dež čez 4 tedne, ko ni nič deževalo, prav dobro namočil in smo dobili po nekoliki suši zopet vode v kale in vodnjake. Od 25. nadalje })a je bilo vi'eme neugodno, megleno, oblačno, deževno in deloma tudi sneženo.
"Mesec december je bil z malimi izjemami lep, topel in ugoden. 5. zjuiraj je deževalo in je držal jug. Bilo je tudi prav toplo. Ob 6. nri zjutraj je kazal toplomer 10 0. toiiline. Deževalo je dopoldan, potem pa ves popoldan snežilo in je zapalo precej snega. Drugi dan pa smo inieti l'5 0 zime. Toplomer je bil prvikrat v tej jeseni pod ničlo. Mraz je posinodil tudi cvetice, ki so rastle in cvetele do tega dne, kakor marjetice, trobentice, jagode in nageljni. Potem pa smo imeli zojtet precej ugodno vreme, le oil 20. do 22. smo imeli precej zime, ko je kazal toplo-nn^r po 7 do 110 zime. Prav çrdi so pa bili zadnji 3 <Inevi v mesecu. 29. je dopoldne hudo deževalo, popoldne pa močno snežilo in je snežilo potem skoraj neprenehoma-noč in dan 'do novega leta in je zapai precej debel sneg, ki je naredil prav obilo škode, kei' je pat na mokro, posebno na sailnem drevju, katero je tiiočiio polomil, nek'aj pa tudi izkrčil. — Vizadnji tretjini decetiibra pojavili so se prt nas, kakor tudi drngodi po Kranjskem, redki severni tiči pegani, katerih naši ljudje preje niso poznali. Videli smo jih včasih cele jate. Tudi kalini, katere vidimo pii nas navalim) le redkokdaj, in to le posamezne, so se prikazali to jesen in zimo večkrat in to kar v troi>ah. Vsled teh l)ojav so nam napovedali Časopisi hudo zimo, ki je po novem letu tudi res nastopila.
V.sem sorodnikom, prijateljejn in znancem javljamo žalostno ve.st, da je naš nad vse ljubljeni sinček
MILAN
v petek 9. maja v nežni dobi 8. mesecev nenadoma za vedno zaspal.
Pogreb je bil 11. maja ob pol 1 (Î uri. Ob jedneni se zahvaljujemo vsetu, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Novomeslo-Trebnje, dne 12. maja 1W9.
Josip Kobé, Roman Kobé in rodbina Tomic.
Vozni red na Dolenjskem.
Proga Ljubljana glavni kolodvor-Novo mesto-Karlovac in Kočevje. Odhodi iz Ljubljane glavni kolodvor: Ob H. in 14. uri 36 minut v Karlovac in Kočevje ob 19. uri 4 tnin., v Kočevje 23. uri 40 tiiinut, v Kailovac; prihodi v Novo tiiesto: 01» 10. uri 55 minut. 17. uri 52 minut in 2. uri minut. Prihodi v Karlovac; 01» 14. uri 55 miinit, 20. uri 59 minut in 7. uri 30 niinutL Odhodi iz Karlovca; ob 2, uri 7 miinit, 9. mi 30 minut in 14. tui 20 tiiiiuil,. Dohodi iz Novega mesta: Olt (i. uri 8 luin.. 13. uri 21 minut in 18. nri
2	itiin. Prihodi v Ljubljano gl. kol.: Ob 8. uii 59 miii.,''lt). uri 30 min,, in 21. uri
3	min. Prihodi v Kočevje; Ob 11. uri
11	miti., 17. uri 46 min. in 22. uri 16 min. Odhodi v Kočevje: Ob 5. uri 50 minut, 13. uri 16 minut in 17. uri 46 minut — Na delni progi Trebnje-Novo mesto: Oilhoil iz Trebnjega ob 6. uri 42 minut. Prihod v Novo mesto ob 7. uri IG tuin. Odhod iz Novega mesta: Ob 9. uri 16 min. Prihod v Trebnje ob 9. uri 50 minut. —
Proga Trebnje - Št. Janž na Dolenjskem; Odhodi iz Trebnjega: Ob 10. iij-i 30 min., 14. uri 10 min. in 18. ui i 57 min. Prihodi v Št. Janž na Dol.; Ob 11. uri 28 min., 15. uri 7 tnin. in 19. uri 58 tuin. Odhodi iz Št. JanŽa na Dol.; ob 5. uri 28 minut, 12. uri 44 minut in Id. uri 45 tiiinut. Prihodi v Trebnje; Ob 6. uri 32 min., 13. uri 48 min. in 17. uri 5 min.
Proga Novo mesto - Straža - Toplice, Odhodi iz Novega mesta: Ob 5. nri, 11. uri
12	minut, 16. uri in 18. tni tO tninnt. ,Pi-iliodi v Stražo-Toplice: Ob 5. uri I 8 min.,
11.	uri 30 minut, 16. uri 18 minut in 18, uri 28 minut. Odbodi iz Straže-Toplic: Ob 5. uri 27>itinut, 11. uri 52 iniiuit, 17. uri 20 minut in 18. uii 42 minut. Prihodi v Novo mesto; Ob 5. uri 45 min.,
12.	uri 10 tuin., 17. uri 38 min. in 19. uri.
Povišanja voznih cen. Železniško tnniistrstvo je z odlokotn št. 3396 iz leta 1919 zvišalo na železnicah kraljestva Srbov, Hrvatov in .Slovencev v področju ljubljanskega ravnateljstva z veljavnostjo z dne 16. tiiaja 1919 do preklica, ozii'oma do izvedbe v tarifi, vse vozne cene za prevoz oseb, psov, prtljage in pospešnega blaga. Nove enote znašajo; 1. Za osebe:
1.	1'azred osebni vlak od 1 do 100 km 50 vin.; od 101 km dalje	II. raz-1'ed osebni vlak od 1 do lOOktii 40 vin.; od 101 km dalje 30v; III. razred osebtii vlak od 1 do 100 km 20 v ; od 101 km dalje h") v za vsak kilometer. Najmanjša voznina se računi za pet kilometrov. —-
2.	Za pse; 60 v, za vsakih pričetih 10 km in vsakega psa; najtiianjša pristojbina znaša 3 K s kolkom vred. Stotnina znaša za vsako pričeto uro in psa 60 vin. —
3.	Za prtljago; 30 v za vsakih pričetili 10 km in 10 kg; najmanjša pristojbina znaša K s kolkom vred. Ležnina znaša za vsak kos in pričeti dan 50 v, — 4. Za po-ipeŠno blago: 60 v, za vsakih pričetih 10 ktn in 10 kg; najmanjša pristojbina znaša 3 K s kťSlkoiti vred. — Delavske povratne in tedenske vozovnice so opuščene. Delavci plačajo na podstavi izkaznic polovično ceno m. 1'azreda osebnega vlaka. Postajne vstopnice veljajo 50 vin. Veljavne so le v cenovniku navedene cene, ne pa one, ki so natisnjene na vozovnicah.
Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja
poljedelske stroje
vseli vrst. - Zahtevajte eenik !
Potrebuje se večja množina oglja; drv in konstrukcijskega lesa.
Natančne ponudbe pod „LES" št. 138 na upravnlštvo Dolenjskih Novic.
5adjeveC; vino Ù1 kislo Vodo
razpošilja A. OSET - p. (Juštiuij,
ilcetelensiii oparat
še nov, močan, do 50 svetilk, pripraven za kakšno večjo stavbo, restavracijo, kavarno, graščino itd., z vsemi pripadajočimi svetilkami In cevmi - se proda ceno in tudi postavi ter razsvetljavo solidno vpelje. Natančnejša pojasnila daje
Jakob Prežel],
vodovodni inSiulater in kljiičavnlčai-v Novem mestu.
Proda se po ceni ;
Gostilniški godbeni automat.
Kje, pove upravništvo Dol, Novic:
Razvedrilo.
Pri državni skušnji. Profesor: „Povejte nii, gospod kandidat, na kateri univerzi (vseučilišču) ste pridobili toliko pomanjkanje vednosti?"'
Umetniški ponos. Gospa gleda sliko, svojega moža in pravi slikarju; „Prav lepo, dražcslno, jaz sem presenečena — toda slika ima veliko napako: on ni prav nič „zadet"." — Slikar: „Zadet — mi-lostljiva, pojdite k fotografu, on vam ga „zadene" — jaz sem, hvalo Bogu, umetnik!"
Med Štirimi očmi. A: „Moja učenost me stane dvajset tisoč kron in vse dosedanje življenje." — B: „To se pravi po doruače: gnoj je več vreden, kakor ves liridelek."
V kavarni. A: „V črni kavi je bolha."
—	B: „Fej te bodi, to je gnusno!" — A: „Ne le gnusno, ampak nevarno; zakaj če se bolha irne kave napije, celo noč nič ne spi, ampak človeka grize."
Zadaja želja. Duhovnik jetniku, ki je obsojen, da l»o obešen: „Še enkrat pridem k vam, da poizvem, če imate še kako prošnjo ali željo, ila se vam izpolni."
—	Obsojenec: „Imani, — dajte so namesto mene obesitM"
Lačen ženin. Ženin nevesti, ki se grdo drži: „ Poj'li no, jaz te iiuani tako rad, da bi te snedel, pa si tako neužitna!"
Pri sodišču. Sodnik: „Vaše ime in priimek V" — Zatoženec: „No, se vidi, da ste novinec; vaši predniki so iiu; že vsi poznali!"
. Je res. Prvi agent,: „Danes zopet nič kujičije napravil! Presneti Časi! kože bi človek skočil!" — Drugi agent: „Jmaš prav! Če bi človek le vedel kam!"
Sam sebe pozna. Pivec, ki nima s čini plačati; „Gospod gostilničar, pustile me, da gretii, pa obdržite mojega psa!" — Gostilničar: „Kaj pa čem s psom V Ni veliko vreden!" — Pivec: „Óe tudi ne — l)a vendar še zmeraj več, kot jaz!"