< r ' " - Jl.illMIPPSfPIl^M l . - I JPrvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. —„ .. ........* List Slovenskih delavcev v o4meriki. The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. VXLEFOK PISARNE: 1279 B.EOTOI. ; Itptember «H 1903. a* tht Fee* Office At Vmr fort, N. Y„ tb* Act of of Much S. 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 220. — ŠTEV. 220. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 25. 1907. — V SREDO, 25. KXMOVCA, 1907. VOLTJME XV. — LETNIK. XV. Na^Ellis Islandu. Včerajšnji došleci. TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA SO V NASELN1ŠKEM URADU NA ELLIS ISLANDU ODPRAVILI 3000 NASELJENCEV. Naseljenci bo dospeli na petih preko-oceanskih parnikih. PROROK. Včeraj so imeli uradniki na nasel-niškern urauu na KI lis lslandu obilo opraviti, kajti na otok je dospelo mnogo novih naseljencev, kteri so morali opraviti predpisane formal ite-te, predno so zamegli iti v obljubljeno deželo. V našo luko je dospelo pet trans-oceanskih parnikov, kteri so izkrcali razun druzih potnikov, Vidi nad tri tsoč naseljencev. Med došleci je mnogo taeih, kteri so morali radi neznatnih vzrokov v oddelek za inkvizicijo, da s-e določi, se li smejo izkrcati ali ne. - Med onimi, kteri so stali v uradu, je bil tudi neki mož. kterega bi oblasti najraje poslale nazaj, od kjer je prišel, ako bi se potem ne izkazal, da je državljan.. Zanj bi se na otoku gotovo nihče ne zmenil, ako bi ne imel na svojem klobuku zapisano "pro-rokTa prorok ima na otoku Že teden dni mnogo opraviti; v Ameriko se je vrnil pred tednom dni in sicer iz Jeruzalema. John Bolenius — tako je ime proroku — je v velikih skrbeh radi svojega kovčega, kteresra so mu nepoznani ljudje v New Vorku ukradli. Razun tega so tudi Turki v Jeruzalemu za večje svote ogoljufali, na kar so ga izgnali v Italijo, od kjer je sedaj prišel domov v Ameriko, kjer je zgubil zadnje imetje, ktero je imel. Kovček je zginol iz prostora za kov-čeke in prorok trdi, da bode kovček zopet tje prišel, ako se zgodi namreč *'čudež", kakor nedavno na Brezju. Žrtve blaznosti. Mati zadavila otroke. V BUFFALO, N. Y-, JE BERTA MUNDOVA V BLAZNOSTI ZADAVILA SVOJE TRI OTROKE. Grozen zločin je storila, ko so otroci spali; po storjenem činu je o tem mirno naznanila svojemu možn. POSLEDICE NERVOZNOSTI. ITALIJANSKA OSVETA. Tolpa divjih Italijanov je po noči za-vratno ustrelila svojega rojaka. Med italijanskim prebivalstvom v Buffalo, N. Y., 25. sept. Včeraj zjutraj ob 7. uri je 371etna Berta Mun-dova v hipnej blaznosti z vrvjo zadavila svoje tri otroke, osemletnega Kristoferja, dvoletno Heleno in osem mesecev staro Frido. Nedolžne otroke je zadavila z vrvjo, ktero rabi za obešanje perila in sicer, ko so nesrečniki spali. Takoj po storjenem činu je mati mirno odšla na kolodvor Pennsylvania železinee, kjer dela njen mož in temu je mirno in brez vsake razburjenosti naznanila grozno novico O smrti njegovih otrok. Takoj na to so jo odvedli na varno. Pri zasliševanju na policijskej postaji je izjavila, da je svoje otroke umorila, ker ni hotela, da bi postali potem, ko bodo veliki, ravno tako blazni, kakor je ona. Tekom zadnjih šestih mesecev je bila nesreenica zelo nervozna, vendar pa pri njej ni bilo opaziti sledov blaz nosti. Včeraj zjutraj je kakor običaj no, napravila svojemu možu zajutrek in je bila pri tem povsem mirna. On niti malo ni bil v strahu za varnost svoj h otrok. Steunenberg kot tat. Obravnava proti Borahu. V IDAHO SE JE PRIČELA OBRAVNAVA PROTI SENATORJU BORAH RADI TATVINE ZEMLJIŠČ. Državno pravdništvo trdi, da je zamorjeni governer tudi kradel. "NAJBOLJŠA DRUŽBA". ŠTRAJK TELEGRAFISTOV. Štrajkarji zatrjujejo, da se bode razširil štrajk Št raj kujoči telegrafisti v New Yor-ku zatrjujejo, da se bode štrajk v kratkem razširil, kar se potrjuje tudi na borzi, kajti med telegrafisti naših železnic je nastalo gibanje, iz kterega je razvidno, da se nameravajo tudi oni pridružiti svojim štrajkujočim tovarišem. Včeraj so prišli iz raznih mest de- Ti,rKm„ ^ v „, v- . - , ' lega tje štrajkarjev, da se dogovore, il.rUma * N - u l orku, je :ta.:;anska , . - , , , . , , ° , i- „ - • i, , kaJ Je treba sedaj ukreniti, da se pri o-n>to/.e!jnost vi eraj zahtevala zopet , 1 -. ,. _ . ... . , „ - , i-ii* i. ,-• • liobl tudi zelezmske telegrafiste za t-vojo >rtev. Kacih deset Italijanov je , -tra-ic prišlo po noči v hišo 338 istočna 113. * . , „. . . . . v . , , i •__, - „ _ , .. .. ludi dečki, kten raznasajo brzo- ulica, kjer stanuje italijanski natakar , , r, . ... t javke, so v vseh mestih sklenili, da Concro. kterega so napadu1 ' tavno ustrelili. Njegov brat Giacoi in jed je le s skrajnim naporom ušel jedna-kej usodi. Tekom dneva je policija aretovala dvanajst mladih Italijanov, kterih ni jeden n: mogel navesti, kje da dela in od česa se preživlja, tako, da se lahko suni, da se pieživljajo od roparskih napadov. Vsi aretovanci so bili kljub temu da nimajo dela, elegantno oblečeni. -o- Žrtve avtomobilov. Fairfield, Conn., 23. sept. Sam Jackson Seeley, znan farmer iz tukajšnjega countyja, kteri je zelo premožen, je bil včeraj ubit s tem, da je nek avtomobil zavozil vanj. Kasneje se je dognalo, da je avtomobil last Victorja Thorna iz New Torka. pricno se ta teden štrajkati; oni zahtevajo, da jim družbe dajejo v nadalje brezplačno uniforme. Železniški telegrafisti nameravajo prenehati z delom, ker je Southern Railroad odslovila dva telegrafista, ki nista hotela razpošiljati trgovinskih brzojavk. Denarje v staro domovino pošilja—: sa t 10.30 ............ 50 kron, ■a $ 20.50 ............ 100 kron, ■a t 40 90 ............ 200 kron, xx S 102.00 ............ 500 kron, pen. za $ 204.00 ............ 1000 kron, sa i 1017.00 ............ 5000 kron. Poštarina i« všteta pri teb svotah. Doma se nakazane uvota popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 1«. d iv*. h. Denarje nam poslati js najprilič-»ele do $25 00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pimnn, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK BAKJEER CO., 10* Greenwich St, New York. 6104 St Clair An, N. E-, Predsednik odpotoval proti jugu. Oyster Bay, N. Y., 24. sept. Pred se*i.iik Roosevelt se je že pripravil na Evo j o pot v Louisiano, kamor odpotuje jutri dopoludne ob 9. uri. V Jersey City, N. J., ga pričakuje posebni vlak, kterega mu je dala na razpolago Pemisvlvania železnica. — Jutri zvečer pride predsednik v mesti' Washington, kjer ostane do ne del je. nakar odpotuje dalje proti za padu in jugu. Znižane cene. CJOC velja sedaj vožnja v JTam-burg, Rotterdam in Antwer- <£2 3 v Havre s franeoskimi^brzo-parniki. <£"7 Z v Havre s francoskimi pošt« nimi parniki. v n^vre s francoskimi na-vatlnimi parniki. J2U v Bremen z navadnimi parti? 2 3 v Bremen z ekspresnimi par-niki. v Trst at. Reko na parnikih •P"* Anstro-Americana Line. Te cene veljajo do preklica. CF* Originelni listki se dobe pri Fr* Sakser Co., 109 Qreenwiek St., New York. Boisqfc Idaho, 24. sept. Pred zve-zinim sodnikom "Whitejem pričeli so včeraj izbirati porotnike, kteri bodo sodili senatorja "Williama ti. Boraha, kteri je obdolžen, da je kradel vladi les, oziroma gozdna zemljišča. Senator je oni isti Borah, kteri je v sen-zacijon^lnej obravnavi proti delavskemu vodji Haywoodu nastopil kot glavni posredovanju kitajske vlade. Petrograd. 25. sept. Vest, da je admiralitet naročil gradnjo oklopni-ce 23.000 ton, je prezgodnja, kajti načrti za ladijo še uiso gotovi. Rusija- zgradi osem novih velikanskih oklo^nic. iz inozemstva. SPREJEM VOJNEGA TAJNIKA ZJED. DRŽAV, TAPTA, V TOKIO, JAPONSKA Rusija marljivo gradi dragi tir na sibirskej železnici. ŠTRAJK V ANTWERPU KONČAN PRIZNAL DVA UMORA. Italijan je v Italiji umoril svojega nasprotnika; za ta umor je njegov brat v ječi. Reading, Pa., 24. sept. Iz Allen-towna so dovedli semkaj Italijana Salvatore Garrito in Stefano Lese-nicchia, ktera sta nedavno umorila konštablerja Timothy Kellerja. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo eventuelno linčanje "kulturnih" italijanskih divjakov. Italijana sta v grmovju napadla neko žensko, toda njeni klici na pomoč so privabili na lice mesta imenovanega konštablerja, kterega sta pa Italijana ubila. Garrito je pripoznal, da je on izvršil umor in vrhu tega je tudi povedal, da je v Italiji umoril nekega mladeniča, kteri je hodil za njegovim dekletom. Sodišče je za ta umor obsodilo njegovega lastnega brata v 21-letno ječo, v kterej je sedaj že sedem let po nedolžnem. Budimpešta, 25. sept. V Szeg-halomu, komitat Bekeš, so včeraj med velikimi slavnostmi odkrili spomenik revolucijonarju in izdajici ter renegatu Ljudovitu Košutu. Sin pokojnega rervolucijonarja, sedanji trgovinski minister Pran Košut, je govo ril slavnostni govor, kteri je pa zelo značilen. Košut je dejal, da upa, da bode lahko dokazal, da se zamore mogočna država naslanjati na stranko neod-vi- 'osti. M goče je tudi, da se končno tudi kralj sam prepriča, da je najmogočnejša podpira njegovt^ra prestola — samostojna ogrska država. Stranka neodvisnosti je zadobila večino. .se preti 110 so prišli aijeni principi v veljavo. — Revolucijonarjev sin je pa p zabil povedali, da večina brez splošne L11 jednake volilne pravice ni vredna piškavega oreha. Budimpešta, 25. sept. Tukaj se zatrjuje, da sta rumunski ministerski predsednik Sturdza in minister no-tranijili /.aiicv Bratianu ]*>d napačnimi imeni prisostvovala nekemu ru-munskemu zborovanju v Bistrici na Sedmigraškem. Šovinistično časopisje zaliteva od avstro-ogrske vlade, da zah'eva od Rumivnske "zadoščenje ' Ijrjulbljana, 25. sept. V ponedeljek zvečer ob 10. uri jp- seizmograf tukajšnjega p ft resnega observatorija zaznamoval jak potres, ki je trajal poldrugo uro. Potres je bil oddaljen 7000 milj. NEZGODA NA BROOKLYNSKEM MOSTU. Zadela sta skupaj dva vlaka; sedem osob ranjenih. Minoli ponedeljek zvečer, ko je na brooklynske mostu bilo polno domov se vračajočih ljudi, sta na severnem tiru za vlake zadela skupaj dva vlaka in pri tem je bilo sedem osob več ali manj ranjenih, dočim je bil promet vlakov na mostu za več nego jedno uro ustavljen. Kako je nastala nezgoda, baje ni bilo mogoče dognati. Kače v poštnem nabiralniku. Ko je včeraj v Bloomfieldu, N. J., pismonoša George E. Baldwin hotel izprazniti poštni nabiralnik, zagrabil je mesto za pisma, za neko mrzlo in tresočo se kreaturo. Roko je takoj potegnil iz nabiralnika, toda takoj na to Ita prišli iz nabiralnika dve veliki črni kači. Trajalo je dalj časa, predno je pismonoša dobil toliko poguma, da je obe kači, ki mu nista storili nič ža-lega, pohodil, in tako rešil čast naše pošte. Šele na to je vzel previdno pisma iz nabiralnika. Samomor v avtomobilu. Ithaca, N. T., 23. sept. John J. Me Goven se je včeraj ustrelil, ker je moral neprestano popravljati svoj avtomobil, kar ga je tako jezilo, da je ko-nečno obupal. Ustrelil se je v svojem avtomobilu. ROPARSKI NAPAD. Roparji so napadli železniškega agenta in mu odvzeli $600. V Asbury Parku, N. J., so včeraj rano zjutraj napadli nepoznani roparji agenta George Hamptona od New York & Long Branch železnice. Agentu so odvzeli $600 železniškega denarja, kterega je tekom dneva ka-siral na postaji. Roparji so ga napadli, ko je bil na potu proti domu in ko je prišel na osamljeno mesto. Roparji so mu vrgli preko glave žensko krilo, tako da ni mogel ničesar videti. Nato so ga zvezali in mu pobrali vse, kar je imel pri sebi; celo njegovej nikljasti uri niso prizanesli. Tokio, 25. sept- Tukajšn?- čas* pisje danes kom^tituje londo * vesti, glasom kterih razmotriva neri-sko časopisje sedaj ponovno mogočnost vojne med Ameriko in Japonsko. Tukajšnji časopisi trdijo, da so vse govorice o pretečej vojni uprav smešne in navaja za to kot dokaz dejstvo, da se Japonska sedaj pripravlja na sijajen sprejem vojnega tajnika Zjed. držav, Tafta, kterega bo tudi cesax sprejel v avdijenco. Ako sprejme Taft povabilo mesrta Yokohama, mu bodo tudi tam priredili iednak sprejem. - Pctroirrad, 25. sept. Železniško ministerstvo je dovolilo $-3,000.000 za položitev družba tira. na sibirski železnici med Samara in Zlatoustom in $2,500,000 za razširitev Aleksandrovega most u preko reke Vi lire. Antwerp, 25. sept. Strajk obrei-nik delavcev, k'eri so štrajkali že od junija nadalje, se j;*i včeraj popolndue končal z zmage delodajalcev. Pri posebnem zborovanju delavcev se je namreč sklenilo, da se štrajkarji b rezpogo j no vrnejo na delo. V tukajšnjem mestu sedaj vr«č let ni pričakovati štrajka. Pctr grad, 25. sept. Dosedaj je v ruskih okrajih kolere zbolelo za imenovano boleznijo 4512 osob, od kterih jih je 2TJ00 umrlo. Kolera go-S|kh1;iri v pokrajinah Samara, Saratov, Simbirsk. Astralian, Nižnji Nov-sroivd. Kazanj. K sčroma, Jaroslav, Baku. Yjatka, C eni igo v, Perm 10 Vladimir. 113 let star. V Rowlandsville, Aid., je amrl bivši suženj, žamorec G. W. Harris, kteri je bil več nego stotrinajst let star. Mati in stara mati imenovanega zamorca sta dočakali še večjo starost nesro on. VLAK SE JE UDRL V ZEMLJO. Tudi komad tiru se je pogreznil. Creston, Ohio, 24. sept. Vlak, ki je obstal iz lokomotive in štirih vagonov, se je na novej, jednajst milj dolgej progi Baltimore & Ohio železnice, ki vozi od tu v Sullivan, nenadoma pogreznil v zemljo in zginol. Možtvo je ša pravočasno poskakalo raz vlak in si tako rešilo življenje. V istem trenortku, ko je vlak zginol pod zemljo, se je kake pol milje daleč od tega prostora udrla zemlja in se pogreznila za 15 čevljev globoko'. Na onegn mestu se namreč nahaja podzemsko jezero, o kterem se je že več let domnevalo. Zemlja, ktera pokriva površino jezera, je bila gotovo preslaba in ni mogla nositi težkega vlaka. Novo progo bodo sedaj opustili. 25 let je čakala s poroko. Rochester, N. Y., 24. sept. Miss Marion Viola Woodin je pred 25 leti obljubila svojemu očetu na smrtni postelji, da se ne bode omožila, dokler žive njena mati, stric in teta, ktera je bila zadnja med tremi sorodniki, ktere je še imela, in Marion, ktera je tako postala prosta svoje obljube, se je omožila s Clayton B. Bal d vin ozn, kteri je na njo Šakal vseh 25 let. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Kaiser Wilhelm II. 24. sept. iz Premena s 1700 potniki. President Grant 24. sept. iz Hamburga. Mora i t Ls 24. sept. iz Smirne s 1533 potniki. Furnessia 24. sept. iz Glasgowas 1Q42 potniki. Cevic 24. sept, iz Liverpoola. Dospeti imajo: Queen Wilhelmina iz Rotterdam a. Pried rich der Grosse iz Bremena. Queen Wilhelmina iz Rotterdama. Majestie iz Liverpoola. Franeesca iz Trsta. Bailie iz Liverpoola. Pallanza iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. New York iz Southamptona. La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. Caledonia iz Glasgowa. Ryndam iz Rotterdama. Kro< nland iz Antwerpena. Krouprinz "Wilhelm iz Bremena. Gneisenau iz Bremena. Odpluli so: Oceanic 25. sept. v Liverpool. Statendam 25. sept. v Rotterdam. Sofia Hohenberg 25. sept. v Tr»t. Moskva 25. sept. v Libavo. Odpluli bodo: Deutsehland 26. sept. v Hamburg. Arabie 26. sept. v Liverpool. La Lorraine 26. sept. v Havre. Cretie 26. sept. v Genovo. Pannonia 26. sept. v Reko. Vaderland 28. v Antwerpen. St. Paul 28. sept. v Sou t hum pt n. Umbria 28. sept. v Liverpool. Furnessia 28. sept. v Glasgow. Pennsylvania 28. sept. v Hamburg. O stolpu na pečini nad vasjo Podpeč. Donesek k domači zgodovini. '' Kbbe la spelonca per sua . dimora." Dante, inf. 20. 41. Ketlaj se je stolp na skrajnem robu \isoke pečine nad vasjo Podpeč sezidal, ne ve nihče povedati. Zida- Pravljica o zmaju. Spisal Ferdo Plemič. Živel je zmaj v dolini, pod gorami, kraj morja. Vqliko, obsežno je bilo njegovo telo, in stegoval je sto lovk od sebe v "hribe gori, v morje notri. A bilo je njegovo telo lepo, kadar si je ogledoval z višine. Sivkast dim ga je sicer obdajal, a ko je zapihljal veter, zablesteli so se njegovi udje v toplih solnenih žarkih. Njegovo hro- nje uga stolpa na tako strm«n me- j penje blk> -uti sto milj dalečj ka_ kor da bi tamkaj nabijali v sto ko- etu \siljuje mi misel: da je bil začetnik Le* zgradbe res nekak posebnež. podjetnega duha in brezobzirne- Ta zm£g- je živel ob nedolžnih de-ga ^pliva na podrejeno si ljudsko klicah A Ql se z mesta, ni se ! vačnieali s stoterimi kladivi. maso. Menim, da se ne bodem mnogo motil, če po ljudskem porviilu trdim, da v predavni dobi, to je: koncem XIII. in v začetku XIV. stoletja ja neki Marko Ranfo gospodoval ome- dvignil v deželo, da bi si poiskal plen, niti mu ni kak ozkosroen občinski zastoj* izročal rednih daritev v krvi in m asu. Ne. Žrtve so mu hitele same v naročje. Neznano hrepenenje se j€ polastilo tega ali onega de vi- njenemu stolpu in okolici potipečan- škega srcaj ^ tedaj se je zvijalo srce ski. Stolp nad vasjo Podj>eČ, ckrvgle oblike, zgrajen iz obdelanega kam-nja, je še deloma dobro oliranjen, le strehe nima več in površno kamenje pada polagoma v notranji prostor, do kterega je sicer vhod, ali od tal previsoko postavljen. Marko Ranfo, žlahtnik tržaški, je imel v onih dobah posestva v Bregu (mestna v najem) in v Istri. (Podpeče so spadale k beneški Istri, "Benečiji", Breg pa okolici tržaškega mesta.) On je bil privrženec in voditelj beneški stranki v Trstu. Ta je hotel, da se stare j v bolestnem namiru, in dekletu ni bilo več obstanka pod očetovo streho. — •'K njemu moram, da, k njemu!" In tako se je napotilo tudi slovensko dekle do zmaja. Zapustilo je skromni dom tam sredi pečevja in podalo se je na pogubno pot, lahkim srcem, vedrim licem, z malo culo. In ko je prišlo na slednjo višino, odkoder se je videlo zmaje-o orjaško telo, zatrepetala jej je dušica radosti polna, in polna pričakovanja. Zalio- i telo se jej je sloneti ob zmajevih pravice do tržaškega mesta in oko- 1 prsihj tam tik srca liee povrnejo (?) zopet škofu, pa j Qj, ti ubogo dekle! Ne veš-li, ka-zarota se je ovadila in ubogega Mar- ko &Usd go udarci zmajeVega srca? ka Ranfo je razkačena druhal ubila, Vrni se dokler je še čas. Glej, ob njeg vo hišo razrušila do tal in rod j skednju tam sloni mlad človek, kmet-njegov se je za vekomaj prepodil iz fant, Roko Jrži pred ^ in zre mesta tržaškega (leta 1313). Stra- , y daljinCj kamor si izgiuila ti. hovito so bile razburjene strasti, ker A dek]e ^ ne vraf-.a Veselo vihti je bih. v mestnih statutih leta 1319 t.ulieo v zraku iu pospešuje korake, določeno, da. kedorkoli bi dobil ka- Seda tamkaje cega možkega Kantovega rodu, naj Smradljiv puli jo obdaja, in čudo, ga kar ubije kakor gada, a ženska 1 zmaja ne vidi Xako O^romeil naj se sežge na grmadi kakor coprni- j da izirinja v nje~ovi bližini pre-ca in |h»vrhn d bi ubijalec Ranfov -e2 ojeiroVo velikansko telo. 400 liber (tiiKi for-) nagrade. Kil-Sila : Trst iti okolica stran 71— 72.) Poti .-«toli»om podpečkiin nahaja se v pečini prostorna votlina, ktere vhod. zitlan in deloma še ohranjen, je imel vrata in okna, tako da je ta prostor služil v prebivališče in za- In kje je ona strah vitost. kje je ona nevarnost, o kterej jej je pravila j dobra mamica pred odhodom ? Pač ; se je vselila v njeno srce neka neznana, nedoločljiva bojazen, a dekle-j tu preletava skozi nežne ude tudi uspavajoča sladkoba. [ Ni odprl zmaj takoj svojega žrela, vetje. Ko so Turki pri! mastili v te , nj ;,]astni! takoj ^ njeJ Zato je kraje: leta 14,0 do Bazovice nad I prei>anje{p?lt preolikan, premoder. leta 14,0 do Bazovice nad Trstom, leta 1472 do Rosande, leta . J Imel je svojo dobro zasnovano teori-1-17o do Brega in leta 14S2 napadli ' I jo, svoja liačelai. Polagoma jej je ovil okrog sloke-a telesa jedno sw-, jih lovk in sedaj jo vleče jedva vid- lišč urno vztdi seboj brašno in zi Roe. so prebivalci iz (Zvonigrada)t Zaida in bližnjih vino, pa hajd k podpeškemu gradu iskat si tu varnega pribežališča in zavetja. Ko so turške hlačane pregnali, so se še le vrnili nazaj v svoja prebivališča. Od pečine, na kteri st< luje še dan- dancs omenjeni stolp, razteza se zem- i je,|va mis]i ljivo k sebi. bližje, vedno bližje svo-jemu osodepolnemu srcu. Ln dekletu je tako sladko, lako milo v pršili, da je zaprlo že pol o-mamlien-» svoji očesi, da je spustilo culieo s š ka puli r jem in drugimi 'i lx>ž-jimi žegni" na tla. da jedva sope. ljišče nekoliko navzdolu proti Zani-gradu in sega do roba skalnate pečin", ki tvori pod Zanigradom ogromen prepad. V sredi te pečine, ne daleč od Zanigrada, v visokosti kači h 50 metrov, je luknja v premej-u treh metrov. V tej luknji je videti vodoravna navzkriž položenih 6 tramov iz lesu, o kterih tramovih nihče domačinov ne ve povedati: kedaj in v kakšno svrho so bili ti tramovi po- Nogi se« jej pregibata, iu revica misli v svojej nedolžnosti, da je to pre-gibanje njena prostovoljna hoja. Roki sla se jej razprostrli in dozdeva se jej. da mora nekaj objeti, da že nekaj objema. Kakor suženjska veriga se je oklepa « polzka zmajeva lovka in privija jo bližje in bližje, sesa je jej počasi in dosledno mozeg iz svežega telesa, na-polnivŠi jej telo s strupeno brozgo, stavljeni v omenjeno luknjo, do kte- ki jcj vz|>uja h- slast m ^^ re ne more mkdo poti. Iz te luknje Qplej ^ syoje telo, Nekdaj je morda vh d v podzemeljsko dru- taki> zdravo> in Cvetoče — usahlo po votlmo b je menda tudi služila je in ovenel.,. Po?led ti je mra6en, v minolih dobah v skrajni sil, kakor t :„ kaj splamti v tvojihi o£ehj je to ... . . . _ ------- —-------lahkomiselna mvt. oni votlini, nahajajoči se pod saraozavest. oj. kako se je sesula na I kupi Bližje in bližje prihaja zmajevemu rcn. Setlaj sloni ob njem v rajskem J in kaj splamti v tvojiln oeeh, je sknvalisce m morda je ta votlina t -ar Mrasti Srce ti bije v burni v: mu la skriven izhod na drugi strani ■ -imei Ja tvoja šibka; lahkomisel Tir. .f I J\n t 1' . 11 ' I « , i noliniA^/vnt r- n vuvJ J tal ^jeinim stolpom podpeškim. stolpu in skalnatih duplinah I »eških Marko l^anfo ni bival j |uam columba in foraminibus | ie tremens { kakor irolob, stoka- | v votlem skalovju), marveč je iz ; » samotnih selišč on, kakor orel iz svojega, v visoki skalnati duplini le-i sa crnjezda prirejal izlete v bližnjo in daljno okolico v sv< je posebne svrhe, kajti omenjeni kraj je bil v dih časih na slabem irlasu glede e varnosti in Marko Ranfo je bil leki listini leta 1290 zapleten v i pomorsko zadevo, kar bi se repo domače: ''namorsko tolovaj-" piraterija). Potem ni čudno, se je plemenitaš tudi na suhem i rial mi ja- kh takim rokodeh OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU. V l. li s pripravljal-velikega stadija, -šile olimpijske □ovanju, v teku. m. borbi z meči, iu itd. Oblika i ter bode v nj^j razkošju. En hip samo. Začutila je njetrov udarec, njegov smrtonosni udat ec. Kn sam udarec! V polu k rogu je *>dletela uboga žrtev v si ran. Oči so se jej odprle k — spoznanju. Solze lijo pc bledih ličili, prekasno, zaman. Zastrupljena ti je kri. življenje zgrešeno, zapravljena sreča' Domov jo je sram. Na kolenih plazi zopet k zmaju, s skle-! njenima rokama prosi milosti. Prosi j iu roti. Zaman! Zmaj nima čute-1 čega srca. Odurno jo peha od sebe. V -iini jezi zahteva revica svojo srečo | nazaj. Udar za udarcem mogočne | lovke jo trešči ob tlak. Pobira se iz i prahu, rnzmršena in capasta se po-j j stavlja na tresoči se nogi in vihti krščeni pesti m upi je hripavo kakor pijana megera. i Zmaj pa se brezčutno solnči v top-5 lih žarkih. — — — Živel je zmaj v dolini, ki se je hranil z nedolžnimi deklicami. Živi pa i zmaj še danes, < j, goljufivi zmaj — I V KIJ KO MESTO. In kdor se podaja k njemu, naj ■ preizkuša poprej sebe, je-li mu je -rce dovolj železno, je-li so mu komol-i dovolj krepki t! Iz davnih dni. Potopiane in zgodovinske črtice ob 500letnici Metlike. I. Bela Krajina 1 Mogoieeai vtis si napravila na-me, ko sem te krasnega jutra dne IS. avgusta z obronkov valovit d v uskokov prvič zazrl. Zemlja tvoja Kraška je tudi zemlja tvoja Krasna. Tu polna divje kraške romantike, tam kulturne in prirodne lepote bogata... tu se ponašaš s temnimi lesovi obdanimi vršaci, tam z valovito duhovito prostranimi gorskimi pašniki. .. Dičijo te nad dolinami podobno visoko razpostavljenim vencem Sirom sveta slovite vinske gorice, a pod njimi nizdoli pozdravljajo oko tujca prostrane ravani z rodovitnimi polji, zelenimi travniki in senčnatimi gaji. Visoko obstirmih rebrib u-skokov bleste kakor orlova gnjezda med strmimi pečinami prijazne vasice, sdla, posamezne kočiee, med njimi in pon doli globok} v krasovito razoranih dolinah isti prizori, iste slike spopolnjene le tuintam s srebrnoblesketajočimi pasovi žuboreČib studencev, potokov in staro mejašnicc — p nosite reke Kolpe. Tako napajaš. Bela Krajina, vsako tudi razvajeno oko z eno ali drugo tvojih neštetih prirodnih zanimivosti Rediš — če spregledamo sedanje zemljepisne meje (Kolpa in Uskoki) — troje narodov... Ne!___ le plemena treh bratov Slovanov v najlepšem bratskem sl-.ižju. Srečevam Belo-kranjce, Vlahe (Uskoke) in Hrvate in na prvi hip skoro ne nahajam razlike med njimi, ne v noši, ne v jeziku. Le natančneji vpogled na njih sedanjo vnanjost in njih prošlo zgo-dovino mi odpira vrzeli med njimi? Daleč, daleč tam na sinjem vzhodu . žira na-te in zemljo tvojih bratov Hrvatov čuječe oker strmih vršaeev Bosanskima pogorja. Proti jugu se Jvi»a pred teboj ponositi Klek, star mejaš trem bratskim slovanskim de-•wlam. /Tam zadqj me pozdravlja Primorsko pogorje, a tik pred menoj pfoti jugozapadu visoko kočevsko hribovje. Veličasten je ta pogled na-te. Bela Krajina, in kdor ga je enkrat užival, ga siliš ti, zemlja Ču-dov polna, da na-te nikdar ne pozabi, do konca življenja svojega. Rodovitna je tvoja Kraška zemlja, ni < uda! Prepojena je kakor drugih mal ktera s krvjo tvojih očetov, mater, sinov in hčera... pod tvojo grudo počivajo tisočeri i„ tisočeri hrabrih m,,ž, krepostnih žena, ki so pod krvavim mečem krvoločnega Turka za svoj dom. za svojo vero končali v grozim h mukah svoje življenje Ampak propali so sovragi Slovan-stva m krščanstva.... na veke je zdrobljena njih sila... Ti pa, Bela Krajina, si kakor Spasitelj zmago-uosno vstala znad grobov t rojih očetov, razvila si v novir- ________ novic svoj prapor slovanski — še živiš in bodeš živela i To si na sijajen način dokazala, ko^ si na spomenico rojstnega dne svojega vladarja proslavljala tudi spomin oOOletnice obstanka nekdanjega glavnega mesta slovenske Krajine — svojega mesta Metlike. Tvoja in krvava zgodovina Metlike. je poleg Kranjske tudi tesno spojena z davno prošlostjo in tužno oso-do bratov Slovanov ob stri, oziroma na našem slovanskem Primorju. Zato dovoli, da ti ob tvoji zgodovinski spomenici tudi mi po svojih skr* pn-nih močeh postavimo primerno dostojen spomenik. Srebrniški. si namenjen a «■ ^ ali p« "II/T7T za brzoparnik dob;š za aarvdafee ter prijatelje v Ameriko vxetL % S K H j kte ro družbo hočeš na i- ntli ca pojasnila in volne cene na; FRANK ] - 1 Ili-1 X rMl„:. :n k^j -„ VAkSElt Qree-wich St.. New York, M. Y„ ; ceueje m bodeš najso ker tu bode« najpo^teneje in najbolje! »neje postrezen pri 1-R. oakserj u. postrcicn. Fr. Sarser je priznani zastop- ioq Greenwich Str., New York, zate " mh inw'tnih parcbrodnib dxuur j K vsak Sb>voncc Da njega obrne Maščevanje kritikom. Angležki pisatelj V. Sherp je imel mnogo prestajati pred kritiki, ki so {stopil az Vojaške službe, postal pod- marsiktero njegovo delo djali popolnoma v nič. Zato je prenehal pisati p. d svojim imenom. Nenadoma izide knjiga pod imenom neke Fione Mac T^eod. Knjiga se je splošno dopadla. Javnost je novi talent z navdušenjem pozdravila. Kritika ni mogla prehva-iiti njenega pisateljskega daru. Kma-lo nato je izdala Fiona knjigo svojih pesmi; predgovor je spisal Sherp, ki je navedel nektere zanimivosti iz življenja nadarjene pesnice. . Pesme so imele velik uspeh. Ravn^ tisti kritiki, ki so neusmiljeno bili po Sher-povih spisih, so vzdigali do neba genij Mae Leodove. Končno so pa bralci lp začeli povpraševati, kje živi in kakšna je ta nadarjena ženska. Vsi so se obračali v tej stvari do Sherpa, ki, jc spisal predgovor k njeni prvi knjigi. Sherp pridno pošiljal najzanimivejše podrobnosti ter poročal tudi časopisom, da živi Fiona v svojem rojstnem kraju na Škotskem in da najrajši potuje po morju. Šele po Sherpcvi smrti se je izvedelo, da je bil oq Slona Mae J^eod. politika Barij«. Dasi je zunanjepolitični položaj aa Rusijo kolikortoli ugoden — pogodba s Jspoteko in Angiežko vendar od stranka skoro vs^ konflikte — ruski listi ravno zdaj imjskajo proti vsem evropskim državam. " Slovo*' in "Journal de Sct.-Peterbourg'' napadata Nemčijo, da dela Francozom. v Maroku ovire, '' Graždajnmy' pa napada Francosko, češ, da je ona kriva, da se Rusija nahaja zdaj v "smešni in neumni situaciji". Edini pa so vsi listi v napadanju Avstrije. Eni pišejo, da avstrijski minister inostranih del Aehrenthal lakaj cesarja Viljema II., "Peterburgskija Vjedomosti'J pa pišejo, da hoče Avstrija Macedonijo axiektirati te** neodvisnost Bolgarije, Srbije it Ru-munije uničiti. O Italiji pišejo, da jo imata Avstrija in Nagnčija na verigi. • Odvisna je čisto od nemškega kapitala, zato mora po sili ostati v trozvezi. Tudi s p< giodbo z Japoci nihče ni zadovoljen. Najhujše pa apadajo Zjedinjene države, in sicer zato, ker dajo zavetišče anarhistom iz Rusije. "Novoje V rem j a'' celo zahteva, da se iz Washing! on a odpokliče ruski poslanik, ki v tem oziru nič ne stori. Na daljnem Iztoku. *' Peterburgskija Birževija Vjedomosti" por« čajo o položaju na daljnem Iztoku sledeče: Ruski osvajal-ni načrti v Aziji so pokopani. Največji njihov zagovornik, stvarilj mesta Daljnega in Port Arthurja, oče rusko-mandžurskega gibanja, grof Sergej Juljetvič Witte, je danes v politiki mrtev. Kar se je v ruskih listih pisalo o drugi vojski z Japonsko, je bil getrostasni nesmisel, razširjen zato, da se prevara pairijotične krone. Pogodba, pred par leti sklenjena z Japonsko, izroča daljni Iztok popolnoma vplivu Japonske. To .pokazalo prav posojbno sedaj, ko so si Jap- inci na nečuveno barbarski način osvojili Korejo, deželo "jutra njega hladu'% kjer je živelo miroljubno ljudstvo po postavah Konfu ciievih. kjer se je zelo redko kri prelivala in se je le malo nasilstev zgodilo. Pred 12. leti so Rusija, Francija in Nemčija protestirale proti si m". noseŠki pogodbi, ki je izročila Korejo vplivu Japonske, danes se niliee ne zganil. Korejski eesar je manjo-nrta, ravnotaki papirnati vladar roi de carton — kakor egiptovski ke-dive nasproti Angležem. V Korejo se l>ode izseljeval preobilno se mno žeči japonski naraščaj, tu se bode razvila trgovina, tu bode torišče japonske ^športne politike. Za Korejo F"'*«? na vrsto Mandžurija, potem pa se začne gos^xlarski Ih.j s Ki tajsko. Iztočna cerkev pod turško oblastjo Turška vlada zahteva, naj se takoj odpokliče grški škof v Katerini, ker ■hujska proti Kucovlahom (macedon ^kim Rumuneem). Grškemu metro polit u v Sep-esu je vlada prepove dala potovati po škofiji, da ne bi delal «rrške propagande. V zadnji seji sv. sinoda se je sklenilo turški vladi izročiti protestno noto zaradi preganjanja grške cerkve. Sinoda bode pa-iriaihat sistirala, odgovornost naj nosi turška vlada. Turška vlada sinodu tudi neče dovoliti, da bi povabil k svojim zasedanjem v svrho verskih vprašanj m^tropo-lita aleksandrijske-«_ra in jeruzalemskega. Nenavadna požrtvovalnost ljubezni. V Velikem Varadinu na Ogrskem so pred meseci zaprli huzarskega stražmojstra Battova, ki je bil na sumu, da je ponaredil menico za 600 kron. Njegov^ ljubica Julijana Cifra, ki je živela z Battom skupno, je izjavila pri sodišču, da je ona ponaredila detične prdpise na menici. Vsled tega priznanja je bil Batta o-a Julijana Cifra je dobila e. Mejdtem je Batta iz- dve uradnik £ pri ; železnici ter se oženil. ■Bb^je to izvedela Cifra, dala se je •prepeljati pred preiskovalnega sodnika ter povedala, da je krivdo prevzela na-se ker je upala, da jo Batta poroči. Menice ni mogla ponarediti, ker niti pisati ne zna. Sedaj so Bat-to zopet zaprli. Napačni morn ari čni višji nadzornik. V francoskih pristaniščih je nastopal zadnje dni neki m* ž, ki se je izdal za višjega nadzornika mornarice. Ukazal je eelo izvajati manevre ter odpuščal kazni. — A la kopeniški stotnik Voigt. letanj* pred 400 leti. Letos je minolo 400 let, odkar se je prvi poskus letanja po srako — ponesrečil. Leta 1507 je namreč poslal škotski kralj Jakob IV. iz Edin-burga posebno odposlanstvo tia Francosko. Klativitez Damian, ki se je pritepel neke d iz Italije, a se je znal kralju tako prihlimiti, da ga je napravil za — o»pata v Tunglandu, se je bahal, da bode prej na Francoskem kakor odposlanci, češ, da bode krat-komalo čez — zletel. Napraviti si je dal par velikih perutnic iz orlovih peres ter si jih pritrdil ob tmplo. Prel več tisoč gledalci se je nato spustil z grajskega zidu, toda ni splaval v zrak, temuč je padel z vso silo na vb* ter cI si-^Tiii rn>gjo. Podjetni opat je tidil it m aategcdelj ni mogel vzdigniti v višave, kor je bilo med orlovimi peresi tudi nekaj kokošjih in te je narava vlekla proti — gnojišču. r Kako človek najhitreje brez truda obogati. Treba je, da izvrši na Nemškem veliko lumparijo, kakor jo je storil čevljar Voigt v znani aferi kopeni-škega stritnika. Mož sedi v hladnem zaporu, od vseh spoštovan in oboževan, a vsak dan mu prihajajo darovi. Posebno tekmujejo ženske, ki so navdušene zanj. Že v prvih mesecih svoje kazni je 4 4 zaslužil" 44,000 mark, a ta svota neprestano narašča. Neka bogata dama mu je naznanila, da ga vzame za moža, kakor brž pride iz ječe. Da mu pokaže, da ji je na stvari resno, napravila je oporoko, ^ kteri zapušča sleparskemu čevljarju 125,000 mark za slučaj, da bi ona poprej umrla, kakor pride on iz ječe. Največja raztresenost. Učenjak Bertholet je bil povabljen h kosilu. Češnje je užival tako, da je vsako prej opral v kozarcu vode Češ, da je> vse polno bakcih v na češnjah. Razjasnjeval je navzočim, kako pridejo bakcili na češn je, kako so škodljivi in kako treba sprati češnje. Ko je končal svoj poučljivi govor, je v svoji razi rese n os ti izpil vso vodo iz k< zarca. v kterem je prej čistil češnje. Slika iz — blažene Italije. Pjipež je poslal blagoslov straž-mojstru kara-binerjev Capezzuttiju. kteremu se je posrečilo dobiti ukradeno steklenico, napolnjeno s Čudo-tvomo krvjo sv. Pelegrina. največjo relikvijo v provincah A.ppellino in Be-neveiito. T«i relikvijo je ukradel neki neapeljski kamoraž. skril jo v kip Madone. ker je upal. da ga bode sv Pelejirin varoval pri vsqh njegovih 1 um pari j ah. Našli so — Kristusov keiih. Nedavno so našli — kakor je poročal angležki list "Kxpress" — v bližini opatije Glastonbury na Angleškem izredno lep steklen kelih, ki je zelo star in po mnenju raziskovalcev je. i abil ta kelih Kristus pri zadnji večerji. Angležki arhe raznih pisey 75c. Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo sasi liti v Ameriki, 30e. Pregovori, prilike, reki, 3O«, Pavlih a, 20c. Pod turikim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), iiOc. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20«. Pripovedke, 3 zvezki po 28«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Prst božji, 15«. fm nemška vadafc^a, 35«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Vojanov-R. Majeter. 60c. Repo štev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških 3 cveo&i Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in sloveaske- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slove-aski slovar, Jaue-žič-Bartel. nova Lzdaja. vezan $3.0#. Ročni slovensko-neraški alovar, Jano-žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovai, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (malej 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijska sgod*~ vin«, 25c. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 2Ac. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c-Sveta noč, 1 oe. Sv. Notbarga, 20«. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Ble^weis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitov&aj-i skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80«. Stoletna pratika, 60c. Slovarček prinčiti se nemščina krsa učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, 96.**. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20c. Ven ček pripovesti, 20«. V gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c. Winnetou, rdeči gentleman, T. itmU $1.00. Zlata vas, 25c. Znamenje štirih, zanimiva pevesi, 12 centov. fbirka Ij Vbavnih in annbilnib pisem, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma staie in aovs zaveze, vezano 50«. Zgodbe sv. pisma sa aižje raared* ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angbikl 40c., broširano 30«J. Zemljevid Avstro-Ogrske 10«. Zemljevid kranjske režele, mali lOe. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjesifh držav 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Xranjskem, n«w-yorike in raznih mest Amerike, 0 cvetlicami in hmnorističse po Se., ducat 30c. » Razne svete podobe, kocmad Be. Ave Marija, 10«. Album mesta New York s krasnim! slikami mesta. 30c. rasgevezf, 25c., maH OPOMBA. Naročilom Je priložiti denarno vrednost bo-lisi v postni nakaznici ali pnilalli zaamkah Poštnina je pri vseh tek U nosil. K&AKJSK5 NOVICE. Devetletni Alojzij Beni-gar is Trnovega pri Ilirski Bistrici je padel s pods tako nesrečno, da je na mestu umrl. Poskusen umor. V Kresnicah je nastal med posestnikom Antonom Jakopičem in posestnika sinom Martinom Špuntom prepir, v k t ere m je Jakopič Špunta tepel s palico. Špunt je tekel domov po puško in ustrelil na Jakopiča, a ga k sreči ni zadel, ker so drevesne veje odnesle krogljo. S i rovina. Med zakonskima Francem in Terezijo Cankar v Dobrunjah pri Ljubljani je nastal prepir, v kte-rem je mož ženo tolkel po obrazu. Žena in sinova so zbežali iz hiše. Ko je nato Cankarja tovarniški delavec Ivan Zupančič prijel, da dela grdo z družino, potegnil je Cankar nož in zabodel Zupančiča v hrbet, da se je zgrudil težko ranjen na tla in da so ga prepeljali v deželno bolnico. Uboj. Ko so šli nedavno fantje Jurij Kalan, Luka Šetina, Ivan Rozman in Frane Jenko, vsi iz Zbllj pri Medvodah, ob 9. zvečer iz Bohinčeve gostilne v Zbiljah domov, švignili so tik njihovih glav trije streli iz samokresa, takoj nato so pa bli napadeni s koli. Dočim so bili Kalan, Šetina in Jenko lahko poškodovani, dobil je j pospeševalno za inteneije madjarske Rozman udarec čez glavo, da mu je j vlade. Ravno zategadelj je obžalovati, bila ubita črepinja in da je vsled tega j da nekteri madjarski časopisi strast-umrl. Fante sta napadla konjačev sin no napadajo bana. Rakodczayeva Ivan Weithauser in posestnika sin Jakob Jeraj iz Smlednika. Ubijalca sta pobegnila in ju doslej še niso dobili. Vlom. Dne 9. sept. ponoči je dose-daj še neznan tat vlomil v gostilni pri Zlati ribi" v Ljubljani v predal in pokra«lel gospej Rozmanovi čez 600 kron papirnatega denarja. T;t je prišel v go.-tilno skozi klet in kuhinjo. Nesreča. V Spodnji Ši.-ki je neko dekle padlo s kolesa in si možgane tako pretreslo, da l>ode težko še kdaj normalno in za delo sposobno. Ogenj. Dne 8. sept. ob 2. ponoči je zače" ■ Lroreti v <»->rnji Senici pri Me lv< ilah. Pogorelo je osem poslopij, med t. pet hiš. Skotle je okoli 32 tisoč kron. zavarovani pa so bili vsi poj reVi za 4<>00 kron. Ivdo je zažiral s- i ' ve. Na lice mesta je prišlo -anio gasilno društvo iz Sore in lokaliziralo o_ren. Iz vseh pogorelih hiš -o ljudje re^i:i vse. kar je «žami vsul težko pričakovani dež, kteremu se je pridružila toča, toda le deloma. K sreči je grozdje toliko dozorelo, da se s trgatvijo poškodovanega grozdja more pričeti takoj, ne da bi trpela pri tem kakovost vina. Kako so ▼ Šiški hoteli delati klobase iz mesa crknjenega teleta. Iz Sp. Šiške se j>oroea: Dne 5. sept. ovadilo -e je šišenski žandarmeriji, da je kupil mesar Fran Golob od nekega kmeta mrtvo telo, ktero je imel že dnje časa spravljeno v drvarnici znani živinski mešetar, posestnik in občinski odbornik J. Seidl. Ko se je žandar-merija podala z mesogledom Kerši-čem k mesarju Golobu ter vprašala njegovo soprogo, kje se nahaja mrtvo tele, ktero je kupil njen mož, ni hotela o tem nič vedeti. Šele na energično zahtevo žandarmerije, pokazal je pomočnik prostor, kjer se je nahajalo že razkosano mrtvo kupljeno tele, čegar okuženo meso bi se imelo porabiti za klobasice. Mesogled Ker-šič je konštatiral, da je meso za vsako rabo nesposobno, na kar je žandar-merija isto konfiscirala ter pustila odpeljati. Poklicani živinozdravnik je podal enako izjavo, na kar se je napravila ovadba na sodišče proti mesarju Golobu, Seidelnu in kmetu, meso pa je vzel konjač. PRIMORSKE NOVICE. Na Kantridi (Kastav, Istra) je dne 7. sept. kopališki upravitelj Osim Šandor iz Budimpešte s štiletom umoril svojo soprogo Terezo Šandor, ker mu ni hotela izročiti denarja za pijančevanje. Utrjenje Trsta. Odkar se Italija tako trdno oborožuje, zlasti pa povečuje in obnavlja svojo mornarico ter gradi trdnjave ob avstrijski meji, so zaceli tudi Avstrijci nekoliko premišljati, ali bi ne bilo morda dobro, ako bi ne bilo dobro, da bi se tudi oni bolj pobrinili za varnost svojih mej proti Italiji. Zlasti o utrditvi Trste se je pisalo že mnogo. Sedaj priporoča neki dr. Nord načrt, ki ga je sestavil že pred več nego 30 leti general pi. Herrmann. Temu se ni posrečilo, prepričati avstrijskih vojaških krogov o ugodnosti svojega načrta; pač pa so se ga polastili Francozi in Angleži in so po njem zatrdili več svojih pristanišč. Ta načrt obstoji v tem, da bi se sezidale nad Punto Franco pri Gradežu in nad Koprom v Istri, ob kteri črti je morje široko komaj 18 km, trdnjavice, in sicer dve na Širokem morju na umetnih otokih, na vsaki strani na breg« pa po ena. je začutila ▼ ieledeu bolečino, ki js postajala čimdalje bolj Imda, dokler ni vprašala za svet zdravnika, ki jej je po daljšem zdravljenju povedal, da ima v telesu in eelo v želodcu vse polno paejih*Srvov. Ženska je hudo Izpred sodni je. Nedavno je bil ob- ' bolna in težko kedaj več ozdravi. Nestvor. Porodila je v vasi Dach-rieden pri. Eiehsfeldu neka ženska stvor z dvema glavama in štirimi nogami, ki je pa živel le dve minuti. Svojo sestro umoril- V bližini Ober-altheima pri Woerzbnrgu so našli 20-letno hčer nekega Winklerja z razbito glavo mrtvo. Cel teden je orožni-štvo iskalo zločinca, dokler ga ni odkrilo v osebi njenega lastnega brata. Kot vzrok je navedel sledeče: Deklici je neka teta v oporoki zapustila precejšnje posestvo. Iz nevoščljivosti in hrepenenja, dobiti v oblast posestvo sam, sklenil je mladič spraviti sestro s sveta. Ko je šla k svojim s t ariše m, čakal jo je na zapuščenem kraju ter jo napadel; bil je po njej tako dolgo, dokler ni izdihnila. Trda glava. Nekemu visokošolcu v Jeni, ki je po dolgih letih le prijadral na vseučilišče, je ponoči, ko je šel iz gostilne domov, padla na glavo s strehe opeka ter se pri tem prelomila. Za bolečine se ni zmenil, pač pa se je ogorčen obrnil proti stanovalcem, ki so gledali skozi okna ter rekel: "No, sedaj bodem pa moral vraga še plačati." Cigani požigalci. Pogorela je na Ogrskem skoro cela vas Gyulevesz; zažgali so najbrže cigani, ki jih orož-ništvo marljivo zasleduje. Nesreča na železnici. Med postajama Bukaczowee in Zurawno v Galiciji je zdrknil s tira poštni vlak z osmimi vozovi. Tri osebe so ubite, 14 je hudo, nad 90 pa lahko ranjenih. Na kraj nesreče je takoj prispel minister Dzie-duszycki. Uporno gibanje v angleški Indij L Simla, 5. sept. V Rajamandrugu, mestu v notranji južni Tndiji, je neki polieaj-domačin umoril policijskega nadzornika, Angleža Bella. Policaj se je nato sam ustrelil. Domačini so pri pogrebu morilčevem napravili demonstracijo in po običaju indijskega mo-ba srrozno tulili. Povsod se pojavlja protitujsko gibanje. Te trdnjavioe bi obvladale eelo irto in bi zabranile tuji mornarici ubod v tržaški zaliv. Ta način utrditve bi ne bil predrag, ker je morje v tržaškem zalivu zelo plitvo. sojen v Gorici neki Nemec Ivan Heh- j tel radi po skuša ne tatvine v Dorn-bergu na štiri mesece ječe. — Pred sodniki je bil tudi beneški Slovenec Janez Skok, obdolžen tatvine na Žagi na Bovškem in drugo d L Dobil je 16 mesecev ječe. Rekel je, da je zato u-kradel več, da bi prišel v kaznilnico v Gradišču in ne v ječo v Gorici, kjer ostanejo obsojenci do enega leta, češ, da je v Gradišču bolje nego v Gorici- ŠTAJERSKE NOVICE. Slepar. Mariborska policija je prijela 271etnega čevljarja Maksa Čeha, doma od Sv. Urbana pri Ptuju, ki je osleparil na Dunaju šiviljo Rozo John za 1400 K ter denar s svojim bratom na veselem potovanju zapravil. HRVATSKE NOVICE. Hrvatsko-madjarski konflikt. Budimpešta, 8. sept. Minister za Hrvatsko pl. Josipovič je imel razgovor z nekim časnikarjem ter povedal, da vesti iz Hrvatske niso nepovoljne. Če tudi ni zaznamovati odločilnega preobrata, govori vendar marsikaj za to, da je delovanje bana dr. Rakodczava Josip Scharabon-a, STOJ SALOON prav blizu kolodvora. Vsak vojak pn njemu najbolje poetrežen. Pošilja denarje ▼ staro domovine najceneje in najhitreje po naiem po sredovanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da m ue vsedete na i™ laskavim besedam ničvredne-že v, kterih v Duluthu tudi n« manjka. ; Spoštovanjem CO. oseba je bila srečna ( ?) izvolitev. Bil je izven strank ter ni bil na nobeno stran vezan. — "Az Ujsag" se norčuje iz gornje izjave ministra Josipo-viča, obenem pa piše, da je neodvisna stranka začela pogajati se s Hrvati. Posredovalec je baje g?of Battyany. Hrvatje zahtevajo, naj se ban Rakod-czav odstavi, na njegovo mesto pa pokliče politik hrvatsko-srbske koalicije. Ako se Hrvatom v tem ugodi, popustili bodo baje v svojih zahtevah srleed službene prajrmatike pri državnih železnicah. En del neodvisne stranke je za sporazumljenje s Hrvati in za dovolitev koneesij. Ako se postavi ogrska vlada na drugačno stališče, hočejo ti spravljivi člani izstopiti iz stranke. Z Rakodczavem bi padel tudi minister Josipovič. V rudinku Golubovcu na Ilrvat--kem se je zgodila velika nesreča. Delavec Levantič je mislil, da je voz, ki pelje v rudnik, na vrhu, odprl železno ogra jo in padel v temi več kot 100 m globoke, kjer je obležal seveda mrtev. RAZNOTEROSTI Izredno debel krompir. Francoska vlada je začela deliti kmetom po pokrajinah, kjer najbolje raste krompir, za najlepše sadove nairrade. Prvo na-irrado je dobil kraj ob Roni. Med sadovi. ki so bili vsi jako lepi in veliki, je zbudi občno pozornost krompir, debel kot majhna buča : tehtal je 71 de-kairramov, v premeru pa je imel 17 centimetrov. Ponarejalce bankovcev so prijeli v Halaszu na Ogrskem. Ponarejalci so: trgovec s prešiči Tot h. njegova žena in mlinar Rakal. Bankovcev so ponaredili v vrednosti nad 60.000 kron. Staro mater ubil in oropal. Krvavo dejanje izvršeno 1. septembra v Ši-mici na Moravskem, je pretresljiv komentar k poglavju o zanemarjeni mladini. Dne 1. avgusta je prišel k 75-letnej vdovi Ani Freund, stanujočej v Kudlini ulici, njen nečak Franc Po-kornv, sirov, 22 let star fant, ter zahteval denarja. Ker mu ga starka ni hotela dati, sta se začela kregati; prepir je postal tako hud, da je Pokorny konečno zgrabil steklenico za pivo ter večkrat krepko udaril svojo staro mater po glavi. Ona se je sicer branila, a podlegla je sirovežu, ki jej je s steklenico glavo skoro popolnoma razbil ter jo ranil tudi na rokah in prsih. Vidoč žrtev svoje podivjanosti na tleh v krvi, vrgel je čez-njo odejo ter zaeel stikati za denarjem. Vlomil je neko omaro, toda predala, v kterem je bilo čez 500 kron v gotovini, ni mogel odpreti. Vzel je zato seboj bene-čansko verižico, vredno 108 kron ter odšel, zaklenivši za seboj stanovanje. Kmalu nato je prišla domov svakinja stare Freund ter zlezla skozi okno v sobo, ker ni na njeno trkanje nihče odgovoril. V sobi pa je zagledala na tleh svojo taščo, hropečo v luži krvi. Poklicala je takoj orožnike in zdravnika z rešilne postaje, toda uboga starka je že preje izdihnila. Morilca, sirovega človeka, ki je prišel letos spomladi iz šestmesečne težke ječe, marljivo zasledujejo. Mati ustrelila sina. Na gradu barona Hahna na Litavskem sta se sprla 221etni baron in njegova 60Ietna mati. Ker je sin zmerjal mater, ki mu je očitala zapravljivost, je baronica potegnila revolver ter ustrelila sina. Potem se je baronica tudi sama ustrelila. Sam se je obsodil. Hlapec M. Ge-baner, ki je umoril orožnika Loeffler-ja, se je v zaporu v Solnogradu obesil Razvada poljubovati pee, se je zopet maščevala nad neko žensko v Birsehbergu. Pred dobrim pol letom NAZNANILO. Rojakom v Pittshurgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš jedrni pooblaščeni zastopnik za vse posle Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-poludne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. itaenanhiO. Rojakom v Calumetu, Mich., ta okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Brez Zdravja-ni Sreče. The Collins New York Medical Institute. V tem mnogo let obstoječem zdraviliškem zavodu, je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih bolezni j. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIM ŽENSKIH IN OTROČJIH. Iz vseh krajev Širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnegobrojnimi pismenimi zahvalami* Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obs;r-nem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — sko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti. V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov. Ozdravljen od mnogoletnega reu-matisma. bolečin v kosteh in živčne bolezni. Mike Novak 1258 Mohlea Ave. Pneblo. Colo. Slavni Medical Institute t Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaiih dobrih zdravil. — Bil som pri »nonih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem iu dovolimidase to natisne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini »dravnik, kateri v resnici za-more pomočati. Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Hilež im se do groba Vam hvaležni Sem Antulič 1950 Washington Ave. Columbus O. Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavili. da sedaj popolnoma dobro slišim, kakor da ne bi bil nikdar gluh. Priporočam Vas viem rojakom širne Amerike kot najboljSeca zdravnica ter Vas pozdravljam Peter ŠikonUa Bos 285 Tiimountaio, Mich. Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila |jo Vaših. Zdravilih d.» ue čutim ni kake bolečine več. za kar seVam srečno zahvaljujem, Ce bodem že kedaj bolana, Je bodem 2e vedela kam obrniti in tudi diu-rim Vns pripročam.—Vas p .^.lr;iv!-jam Vaša, do groba Vain hvaležna Maria Mer"č. 1168 Western Ave. Chicago Ills. Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v oJe^ih. John Polanc. Box 151 Ivock Springs. Wyo. Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari V Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., Dr- R Mielke, Medical Director. Nev. York, N. Y. Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemti zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Dne 17. avg. smo prejeli iz Dar-rmrh. Pa., znesek $1.50 za naročnino "Glas Naroda". Pošiljatelj pa je pozabil navesti svoj podpis. Dotič-nika prosimo, da osrlasi z imenom, da mu zamoremn omenjeno svoto vknjižiti ter ugoditi njegovi prošnji, navedeni v pisma. NAZNANILO. Rojakom iuni«j*mo, da je sedaj naš potnik Kje je moj brat JANEZ KEAM-PEIjJ ? Doma je iz vasi Čatež, fare Turjak, Dolenjsko. Pred štirimi leti je bil v Denverjn, Colo. Cenjene rojake vljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Anthony Krampelj, A. (19-25—9) V. S. Co., Leadville, Colo. = (23-26—9) Kje je moj brat MATIJA ČEK ADA T Pred tremi leti je bival t Crested Butte, Colo., in od tam je šel v "Kuku Mine, via Chandler, Tre-mont Co., Colo.", kjer je delal v jami. Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, mu pošljem $5.00 nagrade. — Anthony Čekada, Box 30, Conemaugh,- Pa. Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J. E. Thompson, ravnatelj. ZAHVALA NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem Mr. JANKO PLEŠ KO ▼ državi Colorado; potem ide v državo Kan«« itd., ter sa vsem. prav srčno priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y Lepa hvala vsem delegatom Jugoslovanske Katoliške Jednote za lepo poslovi jem je pri razidu in veselo svidenje vsem skupaj v Denverju, Colo. Posebno hvala Matiju Hriberniku . v La Salle, Ul, njegovej ženi, kakor vrstne slovenske knji*e Po izvirnik tudi služkinjam, kteri so nas tako cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi razno- Neovrgljiva rs*niCa je, je le isti zdravnik najboljši, kateri se n ; hvali sam, temveč katerega Hvali narod. Ravnatelj t od slo v en sko-Kr vaškega zdravisča h val jo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ; Veieučeni gospod profesor: — Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista natanko po Vaiem predpisu porabil, ter sem danes opet popoln- ma zdrav, sled če-ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bodem vsakemu bolnemu rojak ker vem, ti m or a t • natanko op' »ati, a pisma pa tako nasloniti : SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVIŠČE Ravnatelj: Of. «J. L3. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, M. . Kdor pošlje svoj naslov, cJ '»tai lep spomin zastonj. cenab- fino pogostili. Še enkrat: hvala! Ely, Minn., 17. kimovca 1907. Ivan Prijatelj »ixi Ivan Merhar. (20-26—9) FRANK SAKSER CO. <**t~ililco9 da si naročite jedno od teh ur* po ^eeeeeee nevijetno nizki ceni. — Tukaj je, kar tako dolgo že iščete: Ura močna in trpežna. sigurna proti prahu iu vodi, točna in v vsakem pogleda zanesljiva, najboljša iu najpripravnejša za delo, popolnoma dobra za eelo Vaše življenje. Ta ura je iz Silveroida ali solidnega Nemškega srebra tJra je odprta z dvema pokrovoma na vijake. Prvi pokrov ima močno francosko kristalno steklo, na zadnje) strani ima krasno vrezano sliko lokomotive. To uro si lahko omislite z najboljšimi različnimi stroji in sicer: z 7 kameni N. Y. Standard strojem za samo $ 2.75 z 10 „ N. Y. Standard ,, za samo $ 3.50 z 7 „ Elgin ill Waltham „ za samo S 4.75 z 15 „ Waltham ,, za samo $ 5.90 z 15 „ Elgin „ za samo $ 6.50 z 17 ,, Elgin ill Waltham „ za samo $ 7.50 Rojaki Slovenci! Kaj naj Vam rečemo o teh urah f Prve in druge vrste so dobre in točno v času, prva Vas bode enako zadovolila kot druga. Vse so popolnoma garantirane. Vam samim je najbolj znano, da so 151 gin ali Walt ham najbolji stroji na celem svetu. Enako veste da morate plačati v malih trgovinah naj-slabeje ure po $ 4. in $ 5.— Zakaj pa da si ne priskrbite Elgin ali Walthalm uro, ki jo morete lahko dobiti sedaj mnogo ceneje, kot pa po malih trgovinah najslabeje ure. Izgubiti ne morete nič, ker dobite sa vsako prodano uro pismeno garancijo. Ako Vam pa ura dela pogrešek, zamenjano dobite uro za novo ali Vaš denar nazaj. Zato rojaki, ako ste si kdaj mislili kupiti tako uro7 naročite si jo sedaj. Mi Vam nebi mogli svetovati da kupujete, ako nebi bili prepričani, da je to ponudba, kakoršne ne bodete dočakali. Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite v resnici tako uro, ki si jo izberete Ne odlašajte na jutri, ampak naročite še danes. Pazite da ne zamudite prilike, ker čas beži- 10. oktobra je pred durmi. Kako naročevati? Pišite štev. 719 in naznanite ime stroja* koliko kameno v ter ceno ure. Pošljite $ 1,- na račun in uro dobite po ekspresu na povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite uro po poŠti priporočeno (registered) poštnine prosto. CTH? ' 719. "SLAVIA" _ Watch & Jewelry €o# 27|Thames Stret - New York, INT. Y, Pišite po cenik - dobite ga zastonj. mm /'i:,h •• v^'.w ' |i|g||j H| Jg I - ; • ■ "GLAS NARODA" Podražitev premoga (Slovenk Daily.) Ovne) ami published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY ( a. corporation ). FRANK SAKPKR, prwident-VUTOK VALJAVBC, Secretary. LOl IS t> KN KIH K, Trt a.- nrer. PI 2a leto velja li-t za Ameriko . ?ta....... leto za nifrt« New York pol !eta za m*-9to New York C 2. 4.50 Evropo /.a vse leto .... ,, ,, ,, 1 h jI leta .... ,, četrt leta . . . V Evroj»o |ioeiIjaiiio skupno tri števil ke- Pred par tftkii prišla je iz okraja i trdega premi ga v Pennsylvaniji vest, vsled ktere se je letos tamkaj pridobilo tako malo premoga, da ne bo mogoče pokriti niti rednih potrebščin kurjiva, od kterega je vse odvisno. Prva posledica pomanjkanja l«^ofb«>ine*I pren oga je bila naravno ta, da so addftuwn of above officer«: IflM CireenwMTi I * o j m . gtrvft. Son»i_4fh of Manhattan, New York cene premogu p skočile, oziroma Ua City, N. Y. _ je pričakovati, da se premog v krat-' . $3.0> i keui podraži, na kar tudi ni bilo tre-1.50 Ua dolgo čakati, kajti za podražitev je skrbel trust za premog, ku*ri obljubil je, da se premog po zimi še bolj 2.50 ! podraži. Pre J par meseci so morali 1*"> lastniki rovov po višati premogarjem plačo in že tedaj so zatrjevali, da bodo morali tudi cene svojemu pridelku povišati. Ssidaj pa trdijo, da morajo cene povišati, ker so zaloge premajhne. Da se pa trustu ne more očitati, da je on sam kriv, da se je letos pridobilo tako malo premoga, pričel se je v nevejšepn času izgovarjati. da je temu kriva suša, katera je trajala skoraj vse poletje. A ko bi pa suše ne bilo, našli bi za podražitev prav gotovo kake druge vzroke, s kterimi bi se pred javnostjo opravičili. Najlepše pri vsem tem pa je dejstvo. da se je letos pridobilo več premoga, nego kteroki li drugo leto po-preje, kajti tako se glasi poročilo ge* »logičnega oddelka washingtonske vlade. Pri tako ogromnej pridobitvi, kakor jo navaja imenovani urad. naravno ne more biti govora o malih zalogah. In ako so letos zaloge v okrajih premoga manjše, nego so bile druga leta. to" še nikakor ne dokazuje, da se je letos pridobilo malo premoga. temveč da so ga letos preje razptvslali, nego drugjj leta. Lani so namreč z razpošiljanjem izdatno zaostali in tako je nastalo zlasti na zapadnih prerijskih državah splošno pomanjkanje kurjave in baš raili tega so letos pričeli preje z raz- "OLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GUAS NARODA" ("Yoke of the People") Issued every »lav. except Sundays and * Holidays. Subecrij>tion yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli jKJŠiljati po Money Order. Pri" spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tali prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: wQlas Naroda" 109 Greenwich JStreet, New York City. Telefon: 127« Rector. Varčnost naselniškega urada. Ameriško časopisje zopet pise o naj več jej nasoflniškej postaji v republiki, o Ellis I si and u v newyorskej luki. V novejšem času so večne pritožbe nekolik" potihnile in ljudje so privadili na to, da se o upravi imenovanega otoka govori le dobro. Tem nerprij ltnejše so pa pritožbe, katere prihajajo sedaj na dan, in sicer s popolnim opravičenjem. Prevažanje naseljencev na otok in iz ot« ka je bilo že od nekdaj skrajno ftlab<>, vendar pa ]ie razmere bile nikdar tako slabe, kakor so sedaj. — J edini parnik. kteri je vzdrževal pr»rtret med Majibattanom in Ellis Island«'in. -«• |*'>lali v dock, da ga poplavijo in m*-to tega parnika oskrbuje sedaj promet nek mali parnik. kteri j? upal. da lw*le sklenil svoje zadnje dneve kot izletniški parnik. I*, le^ tega. da ta parnik ni prostoren. tako da ne more redno in pra-voč^no razvajati mnogo b roj ne naseljence in njihove kovčeke, na omeujt1-nem pamiku tudi za varnost potnikov ni skrbljeno. Ako je vlada kupila ta parnik v resnici radi tega, ker ni bil drag, je te vrste štedlji-v»»st «jr»»to\o ne pravičena. Davek, kt.*reira plačajo naseljenci, ko pridejo v Ameriko, je sedaj tolik in prinaša tako lej>e svote, da naša vlada niti ne ve. kaj naj počne tolikim denarjem. Radi 1 e^^a pošilja v Evropo cele ekspedieije članov kongi'ssa iu seoatorjev, da preisku-jejj tam izseljevanje in se izbirno za tuj denar zabavajo v letoviščih; e tem denarjem prireja vlada tudi vsakovrstne druge, večinoma drage eksperimente — le za ono_. kar je najpotrebnejše, vlada nima denarja. Ellis Island b» moral imeti že davno dva velika parnika, da bi bil tako kos velikemu prometu, kteri obstoji med Manhattanom in Ellis Islan-dom. — Pozabljen vlak- Ne samo prof epso rji, temuč tudi strojevodje so pozabljivi ljudje. V Parizu je stal nedavno vlak, pripravljen na odhod v Lorient- Razen dveh vozov nis > bili ostali vozovi še pripeti. tudi poštni voz ne ter so jih ravnokar hoteli prikleniti. Tedaj je pa strojevodja zaslišal žvižg. V mnenju. *la je bil to signal za odhod, je takoj odprl ventil ter od pihal z lokomotivo in dvema voz n-oma. Zastonj so žvižgali, klicali in mahali z zastavami. Pol ure pozneje se je vlak ustavil na' prvi postaji, kamor so brzoja.ili po^tajenačelniku nesrečo. Postajenačelnik je vprašal strojevodjo. k jo ima vlak. ta je mislil, da se hoče uradnik norčevati, a ko je izstopil. s trepet al je strahu, ker je videl. da je res sk raj ves vlak pozabil. Angio-amcr.ška polarna ekspedicija. Poročilo iz Athabasca Landing javlja, da se je izgubila ladija Duchess of Bedford, ki je pripadala angl -ameriški polarni ekspMi^iji, v bližini utrdbe Auxions Mikkelsen. Vodja ekspedieije Lissingwell, neki ameri-kan = ki geolog in še neki tretji so ostavili meseca februarja ladijo z zalogo za 60 dni. da bi prodrli v ozemlje, ki so ga slutili nekje na severu. "Bržkone se ne bode od ostale družbe več slišalo. rak, morala bi podvojiti proračun aa bi se pritožila sultanu Abd ul Hami-moraarieo. j da zaradi krivi^bosti, ktere mom pie- Iz tega je razvidno, da bi za slu- ' naša ti moh amed ane ko prebivalstvo v čaj vojne avstrijska mornaric* mo- Bosni in Hercegovini pod avstrijsko rala biti v defenzivi. Spretno vod- j npravo. S solzami v očeh so odpo-sfcvo križar k in terpedovk bi še uspe- ' slanei mohamedancev .prosili, naj se šno branilo dalmatinsko obrežje, toda ; turška vlada potegne za nje, sklice-Trst je danes nezavarovan. Tržaško J vala se je na določbe berolimske po-pristanišče, ki je zadnja leta jako ; godbe, ktera je dala Avstriji nalogo napredovalo, je nemarnosti najbolj , napraviti v zasedenih deželah mir in izpost avl jena in najmanj zavarovana ' red in pripomoči prebivalstvu do bla-točka na avstrijskem jugu. Na Trst ' gostanja, ne pa — domoredno prebi-t udi v prvej vrsti preže italijanski . valstvo germanizirati in gospodarsko neodrešenci. Druga železniška zve- ; uničevati. za Trsta z ostalo Avstrijo in Nemči-I Dopisnik ruskega lista '' Peteric bode še povzdignila trgovsko in , burgskija Vjedomosti *' živo popisu-.-ojaško važnost Trsta za svetovni > je vtis, ki ga je napravila ta depu-proraet. Nemški izvoz na iztok. In- [ te zgrade štirje ber del ali celo vse svoje premoženje za daljno pot v Carigrad,, samo da bi mogli sultanu povedati, kaj se godi v njih 'nesrečni domovini. Njih pripovedovanja, polno groznih podrobnosti, so napravila v Carigradu vtis resničnosti, ki je bil zato tem neprijetnejši za Avstrijo. Vsi časopisi se pečajo s to deputaeijo in zahtevajo, naj se Avstrijo na to opo-3? ri, da je nje naloga v zasedenih deželah doigrana in da je njena dolžnost, (bodisi Bosno in Hercegovino vrniti Turčiji, ali ji pa podeliti avtonomijo. (To je krasna, a žalibog zaslužena lekcija za vmešavanje Avstrije in Rusije v macedonsko vprašanje! Ni-li to najbridkejša ironija, da f.i oni dve državi, kterih notranje razmere so med vsemi evropskimi državami v največjem neredu in bi sami potreibovali koga, da jim je uredi, da ti dve državi prevzameti nalogo: napraviti mir in red v Macedoniji. U-speh je bil pa tudi temu primeren, to treba priznati.) Združene države v Evropi pošiljanjem, nego lani Ako vpošrevamo vse t -, vidimo, da *o 11 n sto vi izgovori o malej pri do- J mo-L-i.i forti, ki hi zabranili vhod v bit vi povsem ničevi. Toda tudi ako ! tržaški zaliv vsaki sovražni mo main l ite zaloge tako majhne. kakor ! rici. Dva taka forta bi seveda mogli t rdi trust, bi se temu v najkrajšem ; zgraditi na otokih, ki bi ^e šele na-času lahko odpomogio, kajti to nam pravili na podlagi morskih tal. Mor-dokazuje, zgodovina velikih štrajkov, ! je tukaj globoko 19 do 21 metrov, tla 11 II Messaggiere Egiziano", ki je navadno v angležkih načrtih dobro informiran, z dne-. 26. avgusta t. 1. piše sledeče : Sestanki vladarjev Nemčije, An-gležke in Avstrije ter v zadnjem času sestanek ministrov Tittonija in Aehrentliala utegnejo bipoma izpre^ kte-i so se vršili v okrajih premoga.'*« "godua in kamna je več kot dc-^eniti seaanji politični položaj v Ev Tedaj je nastalo vedno pomanjkanje ob istriškem obrežju. Kakor je - - —. pretnoga. k.ei» se je pa končalo, ka- izračunal inženir Boehmlies, znašali k.,r hit r so prernogarji i»ričeli z de- '-i stroški kvečjemu ltiS kron za štir- lom. Pomanjkanje premoga torej re juški meter. Ako bi ta dva forta n*.re nastati, ak«. trust ni^ ovira raz- imela oklopne stolpe ter imela na- jHišiljanje svojega prulelka. ' i pra\e tudi za torpede, potem bi no- n , -- .______,, „ be na mv<.jo j>ozornost na jugozapa^lno mejo. Sicer so zadnji «-as med Avstrijo in Italijo razmere* prijateljske, vendar pa je živo čustvo preteče neivaraosti od te strani ob A dri j i in Alpah, od Soče do Brente. Italija prav nič ne skriva, da hoče pomnožiti svojo brambeno moč na subem in na morju. Resen pelilik tudi ne najde nič čudnega, ako si mlada in napredujoča Italija hoče zavarovati svoje meje, kakor to zahteva doba narodnostne ideje. Doeim pa italijanski parlament do- i __o— v olju je stotine milij nov za vojaške , ... J . .. . , Na samo z naidaljnejsesra azijskega namene, zavaruje Avstrija svoje me- . . ^ „ " . , ,. . . , , . . . ... T. j iztoka, iz podvržene Koreje, tudi iz ie 1» rNjlasroma. skoraj prisiljena, ita- _ . . . , . V.. ' . ,, ,, , ; : Evrope in celo iz ustavne države je liia «radi pri Benetkah močno zave- r., , , ~ . , , ; bil poslan klic na pomoč na mirovno isee in oporo za svoje brodovje na, r .. , , ... ' . * — T> konitrenco v Haagu. Avstrijska jav- Adnji. Za vojno pnstamsce v Be- ; . " . , , 4T ..'.,... . , nost je komaj postala pozorna na pn-netkah, Ankoni in Bnndisiju bode , r , . . ... , .. , .... tožbo, ktero so v obliki spomenice Ttaliia porabila do 30 milijonov. Ne- 1 . ' ...... , . ,. x . , , poslali zastopniki Bosna m Hercego- ki italijanski list je pisal nedavno, . , . . . ~ mr m. r»l M /> T KM 1 /4%TVly\ IVI A Ti k«M W n 1 v/\ •1JO -^er Bosna in Hercegovina madež Avstrije. da se pač trudi Avstrija vzgojiti vojak.?. kakor so izvrstni italijanski vine zbranim diplomatom na Nizo-- j zem^kem. kterim so vse države tega vojaški liribolazci; toda težišče jaških operacij ne bode v planinah, | sveta naložile, naj poskrbe za mednarodno pravičnost in mir. V spo- ..... _ . J j menici se popisuje bedno stanje pre- ampak ob Adriji. Italija si napravi .... . . „ . . . v , , • bivalstva v Bosni ra Hercegovini to- tudi staciio za torpede v Maranu. ko- s ... _ . ,„ _ . , ... i liko v narodnem kolikor v gospodar- maj deset kilometrov od avstrijske : . . . ; skem m političnem ozira in se prosi, T11CJ'~ l naj bi konferenca sposredovala ime- Na suhem je bila Avstrija še vedno j novanima deželama samoupravo ali zmagovita proti Italiji, na morju pa avtonomijo. Ta korak r doljubnih italijanska mornarica daleč presega 1 Bošnjakov in Hercegrrveev bode imel avstrijsko. Čudo, ki se je zgodilo j pa- foliko nspeha^ kolikor ga je ime- li ji načrt: 1. Vse evropske države naj se zdru žijo na podlagi sedaj obstoječih dr žavnih zvez. o Pogodbe med dvema državama kakor tudi med vsemi naj se sklepajo ia sledečih podlagah: a^ Velesile naj si medsebojno jam-da ostane neizpremenjena post njih dežel v Evropi kakor tudi p sest njih naselbin in protektora-tov. Nobena prememba ozemlja se ne. dovoli drugače, kakor le po skupnem sporazumu velesil, ravno tako noben napad. V slučaju, da nastane mel dvema ali trema velesilami re-^en razpor. odločijo ostale države brez priziva, kako naj se pravično poravna razdor. Ako bi ne bil sprejet njihov sklep, tedaj bi vse države •ikmpno in z vso silo nastopile proti nepokomi državi ter jo tako prisilile, da se ukloni in uda. c) Nobena kolonijalna posest naj - prihodnje ne razširi, kakor le V sporazumu in z dovoljenjem ostalih držav. 3 Ta zveza evropskih držav naj se določi za do!» od 25 do 50 let, vsled ktere bi se splošno in takoj znižali vojaški davki. Ta načrt kralja Edward a so baje že potrdili italijanski kralj, francoska republika, vladarja Španije in Portugalske, ruski ear in turški sultan. Pritrdili nista še Nemčija in Avstrija; da se i to doseže, prizadeval se je kralj Edward pri zadnjih sesrankib. Odgovomvst za to vest pa se seveda mora prepustiti listu " Messaggiere Egiziano*'. Koliko donašajo letoviščarji t razne dežele? Vsako leto prihaja v Švico okolo 3 milijone tujcev, ki puste v deželi približno 150 milijonov frankov. V Italiji, Rivieri in Španiji 2 milijona izletnikov potrosi do 300 milijonov frankov. Bingh—h C*yoo, Utah. Dragi gospod urednik:— S potrtim srcem naznanjam vsem znancem, prijateljem in rojakom sirom Amerike prežalostno vest, da se je dne 3. sept. v obče spoštovani rojak Mihael Kreč, do*ma iz vasi Podgorica, župnija sv. Jakob ob Sanri, okolica Ljubljana, ponesrečil. Ostanki pokojnika so se dne 5. t. m. v Salt Lake City, Utah, položili k večnemu počitku. Pokojnik je bil blaga duša in ga pripor; čam vsem v blag spomin. Bodi mu lahka žemljica! Matija Paternoster. ^••S^L... i Aldridje, Mont. Otagi -Olaa Hmioda":— Tem potom naznanjam, da je imelo društvo sv. Jožefa št. 17 J. S. K. J. svoje glavno zborovanje dne 12. avg. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednikom Luka Zupančič; podpredsednikom Fran Koncilja st.; I. tajnikom Gregor Zobec; II. tajnikom Fran Koncilja ml.; blagajnikom Pavel Rigler; zastopnikom Fran Prešeren ; gospodarski odbor: načelnik: Josip Planinšek, odbornika Venee*-slav Stermec in Ivan Čeplak; bolniški odbor: načelnik Jernej Milavec, odbornika Ivan Podobnik in Fran Duša; bolniški *. 1, (25-26—9) Wilkinsburg, Pa. KA PRODAJ. Proda se LEPO POSESTVO tik dolenjske ceste v Zdenski vasi, 10 minut od postaje Dobrepolje. Posestvo obstoji iz lepe nove hiše, kjer je stara obče znana gostilna; poleg hiše je hlev, listnica in velik pod. Zadaj velik vrt. več njiv in travnikov ter hosta. Tudi je še ena manjša hiša in vrt, kar se lahko skupaj ali posamezno kupi. Cena vsemu skupaj je 27,600 kron, brez male hiše z vrtom pa 22,000 kron. Natančneje se po izve pri: John Kramar, 998 E. 63rd St., N. E., Cleveland, O., ali pa: Fany Tavželj, Nova vse pri Rakeku, Austria. Kranjsko. (30-S 8x2zS t4d) 1 Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PI VO«f««f ktero je varjeno iz naiboljSega importiranega češkega hmela. I adi tega naj nikdo ne zamud: poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lelsy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zve&le pri Geo. Travnlkar-jn 6!02 St. Clair Ave. N.W. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenj. Collins Medical Institute v New Yorku. Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih. Sedaj ne čutim nobenih bolečin več, za kar se Vam srčno zahvaljujem. Če bodem še kedaj bolna, se bodem že vedela kam obrniti in tudi drugim rojakom Vas bodem priporočala. Ostajam Vam hvaležna do hladnega groba. Marija Meglič, 1168 Western Ave., Chicago, UL PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, W«ak, in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Benton, Mackay, Taylor in Enmnclav>, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR P O RENT A P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino aa "Glas Naroda1' in Je « nami v zvezi. FRANK gATTgTTfl OO. - Jupsil ivanska jKatol. Jednota. lokorporiraiui dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medoš, 9473 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. r^i^^m I Glavni tajnik: Jurij L. BrožiS, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. Ivan Primožič, HI. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Midi. Ivan Keržišnik, H. porotnik, Box 133, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HI. porotnik, 711 High Street, W. Hoboken, N. J. "Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, 111. ri; Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-iiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridej ani morajo biti natančni podatki vsa ke pritožbe. Društveno ela^ilo je "GLAS NARODA". Sedmo glavno zborovanje Jugoslovanske Kat. Jednote dne 9. sept. 1907 v La Saile, lil. Dopolndanska seja. Začetek ob 10. uri dopoludne. Brat predsednik otvori zbor vanje z molitvijo; p>tem pa v kratkem govori vz|»odbuja k -dušnemu delovanju; omr^ija jM>men in korist nje. Ker niso d«»->le razne knjige in listine. se preide na dnevni red v izvolitev potrebnih odsekov. Na predlog bra»a Med« £a se izvo-volita zapisnikarjem: Frank Sakser in 3" rank Ferlan. (Prilog podpira brat Peedirc.) Zapisnikarjem sta omenjena izvoljena in zavzameta svoje prostore. Navzoči uradniki: I'l-ed.-ednik: Mihael Siinič; pod-pr^idsednik Ivan Germ; glavni tajnik: -Turij L. B rožič; pomožni tajnik: Anti n ip Pezdirc, III. porotnik. — Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. Martin J. Ivec. Delegat je: Za društvo sv. Cirila in M«toda št. 1 v Ely. Minn., Štefan PavlišiČ in Jcsip Agnič. Za društvo sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Ivan Merhar in Ivan Prijatelj. Za društvo sv. Barbare št. 3 v La Saile, lil., Josip Brcgač. Za društvo sv. Barbare št. 4 v Fe-deralu, Pa., Fran Ferlan. Za društvo sv. Marije Pomagaj št. 6 v South Lorain u, Ohio, Fran Kri štof. Za društvo sv. Cirila in Metoda I "hi^holrnu, Minn.. Ivan KoČevar in -T- sip Lani. Za društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoekn. Pa.. Alojzij Hrovat. Matevž Kikelj in Anton Sotler. Za društvo sv. Barbare št. 33 v Ties i le. Pa.. Fran Šifra r. Za društvo Marija Zvezda št. 32 v Bla«-k Diamond u, Wash., Bernard Šmalc. Za društvo sv. Petra in Pavla št. .'*-"» v Llovdellu. Pa.. Anton Bombač. Za društvo sv. Cirila in Metoda št. v Conemausrh. Pa.. Josip Dre-melj. Za iirnš:vo sv. Janeza Krstnika št. 37 v rat jrran Kržišnik prdelaga, da Za društvo sv. Cirila in Metoda ^ ^ najpreje pregledali poverilni *t. 16 v Johnstov>mu, Pa., Frank listki, jeto. Brat F. Kržišnik predlaga izvolitev finančnega vdbora. Brat Ivan Kržišnik predlaga tri člane. Podpira brat Germ. Predlagani so: po Podpira brat Mrhar. Spre- Sakser. Za društvo sv. Alojzija št. 13 v Rock Sprinq-s. Wvo., Maks Keržiš-nik in Anton Justin. Za društvo sv. Alojzija št. 19 v So. Iyr-ainu. Ohio, .\lojzij Virant. bratu Fr. Kržišniku: J. Gosar; brat Za društvo sv. Jožefa štev. 20 v Kikeij: Soilarja; brat Mrhar: Jos. Spa rti, Minn., Jorip Kern. Agniča. Vsi trije so enoglasno izvo- Za društvo sv. Jožefa štev. 21 v ]jen; ja sprejmo svoja posla. Denverju. CV>1*>., Štefan Prelesnik in Brat Sakser vpraša, ako so bratje Alojzij Andolšek. delegat je mnenja, da ostanejo pri Za društvo sv. Jurija Št. 22 v So. sklepu šestega glavnega zborovanja v Chieagu, 111., Jakob Kovač in Marko Clevclandu, Ohio, da se vsa pravila Horvat. ne spremene, pač pa le z dodatki in Za društvo sv. Ime Jezus St. 25 v malimi spremembami. Ako bi se na-Evelethu, Minn., Alojzij Kotnik. pravila popolnoma nova pravila, po-Za društvo sv. Jožefa St. 29 v Im- treba izbrati v to potrebni odbor, da perialu, Pa., • Florjan PioSt- i se obilo dela prihrani. Brat Virant Za društvo sv. Jožefa itev. 30 v se strinja s tem mnenjem. Brat Mar- tin Kočevar predlaga, da bi se napravila popolnoma nova pravila. Brat Sedlar predlaga, da bi se pravila čitala točka za točko in debatiralo o njih. Predlog podpira brat Fr. Kržišnik. Brat B rožič je pa zoper Či-tanje točke za točko, ampak vsak delegat naj predlaga, ktero točko želi spremeniti. Brat Medoš podpira ta predlog. Brat Gosar podpira predlog brata Martina Kočevarja, da bi se napravila nova, kratka, toda jedrnata pravila. Brat Pavlešič predlaga konec debate ter da se dajo stavljeni predlogi na glasovanje. Pri glasovanju je predlog za popolnoma nova pravila zavržen. Brat Sedlar odstopi od svojega predloga, kar se z veseljem sprejme. Med tem so dospele knjige in spisi. Brat Bro-žič razdeli med delegate in uradnike račune, imenik delegatov in odbornikov in potem tolmači račun od dne 1. januarja 1907 do 1. septembra t. 1., to je za {>•».='edn^ih osem mesecev. Brat Fr. Kržišnik predlaga, da bi se čitala imena 1ogatov. Predlog podpira brat Sotlar; sprejeto. Brat Fr. Kržišnik predlaga, da, ako bi se kak delegat ali uradnik brez tehtnega vzroka ne udeleževal sej, da ne dobi plače ali vožnjih stroškov. Podpira brat Gosar; sprejeto. Brat Justin predlaga, da se napravi dnevni red in kedaj se imajo seje pričeti in končati. Brat Fr. Šifrar predlaga, da bi se seje zjutraj pričele ob 8. uri; brat Primožič predlaga ob 9. uri. Drugi predlog sprejet. Brat Merhar predlaga, da bi se seje popoludne pričele od uri j brat Bregar pa, da bi jenjale ob y26. uri. Sprejeto. Brat Brožič prebere brzojav iz Chi-cacre, 111., kteri se glasi; Chicago, 111., 9. sept. Živeli delegatje J- S. K Jednote! Bog blagoslovi Vaše delo v prid našemu narodu. Vse za vero in narod! Društvo "Zvon" št. 70 Martin Lavrič. Navzoči zaklieejo nato trikrat " ži-vio". Bra i Germ predlaga konec jutranje seje. Sprejeto. Jutranjo sejo zaključi predsednik ob Vi, 12. uri. Popoludne zborovanje. pridobili 1077, torej skopni naraščaj članov 4069. J. S. K Jednota je tores v poslednjih dveh letih bolj napredovala bodisi glede financ, kakor tudi števila članov, nego v prejšnjih sedmih letih; omenja pa tudi, da bi naša Jednota lahko še bolj napredovala glede števila naseljevanja. Veliko zaslug imajo v napredku tudi razna krajevna društva, ker so dobro agitirala za njo. Brat Gerzin poroča, da so njegove knjige v popolnem redu, in da je vse storil, kar spada v njegov delokrog. Brat Govže pravi, da nima dosti poročati. Za njegovo delovanje vedo gg. zastopniki društev, s kterimi je posloval ves čas; zatrjuje pa tudi, da je zvesto čuval premoženje J. S. K. Jednote. Brat Medoš, predsednik nadzoroval nega odbora, poroča najpreje o pregledu bondov s pomočjo odvetnikov in pravi, da sam hrani štiri bon-de in ti so: predsednikov, tajnikov, blagajnikov in predsednikoa porotnega odbora; tudi vsi drugi bon d i so redu in shranjeni pri tajniku. Julija meseca 1906 je brat Medoš s pomočjo brata Primožiča in J. Mantel pregledal knjige in račune ter vse našel v lepem redu. Januarja meseca 1. 1907 pa so bratje: Primožič, J. Mantel in Mrhar na Ely, Minn., pregledali knjige in našli vse v redu. Sedaj ob koncu društvene dobe pa so vsi trije nadzorniki pregledali knjige in račune in " našli lep red; dalje daje čast bratu B rožiču o uzornem peljanju vseh knjig in računov; enako poroča o splošnem inventarju in pravi, da ^e vse v redu. Nekaj napak pa je našel pri nekterih krajevnih društvih. Potrjuje, da so pregledovalci podpisali vse knjige in račune ter našli bančne knjige in imovino v popolnem redn. Brat Primožič pravi, da je vse tako kakor je poročal brat predsednik pre-j irledovalnega odbora. Brat John Kržišnik pravi, da je bil navzoč pri poslednjem pregledovanju ; knjig v La Salle, HI., in našel vse v redu. Vrhovni zdravnik dr. Ivec poroča o svojem delovanju ter pravi, da je SI ponudnikov odvrgel vsled raznih bolezni in našteval posamezne slu-čaje. Vsled pregledovanja imenika o neki važni zadevi je brat Brožie pred-lasral 15 minut premora. Podpira brat Gerzin; sprejeto. Predsednik otvori sejo z molitvijo ob 3 j2. uri. Navzoči so vsi razven: Math. Kramar in Josip Bregač. Brat Pavlešič poroča v imenu poveril neira odbora da so listine vseh delegatov v redu; le Math. Kramarja in Josipa Bregača še ni tu. Društvo sv. Štefana št. 26, Pitts-burs:. Pa., pooblašča Jak. Zabukovca; Iruštvo sv. Jožefa št. 17, Aldridge, Mont., pooblašča John Govžeta; društvo sv. Jožefa št. 76. Oregon City, Ores'., pooblašča Geo. Brožiča; društvo sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn., pooblašča Geo. Brožiča; društvo Marija Danica št. 38 Cumberland. Wyo., pooblašča Geo. L. Brožiča; društvo sv. Cirila in Metoda št. 16, Johnstown, Pa., pooblašča Fr. Sakserja. Brat Justin predlaga da se prečita zapisnik dopoludanske seje. Sprejeto. Brat Furlan čita zapisnik. K zapisniku se oglasi brat Šifra r, ker je neznatna pomota. Brat Medoš predlaga, d^bi se dalo v zapisnik, kaj se je zgodilo pred 10. uro, predno se je seja pričela, namreč. da je bila sv. maša in blagoslovljen je zastave, darovane po bratu J. Gosarjn. Predlog podpira brat Gerzin. Sprejeto. Brat Brožič priporoča, da bi vsi delegatje, ko se vrnejo na svoja mesta, povedali o lepem daru in se zato zahvali. Brat Sunič se popolnoma strinja s tem mnenjem in to priporoča. Splošno odobravanje. Brat Medoš predlaga, da bi se vsi udeleženci bratu Gosarjn zahvalili in v znak zahvalnosti ustali raz sedežev in mu zaklicali trikrat: živijo! Se zgodi. Brat Brožič predlaga, da bi se iz dopoludanskega zapisnika črtala opazka glede potrebe novih pravil, češ, da stara niso v smislu ameriške ustave. Predlog podpira brat Gerzin in Trošt in je sprejet. Brat Fr. Kržišnik predlaga, da se pride k dnevnem redu in poročilu u-radaikov o njih delovanju. Se zgodi. Brat predsednik poroča o lepem napredku Jugoslovanske Katoliške Jednote in pravi glede finančnega poročila, da se bodo že člani še prepričali in se zahvali za občo podporo in dano mu čast. Brat Germ poroča, da ni imel v obče obilo posla v njegovem področju, vendar pa se mu je nakopičilo obilo dela, ktero je tudi rešil po najboljše j moči. Brat Brožie poroča o svojem delovanju ter pravi: Finančno poročilo je tiskano in v rokah delegatov in se vsakdo lahko preveri o stanju in napredku J. S. K. Jednote. Dalje pravi, da je po vseh močeh skušal ustreči vsem društvom, d asi je imel zelo obilo posla pri tem. Finančni napredek je v zadnjih dveh letih za $12,102.92; v Številu članov pa za 2103; W«ni«i smo Po premoru. Brat predsednik otvori sejo. Brat Zabukovec kot predsednik porotnega odbora poroča o delovanju in pravi, da so imeli 69 pritožb in je došlo 189 pisem za te; skupno pa je bilo 272 pisem. Pritožbe so imele razne vzroke, deloma tudi manj važne; porotni odbor je odposlal 269 pisem. Priporoča, da naj se povsodi ravnajo po pravilih Jednote in potem odpade polovica pritožb ter apelu je na delegate, da bi doma priporočali, da se ne bi porotnemu odboru nalagalo toliko nepotrebnega dela. POROČILO POROTNEGA ODBORA: Porotni odbor je bil naprošen od dne 15. septembra 1905 in do danes dne poročila. Od društev, spadajočih k Jednoti ali od njenih članov, da presodi sledeče predložene pritožbe, kar društvom s člani medsebojno poravnati ni bilo mogoče. Priposlane pritožžbe so bile nastopne vsebine in števila: Radi črtanja in suspendiranja. . 13 Odrecene bolniške podpore..... 7 Zloraba društva v osebno korist 3 Zaradi zastav, uniform in čepic 7 Zaradi potnih listov........... 7 obrekovanja in zasmehovanja društva.......... 8 '? kazni naloženih od društev .................. 4 '' nemoralnega življenja. . 2 dvomljive starosti...... 2 članov J. S. K. J., ki žele biti pri več društvih.... 3 Skupaj____ 56 V teh pritožbah je bilo 69 članov, devet društvenih odborov in šest posameznih odbornikov prizadetih, e kterimi se je imel baviti porotni odbor. — !K tem pritožbam je bilo na prošnje in zahteve porotnega odbora pri poslanih v skupnem številu 183 pisem, po kterih se je prepirajoče stranke zaslišalo. Dalje je sprejel porotni odbor poleg pritožb v navedeni dobi še 22 listov z vsebino prošenj za razna navodila, namreč kako postopati društvom ali članom ob času kakih nesreč, bolezni, suspendiranja, črtanja, kazni itd. Skupaj je bilo prejetih 261 pisem zgoraj navedene vsebine ktera so se vpoštevala in 11 pisem ničvredne vsebine, ktera so se zavrgla. Došlo je toraj v urad porotnega odbora v poslovni dobi od zadnjega gl. zborovanja 272 pisem. Porotni odbor je rešil 56 pritožb in v kolikor mogoče ustrezal strankam s navodili, aa ktere je bil naproSen. Nerešane ao ostala pritožba St. 56 in prošnja mm pojasnila št. 22, to pa vsled zborovanja, ker do tega časa se prizadete stranke ni moglo zaslišati in sadove končati. Da je porotni odbor te pritožbe rešil in strankam na vprašanja ugodil, je bilo odposlanih razsodb in pojasnil,, kakor tudi drugih v to svrho spadajočih del, v obliki večjih ali manjših pisem, v skupnem številu 269. Stroški za registriranje in franki- ranje listin znašajo $11.77. • • • Brat Sakser se zahvali za vsa poročila odbornikov in poudarja, da smo lahko - veseli za tako lep napredek in da je finančno stanje tako dobro, premoženje pa tako varno naloženo, da se ni bati nikakega poloma in prosi vse navzoče, da se v znak zahvale za dobro delovanje odbornikov vsi navzoči dvignejo raz sedež. Se zgodi. Brat Brožič poroča, da je pred dve-mi leti koncem društvene dobe bilo še neizplačanih usmrtnin v znesku $5400, danes pa ni ilijednega slučaja. Brat predsednik se še posebno zahvali za delovanje predsednika porotnega odbora in predlaga, da bi se mu dala še posebna nagrada za njegov trud. Brat Brožič podpira ta predlog. Brat Martin KoČevar predlaga, da se da nagrada $25; brat Mrhar pa predlaga $30 in da se plačajo vsi stroški. Brat Germ podpira predlog. Brat predsednik vpraša, ako velja to za jedno leto ali ves čas poslovanja. Velja za ves čas poslovanja. Sprejet predlog brata Mrharja za $30. Brat Sotlar predlaga, da bi se predsedniku porotnega odbora dal kak dar v vrednosti $30. Ni sprejeto. Brat Brožič predlaga, da bi se izvolil resolucijski odbor in to treh mož, ker to je znak napredka in zanimanja za našo Jednoto. Predlog podpira brat Germ; sprejet. Brat Maks Kržišnik predlaga Fran Kržišnika; brat Medoš Vardjana; brat Gosar Viranta. Vsi so izvoljeni in sprejmo svoj posel. Brat Brožič bere došle brzojave: South Range, Mich., 9. sept. Presrčno pozdravlja nt vse brale odbornike in delegate J. S. K. Jednote! Bratje, delujte v blagor in na-j predek Jednote. Mike Muhvič. New York, 9. sept. Slavna konvencija! Zd.vtžena moč, bratska ljubezen v spremstvu blagoslova iz nebes vas pelji do najboljš h ciljev in prospeh naše slavne Jed.io-te. K temu pomagaj Bog in sv. C ril in Metod. Za društvo sv. Petra in Pavla: F. G. Tassotti. Denver, Colo., 9. sept. Bratje podružnice št. 21 vam pošiljajo čestitke in upajo, ,da bodete storili vse najboljše v napredek Jednote. Podružnica št. 21. Denver, Colo., 9. sept. Bratje, sprejmite moja najboljša vošila ir> imam. da bodete vse najbolje ukrenili za vaše brate. Mat. Sadar. Denver, Colo., 9. sept. Bratje, sprejmite moja najboljša vošila in upam, da storite vse najboljše na korist vaših bratov. John Debevc. Indianapolis, Ind., 9. sept. Le okolu tebe, blaga J. S. K Jednota, naj se vrti srce slovenskega naroda, da obiščete nas pri bodočem zborovanju v Indianapolis, Ind. Matija Turk. So. Chicago, HI., 9. sept. Jugoslovanska Katoliška Jednota v La Salle, HI., Živeli! Rev. Kranj c. Indianapolis, 9. sept. Čisti duh naj navdaja in napolnuje združene može vrle J. S. K Jednote I Pri bodočem zborovanju: na svidenje! — An t. Strnad, predsednik. Indianapolis, 9. sept. V tuji deželi brate imnš dobro srce. Dobro se razvijaj naša J. S. K. Jednota. Zdravstvu j te vsi sotrudniki do bodočega zborovanja. Društvo sv. Jožefa. Indianapolis, Ind., 9. sept. Drami naj rojake tvoje geslo: Bog in narod, da prihodnje zboruje pri nas blaga J. S. K Jednota! Frank Špilar. So. Chicago, HI., 9. sept. Pozdravljeni zbrani delegatje, delujte složno za vero in narod. Živela J. S. K Jednota; prihodnja konvencija pa bodi v Chicagi, HI. Društvo sv. Jurija št. 22. Jos. Seebahar, tajnik. Po preČitanju brzojavov zakličejo vsi navzoči na predlog predsednika trikrat "živio!" Brat Kern predlaga, da bi se članu Joe Kernu, kteri si je bil nogo dvakrat zlomil in bil bolan od 15. sept. 1904 do L januarja 1906, izplačala podpora do tega dne. Brat Brožič pravi, da to ne gre, ker pravila določajo za take slučaje le $300 podpore, in toliko mu gre, a ne več. Odobreno. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravnistvo ne uredništvo. SMRT Hm 00 TIStEGA. KATERI BABI 'OROS1 zdravila* SLOVENCI PREPRIČAJTE SE SAMI, KER ZDRAVJE JE ČEZ VSE NA SVETU. ! SLOVENCI! Berite ta dva pisma, katera smo1 dobili iz hvaležnosti od našega rojaka J. GRČIČ in naše rojakinje j; -spe ELIZABETA ZELISKA, ker gotovo bi že nebi vec živeli, ako bi ne rabili "OROSI ZDRAVILA". OROSI ZDRAVILA POMAGAJO VSAKEMU BOLNIKU V NAJ KRAJŠEM ČASU GOTOVO IN IZ NAJ BOLJIM USPEHOM IN MI JIH NOČEMO VEČ HVALITI KER JIH ŽE DRUGI DOSTI HVALIJO. Slavni zdravniki in Profesorji od AMERICA-EUROPE CO. v New York Jest Elizabeta Zeliska se Vam zahvaljujem od celega srca, da ste me tako dobro ozdravili od moje tako dolge in hude bolezni. Vsi zdravniki pri katerih sem bla, so mi že naravnost v obraz povedali, da zamene ni več pomoči iti vsa obupana sem se na Vas obrnila slavni prosesor Dr. Roof od America Europe Co. in Vi ste me ozdravili in me rešiii gotove smrti Bog Vam naj plača in priporočala Vas bodem vedno, ter ostanem Vaša večno hvaležna, Eiizabeta Zeliska, 38 St, Marks Place, New York Izšel je tretji in zadnji zvezet potnega romana W1NBET01!, Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov. Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drugi teden. Če se je kdo preselil jiedtein, naj sporoči nov naslov, da ae bode nepotrebnih pritožb. VBi trije zvezki veljajo SAMO Elf DOLAR s poštnino vred Kdor misli naročiti to saiiiiuivm in izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler se dobe še vsi trije zvezkL Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St.. New York. JOHN &RAGKER EUCLID, O. Priprzoč* CQjwkom svoja izvmtxia VXR4 kfeas* v Irak—wow t i. nadkrilju-jejo vsa droga ameriška vina. Sudeče vino (Concord) prodajam po oOe galopa; bele vino (latawtia) , o TOc £T}* l- >nn. Tjff^vvjšE V^KOČTTrO ZA "77MO JTJ SO GALUN" ?HTNJLVEC. 7-. kfert"_r» -nru tia-portiral brinje i" K -.i" '>'":i 12 stekleni*- h.i «"> TROriNOVBC tralona. DRGŽNIR «ra- iona. — Niimanjp posodt /a '.if.iaje 4 1 itTh S"tit-. N&aciloc: je priložiti d-2Dar c >. ii . r.«*-.! a in'ljvi i*, n TOHI, EEAKEK, Enclid. Ohio. Dragi mi Profesor Dr. ROOF in zdraviniki od AMERICA-EUROPE CO. Dolžnost mi je, da se Vam iz srca zahvalim za Vaši trud in za in za Vaše izvrstne zdravila katera ste mi poslali in posebno pa za zdravje katero ste mi povrnili in v takti kratkem času. Prepričan sem da s.e naj bolji jn naj bolj pošteni zdravniki in priporočal Vas bodem vsakemu in dajte to pismo tudi v ITAJCENEJŠI DNKVM1K! tujih osJaaoT ni —_____ _ Pozor I Slovenci Pozor! ^SALON^4 zmodernim kogljldčem, S veže pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter unijslc* smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izboroa. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Avec Chicago, lil. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Cola 'Padi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso," namreč: klobase, rebra, jezike, sunke itd. • Govorim v vseh slovanskih •'^IWl. T>-' - . l*v - «■»»» obilni obisk. » i.D » i f i b '••-■ ■_:_^___ (Nadaljevanje iz 5. strani.) Brat Martin Koče vaj predlaga, da bi ae izplačala usmrtnina po Josipa Kocjana, kteri se je 1. 1903 usmrtil in bil baje slaboumen, ker drugaSe preti vdova s tožbo napram J. S. K. JednotL Brat Sneller priporoča, da se ravna po pravilih. Brat Brožič pravi, da vendar enkrat pustimo priti do tožbe, da s© saj prepričamo, kako smatrajo sodišča naša pravila, ne pa. da bi sami pravila prešli. Predlog Kočevarja je bil zavržen. Brat Pavlešič predlaga, da bi se ostalim sirotam, to je otrokom, dala izvanredna podpora, ako se družina nahaja v slabih razmerah. Brat Virant vpraša, ako je vdova dobila -$100 podpore za pogrebne stroške. — Brat Brožič predlaga, da bi se daja družini podpora $100, ako ni dobila podpore za pojrreb. Brat predsednik pravi, da se ne da preje nikake podpore, dokler se ne prepričamo, ako bode vdova tožila. Sprejeto. Predsednik zaključi sejo z molitvijo ob uri in določi za 10. dan septembra pričetek ob 9. uri. Zborovanje dne 10. septembra. Brat Germ predlaga, da bi ae le k vsaki posvetujoči točki dopustil«, debata. Podpirata brata Oeepek in M. Kočevar; sprejeto. Brat Sakser predlaga, da bi prvi tajnik poročal o pravilih. Sprejeto. K I. članu pravil predlaga brat Gosar dodatek: "pod za5e:tom sv. Cirila in Metoda." Sprejeto. Člani II., III. in IV. se sprejmo po daljši debati nespremenjeni. Predsednik zaključi dopoludansko sejo z n-olitvijo ob uri. Pop. zborovanje dne 10. septembra. Predsednik otvori sejo z molitvijo. Drugi zapisnikar Ferlan prebere imenik uradnikov in delesratov. Navzoči so vsi razven Mat. Kramerja iz Barbertona, O. Potem prebere zapisnik dopoludanske seje. Brat Justin predlaga, da se zapisnik sprejme, kakor je pisan. Predlog podpira bra" Gerzin. Sprejeto. Clan V. ostane nespremenjen. Član VI. točka 1.: Glavni uradniki Jednote so: predsednik, podpredsednik. glavni tajnik, pomožni tajnik, blagajnik, trije nadzorniki, trije člani porotneqra odbora ter vrhovni zdravnik Jednote: ti uradniki tvorijo stalni ortbcr Jednote. V tem članu je bilo izpuščeno ime blagajnika. Čl an VIT., točka 1., predlaga brat Predsednik otvori zborovanje ob Prijatelj, da se vrši glavno zborova-9. uri in vsi navzoči molijo: Oče naš. 1 nje J. S. K. Jednote vsako 3. leto, Brn.sri tajnik prebere imena uradni- ; ker se s tem prihrani mnogo denarja, kov in delesratov; navzoči so vsi iz- j Predlo? podpira brat Mrhar. Spre-ven Math. Kramarja iz Barbertona, je to. Ohm in Mihael Vardjana iz Jolieta, Vse ostale točke ostanejo nespre-Blinois, j rnenjene. Brat Fr. Kržišnik predlaga, da bi r]an VIIT. ostane nespremenjen. «e prebral zapisnik prvega dne. j član TX ? to6ka p^dla-a brat Drnci tajnik, brat Ferlan, prebere Trošt. da se plačujejo vsi stroški bo-zajiisnik. ; 7a ura3;iz: iei v Kankekee. 111., že od 10. n area l'H>7. in prosijo, da bi se tega iiioža j- >!a!o v staro domovino in bi J. S. K. Jednota plačala potnino zanj in njegovega spremljevalca. Brat R rožič se opira na pravila in pravi, da ima nesrečni rojak v stari domovini mater in tej gre po pravilih podpora. lira t Sak-er priporoča, da bi nas vrhovni zdravnik pregledal nesrečnika in poročal, ako je mož za prepe-]ja;:je v >taro domovino; dalje pa. da se tak« ; določi svota. ktera se mu izplača. Sprejeto. blagajne J. S. K. Jednote. Brat Gosar predlaga, da bi se vsi stroški plačali tudi za delegate, to je dnevne zamude in assessment naj bi se razdelil po zborovanju, ko se sprevidi. koliko stroškov je nastalo. Toeke 3. in 4. se sedaj glase: 3. Potne stroške in zamude časa uradnikov in delegatov ima plačati blagajna J. S. K. Jednote, kar je plačati iz sklada rednih stroškov; a dnevnice re smejo presegati $4. Sprejeto. — Točka 4. ostane nespremenjena, ko ie brat Germ predlagal konec debate in srn podpiral brat Sifrar. Clan X., točka 2., je predlagal brat Puhek. da se odstranijo Surety bondi in preskrbe privatni Property bondi. Brat Sedlar podpira predlog. Brat Prijatelj predlag-a, da ostane ta točka kakor je bila dosedaj. Podpira brat Germ. Sprejeto. Brat Germ predlaga 15 minut odmora. Sprejeto. Po odmoru. Točke 3, 4, o, 6 in 7 ostanejo nespremenjene. Člani XL, XII., XIII. in XIV. ostanejo nespremenjeni. Član XV., točka 13., je predlagal brat Brožič, naj se glasi: Blagajnik J. S. K. Jednote mora paziti, kadar Brat šifrar predlaira, da se mu da nakaznice na zastopnike kra- ^200 njegov prev'oz in spremstvo jevnib društev, da mu je dotični za-v >uiro domovino. Predlog podpira ' stoPnik vrnil že vse prejšnje pravil-brat Mrhar. ~~ Brat Trošt predlaga, da se ravna po pravilih. Brat J. Kržišnik predlaga konec debate. ne pobotnice od prejemnikov nakaznic za usmrtnine, ali druzih podpor, ktere je sprejel. Ako pa še ni vseh prejšnjih pobotnic prejel, tedaj ima pravico, vse nakaznice zadržati in do- Brat Mrhar zahteva parlamentarni zastopnika obvestiti o uzroku. re<3. __j Predlog podpira brat Mrhar. Spre- jeto. Člana XVI. in XVII. ostaneta ne- spremenjena. Brat Marolt predlaga, da bi v Pueblo, Colo., nahajajočemu ee slaboumnemu članu Josip Mauserju, kteri -je že od 1. 190G bolan, se plačala nje- 1 Clan xvnT > to5ka 8 » ima mu pripadajoča podpora, da poplača ' Slti: 8" Pred e«53*™1*"11! zborovanjem dolgove za hrano in stanovanje, ker' JedtM>te ^ združijo s finančnim odbo- ta nesrečnik utegne kmalu okrevati, i rom m z nje^ovo P°močJ° pregledajo t> i r»_jr«* ,, , . vse poslovanje glavnih uradnikov in Brat Brozič predlaga, da ae ima ,, ,.. . . _ , bolnemu bratu Mauserju plačati ni odbornikov, sestavijo xnventar Jedno- podpora kakor hitro okreva. I T. 3* \ V™*« finanSuo po- x _ , „ I rocilo, ktero potem predloze glavne- Brat Pavlesic predlaga, da bi se iz- mu zboru Jednote. *ro!l1 odbor itirih mož in temu Se do-, Člana XIX. in XX. se sprejmeta dal dosedanji porotni odbor in ti naj nespremenjena, bi pretresali take prošnje in pritoibe, ' Član XXI., točka 5., se glasi na potem pa občnemu zboru dali v potr-i predlog brata Brožiča- jen* ah zavmenje. Predlog podpira Vrhovni zdravnik mora poleg zdrav-brat J. Streinar. Sprejeto. | niške preiskave prošenj tndi catanko Brat Pezdirc predlaga, da se v ta paziti na starost prosilca ali prosilke, odbor n« voli nobeden delegat, k te- j paziti mora tudi, da je nzoree pra-rega društvo je in te resi rano za kak vilno izpolnjen in podpisan, kakor tuši nča j pritožbe ali prošnje. Sprejeto, di, da je oporoka to je imena dedičev, Brat Agmo predlaga brata Mrhar- pravilno in natančno izpolnjena. Ne-ja. Sedlar brata Stržinarja, Ferlan popolne prošnje ima takoj vrniti na-brata Sifrarja in J. Puhka. Sprejeto, zaj tajniku krajevnega društva z Brat Zabukoec prosi, da se oprosti opazko vred. Brat Trošt podpira od posda, ker je bolan. Odobreno. j Predlog. Sprejeto. Namesto brata Zabukovca se izvoli ; ^ ^ druge točke se imajo zaznamo- brat Mravinec. Brat Martin Kočevar predlaga deset minut odmora. Sprejeto. Po odmoru. Brat predsednik določi, da se prične s posvetovanjem pravil. Brat MedoS predlaga, da bi s« od vati z eno številko več. Čla n XXIT., točka 1., je popraviti tiskovno napako, da se denar pošilja blasrajniku namesto tajniku. Točka 2. se ima glasiti: Prejemajo vse prispevke za assessmente od blagajnika krajevnega društva ktere morajo vknjižiti v njih knjige ter paziti, da so plačani in odposlani na blagaj- nsmrtninskega sklada, kteri ima pre-1 ™ka Jednote ne kasneje, kakor v 30. ostanka $4,225.67 odvzelo $2000 in ' dnevih po izdelanju assessments, dodalo k rezervnemu skladu in ima- j Sprejeto. mo potem saj obresti od te glavniee. I Točka 7., predlaga brat Brožič, d* Podpira brat Hrvat; sprejelo. naj se glasi: Ako pa zastopnik slučajno nima prilike pravočasno izplačati ali oddati podporo, ktera mu je bila odposlana od Jednote, mora vsako tako svoto naložiti na banko kakor hitro mu je mogoče, in sicer na njegovo ime, na ime predsednika in tajnika dotičnega društva, kterim mora dostaviti uradne listine ter to poročati predsedniku Jednote. Sprejeto. K točki 9. se oglasi brat Pavlešič, da bi bil zastopnik društva tudi delegat na glavnem zborovanju Jednote, ako bi bil pa bolan ali zadržan, se pa izvoli drugi član. Sprejeto. Točke 10. do 16. ostanejo nespremenjene. Brat Brožič se oglasi in doda k temu članu še točki 16. in 17., kteri se glase: Točka 16.: Kadar zastopniki krajevnega društva izplačujejo usmrtni-no ali ktero drugo podporo članom društva, ali dedičem, morajo vedno paziti, da dobe pravilno podpisane pobotnice oziroma certifikat ako pa iediei stanujejo v stari domovini in ako se njm pošilja denar, tedaj se ima taka pobotnica od poslanega denaija poslati blagajniku Jednote z njih pobotnico. Predlog podpira brat Frank Kržišnik. Sprejeto. Točka 17. Zastopnik krajevnega Iruštva Jednote ncnarnai prejemkov in izdatkov v letu 1906 20 milijonov kron, Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron, GLAVNA POSOJILNICA poprej glavna slovenska HRANILNICA in POSOJILNICA registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št. IS, nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne ter jih obrestuje po to je od vsacili 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dueva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi nli koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez r»<>0 članov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči jo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celini svojim premoženjem za vlo^re, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domol ino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in iiu;i ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta : * glavna posojilnica V Ljcifc>Ijanš, Kranjsko, Avstrija. Predsednik : Dr. Matija Hudnik. ~ rO Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Csfiade posreduj g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. <4? U] JČ? rs «5 <7> i I Compape Generale Transatiantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARI ZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so:"} "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 •'La Lorraine" „ ,, „ ..................12,000 "La Touraine" , ,, „ ..................10,0»H) "La Bretagne"............................... 8,imh> "La Gasgogne"................................ 8,OO0 25,000 12,o 70c gi .'Ion „ erno „ „ 50c „ T>rožnik 4 jr^llone za.......1.00 BHnjevec 12 steklenic ru $12.00 ali * gall, (sodček) za........S16.ik» (Nadaljenrao: 7. strani.) Ka oblino naročilo se priporoča Matija Grill, - 1548 Su Clair St. CLEVELAND, O. r ~ ™ """" (Nadaijovacje iz 6. strani.) > za narod sploh. Društvo sv. Alojzija želi prihodnje zborovanje v Braddo-cku, Pa. Ivan Pire. Kansas City, 5. sept. Živela J. Sl K Jednota in njeni gospodje delegatje in a sedmem zborovanju. Vsem želim obilo uspeha in napredka za naš narod. Vam udani John Janžekovič, predsednik društva sv. Jurija št. 49 J. S. K- J. Vsi zborovalci zakličejo trikrat: Živio! Predsednik zaključi zborovanje z molitvijo ob \'-jG. uri zvečer. Zborovanje dne 12. sept. Predsednik otvori sejo ob 9. uri z molitvijoc Drugi zapisnikar prebere imena delegatov in uradnikov; navzoči so vsi. Brat Kovač prndlacra, da se prebere zapisnik jtopoludanske seje od dne 11. sept. Se zgodi. Brat Brožič predlaga, da se zapisnik, ko t« pripenja obravnava glede podpore, suspendira, ker je še marsikaj popraviti in pr^drugaeiti. Predlog podpira brat Germ. Sprejeto. Prične se z< pet razpravljati s členom X XXl. Točka 1. ostane nespremenjena. Točka 2. se naj glasi: 2. Za vsak smrtni slučaj žene člana plača .Jednota po petsto dolarjev ($500.00). V to svrho naj glavni tajnik Jednote razpiše tozadevne prispevke samo na oženjene člane društev, oziroma Jednote in to le tedaj, kadar in v kolikor zahtevajo potrebe za take slučaje. Pri točki 3 vname se daljša debata. Frank Kržišnik predlaga: 3. Ako izgubi kteri clan obe očesi, obe roki ali oIk* nojri, ali eno roko in eno n<>ir«tedaj mu izplača Jednota svoto osemsto dolarjev ((,$800.00). Tak ud preneha biti član društva in Je^lnote. Za izjmbo ene roke ali ene noire se mu plača svota štiristo dolarjev (.$400.00). za enega očesa pa dvesto dolarjev ($200.00). Dalje ima dobiti podere $800. ako si je zlomil križ, ali ga je zadel mrtvoud ter postal za vsako delo nezmožen. Prinesti mora zdravniška spričevala od dveh zdravnikov, ktera* potrjujeta to poškodbo. Vsak tako poškodovan ud je moral preje dobivati podporo pri domačem društvu do dol>e šestih me-seeev. Ako tako bolni član po preteku šestih mesecev še ni spoznan neozdravljivim, mu ima potem J. S. Iv. Jednota plačati mesečno j>odporo po $20, dokler ni spoznam nezmožnim za vsako delo. a svota i*>dpore se mu potem odtetrne od svote $800.00. Sprejeto. Točka 5. se naj jrlasi na predlog brata Rožanca: "j. Za vse d mare dolgotrajne bolezni ali poškodbe, za ktere bi prejel kako podporo ali odškodnino, plača Jednota dotičnemu članu po prejeti podpori otl .-vojega krajevnetra društva |k*) šestih meseeih po $20.00 na mesec, in sicer tako dolgo, dokler se th> izplača svota treh>to ($300.00) dolarjev. Sprejeto. Točka 6. naj se srla-si na predlog brata Marolta: G. V slučaju, da postane kak član društva oziroma. Jednote urno bolan in bi se moral oddati v norišnico, plača. Jednota nje^ivi ženi ali otrokom svoto $20.00 na mesec. in sicer dokler se ne izplača >vota petsto dolarjev ($500.00), toda le |>o preteku šestih mesecev po.l|>ore od krajevnega društva. Sprejeto. Točke 7. do 14. ostanejo nespremenjene. K točki 14. govori brat Marolt in predlaga, da se glasi: 14. Žena. ktera živi ločena od svojega soprosra bre-z postavnih uzrokov, ne more biti opravičena do njegove usmrtnine v slučaju smrti, ako je ločitve ona kriva; v takem slučaju postanejo otroci pravi dediči- Ravno to je v veljavi v slučaju moža. ako je soprog kriv ločitve. Krajevno društvo naj pazi, da se v vseh takih slučajih pravilno postopa ter da se izposlujejo zadostni dokazi in dok umen ti. Predlog podpira brat Lužar. Sprejeto. Točke 15., 16., 17. in 18. ostanejo nespremenjene. Brat Pavlešič predlaga, da naj se nikdar ne prehaja v druge točke pravil, ampak zapored rešujejo, ker se s tem le fas trati. Sprejeto. Brat £pehar predlaira, da naj se k pravilom oglasijo delejjatje. kteri žele kako pren.embo, ne pa imeti brezpo-> obširne debate. Sprejeto. £pehar predlaira k člana , da bi se uvedli assessmenti -ti in to v tri razrede. Pod-Stržinar. Zavrženo. Kern predlaga, da ostane pri u Brat Kikelj podpira. Sprejeto očki 4. se oglasi brat Kern in predlaga, da bi se za ženske smrtne •lu'aje stalno pobiral mesečni assess men t po 25e. Podpira brat Prijatelj. Ha vrženo. Brat Spehar predlaga, da ostane pri starem. Podpira brat Oerm. Spre-Jato. Točke 5., 6. in 7. ostanejo nespremenjene. 'Član XXXIII., točke 1., 2., 3. in 4. ostanejo nespremenjene. Brat Martin Hočevar predlaga 20 minut odmora. Sprejeto. Po odmoru. - •- --------^fp-w/y | Točke 5. in 6. ostanejo. K točki 7. se oglasi brat Ovsee in predlaga, da bi se vrhovnemu zdravniku namesto 15e dalo le 10c za vsako spričevalo. Predlog podpira brat Prijatelj. Brat Marolt predlaga, da ostane pri starem. Sprejeto. Član XXXIV., točke 1., 2., 3., 4. in 5. se sprejmejo nespremenjene. Brat Brožie doda temu članu še točko. ki se naj glasi: 6. Vsak član. kteri boleha na ka- 12. Potni Hat b mora veak član, kteri ae oddalji nad 30 milj od svojega prvotnega društva, ako ima dotičnik sorodnika, znanca ali prijatelja, da bi zanj plačeval vse doneske. Predlog podpira brat Marolt. Sprejeto. Vse druge točke ostanejo nespremenjene. Clan XXXVHI., brat Trošt predlaga, da se sprejme nespremenjen. Pri člarou XXXIX. predlaga brat Prelesnik, da bi J. S. K. Jednota ustanovila svoje lastno glasilo in naj bi izhajalo po enkrat na mesec. I^to naj bi se plačalo iz rezervnega zaklada, v kterega- bi bilo vplačevati po 2c na mesec. Predlog podpira brat Mart. Koeevar. Zavrženo. Član XL. se sprejme nespremenjen, enako člana XLI. in XLH. Član XLJTT. se do konca sprejme koršnikoli bolezni ali poškodbi, ko je nespremenjen na predlog brata Ovsca' že prejemal šestmesečno podporo od Brat Brožič predlaga do&tavek k svojega krajevnega društva, mora biti . članu XXIH., točka 18., kteri se naj od društva točno poročan Jednoti, glasi: ravno tako točno mora biti poročan 18. Postavni dediči so tisti, ktere vsak mesec, kadar se javi zdravim. Ako se ne javi za podporo v teku enega leta, ne more biti opravičen do podpore. Sprejeto. Član XXXV., k točki 1., se oglasi brat Maks Kržišnik in predlaga, da se doda odstavek : Vsako leto enkrat naj se dajo formul ari društvom, da natančno poročajo imena vseh članov in članic in pre-memb med letom. Predlog podpira brat Medoš. Sprejeto. Točka 2. ostane nespremenjena. Brat Vardjan predlaga, da se napravi nov formular v obliki karte za vzprejem članov. Predlog podpira brat Šifrar. Sprejeto. K točki 3. doda brat Brožič dodatek, ki se naj glasi: '"Naj se- om.'sli knjiga za krajevna društva, v ktere naj vknjižujejo oporoke svojih članov, kadar pristopijo v JeInoto, a!i je spremenjena. Podpira brat Šifrar. Sprejeto. Točke 4. in 5. ostanejo nespreu njene. Brat Brožič prel»ere došle brzojave : Pittsburg, Pa., 11. sept. 1'radnikoni in delegatom, kteri ste na delu za napredek našejjra naroda in naše slavne Jednote želim obilo uspeha ter vsem skupaj kličem pre-srčni "živio". Vaš sobrat Jakob Vajhčič. Joliet, HI., 12. sept. " Amer. Slovenec'* pozdravlja delegate na konvenciji J. S. K. Jednote ter jim želi najboljšega uspeha. Naprej za vero in narod! J. S. Klepec. Brat Pavlešič predlaga, da se za-kliče ti ikrat živio **. Se zgodi. Predsednik zaključi dopoludansko sejo z molitvijo ob 2. tiri. Popoludanska seja dne 13. septembra. otvori sejo z molitvijo vsi uradniki in dele- memoi Bral XXXI po st« pirs J sta K Predsednik oh 1->2. n ri. Navzoči so ga t je. Brat Maks Kržišnik predlaga, da Se prebere zapisnik dopoludanske seje. Se zgodi. Brat Justin predlaga, da se zapisnik sprejme, kakor je bil bran. Sprejeto. Cl-an XXX IT., brat Brožie predlaga* da hi se napravili lični eliarterji. ki bi krasili društvene dvorane. Sprejeto. Brat Germ predlasra, da bi se napravili bolj lični znaki iz boljše tvo-rine. Brat Brožie doda«, da bi se omislili znaki tudi za ženske. Podpira brat Stržišar. Sprejeto. Ivan Lužar predlaga, da bi se napravili novi certifikati. Zavrženo. Brat Mrhar predlaga, da ostane pri starem. Sprejeto. Brat Marolt predlaga, da tudi žene dobe svoje certifikate. Predlog podpira brat Trošt. Sprejeto. Brat Bernard Šmale predlaga, da žena ne sme drugemu ostaviti svoto -500.00, ne*ro možu in otrokom. Podpira brat Hrovat. Sprejeto. Brat J. Kržišnik predlaga, da se člani XXXITT., XXXIV. in XXXV. do konca sprejmo. Podpira brat Medoš. Sprejeto. Član XXXVI., brat J. Kržišnik predlaga, da se sprejme. Tajnik pa popravi v smislu prejšnjih sklepov in »icer se naj glasi točka 3: 3. Društva, ktera izdajajo pre- smatra kot take država., v kterej je Jednota inkorporirana in sicer: soprog, soproga, otroci, sorodniki po krvi, po postavi za svoje sprejeti otroci ali v svaštvu ; zaročenei in tisti* kteri so odvisni od zaslužka zap ust il-čevega. Sprejeto. Član XLV., točka 2. se naj glasi: 2. V slučaju, da razpade J. S. K. Jednota, se vse njeno premoženje, kar ga ostane po izplačilu vseh njenih dolžnosti, daruje največjemu slovenskemu podpornemu društvu v Zjed. državah, da podpira sirote, ostarele in poškodovane člane bivše J. S. K. Jednote. Ako pa teh ni, pa slovenske siromake, tu živeče sploh. Sprejeto. Brat Brožič predlaga še dodatek k članu XXII., točka 16., ki se glasi: 16. Zastopniki krajevnih društev, oziroma njih društva, nimajo pravice spreminjati svote assessmentov za Jednoto brez dovoljenja glavnega tajnika. Ako je kaka morebitna pomota, imajo to nemudoma poročati glavnemu uradu, in pri pošiljanju denarja se ne smejo posluževali osobnih nakaznic ("personal ehecks"), ampak '•Rank Draft", poštni ali ekspresni '"Order" itd. Pre-dlog podpira brat Marolt. Sprejet. Knjige blagajnika so v popolnem redu. V First National Bank v Ely, Minn., je $9896.79, v gotovina $450, v draftih pa $8500. Brat Klobučar prečita odlok porotnega odbora in se glasi; Bratu Florijan Rihtaršiču, članu društva sv. Alojzija v Rock Springs, Wyo., se dovoli za dva meseca podpore po $20.00 na mesec. Bratu John Debeveu, članu istega društva, se dovoli podpora po $20.00 na mesec do svote $300.00. Prošnja Mrs. Ane Šl3nder se odkloni. Bratu Anton Barliču. članu društva "Sokol*'. Pueblo. Colo., se dovoli po $20.00 na mesec, skozi dva meseca. Predloge podpira brat Sotlar. Sprejeto. Brat Gosar predlaga, da stopijo nova pravila- v veljavo z novim letom ali dne 2. januarja 1908. Predlog podpira brat Sneller. Sprejeto. Brat Mihael Vardjan poroča v imenu resolucijskega odbora. RESOLUCIJA. Mi uradniki J. S. K. Jednote in delegati J. S. K. Jednoti pripadajočih društev, zbranih na VIT. generalnem zboru J. S. K. Jednote v La Saile, IU., kot zastopniki slovenskega naroda v Zdr. državah ameriških, polagamo svojim bratom rojakom, razkropljenim po vseh državah širne Amerike, to-le na srce: 1. Da naj" se povsodi, koder še nimajo svojih katoliških podpornih društev. združijo v društvo ter pristopijo k našemu narodnemu ognjišču — J. S. K. Jednoti. 2. Da naj ostanejo zvesti svoji sv. veri, jo spoznavajo z besedo in dejanjem ter se vsekdar kažejo dobre sinove svoje matere katoliške cerkve. 3. Da naj se zavedajo svoje narodnosti. ljubijo in negujejo svoj materni jezik v družinskem življenju. 4. Da naj vsi, ki so si izvolili Ameriko za svojo drugo domovino, postanejo ameriški državljani s tem. da si preskrbe državljanske papirje, m kot kaa, dsaoae oni potrudili, kar je bilo Seat Ps vlaži 6 predlaga, da bi aa v njih moči, da aa naša vrta Jednota dalo za av. maže $10. Sprejeto, izviša v Število? članov. -Brat Medoš predlaga, da ima pred- 9. IG stojimo danes na potu v pro- sodnik položiti $1000 poroštva. Spre-speh našega slovenskega naroda in je to. želeti je, da vsi navzoči delegati k te- Brat Frank Kržišnik predlaga, da mri pripomorejo, kar je v njih moči, blagajnik da $20,000 poroštva. Spre-da se zboljšuje stanje, kolikor je naj- jeto. bolj mogoč ev tej no vej naši domovini Brat Marolt predlaga, da bondi Ameriki. vseh ostalih odbornikov ostanejo ka- Toraj združite se vsi v prospeh kor so bili dosedaj. Sprejeto, naše slavne J. S. K. Jednote. Brat Frank Sakser predlaga, da bi Fr. Tfwnžnilr, M Vardjan, A- Virant. blagajnik imel neobrestno naloženih le $5000, kar je več, pa ima naložiti Vsi burno odobravajo to resolucijo, v varno banko obrestonosno. Svoto Brat Brožič predlaga, da se ta re- pa potrebuje za sprotna izplačila in solucija -sprejme v zapisnik. Sprejeto, naj ima to naloženo v business banki Brat Ovsee predlaga, da se v petek, Hranilne knjige naj se glase na ime poslednji dan zborovanja vsi dele- predsednika, blagajnika in tajnika. gatje in uradniki udeleže sv. maše. Za kraj prihodnjega zborovanja so Sprejeto. predlagana mesta: Denver, Colo., Ely, Brat Brožič predlaga, da- bi J. S. K" Minn., So. Chicago, HI. Braddock, Pa., Jednota pristopila k American Fede- Indianapolis, Ind., in Brooklyn, N. Y. ration of Catholic Societies s prispev- J Voli se z listki. Pri prvi volitvi je kom $10 na leto. Predlog podpira bilo oddanih: za Denver, Colo., 23; za brat Marolt. Sprejeto. Ely, Minn., 17; Braddock, Pa., 12; Brat Sakser priporoča-, da bi J. S. So. Chicago, BI., 5; Indianapolis, Ind. K. Jednota po možnosti kaj darovala 1; Brooklyn, N. Y., 1. Ker ni nobeno za slov. naselniško društvo v New mesto dobilo absolutne večine, se je Yorku. Odobravanje. . še enkrat volilo in bilo je oddanih za Brat Brožič predlaga natis male Denver, Colo., 39 glasov, knjižice, ktera bi tolmačila koristi 1 Brat Prelesnik se zahvali za izvoli-J. S. K. Jednote in se brezplačno raz- j tev Denverja, in zagotc vi, da bode ta-delila. Podpira brat MaToIt. Sprejeto, j mošnje društvo skrbelo za. vse naj- Brat Gosar predlaga-, da se pre bero boljše. Burno odobravanje, došli brzojavi. Se zgodi. j Brat Martin Kočevar tudi poudar- Tajnik Brožič prebere došle brzo- : ja, da bode bodisi on sam, kakor tudi jave: {ostali rojaki v Pueblo, Colo., skrbeli, Indianapolis, Ind., 12. sept. da bode vse v najlepšem redu. Odo-Naj bi tvojo vrednost rod spoznal bravanje. blagajna; dosedaj je imel vse stvari shranjene v bančnih prostorih, toda lahko se igodi, da bi se moral premestiti. — Brat Martin Kočevar predlaga, da blagajna (safe) ne sme presezati cene $300. Sprejeto. Brat Sakser se zahvali v imenu vsega zborovanja staremu predsedniku za njegovo delovanje ter prosi vse navzoče, da v znak zahvale vstanejo raz sedežev. Vsi kličejo " živio l" Dalje se brat Sakser zahvali vsem odbornikom in delegatom za složno sodelovanje ter jih prosi pomoči pri domačih društvih. Pravi, ako bode J. S. K. Jednota tako napredovala kakor je poslednja dva leta in ako v po-štev jemljemo število naseljencev, upa, da doseže do prihodnjega zborovanja 15,000 Članov. Vsi živahno pri- j trjujejo. Brat Brožie prebere došli brzojav: j Denver, Colo., 13. sept. i Živeli naši delegatje in vsi bratje! Želimo dober uspeh in na svidanje prihodnjič v Denver, Colo. Društvo sv. Jožefa. ; Dalje prebere brat Brožič pismo iz South Range, Mich., od dne 31. avg., 1 v kterem tamošnje društvo vse na- . vzoče presrcno pozdravlja, vse uradnike in delegate J. S. K. Jednote, ter želi, ako bi bilo mogoče, da ne bi bilo treba plačevati tako velikih assessmentov, ker potem bi več članov pristopilo. K sklepu pa kliče: Živela in rastla naša- J. S. K. Jednota! |T.A1wren. W3SLEEE5LM DEE GKOSS& odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopoL KAISER WTTJTFTLM IX odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopoL V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: stopne liste svojim članom, jih morajo arreriški državljani vestno spol nuje jo pravilno izpisati ter navesti čas in postave Zjedinjenih držav. Jan lista, številko certifikata, rojstno leto, razred, kakor tudi številko assessments, Verega dotični član plača d m št vu. V slučaju oženjenega člana se ima navesti tudi njegova soproga. Prestopni list mora biti podpisan od predsednika, tajnika in zastopnika dotičuega društva ter mora imeti društveni pečat. 4. Nobenemu članu se ne sme dati prestopnega lista za drugo društvo, ki e ustanovljeno r bližini 30 milj, do- j *~ 7 želimo, da bi vsi sedaj kler prvotno društvo ali društvo, kte- rbrnni delegatje delovali le ▼ ro izdaja prestopni list. ne šteje 30 - n napredek in lepi uspeh naSe !anov. Prestopni list se lahko odklo- ^ j S- K- Jednote. tako, da bi ona pridobila Se mnogo novih članov in 5 Da naj vsa slovenska katolika društva pri uradovanju in zborovanju rabijo svoj materni jezik slovenski. _ 6. Da naj rojaki naši, prihajajoči iz stare domovine semkaj, pripeljejo seboj svoje družine, ker nikakor m dobro, da se oče za dolgo časa loči od Qvoje žene in svojih otrok, ker, od svoje družine ločen, nikakor ne more spolnovati od Boga in narave mu zapovedanih dolžnosti do svojcev. -r lii vsi sedaj tnkaj ni radi kakih važnih vzrokov, ktere pa mora potrditi večina društvenikov na svoji redni seji. Brat Knatnt predlaga, da se točka 12. glaai: društev do prihodnjega zborovMja^ 8. Res lepa hvala našem za njega lepo delovanje in pretočenih par letih, je lepi in k tebi se pridružil, blaga J. S. K. Jednota! Živeli sotrudniki! Na svidanje pri prihodnjem zborovanju v Indianapolis, Ind. Frank Struna. Indianapolis, Ind., 12. sept. Med gromom pekla, močjo viharja, deluj in procvitaj J. S. K. Jednota. Na svidanje prihodnjič v Indianapolis, Ind. Kat. društvo slov. mladenieev. Indianapolis, Ind., 12. sept. Slavna J. S. K. Jednota, le zate naj bi srce bilo. Živeli tvoji sotrudniki! Na svidanje prihodnjič v In-dianapoftu. Ind. Ve-neesl. Bato. Indianapolis, Ind., 12. sept. Vrlim delegatom J. S. K. Jednote želim dober napredek. Na svidanje pri prihodnjem zborovanju v Indianapolis, Ind. Jos. Gradivee. Calumet, Mich., 12. sept. Živeli- »n venci ja ! Vse za dom in narod. -T. Gričar. Cleveland. O., 12. sept. Pozdrav slavnemu odboru in vsem delegatom, delujte za napredek našega naroda. Slovan na dan! Bog vas živi! John Grdina. Brat Mrhar predlaga, da se zakliče na vse brzojave trikrat "živio'*. Se zgodi. Predsednik zaključi zborovanje z molitvijo ob V26. uri. Zborovanje dne 13. septembra. Predsednik otvori sejo ob uri z molitvijo. Navzoči so vsi uradniki in delegatje* Na- predlog brata Frank Kržišnika se prebere zapisnik. Brat Maks Kržišnik predlaga, da se zapisnik sprejme. Sprejeto. Brat Puhek predlaga, da se da nagrado tudi ostalim Članom porotnega odbora, po $10. Predlog podpira brat Kočevar. Sprejeto. Brat Frank Kržišnik predlaga, da se v prihodnje plača predsedniku $60 na leto. Podpira brat Prijatelj, Sprejeto. Brat Puhek predlaga, da dobi podpredsednik $20 na leto. Podpira brat Kovač. Sprejeto. Brat Kern predlaga, da se plača I. tajniku po $75 na mesec. Brat Medoš predlaga, da se mu plačajo vsi stroški za urad, to je stanarino in kurjavo za nazaj, vnaprej pa po $10 na mesec-Podpira oba predloga brat Pavlešič. Sprejeto. Brat Medoš predlaga^, da se II. tajniku plača na leto $50. Podpira brat Prijatelj. Sprejeto. Brat Kern predlaga, da se plača blagajniku po $150 na leto. Podpira brat Prelesnik. Sprejeto. Brat Pavlišič predlaga, da se plača predsedniku nadzornega odbora $20 na leto. Podpira brat Prijatelj. Sprejeto. Brat Marolt predlaga, da se ostalima dvema odbornikoma nadzoroval-nega odbora plača po $15 na leto. Sprejeto. Brat Pavlešič predaga, da se plača predsednika porotnega odbora $30 na leto, ostalima dvema pa po $15. Podpira brat Frank Kržišnik. Sprejeto. Brat Medoš predlaga, da se glasilu plača $120 na leto. Predlog podpira brat Prijatelj. Sprejet. Brat Šifrar predlaga, da se zapisnikarjem plača za njih trud pri zborovanju po $15. Podpira brat Kikelj. Sprejeto. Brat Germ predlaga 15 minut odmora. Sprejeto. Brat predsednik opozori vse navzoče, da se ima preiti k volitvi odbora in priporoča, da se volijo dobri, delavni možje, kterim je napredek in prospeh J. S. K- Jednote pri srcu. Nadzorni odbor razdeli listke in se najpreje voli predsednik. Oddainh je bilo 60 listkov. Dobili so: Medoš 24; ŽuniČ 17; Germ 15; Zabukovec 4 glasove. Vršila se je ožja volitev med Medo šem in Zuničem. Medoš je dobil 30 glasov, Žunič 28, dva glasova sta bila neveljavna. Izvoljen je bil predsedni kom brat Medoš. Brat Medoš se zahvali za i tkazano mu čast in zagotovi, da bode vse svoje moči posvetil na korist J. S. K. Jednote. Odobravanje. Podpredsednikom je bil ir\ oljen z 31 glasovi brat Jakob Zabukovec. Izvolitev vsi navzoči odobrujejo. Brat Zabukovec se kazano mu zaupanje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril La vas podučil o potovanju. ONI R0JAKX kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t, j. se voziti cenejši, naj se po-služijo AUSTRO-AMERICAN A PROGE, ktere p ami ki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom. Parniki odplujejo: LAURA odpluje dne 24. septembra. Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWERPEN: VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol. PENNSYLVANIA Mih. Muhvič, predsednik društva ( odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. sv. Florijana. KAISERIN AUGCSTE VICTORIA Brat Germ predlaga, da se tudi odpluje 3. oktobra ob 2 uri p-poL tem zakliee trikrat "živio". Se zgodi. KROONL *^ND Brat Medoš, prevzame mesto kot ^ lnje oktobra ob .Turi r-.polndne. novi predsednik in bodri vse člane k , ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri n j rat raj, FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri f>o{>oL VADE R LANI) odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop- Predsednik Medoš se zahvali sta- LA. BRETAGNE remu odboru in prosi vse navzoče, da odpluje 2fi- "t^Hra. ob 10 mu zakličejo trikrat ** živio*' v znak ■ ■■ zahvale. Se zgodi. V BREMEN . Na vsestransko zahtevanje je brat FRIEDRICH DER GROSSE zahvali za iz-j Frank Sakser umestil v jedrnatem go- odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. in priporoča k j voru nove uradnike. Poudarjal je, da i uspešnemu delovanju in prosi pomoči, ker brez uspešne sopomoči delegatov in društvenikov sploh mu ni mogoče ničesar storiti. Vsem delegatom priporoča delovanje v svojih mestih v procvit J. S. K. Jednote. Brat Germ predstavlja naslednika podpredsednika brata Zabukovea. Brat Zabukovec se zahvali in prosi sopomoči ter bodri v delovanje in spoštovanje med seboj. Dalje pravi: "Vi, bratje delegatje ste srce'naše J. S. 5 Jednote. Živio-klici. skupnemu složnemu delovanju v napredek J. S. K, Jednote. Odobravanje. — Brat Pavlešič predlaga, da se izvoli prvi tajnik per acclainationem. Občno odobravanje, nihče ne oporeka tej volitvi. Brat Pavlešič predlaga je volitev bila popolnoma pravnove-ljavna; vsakemu odborniku je povedal, kaj od njega člani J. S. K. Jed- MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol BARBAR OSS A note pričakujejo, kake dolžnosti ima. odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. ter pravi, da upa, da bode vsak izvo- GROSSER KURFUERST Ijenih odbornikov storil svojo dolž- odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopoL nost ali pa še več. Naprej, dragi mi, [ _ brata Brožiča. Jednoglasno izvoljen, j ne obstati na tem stališču, ampak Brat Brožie se zahvali za izkazano : vedno in vedno naprej ! Zahvalil se je mu zaupanje in zagotovi, da bode po I tudi vsem gg. delegatom za blago so- : V HAMBURG: PRESIDENT GRANT vseh svojih močeh deloval na korist j delovanje in taktno obnašanje, vsem odpluje 5. oktobra ob 4. uri popoL in napredek J. S. K. Jednote. priporočal,. da naj tudi doma še de- BLUECHER Pri prvi volitvi za drugega tajnika lujejo na korist in v napredek J. S. i odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj, je dobil Maks Kržišnik 24; Mravinec K. Jednote. Vzemite seboj lep spomin' ' PRETORIA 11 ; Agnič 9; Germ 6; Vardjan 3; Pu- delujte eden za druzega, prav po brat- j 0dpiuje 12. oktobra ob 8:30 dopoL hek 2; Martin Kočevar 1; Ivan Kr- sko, pomagajte vsakemu rojaku v , AMERIKA žišnik 1 glas. vseh slučajih in ko ob koncu življenja odpluje 17 oktobra ob 2. uir" popol. Pri ožji volitvi je dobil Maks Kr- vam vest pravi: storil si svojemu bliž- žišnik 33 grlasov, Mravinec pa 26. njemu kar koli si zamogel, izpolnil si Brat Maks Kržišnik se zahvali za svoje dolžnosti, bodete se lahko po- zaupanje in zatrjuje, da bode po vsej slovili od tesra sveta. Priporočal je, da moei deloval na korist J. S. K. Jed- naj imajo vedno le stvar pred očmi a note. Odobravanje. ne osebe in vsem zaklical: Z Bogom ! Blagajnikom je bil izvoljen s 40 in na: Svidanje čez tri leta v Denver, odpluje 31 oktobra ob 12. uri opoL gasovi izmed 60 brat John Gou-že. Colo.!" Vsi so klicali: Živio! Brat Gouže se zahvali za zaupanje | Brat Brožič še vpraša glede nagra- in zagotavlja, da bode vestno čuval de za prestavo starih pravil iz sloven- premoženje J. S. K. Jednote, ter prosi skega na angleški jezik, sopomoči od krajevnih društev. Odo- Brat Sakser pravi, ker dotični vele- PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol, PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra o-b S. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA bravanje. spoštovani gospod neee dati nikakega Prvim nadzornikom je bil izvoljen i računa, naj mu zborovanje izreče «1* brat Germ s 30 glasovi, brat Prim« žič je dobil 29 glasov; oddanih je bilo le 59 glasov. Drugim nadzornikom je bil izvoljen izmed 59 glasov brat Alojzij Virant s 30 glasovi; brat Virant se zahva-li za zaupanje. Tretjim nadzornikom je bil izvoljen per acclamation em brat Primožič. Predsednikom porotnega odbora je bil izvoljen z 42 glasovi brat Mihael Klobučar. Brat Klobučar sprejme izvolitev ter se zahvali za izkazano mu zaupanje in zagotavlja, da se bode potrudil delovati na korist J. S. K. Jednote. Drugim porotnikom je izvoljen br. John Kržišnik z 41 glasovi. Tretjim porotnikom je bil izvoljen brat Ivan Gosar s 44 glasovi. Oba se zahvalita za zaupanje in za-gotavlajta po močeh delovati na korist J. S. K. Jednote. Vrhovnim zdravnikom je izvoljen z 38 glasovi dr. Martin Ivec. kteri je sprejel izvolitev in se zahvalil za ska-zano zaupanje. Za glasilo je bil soglasno izvoljen "Glas Naroda". Brat Sakser predlaga, da se nova zastava izroči delegatu mesta prihodnjega zborovanja, to je v Denver, Col. ker tam jo bodo zopet rabili pri prihodnjem zborovanja. Sprejeto. Brat Bronč vpraša, kdo bode sestavil nova pravila. Beat Fraak KrKfaik predlaga, da bi jih napiavil Vrat BiuiW. Sprejeto. Brat BnB da bi ae javno zahvalo, a novi odbor izroči se posebno zahvalo. Sprejeto. Predsednik brat Medoš zaključi sedmo zborovanje oh uri popoln- I dne z molitvijo in moli še Očenaš za umrle člane. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZO PARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. Kdor neznani svoj prihod, po kteri Y ^ PROVENCE ; železnici in kdaj dospe v New York, odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol. pričakuje S* uslužbenec na po- staji, dovede k nam v pisarno m spre-LA TOURAINE ^ M p^jk brezplačno. Ako pa do- odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. spet^ v New York, ne da bi n*™ Val LA LORRAINE 1 prihod naznanili, nam lahko iz postaje odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol (Depot) telefonirate po številki 1279 LA SAVOIE ~ Reetor in takoj po obvestilu polijemo odpluje 3L oktobra ob 10. uri dopoL našega uslužbenca po Vaa. mm Le na ta način se je možno rojakom, V BREMEN ki niso zmožni angleškega jezika, iz- (psoga aeveronemškega IJoyda): oderuhov in slepcev v New KAISER WILHELM II- Vožnje listke za navedene parnik« odpluje L oktobra ob 11 uri dopol. prodajamo po isti ceni, kakor v glav- V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) ST PAUL odpluje dne 28. septembra. NEW YORK odpluje dne 5. oktobra. ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra. PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra. ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra. NEW YORK odpluje dne 2. novembra. Ako kedo želi pojasnila še o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hiti o. KRONPRINZES1N CECME mh (novi) IS. oktobra ob 10. ori dopoL 1M parobrodnih družb. 8A rM^K CO-, mm Ko žare kresovi.... Vitoj Feodor Jelene. (Konec.) Sredi polja pod gorami bi ti morali postavit oltar, kjer bi se ti klanjali \ >ako jutro, ko solnee zazlati vrhunce era, ko se prvi žarki u«po po rav- nini, da blesti in žari, kakor da bi gorela. — Kako tajinstvena in skrivnostno-mojročna si pri roda, ko žare po gorah kresovi, kako veličastna in opojna je not- v temnem gozdu na kresni večer... TampaUm na gori že gori kres, pla- tvoje poljuba željne ustne ali Mar-ta... «|f Marta, ali ni škoda, večna Skoda, pozabiti takih trenotkov, ki bo tako nežni in čisti ali danes je samo spo-min nanje tako lep in blagodejen, da kjer ima svojo gostilno in stanovanja. Slovenci so dobro poetreženi. Priporočamo ga worn toplo. Frank Sakser Oo !! IŠČE SE STALNE DELA.YCE1! Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da se v tukajšnjih pre-mogokopih vedno in stalno dela. — Davis Coal Company potrebuje ved delavcev, torej kdo želi dobiti dobro 1 stalno delo, nudi se ma l^jia pn k a. Natančnosti se izve pri: Mike Warhank, \ O. Box 186, Thomas, W. Va (6x 12—9, 2x n ted) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. O. SHUIiTSL 13 Iron Street, C&nonsburg, Pa., a£ zastopnik za Canonsbnrg in oko co. Pobira naročnino za "Glas Ns »da" in pošilja po našem po sredo mju denar v stari kraj ter ga vsen plo priporočamo. Spoštovanj em Frank Sakser Company Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: SOO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Itentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonoiu in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar inaloletnili otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki • Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vnš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH Nss zaupnik v Združenih državah je že več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St^ NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair Ave. N. F„ CLEVELAND. O. NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VIN Dobro Črno in belo vina od 35 d ■*» eeatov galona. Staro belo ali črno vino 50 cent* a Iona. ^ Reeslinc 55 centov gralona. Kdor kupi manj kakor 28 gsl na, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Elivovica po $3.00 galona. Pri večjem naroeila dam popust Spoštovanjem fcTEFAir JAHiti, P. O. Box 77, Orockcxt. Contra Costa Co., Cil Za vsebino tujih oglasov nI od? vorno ne npravnifitvo ne uredništvo ErOJAK-L, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO' OBADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, CoIo„ pri agentih C. M Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas i prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dea v našo pisarno. < To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom v Rveletbu. Mina., is okolici naznanjamo, da je za umosij. okraj naš zastopnik MR. GEO. KOTZE. F. O. Box 541, Eveleth, Mis* Ker je z nuni v zvszi, ga vsem tc plo priporočamo. Frank Sakser Co MILIJONE dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Green wich St., New York, a nijeden ne more tožiti o z^ubi. zato naj se vsak Sloven*1'* no nip'»n r>bme NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. PRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519v2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami ie več let- v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. < . >JAtv. >AK.OCi\JTt NA NAHODA", NAJVEČJI I3t * ir -nvrvvK • w w w m m m Telefon 246, 'wyp "H|y h Frank Petkovšek Z20 Market Street. Waakegan, 111. priporoča rojakom svoj c^SALOON,^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno iveže grcce-rije po nizkih cenah* Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Yorku. PODRUŽNICA Slilca pre tista v la uro z zlatom prevlečeno in dvonimi pokrovi, velikost M 16'% in e J jamčona asa. 30 let:. 4 Kolesovie je naboljSeea amerikan-skega izdelka E.i~QIN, WALTHAM ^ ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-I NOV ter stane samo OO Za obilne božične naročbe ae zahvaljujem in naznanjam, da ostane le Se neka Časa ta izjemna cena kakor je bila za BožiC. Spoštovanjem se priporoCam M. Pogorele. 1114 Heyworth BsHdiag Chicago, IW. taMr^evdlkorti'lSUi mi m** Naslov sa ksigt i M. n FR. CO. Pbgorelc Box 226 Wakefield, Mich. čela s stihom: Ko Bare kresovi. .. .1 1 NEW Y0BK je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahke pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New York. ^■y^ilMii^iiiiii O KOFALT/ 249SSo. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodaj em parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše pamike ih parobrodne proge ter poSiljam denarje v staro domovino po najniiji ceni. Air. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSBR CO. 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE == DENAR V STARO DOMOVINO - C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. kupuje \k prccaja avstrijski denar PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jih nalaga, v zanesljive hranilnice ali posojilnice po4 in o-bresti. "Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knji-iieo. Obresti teLu od dneva uloge. Izplačuje u-loge na li.:i.uilne knjižice in daje posojila nanje. ^^PRODAiA PAROBRODNE LISTKE ^J za razne parobrodne tli-už! e ]>o izvirnih cejab. Kdor od rojakom kupi v ( 1 velandu listek za parni k, sc ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak ccnen hotel; prev same se t**di vsa skrb ?a jirtljsgo. Na ta način se-prihrani potnikom mnogo truda in denarja Sprejema naročila na GLAS NARODA, KOMARJA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. Kdor hoče biti dobro in pošteno postrežea; naj se obrne na podružnico. gt EDINA, NAJVEČJA SLOVENSKA -:-GOSTILNA -:- KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM KA C803N0 m KBELO (WHOLESALE ANO RETAIL) V CLEVELAND-U -: TE : (r Geo. TravaiKar-ja ^-=6102 St. Glair AveM N, cene nizke;. pristno vino od 50c. do gal. Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.