ZA IZBOLJŠANJE LISTA Yftfe Vnk. U "OlaiNirtla" aU ta Vm N kv«l«-Nkan Min. tt i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove narodni no. S tem nam boste mnqgo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHeisea 3-1242 Katert* m 8mm* Oam Matter September Hit, 1903 al U* Port Offic« tt Ne« York. N. ¥., under Act of Cooctcm of March 3rd. 1870. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 87. _ Stev. 87. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 15, 1939— SOBOTA, 15. APRILA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVII. ROOSEVELT VNOVIČ NASTOPIL PROTI DIKTATORJEM ITALIJANI MU ODGOVARJAJO, NAJ SE AMERIKA RAJE BRIGA ZA SVOJE LASTNE PROBLEME Včeraj je predsednik Roosevelt dvakrat govoril ter pojasnil politično stališče ameriške vlade. — Zdr. države se bodo zavzele za vsako ameriško republiko, ki bo v gospodarskem pogledu ogrožena. WASHINGTON. D. C., 14. aprila. — Predsednik Roosevelt je imel danes dva govora, ki sta zelo značilna za stališče, ki ga zavzema njegova vlada. Med ameriškimi republikami je pogodba, da bodo druga drugi pomagale za slučaj kakšnega vnanje ga napada. To pa predsedniku nikakor ne zadostuje. Rekel je, da bodo Združene države priskočile na pomoč vsaki ameriški republiki, katera bi bila v gospodarskem oziru ogrožena od tega ali onega evropskega diktatorja. V svojem govoru je poudaril, da smatra za svojo dolžnost ponovno prevzeti predsedniško službo, četudi — proti svoji volji — ako bi razmere to zahtevale. Skliceval se je na prvega predsednika Georgea Washingtona, ki je bil v vojni za neodvisnost osen* let vrhovni poveljnik ameriških čet ter je prevzel predsedniško službo le zato, ker je pretila narodu nevarnost. — Družina ameriških narodov, — je poudaril,— ne priznava nobenega svetovnega reda, ki stavlja narodom tako zahtevo: — Ali postanite pokorni služabniki diktatorja ali pa izpremenitc svoje dežele v orožarne. Oba predsednikova govora smatrajo v splošnem kot napad na evropske diktatorje. Posebno značilne so bile sledeče njegove besede: — Nihče naj ne misli, da tira evropske države nemila usoda v naročje novi katastrofi. Človek ni suženj svoje usode, pač pa le jetnik svojega lastnega duha ter ima vedno priliko iznebiti se tega jetništva. — Ameriški mir je v svojem bistvu tako trden, da trdnejši biti ne more. Ta mir bomo vzdržali ter ga bomo branili z vso našo močjo. WASHINGTON. D. C. 14. aprila. — Tekom zaslišanja pred senatnim odborom za vnanje zadeve je nastopil danes senator Reynolds, demokrat i? North Carolie ter osredotočil svojo kritiko na sledeče predsednikove besede. — Upajmo, da nam bo mogoče zdrobiti ideje, ki poganjajo narode onstran morja v neprestane vojne. Reynolds je mnenja, da nima noben ameriški u-radnik pravice pozivati evropskih narodov, naj iz-premene obliko svoje vlade. RIM, Italija, 14. aprila. — Znani italijanski časnikar Virgino Gayda, ki govori vedno v Mussolini jevem imenu, je danes v dolgem članku kritiziral Rooseveltov gpvor. Ameriko je pozival, naj se briga v prvi vrsti za jvoje lastne zadeve in naj se ne vmešava v evropsko politiko, pri kateri ni popolnoma nič prizadeta. Ameriki je celo zapretil, da se bo začela Italija brigati za njene zadeve, če Združene države tako.i ne opuste svojega sedanjega političnega stališča. WASHINGTON. D. C., 14. aprila. — Državni tajnik Cordell Hull, predsednik načelatva Paname-riške unije, je izjavil, da bodo ameriške republike storile vse. kar je v njihovi moči, da ne bo noben tuj napadalec stopil na ameriška tla. — Neodvisni narodi ameriškega kontinenta so doživeli že več direktnih in indirektnih napadov, ki niao bili naperjeni proti njim iz Amerike. — V vsakem slučaju so bili pa napadalci odbiti, tudi vprihodnje. Anglija in Francija ponujata pomoč NEMCI NA POLJSKI MEJI Na treh krajih na poljski meji je zbrana nemška armada- — Poslaniki odhajajo iz Varšave. VARŠAVA, Poljska," 4. apr. — Na tri kraje ob poljski me.?i je prišlo mnogo nemškega vc-jaštva, angleški, francoski, belgijski in drugi poslaniki pa sc pripravljajo, da odpotujejo i/ Varšave. Poljska vlada je poklicala iz Nemčije svojega poslanika m vse konzularne zastopnike. Tuji trgovci s svojimi družinami odhajajo iz Poljske. Hitler je nedavno poljskemu ]K>slaniku Josipu Lipskcmu iz razi I željo, da bi mogel za svoj 50. rojstni dan JO. aprila vkorakati v svobod n o mesto Gdau-k in ga priključiti k Nem-čiji. Nemški poslanik Hans von Moltke sc ni vru-l v Varšavo, kot je bilo določeno in v sled te«ra misli poljska vlada, da l»o Hitler od Poljsko zahteval, da Nemčiji prepusti Gdansk iu jHjljski koridor. Z ozirorn na vse to se Poljska z vso naglica pripravlja nii vojno. Poljska ima že pod orožjem nad 1,000,000 vojakov in vpoklicala je še nadaljne rezervne lazrede. Vojno ministrstvo je naznanilo, da 'bodo imklicani k naborom mladeniči po 18, 19 in 20 let. Nemško vojaštva ~c zbira na sledečih krajih: 1. Pri Luenburgu nasproti {»oljskemu pristanišču Gdyniji v poljskem koridora. -- Pri Sckncideiiiuelilu, nasproti poljskemu mestu Bvdo- gSZCZ. .'i. V Šleziji v bližini slovite poljske božjepoti Czcnsto-chowi. Pri vsem tem pa se poljsko časopisje ne zmeni za pi>anje nemškega časopisja, meneč, da hoče Poljake samo prestrašiti, da ne bi podpisali vojaške zveze z Anglijo. Časopisje pa zelo obširno piše o zvezi z Anglijo. GOEBBELS ODPOTOVAL IZ ISTANBULA ISTANBUL, Turčija, 14. a prila. 1— Nemški propagandni minister dr. Paul Joseph Goeb-bels je danes odpotoval v Berlin. Dva dni je bil gost turške vlade. l>r. GocAjbels, ki se je nastanil v Pera Palace hotelu, časnikarskim poročevalcem ni hotel podati nikake izjave, rekoč, da je njegov obisk popolnoma oseben. POKVARJENE KLOBASE JE PRODAJAL PKKKSKILL, N. Y., 13. apr. 63-letni mesar Carmine d'Afl>i-ce je moral plačati 50 dolarjev gldbe, ker je prodajal pokvarjene klobase. Poleg te>ga pa tudi ne sme imerti celo leto nobene mesnice v Westchester cfcraju. SLOVAŠKA BO POČASTILA HITLERJA Slovaška bo šla v Berlin z a Hitlerjev rojstni dan. — Češko gospodarstvo se razvija v so-g! as ju z Nemčijo. BRATISLAVA, (Slovaška, 14. aprila. — Slovaški kabinet je sklenil, da bo Slovaška 1*0. aprila slovesno praznovala Hitlerjev 50. rojstni dan. Uradno je bilo ukazano, da mora biti raz vsako hišo razobešena slovaška zastava in da morajo šole biti zaprte dve uri na čast Hitlerju, kot protektorju Slovaške. V Berlin bo posiana delegacija, v kateri bo ! » ministrski predsednik dr. Josip Tiso, vnanji minister Ferdinand Durčauskv, načelnik Hlinkove garde in vojni minister Ferdinand 1'atlos in propagandni minister Sano Macb. V Bratislavi bo popisana lastnina vseh Madžarov. Madžarska zveza je pozvala vse Madžare, živeče \ Bratislavi, da sporočijo uradu zveze vse svojo zemljiško lastnino. Zakaj je to zahtevano, ni bilo poja snjeno. PRAGA, reškn, 14. aprila — Sodelovanje med češkim in nemškim gospodarskim življenjem stalno in naglo napreduje. Lesna industrija bo povečana in zelo |K>spešeita. Medtem ko je bilo prej zelo težko dobiti pravico za izvoz lesa v Nemčijo, je sedaj tako pravi-eo zelo lahko dobiti. Tudi cena češke krone je bila nanovo določena: 11 kron z;* eno marko, medtem ko je bila prej marka vredna 10 kron. PREMETENEGA ŠPU0NA SO ARETIRALI V krsti, o kateri je trdil, da je v nji truplo njegove žene, so našli močan radioma parat. — Aretiran je bil na Grškem. MANEVRI NEMŠKEGA BR0D0VJA Nemško vojno brodovje je odplulo iz Kiela. — Ob španski obali bodo pomladanski manev- ri ISTANBUL, Turčija, 14. a prila. — V ponedeljek so are-tiali v Pireju na Grškem 5" letnega arhitekta Vincenza Carvala, o katerem domneva policija, da je načelo v al italijanskemu špijonažnemu sistemu na Grškem. Caivalo, čigar mati je bila Grkinja, oče pa Italijan, je bip. pristojen Istanbul. V Pireju, dve milji vstran oil grškega monariškega arze-nala, je dal zgraditi cerkev svoji ženi v spomin. Atenski nadškof je cerkev posvetil, nakar je dal arhitekt prinesti v njo krsto svoje žene. •Caivalo je slehernemu pripovedoval, da žene ne more BKRLIN, Nemčija, 14. apr. — Včeraj proti večeru je iz Kiela odplulo več nemških bojnih ladij na pomladanske "manevre'' ob Španski obali. I* radii i viri ne marajo nu znaniti kraja, ki si ga je mornarica izbrala za svoje manevre, pravi pa, da so bile priprave v teku že eno leto. Iz Kiela je odplulo G kri zarit, dve nklopnici vrste Deutsch-land in več majših bojnih la dij. A>soeiated Press pravi, da so med bojnimi I.oljarni, ki so odplule na manevre ob špansk: obali, oklopnice Deutschland, Admiral Selieer in Admiral Graf Spec. Nemška vlada je obvestila angleško in francosko vlado, da se prično mornariški manevii ob španski obali v torek. LONDON, Anglija, 14. aprila. — K tem, da je nemška ad-miraliteta odredila letošnje pomladanske mornariške manevre ob š-panski obali, je hotela pokazati, da je Nemčija v zve-z«*i s Špansko proti kominter-nu. Angleški mornariški krogi so mnenja, da se submarini, ki bodo udeleženi pri teh manevrih, se ne bodo nikdar vrnili v Nemčijo. Angleška admiralite-ta je že dolgo slutila, da se bo Nemčija posluževala španski!: prist niše za ojieiacije svoji'] submarinov, ki bodo v potrebnem slučaju mogli ovirati plov bi* angleških ladij po Sredozemskem morju. , GOERINC BO PRIŠEL V RIM RIM, Italija, 14. aprila. — Feldmaršal Hermann Goerina bo jutri prišel na uradni obisk v Rim, kjer bo ostal čez nede-I jo. Sinoči s«« je z ladjo odpeljal iz Tripolisa, kjer je bil tri dni tfost governerja Libije, maršala Italo Bal ha. Včeraj je mimo maršala Goeringa paradi-ralo *J.'>,IM)() italijanskih vojakov. PRAVITA, DA HOČETA NA VSAK NAČIN REŠITI BALKAN. DRŽAVE LONDON, Anglija, 14. aprila. — Anglija in Francija ste se zavezali, da branite neodvisnost Grške in Romunske ter ste s tem postavili zid iz tonov, bojnih ladij in vojakov proti nadaljnemu razmahu Nemčije in Italije. Grška pa je v povračilo obljubila, da bo v slučaju vojne dala angleškemu vojnemu brodovju in zračni sili na razpolago stra-tegično važna pristanišča. To obljubo sta ob istem času dala angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain v Londonu in francoski ministrski predsednik Edouardo Dala-dier v Parizu in s tem posvarila os Rim-Berlin, da se naj ne dotakne Krfa, Krete in drugih grških otokov in bogatili romunskih žitnih in pet role j-skili polja. Ta obljuba pa še ni bila dana Turčiji, ker turški odgovor na vprašanje angleške vlade Še ni prišel v London, toda Chamberlain je rekel, da je Turčija te-no zvezana z Grško v Bal- je iz svojega govora izpustil Rusijo. Celo nekateri poslane« Chamberlainove konservativne stranke so ocitaii C h am be r-lainu, da Anglija ne sodeluje z Rusijo. V slučaju, da boste Angiij:. in Francija pomagali Grški, so bodo njune bojne ladje posluževale najboljših pristanišč v Sredozemskem morju, kakor sr. Argostoli, Navarino in Krf. Nemčiji pa, ako se hoče polastiti romunskih bogatih žitnih lil pet role jskili polja, kar ji j-' neobhodno potrebno za vojne proti za padu i m državam, boste kanski antanti in da je v sled Anglija in Francija takoj -ko- tega že dejansko v fronti pro- čili za hrbet. ti Nemčiji in Italiji. j Chamberlain je tudi rekel, da Chamberlain je v svojo ob ne odobrava, da se je Italija ljubo vključil tudi Romunsko' polastila Albanije, dodal pa je, šele potem, ko j«- Daladier za da zaradi tega še ne smatra, hteval od Anglije, da naj opt. da je prišla ob veljavo prija->ti svojo samo polovično ob-!teljska pogodba Anglije z Ihi ljubo ter je obenem Romunski1 lijo. obljubil pomoč francoske zra čne sile tudi brez Anglije. Chamberlain je glasno kričeči poslanski zbornici reke1., da boste Anglija in Francija Grški in Romunski pomagali z vsemi svojimi silami, ako se boste sami postavili v bran, da se lwnite za svojo neodvisnost. Kot je rekel I>aladier, se nahajajo angleške in francoske bojne ladje na tajnih krajih v Sredozemskem morju in so takoj pripravljene hiteti na pomoč vsaki balkanski državi, ki bi bila napadena. Francija ima ped orožjeia nad 1,(NM),INN) vojakov. 1'trdbo ob nemški, italijanski in španski meji so popolnoma zasedene, angleška zračna sila križa-ri nad Severnim morjem in ob I vzhodni obali Anglije, priprav. jljcna, da se takoj spusti v 'boj. GIBRALTAR V bližini Gibraltarja je živahno gibanje španskega vojaštva. — Na severni strani Gibraltarja grade inžinz r j i močne utrdbe. GIBRALTAR, 14. aprila. — Angleške vojaške oblasti v G: braltarju so pričele utrjevali mejo proti Španski, ker je na drugi strani meje mogoče opažati živahno gibanje vojaštv. Ves angleški inžinirski zbor je pričel graditi barikade ob severni cesti, ki pelje skozi 4'no man's land", ki loči Gibraltar od Španske. Španske oblasti v La Linea pozabiti. Noben služabnik ni ostal v nje^jv l hiši več kakor tede;i dni. Strah jih je bilo. Jed so morali namreč pripravljati za dva, in so slišali iz zaprte obednice — arhitekta kot du se s svojo ženo pogovarja. Prejšnji teden je bil Caivalo v Istanbulu. V njegovi odsotnosti je policija preiskala cerkev in krsto. V krsti je bila iz voska napravljena glava ter najpopolnejši sprejmni in oddajni radio-aparat. V jekleni -blagajni so našit vse polno zemljevidov in načrtov. Daladier je ob tej priložnosti zopet potrdil vojaško zvezo med Francijo iu Poljsko, katero je tudi Anglije obvezana braniti, kajti Nemčija je». . . . „. .. . - i * - banje je v okrožju Algecirasa, zopet pričela stezati svoje ro I, J . . , ke po Gdansku. so zasegle vse avtomobile in buse. Po celem kraju vlada veliko razburjenje. Posebno živahno vojaško gi Vngleško-francoska obljuba j je pustila samo dve ozki pot:, po katerih bi Nemčija in Italija mogli prodreti dalje proti .vzhodu, in sicer: 1. Pot skozi I male baltiške države — Lit i vinsko, Letsko in Estonsko — i v Rusijo, ki «e ni v angleško | francoskem bloku. 2. Pot skozi Jugoslavijo in Bolgarsko do Črnega morja, na čigar vzhodnem obrežju leži bogata Ukrajina. Poslanci so obljubo Anglije malim državam sprejeli z glas nim odobravanjem in Chamberlain je slišal samo očitek, da se ni bil dovolj oster ig da xoJ( ro ' kamor je od poudeljka prišlo več tisoč vojakov. V La Linec je prišlo okoli galicijskili vojakov v popolni vojaški o premi in so se nastanili v areni za bikoborbo, po šolah in v šotorih v okolici mesta. V La Lieno je prišlo tudi mnogo poljskih topov, možnar-jev, strojnic in več tisoč zabojev municije, vsled česar je mesto zelo razburjeno. V bližnjih mestih je pričeta primanjkovati živeža. V Gibraltar so prišli iz Bur-gosa francoski zračni in voja Ški atašeji na tajno konferenco z angleškimi vojaškimi poveljniki. ■VC8« WX BUB AV—Tori Saturday, April I 5, 1939 SLOVENE (TTJOOSLAVT DAILY GLAS NARODA (fOUl OP THE PEOPLE) 99 Own«« and Published by ■4)?KNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) J. Lnpebe. Se«. the corporation and tddreeeee ot «bore officer«: NEW YORK, N. 1L 46th Year ISSUBD IVBHI OAZ EXCEPT MONDAYS AND HOLIDAYS AdTertlww«at on Agreement E* celo leto relja lie! m Ameriko la Ktitd« ..............R.0C Se pol lete ................«8.'i0 Se Oetrt leta.......... ...... |1JC Za New York u celo leto . - $7 00 Ze pol '.ete ................I3T-0 Ze loosemstve m celo leto .. |7.;w Ze pol lete ................(3.50 Yearly »t- -OLAfl NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZBMfil NEDELJ IS PRAZNIKOV LAM NARODA" ti« WEST IS* STREET. NEW YORK. N. V. TELEPHONE: CHdeee i—124* KITAJCJ PROTESTIRAJO 0QP181 tree podplat la oeefaeoetl ae ae prtotoCujeio. Denar se aaroCnlno ■aj M bUgawoU poAlljatl po Money Order. Prt suremembl kraj« naroe-Bftkor. proauao, da an nam tudi prejinje blrall£če naxnanl •o naaioraika. da hitreje najde- švicarska duhovna obramba V švicarskem zveznem iwJboru zi1 narodno obrambo »e godijo ie nekaj dni zanimivi razgovori o moralni obrambi švi<*ar»ke^a prebivalstva proti vsem zunanjim ncvarnostii.;. V razpravi teg* odbora -e je zvezni predsednik Etter salivalil referatom in švicarskim listom za podporo, ki jo v tem pogledu nudijo vladi. Nato j« nadaljeval: "V švicarskem ljudstvu pa je dovolj pripravljenosti za obrambo. Nevarnosti današnjih dni so sprožile močna obramb na gibanja, ki se jib veselimo. Na področju moralne obranil** smo seveda navezani na sodelovanje vseli -zdravili sil. Tudi žene nam na tem področju lahko prav tako pomagajo kakor na ša mladina, zlasti akademska mladina. "Apeliramo tudi na naše delavstvo. Pozvani -o vsi, prav vsi. Dokler narod veruje v samega scl>e, se nam za njegovo bodočnost ni treba bati." Besede zveznega predsednika so bile na seji sprejete z navdušenim odobravanjem, švicarski listi pa so jih objavili na način, da so na nje opozorili najširšo javnost. • • dila, da sta v.so vsoto izplavala Kadulu. nakar je Nenad proti njvma vložil kazensko ovadbo. Ko je Savo prejel |K>ziv od sod-nije, je š«»l ž njim v Andrijevico tudi stari Railul. Starec se je bal, da ne bi sodišče razsodilo da mora Savo izplačati ostanek kupnine Xenadu. Zato je Rudni sklenil, da b<» obračunal Savna. Ko j«* Savo s|»al, ga j« starec s kolom ubil. Xato j«* šel sttarec v v as < Ihlo Brdo, kjer je svojemu vnuku pravo slavnemu popu Laboviču pri- .. Peter • • A' Seattle, VVa-h., nahajajoči m* Kitajei so rpnzorili veliki demonstracijo proti pošiljanjem starega železa na ,Ia|»on>ko. Protect ui dosti zaletel. Na postaji sta >e poslavljala. On je bil preko Ušes za I ju!) ljen, dočim se je ona precej hladno zadržala. Vlak se je bliža'. — Reci mi, da se boš poro jo je prosil.— znal, la je ubil Sava. Vnuk je|c,la/' mexio*> nato odvedel starca v Amlrije- ~ Ce ,ue uo<'es Zil moža» vico, kjer ga je izročil -odišču. 1)01,1 \;*»el lokomotivo. Pii razpravi na okrožnem so- — ( akai» nekoliko pre diŠčn v Bera nib star«-,. bolel "»'slini. Daj lili že vsaj dve uri priznati svojega zločiiv-tva ter odloga. Po dveh urah pride se je delal norega. Ventlar so pa zdravniki ugotovili, da je cisto pameten in editovoren za sv«,j zlo«'i n. Iz Jugoslavije Velike povodn ji v Bosni, i N; Iz Sarajeva poročajo marca: Pretekli'teden je po in takoj sla vedela, da .-o na delu vkmifei. Gospa Koši na je odprla okno in začela klicati na pomoč. 'Stala je za svojim '"•Lilian. ki je zgrabil samokres I ill začel Streljati. Tolpa de>e-• je privoail pomožni i tih n.»poznanih vlomilcev se ni jy.Jak- >«' tudi ta {>o«t*re-1prrnt rušila. ampak je tudi *!čil. Voda j«* izpodko|»ala trae-,11 ■"'h n vagon pa sc jc prevrnil. Še-j M. Zrušila h* je v naročje . , . j h- drugemu |M»niožiieinu vlaku svcie^a -ina in kmalu n-itn i-/- sneg. Nato pa je zapihal jn» MMa 111 K,,MI» "at" iz- in za«*-elo jc hmmiih Deževalo je dva dni, obenem Bosni 11 lih'no snežilo in je sebiio po hribih zapadel « ■■ >11 us;riiiii | Hflll« 'Allt'i I III \ I ve«*ei imn regove in na-ta e so po mno- v . • , .. .. * Sarajevu jo povod.-nj ^ih krajih hmh- povo nii. i • . mi i- J 1 jpovzroproti napolnili že lodec. Zdaj pa poročajo iz domovi-ne, «la so postali umetniki bolj praktični. Večina v»i imajo svoje po- klice, iu umetnost jim je ne-l;f. Poročila -o ganljivo opiso- kakšna "side-line, vala. da >c je. po neprevidnosti,' V domovini imajo pc-uike, nelvcga tehnika, ki je zanema- ^i so jhj |»oklicu zdravniki. nemsko-bel gijski incidenti Prea tudi ve, kaj ji je storiti." Po poročilu agencije Renter je nemški poslanik v Bru ► lju odgovoril na noto belgijske vlade in se zaradi koclnske oddaje opravičil. Listi poročajo nadalje, da se je pripetil v stolnici v Alal-tnedyju incident, ki je zbudil v Belgiji veliko pozornost. Med čitanjem pastirskega pisma, ki obsoja razisem, je vec Nemcev demonstrativno zapu-tilo cerkev. krajem so prekinjene, ker je voda |M»drla mnogo telefonskih di "ogf»v. Zato ni mogoči* dobi ti poročil i» -kodi, ki jo je naredila |mvim lellj po deželi. Po veliki >ki» li v Sarajevu in o kolici pa lahko sklepamo, da >o jMjvodnji v severni in zapadni Bosni zelo velike. Ogro*/el) je poplavil mnogo rodovitne z<'in I j«-. |wi tudi nekatere hi-e so oirro/<*ne. < "olin |n>tek v v/.liod nem delu mesta j" divjal kakor mala reka. Kraiieo-ko ruibre /je je I »i i«» | m m I votlo. \* kleti mnogih lii> je vdrla voda, neka stara ln^a v Pa^ičevi ulici -4* je f»a podrla. Posebno veliko Kaj 97letni starec obsojen na dosmrtno ječo. \ Berauih -o oleodili na do-rinrtno ječo !»7-letiiega Radula lil varnostne naprave, močno opekla j h i obrazu in lohila hude poškodbe na očeh, icer učinkovalo tola /.eeevica in Im» tako starec pri- .-j||1M vo jo m n rt v temnici. Ra- tudi žeie/.niški promet na progi pko<|o je fMtvzročil pol« k Ko Sarajevo lin d. N;» tej progi j vačica v predme-} ju Kra-no. čakal svojo rt v temnici. Ra-' dni je hil ob-ojeii zaradi umora. Svoje jM»-est vo je prodal svoji ma sorodnikoma, Sn\i in Mi ra-u Zeče\ ičn za i!0 ti-»oč din. Ker sta prestopili >\ oje brego-ve tu li re!-i Zeljeznica in Mil jacka, je |mtd vodo tudi del sarajevskega polja. Večja oženili i š k i vlak ki j«- vozil iz Broda 'ia preplavili tudi reki Do-proti Sarajevu, seje iztiril, ker j brinja in Zinjevina. Iz lianja-strojevod ja ni praviM*i»sim opa i'"ke poročaj«*, da je minister s«* je med po-'a jam.i Kukanj in! Modrinje /.araili močneiia deže ► vja zrušilo na železniški tir ve liko zemlje iu kamenja. I*«>t zil. da je proga za-uta K -re či ni Jtil noben |>olnik liinjon KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 * V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jik koče naročite, naj pošlje: 35 $1 UIlAKM ZHIKKA YMKBUJK Mr.lttju KNJIUK: TRETJI ROD: Povest Spital t A)J/, K ZUPANC VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO ŠORLl KARADZOR2EVCI: Zgodovina Hpisali J. OHOŽES VODNIKOVA PRATIKA <4 KNJIGE) h jjcarna "gjla 5 n aro d .a" pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Zu $ 2 AU * 4.Tu $ l i so »10.70 »JI.— »41 — 1 »iu. Piti. I »iu. Piti. 1V*> 5»k' Uia. H njo L»iu. Ltiuo V Italijo: Za » A.:iO ....................Ur 100 »12,— ....................Ur »m f ....................UU 600 » b7-— ....................lir 1qoo $11^5« ....................IJr 2000 $197.— ....................Lir 3000 KKIt SK CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO KO NAVEDENE CJ^ NE PODVRŽENE SPREMEMBI OOItl ALI DOLI ' Zrn izplatil« vetjih zneskov kot zK«raJ navedeno, bodisi t dinarjih ali Urah. dovoljuješ* io hotjie pocoj«. NUJNA NAKAZILA IZVBSlJ. AJKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) /.;• ^oziJnvr in rud«-. IJuIm» fan fi«'-. in« rnl prekiniti svoj«1 p«>t«» vanj«* ]n> snslnji ni. Z.i radi tajanja ^iu*ira -n t»ara-l«' | r« k«' in miHiirc in-pi «- jh<»dnc. Na jmti i/. Travnika v i Jajci* j«' ni«»ra1 mini^«*r l*anlii* prekiniti svoj«* |M>t«»vajijl»ilom iu / navadnim \«i/«»lii pripeljali > Hanjaluk««. Izropani oltarji. Y/. Splita |H»roeajn: V eni zadnjih n«H*i. k«» j«' divjala >il na nevihta. >«» zl«»einei vlomili v cerkev sv. .liraciii v \'«-li lai ki. Z Marijinega kipa so od n«'^li zlato krono in /.lat«* uhane. z Jezuxiveua kipa zlato krono, s kipa >v. Antona pa deset zlatih prstanov in zlato broeško. Skupna škoda ukra-hi mehanika Ivana Prizmiea. pri katerem s«» našli vke umetni-n- >o taka |M»riM'-ila <«*vi* la vai.udila veliko |HHnilo\anje. Vsak bi mu moral plačati |h»I«>-}Xekateri ,|H*nv-arji ž«* priprav-vico. Savo j«> plačal -anio 12jljali nckrolo^e. 1 •><** din, ostanek pa j«* oblju j XokcMitu švicarskemu listu bil plačati pozu«»je. Mrdteni pa s«* j«« pnsre.rilo priti do pi-1»:: j«' Kadulov jmstorek Nenad ma Žarah Leainler. ki ua j«* zahteval tanj pekrl. <'a.-t mu in vse priznanje! Xekateriin >oilobiiiiii sloven -kini [k*-ni kom hi bilo topl-> jiriporočati, da bi sploh opu-fetili pe-nikovan j«' t«*r -c z ve "mi vnemo lotili sla.loleda iu ko stanja. bil dolžan za «loI^oietuo službo- J ka h* n«*l vanj«*. Nenad j«' zahteval «>«] pri nočne -«m 1 i-ča. da pr«*pove Savn in Mirašn ■ in i/.pla«'ilo >«• «lol/ne v>ote |{a«liilu. p;i kljub P-mii ni m«>uf«'l priti «h; svojega za-lužka. Savo in Miraš -ta tr- sanmi. fn zaradi take pis'kavcvra prehlada so p«» evropskem ti--ku šla tako razburljiva |«no-čila. \K«> NXMKKW \TF UtMSkXTl jiVUTono »C\AST \\Q. \ \ M IK J\ ŽENIJKVID > |-.<>HII<>-UNILJOTRKBEN - ADVER1ISE m •gla^naroda' (W0SM0ST SVETOVNI lAZSUTl I K(« TOMU 10 sum ttumsoCTiu Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 50c poitnino M• zamudite te prilike! Xa svetu >«» v-akovr-tni lju d je. Xa svetu -o tudi politiki, ki so prištevajo med ljudi. Vrste -e v po-teiie iu nepošten«* politike. Poštenim pravimo p" šteni politiki, \ se dru^e pa «• zuačujemo z enostavnim ime iiom — |H»litiki. Odkritosrčnosti v >plošnei. ne poznajo, to«la tudi med nji mi -e včasi dobi kakšen odkri tosrčnež. Hedki sicer kakor bele vrane. V nekem okraju je bilo tri-ha zgraditi novo šolo in novo jetnišnieo. Trideset tisoč dolarjev je bilo ua luzpola^o za olx>j«\ \ ršila -e je -eja z;i m*jo, zbo rovanje za zborovanjem. Sejam in zborovanjem -o .-e veda politiki predsedovali. In uaza«liije je bil sprejet predlog uaj dovoli okraj za novo šolo pet tisoč dolarjev, za novo jetnišnieo pa petindvajset tisočakov. Solo so zmašili -kupaj v par te«lnih. Poslopje je bilo v vseh ozirrti pomanjkljivo, tielii^ije-nično in liesanitut 110. Oken je bilo premalo, ozki lioduiki in brez centralne kuijave. Jetnišnici je bila pa posvečena vsa pozornost: zračne sobane. centralna kurjava, velik vrt. knjižnica, kopališče, telovadnica — na kritko rečeno: vse modeme uddbnosti so lu-le v nji. Pa je prišel tujec v dotični okraj iu -e je vse natančno o-gledal ter se je silno začudil: Kako, «la imajo tako zanikrno šolsko poslopje in tako modelno urejeno kaznilnico! Odkrito srčni politik mu je' zagonetko takole razjasnil: — Vidite, prijatelj, mi poli tiki smo odločevali in odločili fflede šole in jetnišnice. Mi politiki smo že pnxej stari. V šolo ne bomo več hodili. Kar znamo, znamo. Kaj lahko se pa z^odi, da pridemo nekega dne vsi skupaj v jetnišnieo. No, ali nam zamerite, ker smo se prcskrbeli ža starost"? libk' I i #<0 LXB VAB D n A*'—New Toil 35555^. -i Kratka Dnevna Zgodba IML UAKAUA&: l<> jo tako vsakdanja »Hia, tla j»' ni viniuo |ni|Kivi'-dovati. Xji'fii junaki >u trije !*»>*. V nji nastopajo tmli tri-j«' Ijutijo... Ti iii»o važni. Zatrlo »e je tako. »Ih je uioi sklonil »vojo že nekoliko >ivo gk« \o k i»laxola-einu .lekletu, rekoč: — Kličite me Abel. čeprav to ni moje ime. Hočeui valil prikriti, k«lo m ui, ker »te •Ira• /»M no dekle in ker »te mi v set . In . . . če hočete . . , *e lahko preselite v novo stanovanji. Včn*i pridem k vam iu živeli bo^te hrez >krHi.. . Tako je govoril že nekoliko m vi mož in z roko je pol»ožal pla\ ola>o dekle |»o roki. Dekletu je bilo line Lil. — Veste kaj, — je dejalo dekle. — do jutri mi premislim. Lil je bila barski metuljček. Vedela je, da p<»reče tla, totla mislila je, du ji more to kratko odlu^unje samo koristiti. , Mož je prikimal. Xa parket je pri vršalo deklet v črnili no gavieah in za pie-a I o kan-kan. Ve* navdušen jih je opazoval. A dekle je opai. ivalo rokav moževega suknjiča. Na rokavu, -picoaj, kjer prišiti gumb:, je ležal las. Plav Ui-, eden izmeti stotisočev njenih >ki^»no ptjlwljenih la*. Zuuiislila s«* je. l>u... tako je njeno življenje, tako blesteče, svileno, da plavo pobarvano 'življenje. Zamisli !a se je — - in raztreseno j« navila las na gumb moževega »uknjiča. Potem je mož odšel. In dekle se jj- šele drugo jutro spomnilo na la>. Nekoliko -e je ustni šilo. Kaj ko bi imei mož neprijetnosti? Morda ima koga, ki bo privezani plavi las opazil. Toda |Mnnirilo se je. Prav mu je, je pomislila. Zato žene ua-Mttlno sovražijo može, ki so dobri z njimi. Ljubi.io, raje uič-vredneže. Tudi Lil je imela rada takega ničvrodueža, godbenika v jazzu. A Ud, ki so ga klicali doma Stefan, je ležal doma na |K»ste-lji iu mislil na Lil, na draže-ktiio dekle, ki poivče danes da. Njegov suknjič je visel v sosedni sobi na stolu. Na sosednem stolu je sedela njegova žena, zajtrkovala je iu na temnem rokavu je zugledala las. Ni bil prvi, ki ga je opazila.V dvajsetih letih zakonskega življenja je doživela marsikaj. V začet- POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJE-VIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem ko označene poleg mest tudi večje slovenske va»i) atone $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 2oc Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 21G .West l$th Street New York Angleška 4'Magna charta* TRIJE LASJE kii m' je razburjala, jezila i\ tarnala, potem se ie pa polago ma privadila, da ima mož vedno kakšno po j s ni lo o tujem la mi, prinesenem od zunaj, o ina-ležu po pudru, o i tlečih sletlo vili |k> ličilu na u-tnieali. Zadnje čas? o tem spioh ni več go-vtnila. Sklenila je molčati tudi zdaj. jo je bodel v oči. Stresla je rokav, pa ni padel z njega. Segla je po krtači in potegnila z njo večkrat čez rokav — za man. Vražji la^! Približala se .ie z dvema prstomia. hotela ga je prijeti, a tu se je malo ustrašila. Opazila je, cia je las ovit okrog gumba. Srce ji je jelo močno utripati in nekam pod grlo ji je sililo. Tu ne bo pomagala nobena laž, to ni na ključ je, las je bil namenoma o-vit okrog gumba. To je ne pobi ten tlokaz o moževem dru-^eJii življenju, ki ,t;a ona ne po zna, dokaz... ali s]>oročilo. S|R»ročilo! Ta beseda ji je obtičala v unesih. Kdo ve, kak sen cilj zasleduje tista, ki je lay, ovila okrog gumba. Morda je to res sporočilo, vprašanje. . . ua katero čaka odgovora? Žena je odstranila plavi las in ovila namesto njega okrog gumba drugega, i/ >vojih tem nor javili las, v odgovor. * Mož, ki sc je dal v baru klicati Abel, je prišel na > ledu ji večer j ki odgovor. Lil, ki je vedela, tla poreče da. je dala najprej odpreti stt klenico šampanjca. Sele opolnoči. Potem . . . šele l*»tem mu pove, kako »e je odločila. Ko sta trčila prvič, se je spomnil na prejšnji večer. Ozrla se je na možev ru kav--iii ni mogla popiti niti t luška šampanjca. Las je bi i postal temnorjav. Ni dvoma, nek to ga je 'zamenjal. Odstranil je njen svetli las in ga nadomestil z rja -vim. Totla čemu? Kdo? Kdo je ta človek, ta uiož tu pri nji, ki ga kliče Abel, čeprav to ni njegovo pravo ime? Kje živi,' kakšno življenje, v kakšnem neznanem svetu, ki ga prikriva in iz katerega je prišlo zdaj sporočilo? Tam >o vzeli na znanje, da oua, Lil, dekle iz Iwira, živi iu sporočili so ji to. Podlež je ta človek, svoje Ime prikriva-.. Ima ženo, otroke ima, zato pazi ua ime, a ta las je last prestrašene žene. Lil je začela piti. Z naglico, vzbuja jočo strah, je izpraznila eno čašo za drugo, jazz je donel, ona pa ni ničesar slišala, opazovala je samo las. Kaj neki more ibiti to* Kakšno je sporočilo, ki ga prinaša? Borila se boni s teboj in ne bojim se te, — mar govori to? Ali pa pro--i morda pomoči, usmiljenja i Odstranila je las in mož tega ni opazil. Potlej sta šla plesat. Točno opolnoči je rekla Lil da. Domenila sta se, da se sesta-neta 'naslednjega dne popoldne, da bi uredila vse drugo. Naslednjega dne si žena ni upaia pogledati ua možev rokav. Tresla se je. Še nikoli ni stala tako blizu gole resnice. Toda zaman... Treba je pogle dati, biti mora pogumna. Stopila je k suknjiču in si ogledala vse gumbe na njem- . . nič! Prebledela je! Sedla je, bolest je začutila v prsih, danes že drugič. Zjutraj je bila opazila svoj prvi sivi las. Tako nepri čakovano, — je pomislila. To je kakor da bi vrgli proč pismo, ne da *bi ga prečitali. To se ui smelo zgoditi. V duhu je videla pred seboj plavolaso ženo in videla je jo pr^v takp, kakršna je bila Lii. Mlado, brefc očitkov vesti, ne- liejal mož iu je deja'o samo malo usmiljeno. In Hi žena se ji gotovo posmehuje. Ve, tla je zmagala, ve, da ni mogoče boriti se proti nji, gotovo je srečna. — Ženska je vedno srečna, če more ono drtiKo oue.srečiti. Ku sam |M»gietl v zrcalo iu videla je, tla... da je tako stara, kakor je v resnici. Življenje ji ni bilo dober kozmetik, napravilo jo je staro. Videla je, da ne more tekmovati... Skrivaj, malo sramežljivo, strahopetno, totla zaman... Tu sc tla storit: samo nekaj. Lepo prositi. In prosila je... iapuliN >i je enega izmeti svojih treh sivih las iu z drhtečimi rokami ga je o-vila okrog gumba. Lil je sedela pri oknu in kadila Mislila je na svoje noto stanovanje, ua mirno življenje in ni se veselila. Kes, tega ui mogla povedati inažn, ki je bil potegnil k sebi njeno roko iu jo položil v svojo. — Xo, torej, jutri se pres«-lite. — Jutri se preselim, je dej-« Iti dekle in opazilo belo uit na moževemu rokavu. Prvi hip se sploh ii i zmenila za njo, pozne zne.je si jo je pa ogledala po bliže: bil je >iv las. Zgrozila -«■ je. Bala se je starosti in groza jti je spreleti la. kadarkoli je prišla tako ali drugače v «tik z njo. — Mila Lil, je jo hotel objeti. — Ne. Sc ne! dekle, — malo., me "pustite in ne -pregovorite niti besedice. Mož je moir-al. Vedel je, da mora ubogati. Priletni možje s o tem ubogi jivejši, čim mlajša je ženska. Ženo ima, je pomislila Lil. Njegova žena je sta ra ženska, siva ženska, ki njeno srce zdaj trepeče in ki je poslala svoj siv las, da bi spre govoril z menoj. In nestrpno pričakuje, kakšna bo moja od ločitev. Nesrečna žena! Gotovo je boljša od mene, ki mi je prav za prav deveta briga 1110., za katerega se oua trese. L ju bi tega moža. Gotovo ga ljubi, 011 pa sedi pred menoj iu laže duma iu tu. Celo svoje ime je zatajil. Trde so pstale poteze njenega obraza. — ("ujte torej, — je spregovorila Lil, — vzemite lepo svoj klobuk, ne vprašujte ničesar in pojdite. Mož je presenečen vstal. — Kaj pravite? — Nočem vas več videti. Ne preselim se k vam, ne, ne mo rem. Pojdite domov in povejte ženi, da vas pošiljam nazaj. . . k nji. — Kaj? Bog mi je priča, da ničesar ne razumem. — Vprašajte svojo ženo, o-na vam vse pojasni. Samo izginite hitro, prosim vas! Mož je pobral klobuk, stopil k vratom in se obrnil: — Vi... vi poznate mojo ženo?—1 je viprašal, preden jt prestopil prag sobe. — "Poznam, dobro jo po poznam, — je odgovorilo dekle iu ni lagalo. Potem je ostala Lil sama iu čutita je, da je srečna. \ 'GLAS naroda:* pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho- * če naročiti za svoje 1 sorodnike ali prijate- ^ Ije, to lahko stori. — ^ w Naročnina za stari! p kraj stane $7. — V t 4 Italijo lista ne poši- ^ g^jamo. , ' ^ V kratkem se odpeljejo iz Anglije čez Atlanlltski ocean kos ovčje kože. To je zelo tira g ocen j »organic nt, kajti na njem so z umetniškimi gotskimi črkami zapisane določbe, ki so postal«' temelj angleške ustave in s tem tmli ustav mnogi1: drugih držav. Dragoceni per-gaineiit se imenuje "Magna j irJiarta." Na tej listi zapisane j določbe so »j priborili bojevit"' angleški baroni o«! kralja .le-hana pri Kuunvuiide leta Magna charta je brez podp: sa, ker kralj Jolian ni znal pihati. Tutli prečita t i j«> ni 1110 irel. čeprav je obsegala njego Vii pooblastila. Na livadi pri Roitnvuiidi v naselbini blizu Windspra, kjer je kralj naletel na uporniške 1 »arone je bil edini mož, ki je zna i pisati can- teriuirski knezoškot' Stephen Laugtou ill on je sestavil te dt loč be. Potem jih je prečita! kralju in le-la je pritisnil n«'. nje pečat iz žoltega voska, na katerem je upodobljen kralj v polni Inijni opremi na konju. Prvotne določbe so prepisali j in poslali v vsako večjo na-ei I i »i no. Niti kralj, niti bojeviti baroni takrat niso mogli -lut ti, tla postane lut iiski pisana listina nekoč tem •!j državnega j življenja tretjine človeštva. t Skora j Vsi prepisi originalu«- .kraljeve listine -«» -e izirubili j Kn -am ča med drugim: "V naši kraljevini ne sinejo biti odrejeni nobeni davki, ra /.••n t»11 -ploMit'in irla-jn iiii-t kraljevine. . . * ■ X«»l m ■ 11 državljj!h n<* -oie ti aretiran, zaprt, proklet ali pu-lan \ iz tlr/avljanih istega stanu in -i cer po veljavnih zakonih. . . "Prava in pravlee nilcomur iie prodamo, totla nikomur je lie bomo odrekli in ne bomo o-klcvali tleliti jo. . . ' Dragoceni dokument, ki .i«- tutli temelj ameriške ustave, nastopi te dni prvič pot čez umrje, toda ne pi-an v srcih pobožnih izseljencev, temveč v umetniško kovinasti — škatiji. ZOBOVJE KRALJEVEGA MORILCA. IJ lobar na mar-ejskeiu |M»k«i-jjali^ču Siint-Pieire j«- opazil, tla je -4it»t» t »t I prt. Prei— j k;iva je ugotovila, tla -o nezna-' ni -lorih-i inlprli. razbili i k t-1 o iti nropali mrtvecu uinet-li«» ztdMivje. tire za grob Petra Kelememi. I moi ilea kralja Aleksandra in [jiuisa Barthouja. Po strašnem dejanju je množica' morilca linčala. miru pa nima niti po .smrti. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" 1»»»«»!1|,|.|UI»IH:||-.||I«»»I«I|,1 ;|«lIB*l>tl||t| ,,v*t>ltl|a|| M|llltIItt| .|l-IEtll|r,. .<1X1111111, ............ „11111111,. .......................................................... iiimii" "'umni"'"iiimiiii' •'ii:mni..''lul„„llnl"».,lltula' "»ii;nmi* ''»iimiiiH' l*iiiiiaiii'!lHiniM.ii;.iliiilMiil,,1,linlMi|.,l,l,l»Mi|lltn,l,|,'' Romani... Sp i s i... Povesti MAKKO SKXMNIN, SI.OVKNSKI KOBINSON.... M.V1KKINA Zlil hV. 21« slrani. Crum .................M Zauiaiiva |n»vest iz dulinatiu-skpsa žlvljt-nja MI.AIHM SKCK.M (par kraimlh trtif pisatelja Mehka).........................—......................... MILIJONAR BKKZ Ofc.NAKJA. spiaal C. Tbil- lip* Oppvulifim. hI rani. IVna ................ 75 !»<> tikrajnt»šli u:i|M-t ruiuaii iuixicruoKa 2ivlji-uja. t »p|M-iilH-ini Je zuani aiijcl^škl ru-Hnoiiiscc |n>7.uau ]kj wleB ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Krezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — LM*J strani.........50 MIMO ŽIVLJENJA, e^ v*. -van Catikar. 2:t» sir. CV»a M KI I IMDAKJI IN ZDKAVNIKI Spisal Janko Kač. 1l'J atrnnl. 1%'iia........M M O/JL. »pisal L ni p r son lluRh. 209 strani. Ona 1.51 Zanimivo drlo, kt Im> usajalo vsakfuin fiia-»elju. Prerod i.ruv ulč n»* zaostaja za originalom. MKT VI LOSTAf ...................................................... AtilTATOK. roman, spisal Janko Kernnik. strani. Cena $1.00 K**rotiik i*-" |t»lci» JurčlCa naš .2 a jI »olj iM>lju-dt-n pisatelj. \'v< del. ki jih JurrU" veleti h<>- I f-7.11 i in smrti ui mogel /.avr.>iti, jt> Kersnik us|k«šiio dovršil. "A^il-ilor" Jp<1 -Wjju- va najltoljša tlela. ANDREJ HOLER ....................................................5«t BELE NOCl. MALI JLNAR. spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................6# Kratke povesil iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela e'-vnega ruskega romanopisca. UEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza 1'esjakova. — 1(4 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prej-ftnjega stoletja utlejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELGRAJSKI BISER -------------------------..............- *5c BOJ IN ZMAiiA ...........-.........................................20« CVETINA BOROCiRAJSKA ................................45e CVETKE < praviJiee za stare in mlade)------------ DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ----------------------- DEKLE ELIZA, spisal Lot no nO de Conronrt. 112 ■Irani. Cena .......................................................W Coneourlova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človk meti branjem vtis, da posamezne osebe aadljo eraj njega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA ...........................................5t« DVE SLIKI, spisal Kssrer Mefiko. 103 strani. Cena M Dve čtrtel enega naSlh najboljfilh pisateljev ▼sebuje ta knjiga. "Njiva" Id 4'Starka". Obe sta molstersko za vršen I, kot jih more cavrfiiti edlnole naš nežno-čutečl Meško. ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA ........S5« FRA DIAVOLO ___________________________________________Me GOSPOD FR1DOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Milanski, veselomodre humoreske, 72 strani J8 KMEČKI PUNT, spisal Aok. Aenoa .....71 Zgodovina naflega kmeta je sgtwiovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj ftenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ ----------------------------------Me KRVNA 08VETA (povest iz abra&klh gara) ..... Me LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena..J« Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parl-Knjiga 1» svetovno snano delu. LISTKI. (Ku MeškoS 144 strani.............M MALI KI^ATEŽ (spisal Mark Twain) ------------7fc MALI LORD. spisala France« Rodgeson Burnett. IPS strani. Cena ________________________ M Globoko zasnovana povesV o otroka, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini In reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim Cena Stirl zanimive črtice naiega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 1M strani. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pi>atclj je v tej povesti kla.Mriio opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po>kuša na vse mogoče načine, spletkari, uoživlja iu pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega- Cena $2.25 NADU/NA NIKOLAJ A VNA Spiral V. M. Garnin. 112 strani. Cem. ......... Junak* tega romana M'nliju in l»»»in sknrl trm«, življenja. Vzpenjajo se k\iAku. a aredl |Miin iium^itj«). NAŠA I.KTA. -»pisal Milan I'uxelj. IU M rani. — Cena vez. ............M IJroA............. Knjig i vsebuje dvanajst |M>vestl pisatelja I*u-gija. ki je |M«xiial duAu dol--kmeta kot l»- malokdo. NADE/NA M KOLA J A VNA Spi-m I \. M. Garf.in. 11- Rirn-«. IVna ---- jniimki 11 -gn r«uunna bliMlijo i» »«vhj.» ski»7.l P-iuo življ.nja. Vzpenjajo se ki isku, a sredi pota viuagaju. NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... NA RAZLIČNIH POTIH ...............................— NOVA LROT1KA, spisal Ivan KOZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena ..........-........................ Knjiga vsebuje "ffilsU. ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojn«". JI M .St Ml .1« I'KS.MI v PROZI, spisai Cbas. Bandelalre. 112 strani. Cena ............................-........................ Verna slika pestrega veiikomestneica tlv-IJenja in spuminov nanj. PINOVINSKI OTOK. spisai Anatole Fraaee. Ml strani. Cena ........................................—----- To Je Mitira ua francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni franco-akl pisatelj najbolj drzen In brezobziren v svoji zabavljlcl. PLAT Zt ONA, spisal Leonid Andreje*. Iti str. Ona M Poleg naslovne izvesti slavne^ ruskega pisatelja vsebuje knjiga fte dve. uaBTBč "Mi-del V mejili" in "Brezdno". PARIŠKI ZI^ATAR -----------------------.........M« požitaalkc ----------------------------------------------- poslednji mohikanec --------------------«•» patria (povest ti irske zgwlevlne) ------------Me povesti in slike, spisal Kaaver MeMia. — 79 strani. Cena --------------------------------------- Knjiga vsebuje tri povesti naftega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njerrre misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. j PRAVLJICE. Spiaal H Majar. Izbrani la prostega naroda. Ona ..................... *dt prapreCanove zoodbe -------------------»•• PRICiODBECKBELICE MAJE. trd. PBVIČ MED INDIJANCI. Povest Izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... revolucija na portugalskem----- RDEČA IN BELA VRTNICA KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sevee. TRI knjige p« 150. 1M In 114 strani. Centa ------ M vsak zvezek. Vsi trije.._____lJt Pisatelj nam r teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskeea fanta, ki po ga starl-81 poslali ▼ Sole, kjer se je vzdrieTa! ■ lastnimi sredstvi ter sdaj laSje, zdaj teije. lezel od Sole do Bole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjlm ae pisane Živahno. Ob CltanJu ee bo moral 43ta-tel J večkrat od area nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jnles Verne. 05 strani. Cena _______________ AS Menda nI bilo ptkatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, akoro vse njegove napovedi so se vrpsnlčlle. Pred dolgimi deeetletjl je napovedal letalo, submartn, polet ▼ stratosfero itd. PTICE SELIVKE. Kabindranat Tagere. Trda M strani. Ceaa--------------------------- Prgeovorl. eaejl in mlall slavnega 'odljska-ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 strani. Ceaa Nai mojsterskl pripovednik nam nudi v teta dveh evojili delib obilo duftevnega užitka. pravljice, Kočutnik, ii. zvezek. Cena ...... PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ turki pred dunajem______________ TATIC, spisal France Bevk. Trda ra. M dr. .71 NaS Izboren primorski pisatelj nam daje ▼ tal knjigi dve povesti, ki jlta je poevc*" *v0Jl materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.2S 216 west 18th street Slovenlc Publishing Company ITDPF.T * ___y: vr^i NEW YORK, N. X. --------------- - "VEXf IIIBBr-fitfWI Saturday, April I 5, I 939 im)vwi xrum&Lxvj uxtly nikdar n e ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NA&ODA" PEIRXDIL L H. -49= Tako govorjenje vedno |wda zelo težko na baronove živce, toda iabircen ni smel biti. Gospod papa ima nuiogo, zelo mnogo denarja in je ž njim hotel za svojo hčer kupiti barona. "Oetudi sedaj plemstvo nima več velike cene, si more Milka p rivo&citi to razkošje,** pravi z lepo odkritostjo. Milka je bila njegova edina hči, ki si je, odkar je ]xj>stal njen oče večkratni milijonar, tudi skrajšala svoje ime iz Emilije Roške na Milko Raške. JKer je tedaj baron Salten našel milost v oeflh Milke in njenega očeta, zato ga je gospod Raške povabil na zimski šport v Mittenwald. Pri tem pa mu od strani pove, da mu ne gre za par "umazanih" tisočakov, ki jih bo baron zapravil v Mittenwaldii. Baron Salten je Milko iu "njeno spoštovano mater uvedel v tajne zimskega športa. To zanj ni bilo posebno prijetno. Toda Milka se ga je tako tesno oklepala, da je mogel izpre-videti, da ji je všeč, in ji more kmalu priznati svojo ljubezen in jo prosi, da postane njegova žena, nakar Milka sramežljivo pokliče water. Za barona je v resnici zelo mučno prenesti Milkino in materino ljubeznivost, todu zelo je zadovoljen z očetovim razgovorom, ki je vseboval, kar se tiče denarja, precej ničel. Toda vse to dolgočasje si je nadomestil & tajnimi sestanki s Štefko. Vedela je. kaj ga je pripeljalo v Mittenwald in seveda je storila vse, da ga je čini večkrat videla in tolažila. V pričetku marca so bila razposlana elegantna zaročna naznanila, v katerih sta gos|>od in gospa Raške dostojno naznanila zaroko svoje hčere "Mile** z baronom Saltenom. Tako naznanilo je tudi prišlo v Rittbergovo hišo, toda nikdo, razun Štefke, ni vedel, da je baron v Mittenwaldu. Flavija pogleda to obvestilo z občutkom osvobojeaja. Sedaj upa, da bo Štefka pustila svoje vezi z baronom. Ker pa Štefka ni prav inič žalostna zaradi baronov«' zaroke. Flavija misli, da *e je izjMimetovala. Toda. kaj je tako plemenita Flavijja vedela o tako nizkotnih značajih! Spoznala ju je *eveda * pregrešne strani, toda Štefke ni smatrala za tako slabo, da bi mogla verjeti, da bo svoje zveze z baronom še nadaljevala (»otem, ko 1k> vezan že drugje. Tako poteče tudi marec in zadnji teden v marcu pride Hans popolnoma nepričakovano že v >dl»oto dopoldne v svojo hišo. Hrepenenje po Flaviji ga je gnalo prej kot pa sicer. Mtefke ne najde doma. Še vedno je bilo mnogo snega in gONpa Lenandova um je rekla, da je šla Štefka na izlet s skiji. Kje je Flavija, mu ji ni bilo treba povedati, kajti slišal je mehki glas njenih gosli. Bila je v svoji sobi. Ker je bila zatopljena v igro, ni slikala Hansa, kdaj je prišel. Svojo gore njo obleko naglo odloži in steče po stopnicah, ne da bi se še kaj zmenil za go^po Leaardovo, ki se je zopet zatopila v zanimivo branje. In kot takra^ stoji lians pred Flavijinimi vrati in brez sape posluša njeno igranje in to, kar je hotela, da v glasovih izzveni iz njenega srca. Glavo nasloni na vrata in vsrkava kraane glasove. Šele ko Flavija skonča skladbo, Hans vzravna, si z roko potegne preko vročega čela in stopi v sobo. Flavija se prestraši in prebledi, ko tako nenadoma stoji pred njo. "lians — že tukaj?** pride tresoče skozi njene ustnice. lian* globoko da hue, kot človek, ki je |>o dolgem, truda-polnem potu dospel na svoj cilj i njo žareči h oči pogleda. ,4l>a, Flavija, danes t*m si mogel vzeti prej prosto. Sedaj pa sem zojiet imel redki užitek, da sem te slišal igrati Ali ornem še malo časa poslušati t" "Gotovo Hwns, Štefke ni doma." 4'To mi je že povedala gospa J>»nardova. Šla je s skiji. V tem letnem času bo sedaj tudi kmalu konec zurakeua porta." * "Da, Štefka JMi ga vživa še vedno z dolgimi {»otezami. Vaak dan hodi na dolge izlete." "To pa najbržc dela zaradi vežbanja, ker hoče ostati vitka. Drugače na takih izletih ne bi imela nftakega veselja.** "P* je vendar vesela, da je še vedno kaj snega.** "Dokler je ni, pa izkoristiva čas, Flavija; igraj mi še nekaj," jo prosi Hans. Flavija igra, icar je Hans hotel slUati, toda dozdeva se mu. da je bilo igranje mnogo lej»šo. ko je poslušal zunaj. 8e-daj je v njenem igranju nekaj zadržanega, kot ne bi hotela vhcga izdati, kar tiči v njej. To Hans čuti in ga boli. Zdi »e mu, kot t>i mu hotela nekaj zamolčati, kar je živelo v njej. Xa<*frkrat pa se ga pohvti neuamt-tna bolest, tla nima pravice polastiti se Plavi je in njenega čustvovanja. Ko Flavija #koa£a, Hans skoči na noge. Flavija pre*tra*ena J»g1«da v njcigov nemirni obraz. "Oprosti, Flavija — toda meni je v sobi pretesno — moram na prosto — grem po ski je rn se bom izlctel." Tako pravi liri pa v o, pritisne njeno roko na svoje ustnice lil zbeži iz »obe. Z bolestnim nasmehom gleda Flavija za njim. Brez dvomu *e ji dozdeva, da so ga je nenadoma oprijelo hrepenenje po Štefki in da je zarto tako naglo odšel, da jo prej vidi. Flavija počasi položi go>li v -krinjico, rn jo zaklene. Nato pa stopi k oknu in ravno še vidi, ko se je Hans s skiji zagnal čez velik kup *nega. Vroča želja se je poloti, da bi mogla drviti oh njegovi strani v belo zimsko krasoto. Kako lepo mora to biti! Kako dolgo je tze temu, ko je bila i njim na zadnjem izletu na AijihT S^laj pa ga vedno spremlja Štefka. Si-oer jo jo pogosto prosil, da br šla « njima, tovo-jem strahu zbežale, namesto da bi nosrlcdalo. kaj jo z možem v mrliškem vozu. meiitn prav prav tudi tedaj, kadar sediš v kofialni kadi. Kad se [mini in prazni brez najmanjšega 'šuma. Baje so nam-r«"č znameniti ljudje, ki jih že šum kopalne vode spravi iz ravnotežja in s to okoliščino so v naprej računali. V trenutku, ko ^e Št. 412 izprazni, pridejo tja zastopnik ravnateljstva, električar, inženir in običajno f »odpravljal no osebje hotela Savoy a. Pregledajo dobesedno \>ak kvadratni centimeter. Tudi najmanjša sled maščobo ali neprevidno odložene cigarete zadostuje, da "poškodovani** predmet, malo ožgano odejo ali kaj podobnega takoj odstranijo in nadomestijo. Filmski kralji, kralji elektrike. kralji jekla in številni pravi kralji trobova I 2G sob. matica za pehoto iu konjenico. Obe šoli imata posebno tra-dieijo. vendar so smatrali naraščaj, ki je dovršil akaoemijo v Woolwichu za superiozne častnike angleške obrambne >ile. A' resnici .pa je bilo ne-| koliko drugače, kajti dejstvo I je, da so vsi višji |x>veljniki J angleške vojake izšli iz Sand-jliursta. M««d njimi je zmuii mai*šal Ilaig, ki j<» imel veliko vlogo v svetovni vojni na francoskem bojišču. Tudi šef sedanjega generalnega Štaba an gleške vojske lord <*ort je bil irojenoe vojaške sole v Kaml-liurstii. Nasprotno pa sta bila gojenca Woolvvieba dva sta rejša reprezentanta angleško obrambe. To sta stari maršal vojvoda Conrianirlitski. edini še živeči sin kraljiee Viktorije ter general jingleškesra zbora sir Bindon Blood. Blood je aktivno sodeloval v enajstih vojnah ter jo zdaj !»7 let star. navzlic letom jki še telesno krepak in duševno svež. ODPLLTJA — M 17. aprila: New York t llaiuburp 18. aprila: Lh> (ira»Me r Havre 11». aprila: Hausa v Hamburg 20. aprila: lie il« France v Havre -1. aprila: Quwu Mary v Cbrbnurj 1TJ. aprila: Rn v (iPDia 'St. aprila : Kuropa v Hnmt>a APRILI 'JU. aprila: 1'otjlc (Ji Savt/a t ut-una A<|iiitaiiia v <*berlM.urjc I'm ris v Havre ODPLLTJA — Mmca Maja o. uia ja : Nuriuau«lie t Havre Hauiburt; v llaiuburg G. maja: Breiueu v Breiui-o S maja: Vulcuuia v Trat lo maja : yutfu Mary v Cherbourg New York v Hamburg 12. maju: Kuro|ia v Bremen IX maja : lie de France v Havre Rex v Genua 17. maja : A(|uitanla v Cherbourg Hansa v Hamburg Normanilie t Havrj "JO uiuja : Saturnia v Tmt Columbus v Bremen •SI. maja: Nieuw Amsterdam v Boulogne *J4. maja: (Vue*'Q Mary v Cherbourg iH'UtM-blan«! v Hamburg maja : Cbamplain t Havre '-•»I. maja : Bremen v Bremen 'ST. maja : < "oute «11 Savula e Ouoa 31. maja: Aquitania v Chert*ourg Hamburg v Hamburg Normandie v Havre ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA soba znamenitih oseb. (V vpriLŠaš upravitelja hotela Savov v I^mdo::a |m» >obi št. 412, se mu razjasni obraz. Ta soba ali prav za prav vrsta *ob prinaša namreč |»odjetju letno povprečno 'JOOO funtov šterlin-gov. Iz tega je razvidno, da stvar nikakor ne spada ni»*d najbolj cenene hotelske sobe na Angleškem. Kdor tu stanuje, plača dnevno najmanj 8 funtov šterlingov. in sicer samo za stanovanje. pijače, vse posebne željo je treba plačati irosetboj. Z raznimi majhnimi stroški znaša tedenska tarifa zii stanovanje št. 412 okrog 44 funtov šterlingov. Navzlic tej ceni pa ni apartment skoraj nikoli prazen. Pevec sledi pevcu, v kolikor ne nadomesti glasbe kakšno jeklo, kakšen a-meriški kralj jekla. Xajslovitojsa hotelska soba Anglije aostoji iz stanovanjske sol»e. spalnice in kofialnice. Iz stanovanjske sobe se odpira raz«-l<*d na Temzo. Že to stane majhno imetje, tem bolj ker vidiš od tod tudi nekoliko starih stoVpov in -znamenito Kleopat-rino *1 iglo". Oprava j«4 v slogu Ludovika XVI. okna so napravljena tako, da ne prodre skozi nje noben hruip in noben prah. Vse tri prostore zračijo umetno. To ventilacijo vključi« po želji močnejše ali slabotneje, pri tem pa lahko Uravnaš tudi sobno temperaturo po stopinjah. Telefon imaš v tem apart- združitev dveh angle Skih vojaških sol. V .sedanjem mrzličnem oboroževanju Velike Britanije ostala skoro neopažona važna sprememba, ki ima gotovo velik |K>men. Vlada je sklenila, da izvedo zed i njen jo dveh vo-ia-kib šol. ki sta neflvomno zelo važni za angleško vojsko. Prva šola je vojna akademija v Woolwichu. druga pa vojaška šola v Sandhurst u. Obe ^oli sta zelo stari ustanovi. Osnovani sta bili v IS. ntoletju ter sta si* v zadnjih .sto letih preuredili na ta način, da so se v Woolwichu vzgajali častniki tehnične stroke, pionirji in tn»p-ničarji. Sandhunst pa je bil postni žig rešil človeško življenje. Ko je |M^tni nadzornik Cash iz Gillinghaina v grofiji Kent pregledoval .svojo dnevno po-što, je fnlprl pismo, ki je vsebovalo r|M>slovilno bese^ie mlade, življenja site ženske in prošnjo, naj njenemu možu sporočijo. da ni več živa. V pisnm je bil |H>|>olni naslov samomorilne kandidatke. Nadzornik je za trenutek kar olfeital, potem si je ogledal ]H>štni žiij in ugotovil, da je bilo .pismo o« Ida no š««l«» pred dvema urama iu so je hitro lotil dela. Planil je v svoj avto. in v divji vožnji je |>ognal proti csh se je I IlOMAfE ZlVAI.l. 72 atranl Cena .......... bOOČEVSKI K \TKK1ZKM. «1 atranl. Cena 1.1 MflRKSKI, ta-uovilnje. SamoiiK>riliio kandidatko je našel brez zavesti v kuhinji. ustih je imela cev za plin. Da se je hotela zastrupiti plinom. j»- bii na«kai»rnik /.vedel že iz pisma, zato je imel s seboj priprave za umetno dihanje. Preizkusil jih je z uspehom. fVz eno uro je ne-I srečnica bila s|»et pri zavesti in je izjavila, da takšnih stvari ne bo več počenjala. Z mo-j žem se je bila nekaj sorla. |»a ie (mislila, da ji ni več obstanka. Naročite še danes S. A. Koledar za leto t*r 1939. POBARVANI PSI. Na parišikih cestah j«* vid»-ti že nekaj časa sem novo modno norost. To S4> pis. ki jih pobarvajo po volji njih lastnikov oziroma lastnic, tako da lahko srečaš najbolj pisano pse. O«! jarko rdečih