P O S T N I N A P L A Č A N A V GOTOVINI ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW L E T N I K X X V I I Z V E Z E K 3-4 L E T O 1973 IZDAIA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo S e d e ž u r e d n i š t v a : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Št. žiro računa SDK 50101-678-49040 Zamenjave (обменБ1, Exhanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Z a l o ž b a i n u p r a v a : Državna založba Slovenije 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Redakcija tega zvezka je bila zaključena 17. 12. 1973 Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira Ta zvezek so uredili: dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Vasilij Melik, dr. Peter Petru, dr. Miro Stiplovšek, Bogo Stupan, dr. France Škerl, dr. Jože Šorn, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Vasilij Melik Tehnični urednik: dr. Miro Stiplovšek Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Financira Raziskovalna skupnost Slovenije Tisk AERO kemična, grafična in papirna industrija Celje 1974 ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW XXVII 1973 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O ~ L J U B L J A N A KAZALO. RAZPRAVE Monika S e n k o w s k a - G l u c k , Gradivo za zgodovino agrarnega sistema v Ilirskih provincah s . . . . . . . . . . 3—20 Материалм дли истории аграрнои системв! в Иллирииских . провишџгах New Materials for the History of the Agrarian System in the Illyrian Provinces Jasna F i s c h e r , Delavska izobraževalna.društva in začetki delav­ skega gibanja v Ljubljani • 21 36 Рабочие кулвтурно просветителБнвш обгцества в начале рабочего движении в Лгоблине Educational Societies for Workers and the Beginnings of the Workers' Movement Franc R o z m a n , Socialistično gibanje na slovenskem Štajerskem do leta 1874 • • 37—54 Социалистическое движение в словенскои Стирии до 1874 г. The Socialistic Movement in the Slovenian Štajerska (Styria) until 1874 Peter V o d o p i v e c , Parlamentarna dejavnost Jugoslovanskega klu- ba od septembra 1917 do marca 1918 in nastanek Januarske- ga memoranduma • • • 55—90 Парламентарнаи деителвносБ КЈгославского клуба с сенти- брл 1917 г. no март 1918 г. и возникновение Лнварвского меморандума The Parliamentary Activity of the Yugoslav. Club Between Sep­ tember 1917 and March 1918 and the Origin of the January Me­ morandum Tone Z o r n , Nacistično ljudsko štetje lèta 1939 na Koroškem . . . 91—103 Нацистскаи переписБ населенкга в 1939 г. в Каринтии The Nazi Census in Carinthia in 1939 Ferdo G e s t r i n , Trgovina in kmečki upori na Slovenskem in Hr­ vatskem v 16. stoletju . 207—218 Торговлн и крествинские восстании в Словении и Хорватии в 16. веке. Commerce and Peasants' Uprisings in Slovenia and Croatia in the 16th Century • • Nada K1 a i ć , Neki novi pogledi na uzroke hrvatsko-slovenske se­ ljačke bune 1572—1573 god 219—303 НекоторБ1е HOBBie взгллдв1 на причинв1 хорватско — словен- ского крестБинского восстанкш 1572—1573 гг. Some New Views Upon the Causes of the Croatian-Slovenian Peasants' Uprising Between 1572—1573 V Ì n k i ° ^ • ï . i - b i a r ' Г г е ? ? ™ trg Otok (Gutenwerth). Poročilo o arheo­ loških izkopavanjih v letih 1971. in 1972 305—320 Фреизинское местечко OTOK (Гутенверт). Доклад o археоло- гических раскопках в 1971 и 1972 гг. арлсил1> The Freisinger Town »Otok« (Gutenwerth). A Report About the Arcaeological Excavations in 1971 and 1972 ^ K a m n i k u ^ i W ? * . *0*\"/ ^ S°db\ « > ^ > - č e r . ^ _ ^ БОЖБИ суд (ордал) свечи в Камнике в 1398 г. ' • • • , . The Candle Ordeal at Kamnik in 1398 Jože P i e r a z z i , Mazzini in Južni Slovani . . . . . . ' . . . . 329—342 Мадзини и KüKHBie славлне Mazzini and the South Slavs - PROBLEMI IN DISKUSIJA 107—126 127^131 343—375 Boj v političnem zgodovinopisju brez konca in kraja? (Dušan K e r - m a v n e r) - . ,# Бесконечнан борвба в политическои историографии The Quarrel in Political Historiography Without an End? O zapravljeni socialistični revoluciji v Nemčiji leta 1918—1919 (France i " j^J O i O/ • • • » « ?9l£^mT™Û с о ц и а л и с т и ч е с к ° а револшции в Германии в. ' About the Wasted Socialist-Revolution in Germany in 1918—1919 ° ^ e r f 1 1 S l o v e n c e v med prvo svetovno vojno (Dušan K e r m a v - O арестах словенцев во времл Первои мировои воонн. ' The Arrests of the Slovenes During the First World War INSTITUCIJE 0 d d f F e r k a n Z a z Z ^ d t ° ^ n r 5 м Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani т 1 т Г в ^ б л Т н е Т А е Л е Н И е ФиА0С0^к°т?ФакУ^тегаУттерса. Ш^ЗЗДа^ a t t h e P h i l 0 S ° P h i c a l Faculty, o f t h e Vojaški zgodovinski inštitut 1946-1971 (Miro S t i p l o v š e k ) ^ , 0 ™ — историческии научнини институт 1946—1971 ' i lhe War Historical Institute 1946-1971 (Vojnoistoriski institut) Г * * ^ v DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI' I ^ ^ ^ ^ ^ & ^ г Т 1 ^ ? ? :šk?f'i Loki od 4-.do 8; 16-тое советание словенских историков в г. Шкофвл Лока : The .XVIth Meeting of the Slovenian Historians at Škof ja Loka V I I I T ;Ш,6,а 1 1Л,Г 0 ( 1^а k o n f e r e n c a zgodovinarjev delavskega gibanja v Lmzu 12.-15. septembra 1972 (Franc R o z m a n ) . . . . ; 152-154- 8-ал международнаи конференцил историков в Линце The V i l i * International Conference of Historians at Linz 133—143 145—147 149—152 Prva okrogla miza jugoslovanskih gospodarskih zgodovinarjev (Jože - S o r n ) . . 154 Первое совевдание за круглнм столом историков народного хозииства The First Round Table of the Yugoslav Historians of Economy . Simpozij ob 700-letnici dubrovniškega statuta (Ignacij V o j e) . . . 155—156 Симпозиум на 700-летие статута г. Дубровника The Symposium Celebrating the 700th Anniversary of the Du­ brovnik Statute Zgodovinsko društvo za Slovenijo v letih 1970—1972 (Olga J a n š a ) 377—380 Обгцество историков Словении в 1970—1972 гт. The Historical Society of Slovenia Between 1970—1972 Znanstveno zborovanje »Tretji rajh in Jugoslavija 1933—1945« (Tone Z o r n ) •• • • • 381-382 Научнвш симпозиум »ТретБии раих и КЗгославил , 1933—1945 FT.« . ' • The Conference'of Researchers on »The Third Reich and Yugo­ slavia In the Period Between Ì933—1945« . OCENE IN POROČILA Pomorski zbornik Društva za proučavanje i unapređenje pomorstva (Ferdo G e s t r in) ; 157—158 Zbornik za historiju školstva i prosvjete: 4, 5. 1968-70 (Olga J a n š a) 158—162 Ferdinand Tremel, Wirtschafts- und Sozialgeschichte Österreichs (Jo­ že S ò r n) . ; , > •' 162-164 Arduino Agnelli, La genesi dell'idea di Mitteleuropa (Jože P i e - • r a z z i ) 164-165 Wolfgang Rosar, Deutsche Gemeinschaft — H. J. Neuman, Arthur Seyss-Inquart, Igmard Bärenthal, Die Vaterländische Front "(Tone Z o r n ) ' '• 165-166 Momčilo Spremić, Dubrovnik i Aragonci (1442—1459) (Ignacij V o j e ) 167—171 Oblast Brankovića (Ignacij V o je) . . • 172—173 Zbornik za> zgodovino naravoslovja in tehnike I. (Stane G f a n d a) 383—385 Sonja Petru, Emonske nekropole (Marijan S l a b e ) . . . . . . • 385—387 Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva (Stane G r a n d a ) • • • • • • • • 387-388 Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem (Jože š o r n ) .. . 388-392 Varaždin u XVIII stoljeću i političko-kameralni študij (Jože Š o r n ) 392—393 Industrielle Revolution (Jože Š o r n ) • • 393—394 Friedrich-Wilchelm Henning, Die Industrialisierung in Deutschland 1800 bis 1914 (Jože S o i n ) 394 Monika Glettlers Die Wiener Tschechen um 1900 (Tone Z o r n ) . . . 394—396 Dragoslav Janković, Srbija i jugoslovensko pitanje 1914—1915 godine (Janko. P i e t e r s ki) . . 396—402 Vanek Šiftar, Razvoj ljudske oblasti med NOB v Jugoslaviji (France š k e r l ) 4 . • • • • •• 402-404 BIBLIOGRAFIJA Melitta P i v e c - S t e i e — Miloš-R y b â f — Olga J a n š a — Ma­ ra - M e r v i č , Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjiž­ nici, biblioteki Inštituta za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knjižnici oddelka za zgodovino Filozofske fakultete in knjižnici Inštituta za narodnostna vpra­ šanja v Ljubljani 175—201 Miloš R y b â ï , Zgodovinske publikacije v letu 1972 . . . . . . . 405—415 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 F e r d o G e s t r i n TRGOVINA IN KMEČKI UPORI ' , NA SLOVENSKEM IN HRVATSKEM V XVI. STOLETJU Referat na znanstvenem zborovanju ob štiristoletnici, hrvatsko-slovenskega kmečkega upora v Stubičkih Toplicah 6. februarja 1973. Izšlo v hrvatskem prevodu v publikaciji Radovi 5 (Institut za hrvatsku povijest), Zagreb 1973, str. 193—204, Slovenske in hrvatske dežele so bile v 16. stoletju močno gospodar­ sko povezane in vključene v trgovsko menjavo širšega ozemlja. Tej trgovski menjavi je dajala posebno pomembnost pò Jadranu posredo- vana povezanost s sredozemskim prostorom na eni ter povezanost s podonavskim prostorom na drugi strani.1 Poglavitna smer trgovine v omenjenih naših deželah je bila v tem času smer vzhod—zahod, ali bolje, smer, ki je povezovala zlasti ogrske in hrvatske dežele prek slo­ venskih dežel oziroma prek Jadranskega morja z Italijo in deli Sredo­ zemlja.2 Po dosedaj znanih podatkih je ta smer trgovine po naši oceni ob viških pritegovala do 80 % vse trgovine na velike razdalje v slo­ venskih in hrvatskih deželah. Izredno pomembna pa je bila tudi pre­ hodna trgovina v obeh smereh med Italijo in Podonavjem. Središča te trgovine na velike razdalje in posredovalne trgovine med vzhodnimi in italijanskimi deželami so bili v takratnih slovenskih deželah Ptuj, Ljubljana, Beljak, Trst in Koper, a na Hrvatskem je šla ta vloga vse­ kakor Zagrebu, medtem ko je bila Reka večji del 16. stoletja v zastoju.3 Trgovci zgoraj omenjenih mest so bili v neposrednih zvezah z mesti v Italiji, z avstrijskimi nemškimi deželami ter celo z južnonemškimi ter ogrskimi deželami.4 V njih so že nastajali tako veliki trgovski kapitali, da so bili opazni tudi v širšem ozemlju. Posamezni nosilci tega kapitala 1 Prim. J. Tadic, Ekonomsko jedinstvo Balkana i Sredozemlja u XVI. veku, ZC 19/20 (1965/66), str. 187 si. Z. P. Pach, The role of east-central Europe in international trade, 16th and 17th centuries, Studia historica Aeademiae scientiarum Hungaricae 70, Budapest 1970. H. Kellenbenz, Südosteuropa im Rahmen der europäischen Gesamtwirtschaft, Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Bd 1, Graz 1971, str . 27 si. O. Pickt, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, prav tam, str. 71 si. , 1 O. Pickl, o. c., str. 73. F . Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965. Isti, Le relazioni economiche tra le due sponde adria­ tiche dal quatrocento al seicento, v Recenti e antichi rapporti fra le due sponde dell'Adratico, Brindisi 1972. 1 F . Gestrin, Trgovina, o. c , str. 87 si. Isti, Mitninske knjige na Slovenskem v 16. ш 17. stoletju, Ljubljana 1972. - 4 Prim. F . Tremel, Der Frühkapitalismus in Innerösterreich, Graz 1954. F. Gestrin, Rela- zioni o. c , J. Zontar, Villach und der SUdosten, 900 Jahre Villach, 1960. Isti , ,Villach-Nürnberg und SUdosten, v 1. Jb. des Stadtmuseums, Villach 1964, str. 89 si. _ 207 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 so v največjem zaletu zgodnjega kapitalizma v tem stoletju prehajali tudi na razna področja proizvodnje. Blago te trgovine je v glavnem bilo podobno blagu takratne med­ narodne trgovine. Povsem pa sé je razlikovalo blago v prometu v eno S . , 0 d , ,. aJP l Prometu v drugo smer trgovine. Na zahod so šli v velikih količinah kmetijski pridelki in proizvodi, zlasti živina, meso, koze, sterilne surovine in kovine, železni izdelki in posamezni proiz­ vodi oorti. r r o t i vzhodu pa je trgovina posredovala sredozemske kme­ tijske proizvode, številne obrtne izdelke, levantinsko oziroma beneško blago m podobno.5 Turški vpadi in osvajanja v slovenskih in hrvatskih deželah na to smer trgovine niso bistveno negativno vplivali.« Na Hrvatskem so jo začasno celo okrepili, ker se je v prvih desetletjih 16. stoletja trgovina zaradi turske nevarnosti prenašala iz smeri sever—jug v zahodno smer m je nekdaj mnogo bolj živahna trgovina iz zaledja v kvarnerska pri­ stanišča upadala. S tem prenosom so se slovenske in hrvatske dežele s trgovino gospodarsko še bolj povezovale.? Šele okoli srede 16. sto­ letja so začele počasi upadati iz različnih vzrokov tudi povezave in trgovina med ogrskimi ter hrvatskimi in slovenskimi deželami in dalje z galijo, čeprav j e ta smer trgovine še vedno ohranjala prvo mesto. uel nekdanjega prometa v tej smeri iz podonavskega prostora proti Italiji, zlastr s kozami, se je namreč začenjal po turškem ozemlju usmer­ jati proti Dubrovniku.« Pozneje je v tem prometu z zaledjem imel važno vlogo Split.» Zaradi tega se je začel promet tudi v obratni smeri prenašati na te poti. Povečevanje starih prometno trgovinskih pristoj­ bin od tridesetome na mejah proti slovenskim deželam do zadnjih mitmn m carm v habsburški posesti proti Italiji, a tudi uvajanje cele vrste novih davkov zaradi ciljev vladarjeve fiskalne politike in koristi deželnih stanov ^ter fevdalcev, pri tem premiku trgovine nista bila brez pomena.«» (Zato so se kmetje v uporu leta 1573 bili tudi proti zaprekam kmečki trgovini med hrvatsko mejo in morjem.) V zadnjih desetletjih tega stoletja pa je začel na hrvatskem ozemlju zopet počasi rasti pomen trgovinskih smeri proti kvarnerskim pristaniščem. Vse­ kakor moremo po okoli 1570. zaznamovati nekoliko večje premike pro­ meta od smeri vzhod-zahod. Toda poudariti je treba, da se s temi spremembami in premiki poti ter trgovine niso prekinjale gospodarske, XIII-Xv"mFirenzeai955 ^ e ^-- đ e } < i? m 5 l e r c i ( î internazionale. Studi di .storia economica (secoli Clemens Körbler, Graz'lito F r L • T ' e m e 1 ' . D a s Handelsbuch des Judenburger Kaufmannes ste Geschäftsbuch. Graz Ш(Г\ г Д ? ' . T r f ° v l n a t V P-0*1, 5 ' s t r - Ш s L °- P i c k 1 ' D a s a l t e " • O Pickl nie ÂT. • i F- G e s t r l n . Mitninske knjige, o. c , str. 49 si. ' R BiSnni* ? '- u ? w ; r k uagen, o. c , str. 71 šl. v 1573. MHK 6, Zagreb »52 ^ " f ^ S - ° v n ? S a ° ^rvatsko-slovenskoj seljačkoj buni godine jeka, zbornik MH, Zagreb «кз' F r' \ '•' XS21103* R l J e k e u ekonomskom životu Hrvatske, Ri- 8 Prim » Ч Ч , ? » ' * ; • F - G e s t r i n . Trgovina, o. c , str. 113 si. f 783 - 1 5 « ^ U l s f j S i ' ^ T S-lU i 5 : Р Г а Т * a m ¥ Ж ~ l ï 4 4 m a r e c 13 ' P ' a * *™ • G Novak 4ni,* ; - r , D i e Aaswirkungen, o. c , str. 93 si., 1.14. 1961, stV: t46. P svjetskom prometu, 1921, str. 86 si. Isti, Povijest Splita II, Zagreb str. з08 0 Га Р Мае 8 °1п14 и гТ1; к п П ^ 'м- °rY "'V1**' ^1^' F.'Géstrin, ocena v ZC XXV (1971), Ertrag des ungarischen А ? , ^ - ! , / 1 ^ 1 ' ^ Г »P r e«sigist im Windischland«. Organisation und Sonderband «?S*ßm) str K ffi*- "Ž> .0be«lawonien. im 16. Jahrhundert, ZHVSt. 19-20 (1966/67), str. 195. L K a m P , l s ' P r ü°& priznavanju tridesetome u XVI. st. HZ 208 ZGODOVLNSKI ČASOPIS XXVII 1973 trgovske in druge povezave med slovenskimi in hrvatskimi deželami. Kolikor so jih ti premiki prometno trgovskih poti res slabili, pa sta jih na drugi strani in na svoj način krepili nastajanje in organizacija vo­ jaške obrambe proti Turkom in Vojna krajina, ki se uveljavlja-tudi kot gospodarski dejavnik. Čim bolj gremo h koncu stoletja, tem bolj je rasla njuna vloga, zlasti vloga Vojne krajine kot pospeševalnega momenta za krepitev blagovno-denarnih odnosov na Hrvatskem in deloma tudi za krepitev povezav med slovenskimi in hrvatskimi de­ želami. • - V zvezi s pomenom in vlogo tako orisane trgovine so se v stoletju velikih kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvatskem že močneje uve­ ljavili ' elementi kapitalizma v trgovini ter so.se ob sorazmernem po­ rastu proizvajalnih sil in povečani družbeni delitvi dela vedno bolj poglabljali in utrjevali blagovno-denarni odnosi v celotni fevdalni družbi. Tudi prodor blagovnordenarnih odnosov v zemljiško gospostvo je bil že v času prve stopnje komercializàcije gospostva tako močan — a postajal je tem močnejši, čim bolj gremo proti koncu 16. stoletja •— da so ti odnosi odločujoče vplivali na razmere znotraj zemljiškega gospostva. To pa je v obravnavanem času v slovenskih in hrvatskih deželah padalo v prvo večjo krizo.11 - ' .Na eni strani se vse to kaže v spreminjanju oblik fevdalne rente in strukture zemljiškega gospostva, ki jim moremo slediti, vzporedno s prizadevanji fevdalcev, da se izvlečejo iz krize zemljiškega gospostva. Na drugi strani pa se kaže, srednjeveškemu pojmovanju o družbeni delitvi dela navkljub, v vedno večjem uveljavljanju *t. i. podeželske tr­ govine, v vključevanju fevdalcev in podložnikov v trgovino in kupče- vanje. Hkrati s Ntem so vedno bolj rasla nasprotja med mestom in vasjo, naraščal pa je tudi splet nasprotij okoli kmečke trgovine same. Vse­ kakor" je podeželska trgovina zlasti pa kmečka trgovina odločujoče vplivala na zaostritev razrednih nasprotij in seveda tudi na njihov vrhunec v tem času — na kmečke upore.1 2 Podložnik je posegel v zamenjavo in nato v trgovino že zgodaj v fevdalni dobi. Na široko — kot razred — pa sé je vključil v blagovno- denarne odnose z uveljavitvijo denarnih dajatev. Z njimi si je proces komercializacije na široko odprl vrata v zemljiško gospostvo in v fevdal­ ne.odnose. Pri . tem je imela poleg presežkov kmetijskih proizvodov in izdelkov domače obrti od vsega začetka važno vlogo trgovina s soljo, zlasti z morsko soljo, ki so jo na naših tleh obvladali kmečki kupče- valci. Za krize zemljiškega gospostva in za velikih kmečkih uporov pa se je podeželje, so se fevdalci in kmetje .— eni, v povezavi s povečanim pritiskom na kmeta, da,bi se izvlekli iz krize, drugi, da bi zmogli pove­ čana bremena — v še večjem obsegu usmerjali v trgovino. 11 Prim. B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944. Isti, Kmečki upori na Slo­ venskem, Ljubljana 1962. J. V. Bromlej, Krestjanskoje vosstanije 1573 goda v Horvatu, Moskva 1959. J. Adamček, Seljačka buna 1573; 1969. F . Gestrin, Gospodarstvo in družba na Sloven­ skem, ZC 16 (1962), str. 5 si. - 1 ! F. Gestrin, Gospodarske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec XV. in v XVI. stoletju, JIC (1962), str. 33 si. Isti, Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov, Situla (1973), str. 45 si. 209 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Nas tu posebej zanima kmečka trgovina. Le-ta je v obravnavanem obdobju zaobjela vse slovenske in hrvatske dežele, čeprav njen delež res ni bil v vseh deželah enak in prav tako tudi ne vloga kmečke trgovine.13 Veâ-dar so bile, ne glede na te razlike, slovenske in hrvatske dežele v tem času tudi s kmečko trgovino medsebojno močno povezane. Kmečka trgovina je segala daleč proti ogrskim deželam, proti Italiji in habsburškim nemškim pokrajinam. Slovenski kmetje so pri teh po­ vezavah pogosto, morda lahko rečemo, v največji meri opravljali tudi posredniško nalogo. Po svojih smereh se je tudi kmečka trgovina v veliki meri prilagajala splošnim trgovskim smerem na Slovenskem in Hrvatskem. Poglavitna smer ji je büa smer vzhod—zahod, linija od hrvatskih in ogrskih dežel proti morju in Italiji ter nazaj v obratni smeri. Prav tako je kmečka trgovina — kakor poklicna meščanska — pošiljala v eno smer blago ene vrste, v drugo smer pa blago druge vrste.14 S kmečko trgovino so se ukvarjali vsi sloji podložniškega razreda. Vanjo so posegali imetniki celih in manjših kmetij pa tudi kajžarji in osebenjki ter vaški obrtniki, čeprav je bila, seveda, njihova udeležba v kmečki trgovini zelo različna. Bili so posamezniki na podeželju, ne glede na družbeno pripadnost in gospodarski položaj znotraj podložniškega razreda, ki so se s kmečko trgovino ukvarjali precej redno, drugi pa so se odpravljali na pot le občasno.15 Vsekakor je moral podložnik — če ne drugje pa na najbližjem mestnem trgu — prodati na leto toliko blaga, svojega ali tujega izvora, da je dobil potrebna denarna sredstva za plačilo fevdalnih in drugih, zlasti državnih bremen in obveznosti, ki jih je bil dolžan plačevati v denarju. Ali pa si je moral denar pri­ služiti z razno nekmetijsko dejavnostjo (z domačo obrtjo, v prometu, fužinarstvu ali rudarstvu in celo z dnino). Niso bili redki slovenski in hrvatski podložniki, ki so v svoja kupčijska pota zajeli vse sloven­ sko1 oziroma hrvatsko ozemlje. Posegali so s svojo trgovino iz globokega zaledja vse do morja, na beneško ozemlje v Istri, do kvarnerskih pri­ stanišč, kamor sta jih pritegovala zlasti sol in vino. Posegli so celo v ' Furlanijo na eni ter ogrske dežele na drugi strani.1 6 Povezava sloven­ skih dežel s hrvatskimi v okviru kmečke trgovine je bila sploh zelo pomembna. Šele če upoštevamo povezanost slovenskih dežel in pove­ zanost le-teh s hrvatskimi pokrajinami v okvirih kmečke trgovine, lah­ ko v celoti dojamemo uspehe upornih kmetov v povezovanju v kmečko zvezo in v boju proti fevdalcem, ki sta zajela v največjih uporih tega časa velike dele slovenskega oziroma hrvatsko-slovenskega ozemlja in njenega podeželskega, podložniškega prebivalstva. ^Okvire, v katerih se je gibala kmečka trgovina, so postavljali tedaj uveljavljeni blagovno-denarni odnosi in dosežena stopnja procesa ko- 11 B. Grafenauer, Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. Kro­ nika 19 (1971), str. 129 si., 133. F. Gestrin, Kmečka trgovina, o. e., str. Glej J. V. Bromlej, J. Adamček. M Prim. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c., str. 49 si. 15 Mitninske knjige nam dajejo za to vprašanje precej jasne podatke. J. Žontar, Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kronika 16 (1968), str. 32 si. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c , zlasti str. 101 si. in 273 si. " F . Gestrin, o. c , str. 59. AS, Vic. a. F 1/73 — 1586 april 16. 210 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 mercializacije na zemljiškem gospostvu. Toda v trgovino so podložnika potiskale tudi sorazmerno majhne kmetije, potrebe življenja nasploh in od časa krize zemljiškega gospostva tudi fevdalni pritisk. Materialne osnove za trgovino pa so jim v tem obdobju v manjši meri povečevali napori za zboljšanje kmetijske proizvodnje, zlasti pa močno vključe­ vanje v nekmetijsko dejavnost. Kmetje so na Slovenskem in deloma tudi na Hrvatskem posegali kot dopolnilo svojemu gospodarstvu zlasti v do­ mačo obrt in v promet, kjer so tovorili blago za različne koristnike. Udeležba v teh dejavnostih je prinašala podložnikom pomemben del dohodkov, ki so jih lahko deloma vložili tudi v svoje trgovsko kupče- vanje. Možnost za zaslužek pa je predvsem slovenskim podložnikom dajalo tudi vključevanje v dejavnosti, ki so bile povezane z rudarstvom in fužinarstvom (drvar jen je, oglar jen je itd-.). Podložniki so sprva trgovali zgolj s svojimi pridelki in izdelki do­ mače obrti, so pa, deloma že prej, kot npr. na Slovenskem, deloma pa zlasti v obravnavanem času, začeli tudi prekupčevati s pridelki drugih in posegati celo v trgovino z blagom poklicne, meščanske trgovine. Tudi niso v tem času več trgovali samo z blagom manjše vrednosti, marveč tudi z dragim blagom.17 Zato je bil seznam blaga, s katerim so pod­ ložniki v tem obdobju trgovali, kar pester in od konca 15. stoletja dalje vedno obsežnejši. Kmetje so se za trgovanje povezovali tudi v grupe in celo nekake, če ne več, vsaj občasne družbe. Trgovali so drug za drugega in seveda tudi za fevdalce. Prav tako so številni kmetje tovorili blago plemičem, ki so jim ga bili dolžni tovoriti, in za plačilo vsem, ki so jih najeli. , /O obsegu kmečke trgovine moremo za zdaj samo še približno go­ voriti. Toda že danes smo zelo blizu resnice, če trdimo, da je bila kmečka trgovina po množini blaga vsaj tako velika, kakor je bila poklicna, meščanska trgovina, kolikor seveda ni bila še, precej večja. Vsekakor je bila npr. na Slovenskem kmečka trgovina v prometu s primorskimi mesti po številu tovorov na prvem mestu. Naj to oceno z nekaterimi po­ datki podkrepimo. Samo soli so lahko kmečki kupčevalci v posameznih letih prepeljali iz mest slovenske Istre v zaledje, deloma tudi na hrvat­ sko ozemlje, do 90.000 tovorov.18 Kje pa je bilo še drugo blago masov­ nega prometa, kakor npr. vino, tudi olje, ki so ga od tam pripeljali. V nasprotni smeri pa je šlo s kmečko trgovino prav toliko tovorov dru­ gega blaga. Veliko je bilo dalje število glav živine, domačega in tu­ jega izvora, ki je šla s posredovanjem podložnikov zlasti proti laškim deželam. Podatki govore, da so posamezni kmetje prodali na leto krdela 17 AS, Stan. a F 295 f 1 si. — 1492 s. d.; F 207 — 1516 dec. 17, f 416 — 1536 nov.. 15, f 1101 — 1-536 jun. 19; F 281 f 749 si. — 1531 jan. 22; F 281 f 173 si. — 1522 okt. 10; F 207 f 150 — 1523 nov. 5, f 785 si. — 1544 april 28. AS, Vic. a F 1/74 — 1590 apri l . 28. Prim, številne odločbe o kmečki trgovini, policijske rede in prepovedi kmečke trgovine, dalje mit­ ninske tarife in mitninske knjige. Glej S. Vilfan, K zgodovini kmečkega kupčevanja s soljo (Gospodarsko-pravne podlage povesti o Martinu Krpanu), Kronika 10 (1962), str. 129 si. in 11 (1963), str. 1. si. J. Zontar, Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih re­ dov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske po­ krajine, ZC 10—11 (1956/57), str. 32 si. Isti, Drobec, o. c. F . Gestrin, Trgovina o., c. Isti, Mitninske knjige o. c. l s F. Gestrin, Trgovina,, o. c , str. 148 si. 211 ' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 živine in po 500 do 1000 tovorov blaga.19 Vzemimo za ilustracijo obsega kmečke trgovine samo še domnevo: če bi vsak v kmečko zvezo in upor leta 1515 zajeti kmet na Slovenskem vnovčil letno samo štiri tovore svo­ jega ali tujega blaga, kar bi bilo seveda malo, dobimo nad 300.000 to­ vorov letnega prometa v okvirih kmečke trgovine. Vedno novi sejmi in številni tabori, ki so nastajali na podeželju, so bili v tem času važne postojanke kmečke trgovine. V drugi polovici 16. stoletja, torej okoli časa hrvatsko-slovenskega upora moremo z vso gotovostjo govoriti tudi o trgovini hrvatskih kmetov iz Zagorja proti Reki. Proti koncu tega stoletja so tam trgovali v že kar velikem številu in od tam vozili zlasti vino in apuljsko sol.20 . - Kmečka trgovina je seveda nihala iz leta v leto in so na nihanje nedvomno vplivali isti ali podobni vzroki kakor na nihanje poklicne, meščanske trgovine. Vendar se zdi, da glede letnega nihanja kmečke trgovine v primerjavi s poklicno, meščansko trgovino ne gre pretira­ vati. Kmet si je namreč hitreje in laže pomagal prek posameznih težav, ki so nastopile proti njegovi trgovini; Pač pa je kmečka trgovina močno nihala po letnih dobah, vsekakor v skladu z vezanostjo podložnikov na poljska opravila.21 Toda pri vsem tem je važna_ zgolj ugotovitev, da je kmečka trgovina tekla nepretrgoma celo leto,, čeprav seveda zdaj bolj zdaj manj. Prav tako lahko rečemo — trditev morda velja tudi za hrvatske dežele, čeprav vsekakor manj kakor za slovenske — da je kmečka trgovina v tem obdobju oziroma večji del tega obdobja rasla ne glede na to, da. je podložnik zaradi fevdalnega pritiska izgub­ ljal del presežkov svojih pridelkov. Kmečka trgovina se je morala tako kakor poklicna, meščanska trgovina podrejati veljavnemu prometnemu in mitninskemu režimu. Ta pa je postajal zaradi pritiska fiskalne politike deželnega kneza, pri­ tiska fevdalcev in deželnih stanov na prometne pristojbine in kmečko trgovino, zaradi plačevanja dolžnih starih, pa tudi povišanih in novo uvedenih pristojbin, zaradi podrejanja režimu prisilnih poti in režimu poslovanjem mitninskih uradov za kmeta vedno bolj neznosen. Pri kme­ tu/je naraščal odpor proti vsem tem novostim in njihovim nosilcem. Kmečki trgovini so bile mitnice, fevdalne in deželnoknežje, velika za­ preka. Prav zaradi tega in vedno večjega pomena, ki ga je imela kmeč­ ka trgovina kot Vir dohodkov za podložnike, so se ti zlasti v tem ob­ dobju začeli vedno v večjem obsegu zatekati v tihotapstvo.2 2 Oblasti so bile proti njemu skoraj brez moči. Niso pomagale ne številne nove mitnice, ne sistem bolet, ne novi načini pobiranja mitnin, ne strožje nadzorstvo in tudi ne nagrade tistim, ki so tihotapce zajeli ali prijavili, ne posebni oboroženi mitninski hlapci, ki so jih začeli v tem stoletju postavljati na večjih in važnejših mitninskih postajah za varstvo trgov­ skemu prometu in za boj proti tihotapstvu. Prav tako niso pomagali 19 Prim. J. Žontaf, Nastanek, o. c , str. 39, 63, 99. J. Adamček, Seljačka buna, o. c , str. 48 si. *° F . Gestrin, Mitninske knjige, o. c , str. 57 si., 273 si. 21 Prav tam, str. 60. 22 Prim. AS, Stan. a. F 207 — 1527 okt. ?, F 281 — 1528 okt. 21. AS, Vic. a. F 1/72 — 1565 okt. H , 1566 okt. 19, 1587 febr. 20. itd. Glej še F 288, 293/a in c, 294/a in c. 212 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 številni vladarjevi ukazi uradom in zemljiškim gospodom, naj pre­ prečijo komori škodljivo tihotapsko dejavnost podložnikov. To obliko kupčevanja podložnikov je treba poudariti še toliko bolj, ker se je v tihotapstvo zatekajoči kmet izpostavljal nevarnosti, da izgubi tovorjeno blago in plača visoke kazni. Z uvajanjem mitninskih hlapcev pa se je kmet izpostavljal tudi spopadom z njimi; pri tem je seveda tekla kri, pri spopadih pa so bili tudi mrtvi. S kmečko trgovino in njeno rastjo je naraščala postopoma tudi gospodarska moč vsaj dela, morda niti ne tako majhnega dela,' kmečkega prebivalstva. Ta del pa je imel v kmečkih uporih tega časa že važno vlogo. To se je videlo na zboru kmetov v Konjicah v vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515. Leta 1573 pa so v hrvatsko-slovenskem uporu iz vrst tega dela podložnikov izšli mnogi uporniški voditelji in vodje.23 Hkrati z rastjo kmečke trgovine in njenega pomena za podložniški razred pa se je večala v vsem tem obdobju tudi občutljivost podložnikov za vprašanja kmečke trgovine in vsega, kar je bilo v zvezi z njo. Od upora do upora se to tudi vse bolj jasno kaže. Kmečka trgovina in z njo tako ali drugače povezana druga nekme­ tijska dejavnost podložnikov je bila torej zelo pomembna, pomembna v okviru splošnih gospodarsko-družbenih dogajanj tega časa v slovenskih in hrvatskih deželah pa tudi posebej za gospodarstvo kmeta samega. V okviru blagovno-denarnih odnosov, je kmečka trgovina sprožala vedno večja nasprotja znotraj zemljiškega gospostva pa tudi v odnosih med mestom in vasjo ter je rušila do tedaj veljavna razmerja v fevdalni družbeni delitvi dela.24 S. tem pa je po svoje-spodkopavala tudi temelje obstoječega družbenega reda. [Kmečka trgovina je pa po svoje delovala in vplivala tudi na gospodarsko povezovanje slovenskih in hrvatskih dežel, s čimer je povezovati tudi ozemeljsko razširjenost velikih kmečkih uporov tega časa.] Na drugi strani je prinašala podložniku ne ravno majhne vire dohodkov. Upravičeno trdimo, da brez dohodkov iz nekme­ tijskih dejavnosti in- zlasti kmečke trgovine podložnik ob sorazmerno majhnih kmetijah, kakor jih poznamo na uporniškem ozemlju v sloven­ skih in hrvatskih deželah, ne bi zmogel povečanih fevdalnih in drugih bremen tega časa. Čim bolj je namreč kmet dobival sredstva tudi drugje, izven kmetijskega obrata, tem laže je plemstvo povečevalo zahteve znotraj zemljiškega gospostva. Razumljivo potemtakem, da fevdalci pr i iskanju poti iz krize zem­ ljiškega gospostva niso mogli mimo kmečke trgovine. Pri izvajanju svo­ jega povečanega pritiska so jo morali v veliki meri upoštevati. To še toliko bolj, ker so od zadnjih desetletij 15. stoletja dalje tudi sami po­ stajali vedno važnejši dejavnik znotraj podeželske trgovine. [V blagovno- denarne odnose niso stopali samo kot prodajalci presežkov zemljiških gospostev in kupci svojih potreb, temveč so posegali tudi v rudarstvo in fužinarstvo, šli so v denarne transakcije in posle, stopali v razne 2 3 Fr. Rački Gradja za poviest hrvatsko-slovenačke. seljačke bune g. 1573, Starine 2 (1875), str. 185 si., 252, 255, 263, 274, 288, 298 idr. R. Bičanić, Začeci, o. c., str. 12 si. J. Adamček, Seljačka buna, o. c., str. 121 si. M F . Gestrin, Gospodarske osnove, o. c , str. 35 si. 213 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 197: špekulacije in si pridobivali dohodke tudi kot civilni in vojaški funkcio­ narji v deželnoknežjih, državnih, in deželnih službah in upravi.] Iz krize zemljiškega gospostva, ki je na Slovenskem nastopila prej kakor na Hrvatskem, so se fevdalci reševali v več smereh.25 Na eni strani so se vračali na starejše za kmete vsekakor najmanj ugodne z nekdanjim pridvornim gospodarstvom vezane oblike fevdalnega izkoriščanja v zvezi z večanjem dominikalne zemlje, povečevanjem tlake na njej in podobno. Toda to nikakor ni bila prevladujoča smer, ki so jo uporabljali fevdalci pri iskanju poti iz krize. Treba je ugotoviti in poudariti, da ne na Slo­ venskem in niti na hrvatskem ozemlju, ki ga je zajel upor, razen v so­ razmerno majhnem številu gospostev, ni prišlo v velikih obsegih do po­ večevanja dominikalne zemlje, ki bi jo poslej fevdalci obdelovali v lastni režiji z delovno silo podložnih kmetov v obliki tlake.2 6 Na drugi strani so fevdalci spreminjali denarno rento v naturalno, poviševali stare da­ jatve ali uvajali celo nove. Vendar tudi v tej smeri niso vsesplošno uspe­ vali in so obstajale velike razlike po zemljiških gospostvih. Mnogo po­ membnejšo, moremo reči poglavitno smer reševanja iz krize, je fevdalcem kazala dosežena stopnja blagovno-denarnih odnosov nasploh in v zem­ ljiških gospostvih posebej. Važno vlogo je pri tem imela, kakor že re­ čeno, tudi kmečka trgovina. Fevdalci so od svojih podložnikov zahtevali in izvajali pravico pred- kupa njihovih kmetijskih presežkov. Nalagali so jim, da so zanje oprav­ ljali razne trgovske posle. Silili so jih, da so zanje in za potrebe zemlji­ škega gospostva tovorili blago na razne, tudi zelo oddaljene trge ter ga prodajali po vnaprej določenih cenah ali pa so morali razlike sami po­ ravnati. Zahtevali'so, da so podložniki od njih kupovali razno pokvar­ jeno ali slabše blago, npr. vino, po običajnih, dnevnih cenah ter izvajali nad njimi še druge oblike prisile. Z eno besedo: podložnike so vključe­ vali v trgovske posle zemljiškega gospostva in jim v zvezi s tem nala­ gali celo vrsto novih -bremen in obveznosti. Fevdalci so skušali že od začetka krize zemljiškega gospostva tudi z raznimi drugimi ukrepi v -čim večji meri uveljaviti monopol nad presežki kmetove proizvodnje . in sami neposredno ali posredno nastopati z njimi na trgu.27 Temu je služilo tudi delno vračanje na naturalne dajatve, kolikor so jih fevdalci mogli uveljaviti. Na Hrvatskem so fevdalci skušali povečati naturalno rento zlasti z desetino, ki so jo po sredi 16. stoletja tudi nasilno pre­ vzemali v zakup in njen dotedanji denarni iznos spreminjali v naturalno dajatev, ki se je po vrednosti večkratno povečala.28 Isti namen je v glav­ nem imelo tudi povečevanje tlake. Ta je v obravnavanem obdobju bolj služila- za pridobivanje denarnih dohodkov v obliki odškodnine, torej za povečevanje denarne rente, ali pa za obvezno - tovor jen je fevdalče- * Prim. B Grafenauer, J. V. Bromlej, J . Adamček, S. Vilfan, Lokalna zgodovina iz ne­ st r H s 4 e r s p e k h v e ' R a z P r a T e 2 (Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega), Ljubljana 1971, » P r i m . S. Vilfan, o. c. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v Ljubljani in okolici, Raz­ prave 2, Ljubljana 1971, str. 73. ^ „ " ^ r i m A B - Grafenauer, Kmečki upori, o. c. J. Adamček, Seljačka buna, o. c , str. 50 si. c. Gestnn, Gospodarske osnove, o. c. in Kmečka trgovina,, o. c. ! S J. Adamček, Seljačka buna, o. c , str.. 53 si. 55. 214 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 vega blaga na trg, kakor pa za povečevanje delovne sile na zemlji go­ spoda. Cilj vseh teh naporov fevdalcev, ki so si povečevali dohodke tudi še na druge načine, je bil jasen: poseči na trg s čim večjim delom pre­ sežkov kmečke proizvodnje na svojih zemljiških gospostvih in se s tem izvleči iz krize zemljiškega gospostva. Fevdalci so na razne načine izkoriščali v svojo korist celo nepo­ sredno kmetovo vključevanje v trgovino. Pobiranje novih, nenavadnih mitnin' na fevdalnih posestvih je bila precej pogosta oblika. Takò je tudi kmečka trgovina v času krize postajala vir fevdalnega izkoriščanja in vir fevdalne rente. , Monopolne težnje fevdalcev po presežkih podložnikove proizvodnje so vsekakor ožile možnosti kmečke trgovine. Toda kmet s spremembami na zemljiškem gospostvu v času krize ni bil, zlasti ne na Slovenskem, a niti na Hrvatskem, potisnjen iz blagovno-denarnih odnosov. Vanje je bil vključen že v toliki meri, da jih iz njih ni bilo več mogoče izločiti. Vendar so bile v tem razvoju razlike med slovenskimi in hrvatskimi deželami. Na Slovenskem je bil kmet zaradi kmečke trgovine in domače obrti od začetka 15. stoletja v vedno večjem boju z mesti in. meščani. S povečanim poseganjem kmetov in fevdalcev v trgovino v času krize zemljiškega gospostva in s poseganjem kmetov tudi v trgovino z blagom poklicne, meščanske trgovine so se še močneje spremenila stara raz­ merja v družbeni delitvi dela in so se zaostrila nasprotja na relaciji mesto — vas. Mesta so hotela omejiti podeželsko, zlasti kmečko trgovino, jo trdneje določiti in predvsem omejiti na mestne trge. Fevdalci so ta boj občutili z dveh strani: prizadete so bile njihove neposredne koristi, prizadeti pa so bili tudi zato, ker so meščanske težnje, kadar so uspe­ vale, občutili podložniki. (Zavedali so se tudi, da podložnik povečanih fevdalnih in državnih bremen ne bi zmogel samo iz dohodkov svojih kmetij.) Zato so v vsem obravnavanem obdobju v tem boju stali na strani podložnikov proti mestom in proti deželnemu knezu, ki je meščane podpiral. Pri tem so poudarjali, da se podložniki ne bi mogli preživeti na kmetijah, niti ne bi mogli od njih dobiti dajatev in izterjati davkov brez trgovanja. Od tod je v obravnavanem času zrasla dvojna vloga plemstva v odnosu do* kmeta. Na eni strani je na zemljiškem gospostvu skušalo monopolizirati presežke kmetove proizvodnje — kar se mu je le deloma posrečilo — in je povečevalo fevdalno izkoriščanje in pritisk. Na drugi strani pa so fevdalci uspešno podpirali kmeta v boju za trgo­ vino proti interesom mest in meščanstva. Saj je tudi kmečka trgovina postajala eden izmed virov fevdalne rente. Vsi poskusi mest in ukrepi deželnega kneza — a tudi fevdalna prisila — niso zavrli kmečke trgo­ vine.29 Ta je ob koncu obdobja oziroma od začetka 17. stoletja ne samo v praksi, marveč tudi pravno prebijala okvire mestnega gospodarstva in fevdalne družbene delitve dela.30 " Г. Gestrin, Gospodarske osnove, o. c , str. 36 si. 3 0 Prim. J. Zontar, Nastanek, o. c. V. Valencič, Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju. Razprave 2, Ljubljana 1971, str. 102 si. 215 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . - V hrvatskih deželah v istem obdobju nasprotje med mestom in vasjo ni bilo tako izrazito. Mesta, morda z izjemo Zagreba, so tedaj doživljala hude čase in težke ovire v svojem razvoju.31 Zato pa so se toliko ostreje javljala nasprotja plemič—kmet. Ta so se na Hrvatskem pred uporom leta 1573 v takratni situaciji v veliki meri vezala na Vojno krajino. Hrvatsko plemstvo, ki je imelo v svojih rokah vedno več trgovine, tudi izvozne trgovine s kmetijskimi pridelki, je dobilo pomembno tržišče za prodajo teh pridelkov v vojski za obrambo proti Turkom oziroma v Vojni krajini. Ta trgovina je prinašala veliko dohodkov in fevdalci so z vsemi sredstvi prisile branili proti podložnikom svoj privilegirani položaj v tej trgovini. Odpor proti temu je naraščal tako pri kmetih kakor pri vojski in oskrbovalcih vojske z živežem. Ti so sé že leta 1560 pritoževali, da so hrvatski velikaši monopolizirali presežke kmetovih pridelkov s prisilnim odkupom in nato z mnogo višjimi cenami oteževali oskrbo vojske z živili.32 V nastalem nasprotju, ki je bil v veliki meri povezan tudi s problemom kmečke trgovine, se je vladar v interesu Vojne krajine postavil v zaščito le-te in kmečke trgovine in zahteval svobodno prodajo kmečkih pridelkov na Hrvatskem. Plemstvo se je tej zahtevi uprlo in hrvatsko-slavonski sabor je celo ponovno potrdil fevdalno pravico do predkupa kmečkih pridelkov (1562).33 Šele leta 1567 se je zadeva uredila s kompromisom in kmet v bližini Vojne krajine (kar pa je nedoločljivo) je v njej dobil pravico svobodne prodaje svojih pridelkov.34 S tem so bile monopolne težnje hrvatskega plemstva glede kmečke trgovine prebite. Kmet je torej še vedno posegal v trgovino, tudi v trgovino na večje razdalje in verjetno celo v trgovino z blagom po­ klicne, meščanske trgovine. Zato je morda razumljivo, zakaj je uporni kmet leta 1573 postavljal s kmečko trgovino povezane, zahteve tako v ospredje, zakaj zahtevajo odprte ceste za trgovino proti morju (torej za trgovino na večje razdalje!) in svobodo trgovine. Morda se je tudi iz tega odnosa sil jasneje izoblikovala pri kmetu ideja o cesarskem na- mestništvu v Zagrebu. Tudi zgoraj orisani proces komercializacije zemljiškega gospostva je na drugi .strani sam po sebi potiskal kmeta v kupčevanje in drugo ne­ kmetijsko dejavnost. Saj je bilo od prisilnega tovorjenja in kupčevanja za fevdalca do samostojnega nastopanja v trgovini samo en korak ali pa so kmetje obojne posle, za fevdalca in zase, združevali. Poleg tega je podložnik v vsem tem obdobju, tako pred pa tudi po uporih leta 1515 in 1573, ne glede na vse premike v obliki fevdalne rente še vedno velik del fevdalnih obveznosti, zlasti pa še obveznosti do države, ödrajtoval v denarju^ Če je hotel podložnik izpolniti svoje fevdalne in druge denarne obveznosti, ki so vsaj na Slovenskem celo naraščale,^se je moral še naprej vključevati v trgovino in drugo nekmetijsko dejavnost. Kmečka trgovina, ki je, kakor rečeno, nagrmadila okoli sebe vrsto nasprotij, ki je rušila do tedaj veljavno družbeno delitev dela, se je v 3 1 J. Adamček, Seljačka buna o. c , str. 50. 3 2 Prav tam, str . 51. 3 3 Prav tâm. Ilustrovana povijest Hrvata, Zagreb 1971, s tr . ,123. " Ilustrovana povijest, o. c , s tr . 130. 216 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 obdobju vel ik ih k m e č k i h u p o r o v n a Slovenskem in H r v a t s k e m javl ja la kot eden bistveno v a ž n i h vzrokov za k m e č k e u p o r e . C e je b i la n a m r e č iz k a k r š n i h k o l i vzrokov p r i z a d e t a k m e č k a t rgovina, se je podložnik znašel v p o s l a b š a n e m položaju. L a h k o b i celo rekli , ob p r i m e r i h vse­ slovenskega k m e č k e g a u p o r a /leta 1515 in hrvatsko-slovenskega u p o r a leta 1573, d a so u p o r i v o b r a v n a v a n e m obdobju i zbruhni l i v e d n o t e d a j , ko so d o h o d k i od trgovine in d r u g i h nekmet i j sk ih dejavnost i u p a d l i in so podložnik i z a r a d i tega težje p r e n a š a l i fevdalna b r e m e n a in pr i t i sk . V s a k o k r a t n e okoliščine, k i so pr ived le do tega, so bile seveda v v sakem p r i m e r u različne.. P r o b l e m k m e č k e t rgovine se j e v u p o r i h tega časa vedno znova pojavl ja l kot vzrok za k m e č k o nejevoljo in odpor. O tem dovolj zgovorno govore zahteve, de jan ja in izjave u p o r n i h kmetov, k i so posta ja l i sestavni del u p o r n i š k e g a p r o g r a m a . "V u p o r u leta 1573, y k a t e r e m je p r o g r a m u p o r n i h k m e t o v dosegel kulminaci jo ide jne zrelosti, je bi l poleg boja za osvoboditev izpod zemlj iškega gospoda in poleg boja za posebno cesarsko names tn i š tvo kot cil j u p o r a postav l jena t u d i svo­ b o d a k m e č k e g a trgovanja. L a h k o tore j t r d i m o , d a je v skra jn ih posle­ d icah in v povezav i z d r u g i m i vzroki t u d i k m e č k a t rgovina sproža la k m e č k e u p o r e , in sicer t e m bolj č im bolj gremo h koncu 16. stoletja. Z u s a m m e n f a s s u n g H A N D E L U N D B A U E R N A U F S T Ä N D E I N S L O W E N I E N U N D . K R O A T I E N I M 16. J A H R H U N D E R T Die wirtschaftlichen Beziehungen zwischen Slowenien und Kroatien waren zur Zeit der Bauernaufstände sehr eng geknüpft, beide Länder waren ander­ seits aber auch in den Handelsaustausch und die frühkapitahstische Entwick­ lung eines weiteren Bereiches einbezogen. In diesem Zusammenhang festigten und vertieften sich die Ware-Geld-Beziehungen ' auch innerhalb der Grund­ herrschaft. Zugleich vertieften sich auch die Gegensätze zwischen Stadt und Land; der Baeuerhandel wirkte sich zerstörerisch auf die damals herrschende Verhältnisse in der feudalen Arbeitsteilung aus, er vertiefte noch die Klassen^ gegensätze innerhalb der Grundherrschaft und hat deren Höhenpukt m dieser Zeit — die Bauernaufstände — entscheidend beeinflusst. ;. , Der Bauernhandel griff in dieser Zeit auf alle slowenischen und kroatischen Länder über und wurde — wenn auch mit unterscheidlicher Intensität — das ganze Jahr hindurch praktiziert. Aus Daten ist ersichtlich, dass einzelne Bauern ganze Wiehherden und von 500 bis 1000 Lasten verschidener Waren verkauft haben. Ausser dem Verkauf ihrer selbsterzeugten Waren auf Märkten m atadten griffen die Leibeigenen auch in den Ferhhandel ein, vor allem in den auis Meer und zurück bis in die ungarischen und deutschösterreichischen Lander aus­ gerichteten. Besonders in Slowenien handelten die Bauern sogar mit Waren, die vorher dem Bürgerhandel vorgehalten gewesen waren. Diese Tätigkeit wurde den Bauern zum Teil auch durch die verhältnismässig geringe Grosse der Bauernhöfe aufgezwungen, in der Krisenzeit der Grundherrschaft in der be­ handelten Zeit aber auch durch den zunehmenden Druck der Feudalherren. Nach einem~ Ausweg aus dieser Krise, zu der es in Slowenien übrigens früher kam als in Kroatien, suchend,' konnten die Feudalherren die bereits geltenden Ware-Geld-Beziehungen nicht ausser acht lassen, ebensowemg^wie den Bauernhandel. Ausser allen anderen Druckmitteln bedienten sie sich in dieser Zeit aller Druckmittel, die ihnen die erreichten Ware-Geld-Beziehungen innerhalb der Grundherrschaft boten. Sie machten ihr ausschliessliches Anrecht 14 Zgodovinski časopis 217 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 a'uf alle Ueberschüsse der Produktion der Bauern geltend, sie bezogen den Leibeigenen in. die Geschäfte der Herrschaft ein und luden ihm in diesem Zusammenhang neue Lasten und Pflichten auf. Zu eigenem Nutzen kehrten sie die Bedeutung der Verkehrs- und Handelsgebühren, die auch wegen der Geld- pplitik des Landesfürsten erhöht wurden. Es war das Ziel aller dieser Bemü­ hungen der Grundherren die Ueberschüsche der Produktion der Bauern unter Kontrolle zu bringen, damit auf dem Markt einzugreifen und auf diese Weise die Krise zu bewältigen. Der Bauernhandel sollte zur Quelle der Feudalrente werden. Doch wurden die Bauern durch die Veränderungen in der Grundherrschaft nicht aus den herrschenden Geld-Waren-Beziehungen gedrängt, doch verlief diese Entwicklung in slowenischen und kroatischen Ländern verschieden.. In ersteren ging der Bauernhandel auch rechtlich über den Rahmen der Stadtwirt­ schaft und der feudalen Arbeitsteilung hinaus. Einen grossen Teil ihrer Abgaben leisteten die Bauern imer noch in Geldform, Geld konnten sie sich jedoch nur dem Handel verschaffen. Auf jeden Fall meint der Verfasser, dass der auf den Bauernhandel aus­ geübte Druck mit ein wesentlicher Grund für das Aufkommen der Bauernauf­ stände gewesen ist. In den Aufständen dieser Zeit, vor allem in slowenisch-kroati­ schen im Jahre 1573, wurden als Gründe für die Empörung immer wieder auch die Probleme des Bauernhandels angegeben. Es steht fest, dass die Lage des Untertans sich immer dann verschlechtert hat, wen aus irgendeinem Grund seine Handelstätigkeit beeinträchtigt wurde. Das war zweifellos in slowenischen Austand von 1515 und in slovenisch-kroatischen von 1573 der Fall. Die Äusse­ rungen, Taten und Forderungen der aufständischen Bauern sind in dieser Hin­ sicht sehr Aufschlussreich. Der Verfasser vertritt somit die Meinung, dass in den äussersten Konsequenzen und zusammen mit anderen Gründen auch der Bauernhandel die Bauernaufstände mit verursacht hat und das in um so grösserem Ausmass um so mehr das Jahrhundert zu Ende ging. 218 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 N a d a K l a i c NEKI NOVI POGLEDI NA UZROKE HRVATSKO-SLOVENSKE SELJAČKE BUNE 1572-1573 GOD. I. Najnovija historiografija Gotovo sto godina historiografija jè bila upućena na svojevrsnu izvornu grad ju o hrvatsko-slovenskoj seljačkoj buni 1573. koja je dosta jednostrano osvjetljavala taj veliki zajednički pokret hrvatskih i sloven­ skih seljaka. Naime, historičani nisu raspolagali ni jednim izvornim tekstom samih pobunjenika, a o namjerama se saznavalo tek iz istražnih spisa — i to u njemačkom prijevodu! Treba dodati i to da su izjave uhvaćenih pobunjenika često davane nakon što su ih stavili na muke, pa je i ta činjenica nalagala oprez pri tumačenju istražnih akata. Osim toga, sve do nedavno poznati su spisi i podaci o pobunjenicima bili pre­ težno vezani uz Gregorićevu grupu što je možda i nehotice dovodilo autore do uopćavanja, a na taj način i do nepotrebnog sužavanja pro­ blematike. Zbog spomenutog karaktera izvora pažnja se istraživača usredotočuje na onih nekoliko dana općeg otpora i samo u tom uskom krugu problema tražilo se i nalazilo odgovore na ponekad doista spo­ redna pitanja. Zato je vrlo karakteristično da se još i danas vodi žuč] jiva prepirka o tome da li je »Khayserliche Stell« carska oblast, carsko namjesništvo, carsko-seljačka uprava ili, štoviše, seljačka država! Go­ tovo sva tumačenja tog poznatog mjesta u Svračevoj izjavi odaju, da-, kako, shvaćanja samih autora i njihov različit pristup tom problemu, a manje su, ili uopće nisu izraz nastojanja da se na »viziju budućnosti« gleda očima jednog seljačkog kapetana ili točnije jednog vojnika na privatnom vlastelinstvu XVI. st. Širinu pogleda na zbivanja u Slavoniji za Gupčeve bune ograničava sve do nedavno nepotpuno ili slabo poznavanje gospodarskih prilika na bunom zahvaćenim posjedima. Zato se i ïnoglo dogoditi da je J. V. Bromlej koji je nakon R. Bićanića posebno naglašavao ekonomsku uvje­ tovanost bune, upravo u najvažnijem zaključku, kako ćemo još vidjeti, pogriješio! Medjutim, jedan od nedostataka i to vrlo ozbiljnih, dosadaš­ nje historiografije je nepotrebno i nedopušteno mimoilaženje političkog života u Slavoniji i Hrvatskoj u XVI. st. Jer kako se najzad može shva­ titi što su Gregorio i njegovi kapetani htjeli promijeniti u političkom životu u zemlji, ako se npr. ne zna da su »reliquiae reliquiarum« tada veliki vojnički tabor u kojem Zagreb odnosno zagrebački Gradec ima .u« 219 * ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 posebno mjesto?1 Nitko se, zatim, ne pita kakvu stvarnu ulogu ima »cesarova svetlost« u XVI. st. uopće i u doba bune posebno i da li je moguće da se vojnik'na vlastelinstvu obraća na njega kao na čovjeka koji mu stvarno može pomoći! Vrlo je karakteristično da se u sada već opsežnoj literaturi niti ne pokušava osvijetliti glavne ličnosti koje po­ kreću bunu, bilo da su podložnici ili velikaši i ne nastoji se osvijetliti njihov odnos, prema »domovini« ili vladaru. Najzad, ne može biti sve­ jedno kakvi su odnosi med ju plemstvom i velikašima, u kakvom su po­ ložaju banovi prema vladaru i, posebno, prema ugarskoj komori odnosno krajiškim zapovjednicima itd. Dosad na žalost nije ispitivano kako se u XVI. st. povećavaju javni tereti i koliko hrvatske zemlje sudjeluju u obrani zemlje od Turaka. Ta nitko niti ne pokušava da izjave pobunje­ nika o povećavanju rente provjeri saborskim zaključcima. Zar za ocjenu zbivanja na vlastelinstvima zahvaćenim bunom doista nije važno kako su velikaši upotrebljavali, uz dopuštenje sabora, svoje podložnike za utvrdjivanje svojih kaštela i kako su se upravo u doba bune natjecali tko će više žitarica dovesti, dakako, po visokoj cijeni, na gradske trgove? Neobično važna, štoviše, presudna je činjenica da se susjedsko-stubičko vlastelinstvo nakon dolaska Taha militarizira jer je Tah prije svega vojnik! Ukratko, na čitav niz pitanja odlučnih za ocjenu odnosa vlastele prema podložnicima u Slavoniji i Hrvatskoj u XVI. st. pružit će odgovor vrlo bogati saborski spisi bez kojih je nemoguće shvatiti javni život u doba spomenute bune. U njima ćemo takodjer naći podatke o vlastelin­ skoj i podložničkoj trgovini i o gospodarskom životu uopće. Bit će po­ trebno da ih dopunimo požunskim saborskim materijalom koji je u tom pogledu takodjer vrlo dragocjen. . U gospodarsku strukturu vlastelinstva zahvaćenih' bunom nije se dosad zbog pomanjkanja štampanog izvornog materijala ulazilo. Popis dike (ratnog poreza) što ga, još 1907. izdaje V. Klaić i Lopašićevi Hrvat­ ski urbari 2 iz XVI. st.'bili su suviše oskudna podloga za neke opsežnije analize. Zato se tek u najnovije vrijeme, zahvaljujući radu čitave ekipe znanstvenika pod vodstvom Josipa Adamčeka moglo sa sigurnošću otkri­ vati gospodarsku uvjetovanost bune na susjedsko-stubičkom posjedu. Upravo u vezi s tim novim izvornim materijalom valja se vratiti na ovu dosad nedovoljno obradjenu seljačku bunu u Slavoniji. Prvi je korak u tom pogledu načinio još 1952 R. Bićanić, kad je raspravljao o "»Počecima kapitalističkih odnosa u hrvatskoj ekonomici i politici«:.3 Bićanić naročito upozorava na novi smjer trgovine u XVI. st. koji u krajnjoj _ liniji dovodi do toga da se »Hrvatska priklonila na slovenske zemlje ne samo vojnički i politički, nego i ekonomski«.4 Trgo- 1 U XVI. st., u doba bune smatra se Gradec, tada slobodna kraljevska varoš, jednom od najboljih utvrda Slavonske K r a j i n e - Kad 1577. nadvojvoda Karlo pokazuje stanje na Kra­ jinama, onda u izvještaju ističe da su na spomenutoj Krajini >die fünemsten häubtfleckh'en«: Ivanić, Križevci, Koprivnica, Varaždin i Zagreb (Agram). Kasnije se u tekstu izvještaja na­ glašava da je metropola Slavonske Krajine Varaždin, ali »noch ist ain haubt graniz stat im Windischland Agram gennant«, koju treba dobro opskrbiti oružjem je r njoj pripada još »siben heuser<' (vidi R. Lopašić, Spomenici hrvatske kraj ine I, MSHSM XV, 1884, str. 42,'43). ! V. Klalć, Popis ratne daće u Slavoniji godine 1543, Vj. zem. arkiva IX, 1907, str. 74—94; R. Lopašić, Hrvatski nrbar i I, MHJSM V, 1894. ч . J Mala hist, knjižnica 6, Zagreb 1952. 4 N. d j . , str . 6. , 220 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . vina s Istokom i Zapadom se tako snažno razvija da dolazi do naglog porasta cijena što primorava sabor da nekoliko puta tijekom stoljeća limitira cijene. Bićanić prvi povezuje razvitak trgovine s uzrocima bune utvrdivši da »sve veći razvoj trgovine nameće kmetu nova podavanja«.5 Bićanić nadalje vrlo logično zaključuje da novi ratni porez stimulira kmetsku trgovinu i dakako u vezi s tim i proizvodnju za tržište. Zato trgovina više ne može imati »obrtnički opseg« te se u njoj »javljaju oblici koji prelaze cehovski značaj i poprimaju kapitalističko-spekula- tivne oblike«.6 To još nije, kako Bićanić dalje naglašava, »niz povezanih kapitalističkih odnosa unutar okvira feudalizma«,.nego »elementi koji ' se javljaju ovdje i" ondje«.7 Buna 1573. nije prema potpuno opravdanom Bićanićevu mišljenju, »samo revolt kmetova protiv eksploatacije, nego i pobuna protiv feudalnog sistema kao cjeline,xu kojoj se već nazri jeva ju i neki gradjahsko-kapitalistički elementi«. To se očituje u »1. samom sastavu vodstva bune, 2. u nekim značajnim akcijama pobunjenika, i 3. u njihovu programu i namjerama«.8 Bićanić se s pravom bori protiv mišljenja da su pobunjeni kmetovi »neizdifencirano i bespravno roblje« i upozorava na velike socijalne i materijalne razlike medju pobunjeni­ cima. Upravo vodje bune su i najbogatiji seljaci, pa taj zaključak na­ meće novi, naime, da upravo vodje imaju »širi interes od kmetskoga, interes u trgovini i obrtu, dakle već gradjanski interes i značaj«.9 I voj­ ničke akcije pobunjenika »pokazuju da je krug njihova interesa pre­ lazio neposrednu borbu kmetova protiv feudalne eksploatacije oličene u - mjesnom gospodinu«. U novim uvjetima trgovanja u XVI. st. novi putovi povezuju slovenskog i hrvatskog seljaka i postaju »materijalna baza njihova saveza«.10 Zato i zajednički zahtijevaju da se trgovina oslobodi »feudalnih prepreka i zapreka«, novost koja se ostvaruje tek u XVIII. st. Bićanić ima pravo kad zastupa mišljenje da se seljaci bore i za to da sami opskrbljuju vojnike i Krajinu, premda to njegovo mišljenje nije bilo prihvaćeno. Seljak sasvim jasno želi ukloniti plemića i velikaša koji kao prekupac prodaje krajišniku njegovu robu. Najzad, seljaci žele ukloniti gospodu. Stoga Bićanić ističe da pobunjenički zahtjevi »noser progresivan gradjansko-kapitalistički značaj usred feudalizma 16. sto­ ljeća«.11 Kad je J. V. Bromlej12 nekoliko godina nakon Bićanićeva rada pisao svoju monografiju o seljačkoj buni 1573., nije na žalost, shvatio i pri­ hvatio njegove rezultate, premda su oni vrlo dobro pogadjali bit pro­ blema. Bromleju se, naime, činilo da se o kapitalističkim odnosima smije govoriti tek tada kad se pojavljuje najamni rad te je primoran seljačku trgovinu protumačiti utjecajem robnoriovčane privrede na selo,13 što se dakako ne može prihvatiti. Budući da sam se na drugom mjestu 5 N. d j . , s tr . 7. • , • . • N / dj . , str. 8. 7 N. dj., str. 10. 8 N. d j . , str. 11. 9 N. dj., str. 14. . 1 0 N. d j . , str. 16. 11 N. d j . , str. 21. 12 Krest ' janskoe vosstanie 1573 goda v Horvatu, Izd. ANSSSR, Moskva 1959. » N. dj., str. 18 " . - ' • 221 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 osvrnula na Bromlejev spomenuti rad u cijelosti,14 ne bih se ovdje na njemu zadržavala već bih samo upozorila na neke .momente s obzirom na novu gradju. Naime, nova izvorna gradja nedvoumno pokazuje da Brom- lejeva tvrdnja o povećanju zemljišne rente u drugoj polovici XV. i u XVI. st. ni kao teoretska pretpostavka nije opravdana. Njegova osnovna tvrd­ nja da'je u XVI. st. naglo povećavana tlaka bila jedan od glavnih uzroka bune danas se može potpuno zabaciti. Na Tahovu se posjedu ne stvara alodi j , a samo bi njegovo stvaranje ili povećavanje uvjetovalo povećanje radnih obveza podložnika. Novi izvori vrlo rječito pokazuju na kojem se polju vodi najoštrija borba izmedju vlastelina i kmeta na susjedsko- stubičkom vlastelinstvu, dakle više nije potrebno nagadjati! Utoliko više što Bromlej uopće nije ulazio u problem trgovačkog suparništva izmedju podložnika i vlastelina, iako je zbog postojanja novčane rente i njezina povećavanja u XVI. st. morao u tom sukobu vidjeti jedan od glavnih uzroka bune na ekonomskom polju. Stoga se Bromlejev prikaz bune 1573. unatoč širine kojom u uvodnom dijelu prikazuje agrarne odnose, ne razlikuje mnogo od njegovih predšasnika. Ako Bromlej tvrdi da je Tah vlastelin koji je zahtijevao »»bezbrojnu količinu tlake i mnoga izvanredna novčana i naturalna podavanja«,15 a takve tvrdnje jie oprav­ dava gospodarskim razvitkom na vlastelinstvu, onda izmedju njega i »buržoaskih« historičara nema nikakve razlike, jer u tom slučaju Tahov postupak nužno svodi na njegove moralne kvalitete! Uostalom, pri takvim tvrdnjama Bromlej upada u istu pogrešku kao i' njegovi pred- šasnici jer bez kritike preuzima izjave zarobljenih pobunjenika. Očeki­ vali bismo da će Bromlej nadoknaditi taj nedostatak historiografije govoreći o preduvjetima bune,1 8 ali on se i u tom poglavlju zadovoljava općenitim prikazom (radjenim prema literaturi) položaja slovenskog se­ ljaka, dok za Slavoniju nabraja sve javne i vlastelinske terete (ponovo prema literaturi) bez upozoravan ja na njihove promjene, kako bi u čita­ laca stvorio dojam da je neposredno pred bunu feudalni teret nevjero­ jatno povećan! S tim u vezi neprestano traži na slavonskom vlastelinstvu XVI. st. buntovničko raspoloženje koje kao teoretsku pretpostavku veže samo uz XVI. st. zato što mu nije poznato da se takva raspoloženja javljaju u Slavoniji od uvod jenja novčane rente! Prelazeći zatim na prikaz stanja na susjedsko-stubičkom vlastelinstvu Bromlej doduše tvrdi da je Tah bio jedan od uzroka bune 1573.,17 jer da je buna odgovor na pogoršani položaj kmetova, za koji, medjutim, ne donosi ni jedan jedini dokaz! On uopće ne vodi računa o ulozi Heningovaca i Gregorijanaca u spomenutom pokretu, premda je u literaturi odavno upozoravano i na tu činjenicu. Prema tome, ni Bromlej ne daje odgovor na pitanje koji su uzroci pobune 1972/73. i to prije svega zato što zbivanja promatra suviše jednostrano tražeći samo ekonomsku uvjetovanost pokreta; a ne­ dostatak izvora nadomještava poput predšasnika vulgarizacijama. 1 1 Jug. ist. časopis 1963/2, str. 68—82. 15 N. dj., str. 201. » N. dj., str. 183—196. 17 N. dj., str. 198. 222 - ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Kad je B. Grafenauer u opsežnoj monografiji o »Kmečkim uporima na Slovenskem«18 ponovo u V. poglavlju obrad jivao • »Hrvatsko-slovenski kmečki upor Jeta 1572/73«19 zamjerio je, ocjenjujući historiografiju, Bromleju upravo to što je uzroke tražio u promjeni novčane rente. Ou vidi i druge uzroke pogoršanju kmetskih tereta. Naime, zbog povećanja poreza i poteškoća kod trgovanja dolazi do smanjenja kmetskih doho­ daka. Grafenauer prati razvitak u slovenskim zemljama i konstatira da »je uporniško razpoloženje naraščalo že vse od srede 16. stoletja« i to zbog povećane tlake -i »zaradi hitro naraščajočih potreb deželnega kneza«.20 Uredjenjem poreznog sistema sredinom stoljeća povećavaju se nevjerojatno porezi, a vlastela uvode prisilno zakupno pravo i poveća­ vaju svoja podavanja.2 1 Tumačeći razvitak poreza u Slavoniji Grafe­ nauer smatra da se »davčna obremenitev na Hrvatskem v obdobju pred uporom (razen v letih 1566/67 in 1569) ni vzpela nad običajno mero in tudi nasploh od uveljavljenja habsburške oblasti ni posebno zrasla«,22 tvrdnja koja se ne bi mogla prihvatiti u cijelosti. U skladu s tim smatra takodjer da kmetski -tereti nisu u XVI. st. tako rasli da bi bili »posebno učinkovit vzrok za izbruh upora«. I p a k . n e isključuje mogućnost da su neka vlastela, kao na primjer Tah, ubirala na svojim vlastelinstvima u Slavoniji poreze koje sabor nije odobrio,23 ali na žalost ne daje i dokaze za tu svoju tvrdnju. Medjutim, s pravom daje mnogo veće značenje süparnistyu u trgovini i da to opravda on prvi razradjuje Bićanićevu tvrdjnu o tome.24 Ide nešto dalje od njega i pita se ne buni li se zagorski kmet upravo zato što mu sabor ne dopušta slobodnu trgovinu kao kmetu na Krajini,25 pitanje na koje se, po mom uvjerenju, ne može pozitivno odgovoriti. Tražeći dalje uzroke bune Grafenauer upozorava na »spre­ membe znotraj zemljiškega gospostva« koje su, kako misli, »za širjenje upora pomembnejše kakor v slovenskih deželah«.26 Budući da nije imao niti je mogao imati u rukama novi izvorni materijal koji pokazuje da se broj podložnika u doba bune na Tahovu posjedu povećava, traži dalji uzrok nezadovoljstva u smanjenju broja podložnika. Grafenauer ponavlja takodjer već prije utvrdjenu činjenicu o pokmećivanju plemić­ kih općina. Ima pravo kad tvrdi da je »družbena delitev kmečkega prebivalstva v skupine z različnimi pravicami praviloma ovirala upor«,27 a i tada kad smatra da je povećana tlaka utjecala na »dozorevanje pogojev za upor, čeprav še daleč ne kot edini in skoraj gotovo tudi ne kot najvažnejši vzrok«.28 Grafenauer dodaje da se tlaka na imanjima zahvaćenim bunom neposredno pred bunu povećavala, što nakon izdanja nove gradje ne bismo više mogli tvrditi. Na zajedničku borbu hrvatskog i slovenskog kmeta djeluje ne samo sličan položaj podložnika, nego i 18 Ljubljana 1962. 18 N. dj., str. 188—252. «• N. dj., str. 190. ! 1 N. dj., str. 191. ! г N. d j . , str. 192. » N. dj . , str. 193. " N. d j . , str. 193—196. » N. dj., str. 1%. » N. dj . , str. 196—197. » N. dj . , str. 198. и N. d j . , str. 200. 223 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 tijesna povezanost slovenskih i hrvatskih zemalja. Vezuju ih zajednički trgovački putovi, obrana protiv Turaka i velikaši koji imaju posjede u slovenskim zemljama i u Slavoniji. Grafenauer prelazi zatim na prikaz prilika na susjedsko-stubičkom vlastelinstvu uoči bune i uglavnom po­ navlja poznate činjenice, dok nekima nastoji dati i novo tumačenje. Na pitanje zašto buna nastaje upravo na tom slavonskom vlastelinstvu vraća se na misao da je osnovni uzrok ipak Tah! Jer tobože nakon srpnja 1569 »nihče več ni nadzoroval njegovega nasilnega postopanja s podložniki«.29 Svodeći dakle ipak uzroke bune na postupak jednoga čovjeka — i to postupak koji se, kako ćemo pokazati, uopće ne može dokazati — Grafenauer vidi »dozrijevanje uvjeta« za bunu »v dobršni meri neposredno pod vplivom Tahijevega strahovitega nasilja nad .pod­ ložniki«. Medjutim,da bi to dokazao služi se neprovjerenim svjedočan­ stvima kmetova iz 156?! Tvrdi takodjer da se »po letu 1569 položaj še poslabšal«, jer je Tah tobože »uvajal poleg starih še nove načine s ka­ terimi je izkoriščal podložnike«. No, ni za takav Tahov postupak nema dokaza u izvorima. Jer tö što je Tah zadržaval Gušetićevu plaću i što je oskrvnjivao seljačke djevojke ozbiljan historičar ne može uzeti kao pravi i opravdani uzrok »puntarije«! Pa da i jest »Tahijevo postopanje s podložniki bilo sicer res celo za tisti čas izredno slabo«, Tah nije jedini »graščak, ki je zahteval od svojih podložnikov več, kakor je določala ,stara pravda'«,3 0 dakle opet nedostaje siguran kriterij za lokaliziranje posebnih uzroka bune na susjedsko-stubičko vlastelinstvo. Vraćajući se poput drugih historičara neprestano na Taha kao na jedinog uzročnika bune 1575. Grafenauer vidi u njegovoj »upornosti proti odločbi kralja in komore« u drugoj polovici 1571. vjerojatan uzrok »prvoj pojavi stvarnog otpora protiv Tahovih zahtjeva. I premda otpor izbija 25. XII. 1571. proti Tahova pokušaja da ubere diku (ratni porez), ipak Grafenauer, ni autori prije njega, ne nastoje ispitati da li je takav Tahov postupak bio opravdan, nego ga a priori osudjuju kao čovjeka koji ubire poreze »navadno le za svoj račun«! 3 1 Dakako, da-podaci p njegovom sličnom postupku na Stattenbergu za nas nisu odlučni. I premda nakon svih konstatacija Grafenauer tvrdi da je »tako dozorelo na Tahijevih go­ spostvih prvo in poglavitno žarišče bodočega velikega hrvatsko-sloven- skega kmečkega upora«, njegove analize stanja nisu nas nimalo uvjerile u to da je • postupak Taha prema kmetovima najodlučniji činilac u pokretu koji izbija potkraj 1571. Grafenauer prelazi zatim na prikaz same bune i njezina programa.8 2 Od svojih se predšasnika razlikuje ponešto u prikazu vojničkih ciljeva pobunjenika. Naime, misli da su pobunjenici »hoteli spraviti pod svojo oblast hrvatsko in slovensko ozemlje do morja«,33 u što se po mom uvjerenju teško može vjerovati. Jasno jè naprotiv da pobunjenici žele proširiti pokret na teritorij iz- medju Save, Gorjanaca i Kupe kao i po čitavom Hrvatskom Zagorju, м N. d j„ str. 211. » N; d j . , str. 214. " N. dj., s tr . 216. , »2 N. d j . , s tr . 216—234. *» N. dj . , str. 227. 224 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ali o nekoj kmetskoj vlasti čak do morske obale ne može biti govora. Ne bismo se takodjer mogli složiti s Grafenauerom kad govori o uzro­ cima koji su, kako smatra, doveli do »velikog uspona« buntovničkog programa. Naime, program je tobože izraz »takratnega stvarnega živ­ ljenja ki je pritisnilo kmete z vso svojo nezaslišano težo«, jer smatram — a to ću nastojati i dà pokažem kasnije — da bune ne nastaju u doba »nevjerojatno teškog života«, nego naprotiv u doba kad jedan sloj pod- ložnika na vlastelinstvu živi dobro i želi da taj dobar život nastavi bez vlastelina! Širinu programa tumači Grafenauer kaò i prije njega Bićanić sastavom pobunjeničkog-vodstva, jer su medju vodjama »nekateri boga­ tejši kmetje in drugi vaščani, ki so živeli od podeželske obrti, vojaške službe in trgovanja«.34 Medjutim, primjeri koje za to navodi nisu baš sretno izabrani, jer za Matiju — Jambreka Gupca doista ne znamo da li je bio »bogatiji kmèt«, a Gregorio uopće nije kmetl Smatram uopće da za pobunjeničke vodje u krajnjoj liniji nije bilo bitno da su bogatiji od kmetova, jer materijalne razlike same po sebi jedva su odlučivale. Za Gregorića nije toliko bitno da je imao imanje vrijedno 200 dukata nego to da je bio kao vojnik slobodan čovjek! S druge strane, i Grafe- nauer, kao i ostali historičari, nastoje dokazati da su pobunjenici bili povezani s gradjanima, što je po mom uvjerenju potpuno pogrešna tvrdnja.3 5 No, Grafenauer ima pravo kad ističe da je Gregorićeva nada u p o m o ć žumberackih Uskoka »ena izmed poglavitnih napak njegovega vojaškega načrta«.8 6 Točno je takodjer da je unutrašnjoj zrelosti pokreta mnogo pridonio sam vladar koji je »s svojim posegom zavaroval upor­ nike proti plemiškim napadom«.3 7 No, nužno se moramo zapitati da li doista treba vjerovati izjavama pobunjenika kad govore o počecima otpora kaò što to čini Grafenauer. On, naime, pretpostavlja da Gregorio ide u napad zato da predusretne plemićku vojsku, što je, prema mom mišljenju, bio samo izgovor (vidi o tome kasnije). Grafenauer prati zatim i izlaže vrlo opsežno tok zbivanja, upozo­ ravajući na neke pogreške koje se već dugo provlače historiografijom. Čini se, medjutim, da i u ovom njegovu prikazu nedostaje ocjena ovog »posljednjeg čina« u toj velikoj buni, jer se historičaru jednostavno .nameće dužnost da Gregorićevu ličnost i njegovo djelovanje. osudi ili možda pohvali. Ta zar se može bez opaske mimoići činjenicu da je to­ liko ljudi izginulo pod Stubicom, a da Gregorio bježi najprije u Ugarsku, a zatim na Krajinu da ondje traži novo zaposlenje kao da se ništa nije dogodilo? Nò, ima još čitav niz pitanja koja su i nakon Graf enauer ove " N. d j . , s tr . 229, 229—230, potcrtala N. K. 5 5 Naime, svi primjeri koje Grafenauer navodi odnose se na slovenske varošane, koji su se, kako tvrdi, većinom odazivali pobunjeničkom pozivu. Smatram da bi o tom odnosu pobu­ njenici — građani trebalo raspravljati mnogo ozbiljnije, pogotovo ako bi se htjelo dokazati stvarnu povezanost vodja bune S' gradjanima. Jer to što su pobunjenici >prebivalcem B-režic •ponujali sklenitev ,bratstva*c f a »prebivalci Krškega so se z~uporniki zelo hitro pogodili za prevoz preko Save in so j im tudi sicer nudili pomoč« (n. d j . , s tr . 230), za m e n e . n i j e dokaz savezništva jednih i drugih, nego naprotiv 'dokaz da su se stanovnici Krškoga nastojali što pri je riješiti pobunjenika! Nikakva veza nije postojala niti j e mogla postojati izmedju tadašnjeg kmeta i vojnika na vlastelinstvu i slobodnih gradjana u Slavoniji, j e r ih dijeli vrlo duboki jaz uvjetovan posve drugačijim i pravnim i ekonomskim položajem. *• N. d j . , s tr . 231. ' . - - 1 7 N. d j . , str. 233. • • . 225 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 obrade bune ostala otvorena ili još uopće nisu postavljena i to zato. što su prikazi bune prečesto ostajali u granicama kronoloških zbivanja, a shvaćanja su i prilazi problematici suviše jednostrani. Unatoč svemu Gräfenauer je po svom dosadašnjom radu na toj »seljačkoj« problematici najpozvaniji da je i rješava i stoga se, nipošto slučajno, razvila rasprava izmed ju njega i J. Bromleja. Naime Gräfe­ nauer38 i Bromlej se sukobljavaju oko nekih manjih problema iz toka same bune ili programa pobunjenika, dok u pitanju uzroka njihova diskusija ne pridonosi ništa nova. Gräfenauer je dva puta podvrgao kritici Bromlejeve radove upozoravajući na to da se neka od njegovih tumačenja ne.mogu održati. Nedostaje im podloga u izvorima. U dru­ gom prikazu Gräfenauer se zadržava sàmo na »šestih pomembnejših pregrešk, ki vendarle še vedno bistveno kose sicer lepo obravnavo«, ali pokazuju da je Bromlej »včasih celo še bolj zabredel v pogreške«.39 Gräfenauer upućuje najozbiljniji prigovor Bromlejevu tumačenju po­ znatog mjesta u Svračevoj izjavi o »Khayserliche stell«, a s tim u vezi pokreće ponovo pitanje Gupčeva izbora za kralja. Preuveličavajući, po mom uvjerenju, ulogu cara, nastoji Gräfenauer dokazati da su kme­ tovi htjeli na osvojenom teritoriju ili točnije za osvojeni teritorij osno­ vati »posebno kmečko cesarsko namestništvo v Zagrebu«40 i zato mu se ne čini prihvatljivom tvrdnja iz Draškovićevih i Thurnovih pisama o Gupčevu izboru za kralja.4 1 Noviji izvori ipak pokazuju da Grafeiiauer 33 Vidi ZC IX, 1955, str. 177—188 i Jug. ist. časopis 1963/2, str. 82—87. 33 JIC 1963/2, str. 82. 4 0 N. dj ., str. 84. 4 1 Vijesti u spomenutim pismima, koje preuzimaju, kako Gräfenauer tvrdi (JIC 1963/2, str. 84), >še poznejši fevdalni zgodovinopisci . . . nimajo nikake pričevalne vrednosti«. On smatra također da su >bez vrednosti« i >trditve da je bil Gubac izvoljen za kmečkega kralja«, ' jer ih, kako. tvrdi, »ne potrjuje uoben drug vir«, a tim su pismima .te vijesti namjerne. Dra­ skovic tobože treba opravdanje\ za izvršenje smrtne kazne. Gräfenauer se poziva i na Grego- rićevu i Gušetićevu izjavu koje ne potvrdjuju gornje vijesti o izboru za kralja. Medjutim, AdamČek, po mom uvjerenju s pravom, prilazi tom pitanju s drugog stajališta koji mu omo­ gućuje nova gradja. Naime, u »predstavci plemića varaždinske županije caru Maksimilijanu II iz 1573. takodjer se spominje izabrani, seljački kral j Gubec« (Seljačka buna 1573-, Zagreb 1968, str. 116). Plemići pitaju M. Keglevića zašto nije napao »bezbožnog kral ja Gupca« i »zašto nije zgrabio za bradu i zarobio zločinačkog kral ja Gupca i njegove suradnike« (n. dj ., str. 116). Ove nove vijesti kojima je u diskusiji na simpoziju u Stubici (9. III. 1973) Gräfenauer takodjer pokušao oduzeti vrijednost, jednostavno se ne mogu mimoići. AdamČek zato s punim pravom ističe da »sitni plemići iz varaždinske županije (uglavnom iz okoline Zaboka) nisu imali nikakvih razloga da izmišljaju .bezbožnog kral ja Gupca'. Staviše, čitava je njihova predstavka napisana tako da se buni dade što manje značenja. Oni su inače morali biti dobro obaviješteni o zbivanjima u seljačkom taboru, jer se njihov distrikt nalazio odmah iza stu- bičkog posjeda. Teško je vjerovati da bi oni prihvatili eventualne izmišljotine Draškovića ili Thurna«. Kasnije pronalazi Adamček još jedno svjedočanstvo o Gupcu i zaključuje: »Druga predstavka varaždinskih plemića je peti dokument u kojem se Gubec naziva kraljem« (Novi dokumenti o ugušivanju seljačke bune 1573, Arhivski vjesnik X, 1967—1971, str. 73; dalje — Novi dokumenti). Stoga se slažem s Adamčekom da spomenutih pet dokumenata čini dovoljno čvrstu podlogu za tvrdnju da je Jambrek Gubec iz Hižakovca doista izabran kraljem. S tim u vezi mislim da treba prihvatiti prijedlog koji daje Adamček s obzirom na način na koji pobunjenici dolaze do imena Matija koje daju Jambreku Gupcu pri krunidbi. On, naime, sasvim ispravno konstantira da se »u cjelokupnoj izvornoj gradji o buni 1573. (koju je objavio Rački) »seljački vodja Gubec spominje na petnaestak mjesta, ali nigdje pod imenom Matija«. Prema tim podacima doista »ostaje bezimen glavni ustanički vodja Gubec (Gubec zvani Beg«) vidi Prilozi povijesti seljačke bune 1573, Radovi F F , Odsjek za povijest, Sv. 6, 1968, str. 90 (dalje = Prilozi). Adamček je prvi uočio da se seljački vodja Gubec prvi put pojavljuje pod imenom Matija u djelu Nikole Istvanffyja i da su od njega to ime preuzeli svi kasnij i pisci (n. dj.., 91). Bez ustručavanja se može prihvatiti i Ađamčekovo tumačenje kako je došlo do toga da je Gubec prozvan upravo Matijom. On pretpostavlja da se legenda н> seljačkom kral ju Matiji« i o »dobrom kralju Matijašu« u periodu do nastanka Istvanffvjeve historije stopila s konkret­ nim dogadjajima iz bune 1573. i da j e tako »seljački kra l j ' Gubec dobio ime Matija« (n. dj-, str. 91). Smatram dia bi o tom problemu trebalo još raspravljati — upravo sa stajališta legende o kral ju Matiji — no ovdje se zbog ograničenog prostora-ne možemo više na njemu zadržavati. 226 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 u 'tom pitanju nema pravo. Polazeći s potpuno oprečnog stanovišta o tobože »antihabsburškoj« borbi kmetova u Gupčevoj buni Bromlej zaista smjelo konstruira pretpostavku o tobožnjem »carskom prijestolju u Za­ grebu i o osnivanju samostalne seljačke države kojoj bi bio na čelu Matija Gubec kao tobože seljački car i kralj!.42 Takva pretpostavka ne­ ma, posve razumljivo, nikakve veze sa zbivanjima u Slavoniji u XVI. st. No, i Grafenauer briše, potpuno nepotrebno, »kraljevsku« komponentu u čitavom problemu.4 3 Prema tome, posljednji »obračun«44 izmedju spomenute dvojice iz­ vrsnih poznavalaca bune 1572/73 je pokazao da su doduše još neka pi­ tanja ostala otvorena, ali nas je učvrstio u uvjerenju da su oba autora svojim savjesnim radom obogatila problematiku oko bune, problema­ tiku o kojoj još nije izrečena posljednja riječ. Medjutim, dok se Grafenauer, kako smo se mogli uvjeriti, zadržava uglavnom na gornjim problemima oko programa i toka bune, meni se činilo potrebnim da se još jednom vratim na uzroke bune, utoliko uko­ liko se moji zaključci nisu slagali s Bromlejevima.45 Konstatirala sam ponovo da je Bromlej uspio savjesnom upotrebom dokumenata pružiti sliku »osnovnih grana i tehnike seljačke proizvodnje«, premda sam i na to poglavje imala primjedbe.4 6 Ocjenjujući zajedno s Grafenauerom uvodni dio Bromlejeve monografije zadržala sam se ponovno na proble­ mu rente u XV. i XVI. st., jer me Bromlejeve tvrdnje o njezinom pove­ ćanju ni tada nisu mogle uvjeriti.47 Pri svojoj kritici ostajem i danas. Medjutim, novi život u već i suviše zamornu i toliko puta obradji- vanu tematiku o buni unosi nova gradja koju počinje kako je spome­ nuto, izdavati J. Adamček od 1964 dalje. Stoga nije slučaj da se i- on sam prihvaća zadaće ,da opiše »Susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo uoči seljačke bune 15?3«.t8 Spomenuta je rasprava jedan od najvrijednijih priloga takve vrsti u našoj historiografiji i zaista može poslužiti kaó uzorak za rad na sličnim problemima društvene i gospodarske proble­ matike. Adamček se obilno služi i neobjavljenom izvornom gradjom što daje još veću vrijednost njegovu radu. « N. dj., str. 248, 249. « Vidi bi l j . 41. 44 Grafenauer. ispravlja kao četvrtu Bromlejevu >pogreškuc neke tvrdnje iz vojničkog pobunjeničkog programa. Bromlej smatra npr . da j e jedan od glavnih nedostataka vojnog pro­ grama pobunjenika bio u tome što su propustili da odmah u početku zauzmu Zagreb i lišili- su, tobože, sebe mogućnosti da se u revolucionarnom savezu« povezu s hrvatskom prijestol­ nicom i najvećim gradskim naseljem (n. d j . , str. 256). Dakako, da se moramo pitati kakav 'b io to bio savez u koji bi kmetovi morali oružjem prisiljavati građane da im se pridruže. Zato ga i Grafenauer upozorava da kmetovi ne napadaju na Zagreb pri je svega zato što su svijesni svoje slabosti. Zatim, Grafenauer ispravlja Bromleja u pitanju da li su pobunjenici bili ' pora­ ženi na desnoj obali Save jedanput (kako tvrdi on sam) ili dvaput (što tvrdi Bromlej) (JIČ 1963/2, str. 83, 86, 87). Osvrće se također na pitanje koliko je pobunjenika napalo Pilštajn i još na neke druge >drobne n a p a k e c 4 5 JIC 1963/2, str. 68—82. 4 6 N. d j . , str. 70—71. 4? Premda sam i sama, govoreći po prvi put u hrvatskoj historiografiji o oblicima feudalne rente u XV. i XVI. st. (Historija naroda Juooslavije П, str. 438—446, 713—724) došla do istih rezultata kao i Bromlej, nisam, vrativši se na istu temu mogla ponoviti svoje rezultate u cije­ losti (O razvitku feudalne rente u Hrvatskoj i Slavoniji u XV. i XVI. st., Radovi FF u 'Zagrebu, Odsjek za povijest 3, 1960, str. i—23). Tada kao i sada sprečava me u uopćavanju spoznaja da za nju raspolažemo s premalo podataka. 4 8 HZ XIX—XX, 1966—1967, str. 141—193 (dalje = Susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo). 227 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Proučivši dobro izvorni .materijal Adamček brzo opaža »posebne karakteristike« susjedgradsko-stubičkog vlastelinstva koje sažima ova­ ko: to su puna naseljenost vlastelinskog teritorija, nerazvijenost vazal­ nih odnosa i značajni porast uloge seljačkih općina«.49 S obzirom na to" da smo dosad bili naučeni promatrati problem naseljenosti u svjetlu objavljene gradje, a ona je ukazivala na veliku zapuštenost vlastelin­ stva u XVI. st., iznenadjuje potpuno oprečna slika susjedgradsko-stubič­ kog posjeda. Adamček se u traženju odgovora na pitanje zašto su ostala- vlastelinstva po tadašnjoj Hrvatskoj zapuštena ne povodi za Bromlejem već smatra da »je ta desertnost ipak izazvana najviše provalama Tu­ raka«. Susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo se naprotiv nalazi u zašti­ ćenom pojasu i zato na njemu nema gotovo pustih selišta. Na stubičkom posjedu ne samo da »su 1567. g. jedva dva selišta pusta, nego se u dugo­ godišnjem razmaku (1567—1569), usprkos posjedovnih promjena nase­ ljenost nije smanjila«! Protjerane ili umrle kmetove zamijenjuju odmah novi.50 Adamček posebno naglašava da je Tahovo vlastelinstvo imalo sve do. kraja stoljeća vrló malo vazalnih posjeda. Uzevši u obzir sve posjede malih plemića (Gornja Bistra, Posavje na susjedgradskom i Lepa Ves na stubičkom dijelu posjeda) kao i crkvene posjede dolazi do za­ ključka da su »svi. sitnoplemićki posjedi, i svjetovni i Crkveni, zauzi­ mali samo neznatan dio susjedgradsko-stubičkog vlastelinstva«, jer »svi zajedno nisu nikada imali više od 20—25 dimova.. .«. Dakle, »vazalitet je na tom vlastelinstvu bio slabo razvijen«.51 Vrlo je karakteristično da Adamček nalazi posjede malih plemića koji služe »u vlastelinskoj upra­ vi« upravo u Brdovcu i Donjoj Stubici. Stoga podvlači zaključak da je Tahovo vlastelinstvo jedno od rijetkih koje je sačuvalo teritorijalnu, a prema tome i ekonomsku cjelovitost. Tu cjelovitost zadržava- posjed sve do prve diobe provedene 1574.52 Susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo obuhvaća u doba bune više od 70 sela i zaselaka koji su podijeljeni u 9 sučija (iudicatus; 7 sučija na susjedgradskom i 2 na stubičkom dijelu posjeda)- Adamček je, kao i prije njega Bromlej, uvjeren da su sučije imale neku posebnu ulogu u buni, jer su se, kako misle, u njima seljaci ujedinjavali »za borbu protiv nastupa feudalaca«,53 no čini se da u stoljetnom razvitku organizacije sela ne dolazi u XVI. st. do nekih promjena. Prema našem uvjerenju nema nikakvih podataka o tome da Tah 5 4 ili neki drugi vlastelin na­ stoji da »do kraja podvlasti seosku općinu«. Sudac ili vesnik je od prvih poznatih podataka najodličniji predstavnik vlastelina medju kmeto- " N. dj., str. 142. - 5 0 N. d j . , str. 142—143. ' 51 N. dj., s tr . 146. • 52 N. d j . , str. 144—150. 5 3 N. d j . , str. 150. и Upotrebljavam oblik Tah, premda je neuobičajen, kao mnogo jednostavniji povodeći se za nekim oblicima tog imena u XVI. st., koji su doduše vrlo ri jetki, ali karakteristični. Naime, čini mi se da zagrebački kanonik Petar Ripač ne zove slučajno Franjina oca — inače vrlo uglednog slavonskog velikaša, koji j e bio i prior vranski — »Thah Januš< (Hrvatski saborski spisi I, str. 255). On je po svoj prilici u njemačkom pismu upotrijebio oblik koji se, iako ri jetko, i u javnosti upotrebljavao. Inače j e oblik njegova >prezimena< vrlo različit, no naj­ češće se bilo otac Ivan ili sin Franjo nazivaju u javnim spisima Thàhy ili de Thah (zanimljivo je da 1 car Karlo V. piše Ivanu Tahu pismo oslovljavajući ga takodjer kao Taha (N. dj., str. 228 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 vima i njegova je zadaća da pokupi vlastelinske prihode za koje je ujedno i odgovoran.55 Prirodno je dakle da snosi i odgovornost za čitavu suči ju, te u toj funkciji nalazimo i suce na Takovu posjedu. - Prateći strukturu susjedgradsko-stubičkog vlastelinstva Adamček dolazi do potpuno novih rezultata koje zasniva na novoj gradji. Smatra da je osnovni uzrok promjena na tom vlastelinstvu povećanje alodija, »iako se taj porast ne može izraziti u pouzdanim kvantitativnim veli­ činama«.56 Medjutim, kad kasnije prelazi na prikaz alodijalnih površina ne dobiva se dojam da doista- treba uzroke nezadovoljstva kmetova tra­ žiti u težnji Taha da poveća svoj vlastiti posjed i tô s tom namjerom da s njega što više proizvede za tržište! Broj vlastelinskih vinograda — svega 12 prema 2800 podložničkih vinograda! — pokazuje po mom uvjerenju više nego jasno da Tah nije bio zainteresiran za proširenje alodijalnih vinogradarskih površina. Ako su i vlastelinske oranice i li­ vade bile »rasute po cijelom teritoriju« i to »oranice na 44, a livade na 24 mjesta« (a iznosile su; kako Adamček pretpostavlja, više' stotina jugera), onda su još uvijek zaostajale za podložničkim zemljama. Slično bi se moglo kazati i za vrtove i voćnjake. Adamček, naime, konstatira da su takve površine osim u Susjedu i Stubici i Brdovcu, dakle u »starim centrima«, bile samo na pet mjesta.57 Prema* Adamčekovu miš­ ljenju glavni se oblik »povećanja aloda na susjedgradško-stubičkom vlastelinstvu sastojao u oduzimanju zemalja i vinograda od kmetova«, U roku od dvije godine, tj. od 1565—67 Tah je, kako tvrdi Adamček, »oduzeo kmetovima, crkvi i sitnim plemićima preko 60 selišta odnosno kmetskih posjeda«,58 što se izvornim materijalom ne može potvrditi. S druge strane, i sam je primoran da konstatira kako »te eksproprijacije nisu imale isključivo ekonomski karakter«, našto uostalom upućuju i činjenice, jer je Tah »od otetih zemalja zadržavao u svojim rukama samo dio, a,dio je podijelio svojim oficijalima i slugama«. Nadalje, ako se proces tobožnjeg povećavanja alodija može dokazivati samo zadrža­ vanjem jednog kmetskog posjeda u Pšarnom i »nekih selišta pod Susjed- gradom«, onda doista ne može, prema mom uvjerenju, biti govora o ne­ kom Tahovom nasilnom uklanjanju kmetova zbog širenja alodija. Pa ni proces krčenja nije takav da bismo na osnovi njega stvorili zaključak o svijesnom proširivanju alodijalnih površina. A to što Tah gradi jedan alod u Psarnom5 9 ne prelazi doista na njegovom velikom vlastelinstvu granicu dnevnih potreba. Ta broj je majura u usporedbi s" kmetskom zemljom zaista neznatan! S toga se s pravom smije postaviti pitanje 302 = Joanni Tach). Uostalom, poslužila sam se načinom koji j e odavno historiografija »upo­ trijebila za ime »Hening«. Jer se i rođak Andrije Heninga zvao Valentinus Thewrek de Ennyngh (n. dj ., 280), što j e skraćeno dalo oblik »Hening<. Slično mi se činilo opravdanim da Batore ne nazivam de Bathor ili Bathorv i slično, nego jednostavno Bator kao i kod sličnih imena. Naime, ne čini mi se opravdanim da genitivni nastavak i preuzimamo u hrvatski jezik, j e r tako ne činimo пГ kod domaćih velikaša (ne kažemo npr Zriny ili de Zrin, nego jedno- _ stavno Zrinski). ^ ^ и O organizaciji sela na čelu s vesnikom (villicus) na prvom slavonskom saboru vidi T. Smičiklas, Codex diplomaticus VI, str. 27. " N.. dj . , str. 153. . ' - - • " N. dj . , str. 152, 153. s s N. dj., str. 154. s s N.. dj ., s tr . 157. • 229 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 da li Tahovo gospodarenje na tom vlastelinstvu znači početak »procesa proširavanja alodijalnog gospodarstva«?60 Možda je riječ ipak o nečem drugom b čemu ćemo još kasnije govoriti. Medjutim, nema sumnje da se bez ustručavanja mogu prihvatiti Adamčekove analize proizvodnje na Tahovu posjedu. On uvjerljivo pokazuje da je vinogradarstvo naj­ važnija privredna grana, jér je »u rodnim godinama druge polovine XVI. .st. kmetska proizvodnja na cijelom vlastelinstvu mogla iznositi čak 20—25 tisuća hektolitara godišnje«.61 To je po svoj prilici po proiz­ vodnji vina najjače slavonsko vlastelinstvo u XVI. st. U takvoj struk­ turi vlastelinstva gornica postaje »najvažnija naturalna daća« i »njezina vrijednost na Stubici je 3—4 puta veća od vrijednosti svih ostalih na­ turalnih podavanja«. Dok su stubički kmetovi »1567. morali dati 1624 vedra vina, dotle su sve ostale daće iznosile: 75 Vi mjera pšenice, 225 mjera zobi, 274 pileta, 136 kokoši, 240 sireva, 720 jaja i 1-7 gusaka«.62 Takvo se vlastelinstvo, kako Adamček dalje konstatira, »mora zbog pro­ daje .velikih viškova vina tijesno povezati s tržištem«. Velika prevaga kmetskih vinograda nad vlastelinskima ne ostavlja Adamčeka u sumnji da je »seljačka proizvodnja vina više puta veća od vlastelinske« i to u takvom omjeru da »alodijalna proizvodnja nije na susjedgradsko-stubič- kim posjedima mogla iznositi više od 5—10 % cjelokupne proizvodnje«.6* Upravo se na tim činjenicama valja, po mom uvjerenju, posebno za­ ustaviti pri tumačenju sukoba uvjetovanih ekonomskim razvitkom na ovom osebujnom vlastelinstvu. Stoga' se nipošto slučajno i kmetska i vla­ stelinska proizvodnja vina u XVI.. st. povećavaju.64 U XVI. st. se prema Adamčekovim istraživanjima dosta povećava rustikal novim krčevi­ nama. Podvrgnuvši proces krčenja u Stubici detaljnim ispitivanjima Adamček utvrdjuje da je najveći broj krčevina pripadao inkvilinima koji su »bili u nekoj rodbinskoj vezi sa starim posjednicima selišta«.65 Ta mu činjenica dalje »omogućuje zaključak da su se krčevine na susjed- gradsko-stubičkom vlastelinstvu stvarale najviše putem izdvajanja po­ jedinih porodica sa starih selišta, tj. raspadanjem velikih porodica«. Adamček smatra da proces »intenzifikacije vlastelinskog stočarstva« počinje tek dolaskom T aha.6 6 Stoga on počinje »primoravati kmetove da ishranjuju vlastelinsku stoku na svojim posjedima«. Ali, i stubički i susjedgradski kmet uzgaja svoju stoku za tržište, pa je »u tom kraju bilo dosta rašireno krijumčarenje stoke u slovenske zemlje preko Sut­ le«.67 Prema podacima koje je Adamček skupio nesumnjivo proizlazi da je i susjedgradsko vlastelinstvo kao i druga tadašnja slavonska imanja uključeno u trgovinu. Štoviše, trgovina počinje igrati sve veću ulogu, pa je Adamček sklon prihvatiti i tvrdnju da Tah upravo zbog takvih namjera nastoji povećati naturalne daće. Kako je problem seljačke trgo- •• N. dj., str. 158. м N. dj., str. 159. в N. d j . , str. 160. - и N. d j . , str. Ш . и N. dj., str. 162. «-> N . dj . , str. 164. " N. dj., str. 165. •' N. dj . , str. 166. 230 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 vine već prije njega obradjivao Bićanić, on, ne razumjevši ga, ne pri­ hvaća njegove tvrdnje,68 ali ipak dolazi do istog rezultata. Količina uro­ da u rustikalnim vinogradima dovodi Adamčeka do zaključka da je proizvodnja vina daleko nadmašivala mogućnost potrošnje. Medjutim, Adamčekove zaključke o širini kmetske trgovine trebalo bi popuniti i sačuvanim podacima o odnosu seljaka i vlastele prema krajiškim utvr­ dama i vojnicima, prema tridesetim i mitnicama uopće, jer u tim pita­ njima ne ide dalje od dosadašnjih autora. Sasvim nov je naprotiv njegov pristup problemu populacije na su- sjedgradsko-stubičkom vlastelinstvu. On otvara nove poglede na dru­ štvene odnose kao i na problem-naseljavanja u XVI. st. uopće. Naime, Adamček sasvim uvjerljivo pokazuje kako je broj podložnika na Ta- hovu posjedu u stalnom porastu, što se s obzirom na problem odnosa kmet—vlastelin na tom vlastelinstvu ne bi smjelo očekivati. Ta od po­ četka 1560. do početka 1573. broj podložničkih posjeda stalno raste (od oko 1100 na 1200—1300).69 Medjutim, i taj broj uzet prema desetinskom popisu ili sesionalnim regestima nije stvaran. Na donjostubičkom imanju je 1567. oko 290 podložnika koji nisu uvedeni u sesionalni regest niti popisani kaò gornjaci. Kako neki izmedju njih imaju ista prezimena kao i popisani podložnici, Adamček pretpostavlja da je većinom riječ o do­ maćim ljudima, ne strancima koji su se odvojili od zadružnih selišta.70 Podložno stanovništvo dijeli Adamček na nekoliko skupina: kme­ tove, inkviline, gornjake, purgare, i predijale odnosno slobodnjake. Kmetovi su osnovna grupa podložnika (55 % na Stubici i 70 % na Su­ sjedu. Prema veličini selišta dijele se u vlastelinskim regestima na kvar- taliste, polukvartaliste i kunovnjake. Adamček smatra da je kvartali- stičko selište na Tahovu posjedu imalo oko 10 jugera.7 1 No, vrlo je važan njegov dalji zaključak da u XVI. st. na Stubici prevladava »sitni zemljišni posjed«, jer »oko 8 0 % kmetova koji su držali selišta imali, su posjede manje od standardnog kvartalističkog selišta«. Ista je situacija i na Su­ sjedu. Adamček smatra da takvu strukturu uvjetuje teren koji je ne­ podesan za zemljoradnju i prilično visoka populacija. Medjutim, neobično je važan njegov zaključak o stvarnom imovinskom stanju podložnika. To se stanje može utvrditi tek tada ako se selišnim posjedima pribroje i izvanselišne zemlje, dakle vinogradi. Na Stubici je prema Adamčeko- vim računima »gotovo dvije trećine kmetova posjedovalo vinograde — u mnogo slučajeva po dva i više. Oko 40 % kunovnjaka, 4 8 % polu- kvartalista i 47 % kvartalista (od onih koji posjeduju vinograde) pripa­ dalo je skupim seljaka koja je plaćala vlastelinstvu visoku gornicu iz­ medju četiri i jedanaest vedara, a to znači da su oni u normalno rodnim e s Adamček prigovara Bićaniću da svoju tezu o vodjama bune koji su imali »širi interes od kmetskog, interes u trgovini i obrtu« nije dovoljno dokazao. Medjutim, Bićanić je , kako smo pokazali, težište svog dokazivanja postavio na kmetsku trgovinu o kojoj j e prvi i govorio. Osim toga, on nije kazao da su se obrtnici priključili buni, nego ljudi koji su' imali >interes i u obrtu«. Stoga nije bilo potrebno da njegovu tezu odbacuje kao-»neuvjerljivu« samo zato što nije na Tahovu posjedu mogao naći obrtnike koji bi mogli utjecati ina stvaranje ustaničkog programa« (n. dj ., str. 168). 69 N. dj., str. 169. ™ N. dj., str. 171. 7 1 N. d j . , str. 173. 231 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 godinama proizvodili 40—100 vedara vina«.72 Prema tome, po prihodima je »četrtinjak« izjednačen s malim plemićem na istom vlastelinstvu! Ta­ ko »stara klasifikacija« prema kojoj smo bili naviknuti da svrstavamo podložnike prema materijalnom položaju u ovom slučaju »ni približno ne odražava stvarnu materijalnu diferencijaciju«. Zato Adamček s pu­ nim pravom konstatira da je »sitni zemljišni posjed bio kod dijela se­ ljaka izraz njihove orijentacije na vinogradarstvo, a ne izraz siroma­ štva«.73 U ovoj se Adamčekovoj raspravi po prvi put govori vrlo detaljno o inkvilinima te tako stječemo mogućnost da proširimo naše dotadašnje- znanje o njima. Ta vrsta podložnika čini na stubičkom posjedu 30% cjelokupnog zavisnog stanovništva i izjednačena je s »ekstirpaturistima«, dakle s novim naseljenicima na krčevinama. Ali pravu sliku tog sloja dobivamo tek tada, ako zajedno s Adamčekom uzmemo u obzir »da je više od polovine inkvilina posjedovalo i vinograde«.74 Stoga »inkvilina- siromaha« ima na Stubici tek 15%! Broj se inkvilina prema kraju sto­ ljeća své više smanjuje. Gornjaci su na Tahovu posjedu kao i drugdje isključivo vinogradari. U skladu sa svojim gospodarstvom plaćaju vla­ stelinu samo gornicu i vinsku desetinu.78 Purgari, stanovnici podgradja nisu, sasvim razumljivo, brojan sloj. Samo dvije utvrde, Susjed i Stu- bića, uvjetuju i stvaranje dviju »purgarija«, kojih se stanovnici razli­ kuju od ostalih podložnika po većim novčanim i različitim naturalnim podavanjima. Poseban položaj koji Tah ima u obrani zemlje —: on je magister kraljevih konjušara — uvjetuje i relativno veliki broj predijala na susjedskom posjedu. U vrijeme komorske upravo bilo ih više od 17. Adamček misli da je njihov položaj za Tahova dolaska vrlo težak, jer je on, Tah, »sve predijalce otpremio onamo (tj. u Kanižu) i primorao ih da besplatno vrše stalnu vojnu službu, iako je inače za uzdržavanje kaniške posade primao plaću iz državne blagajne«;76 Medjutim, smatram da se Gušetićev slučaj ne smije generalizirati, utoliko više što je po­ znato da Tah dobiva od vladara 1569. drugu polovicu susjedgradsko-stu- bičkog posjeda u zakup i zato što mu je vladar dužan za kanišku plaću. Uostalom, poznata je činjenica da su vrhovni vojnički zapovjednici u XVI. st.' jedva ili nikako plaćani, pa i iz tog stajališta treba provje­ ravati tvrdnje pobunjenih predijala. A o tome da je Tah primoravao predijale na službu u Kaniži ne može, po mom uvjerenju, biti niti govora. Predi jal živi od vojničke službe i sasvim je razumljivo da ide na službu u onu utvrdu u kojoj je njegov vlastelin zapovjednik. Gerdakove su prijave o Tahovu lošem postupku prema predijalima bez sumnje na­ mjerno iskrivljene i nema razloga da ih prihvatimo. U Tahovo vrijeme raste na susjedgradsko-stubičkom vlastelinstvu i broj slobodnjaka. To su kmetovi koji su »oslobodjèni od sesionalnih tereta zbog preuzimanja neke službe ili posla ha vlastelinskom gospodarstvu«.77 Libertini ili slo- « N. '• N. 71 N. 7S N. 78 N. 77 N. dt- m j dT., df., d j . , d j - str. str. str . str . str . 174. 175. 176. 178. 178. 232. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 bodnjaci su Tahovi pastiri, šumari, mlinari, itd. Prema Adamčekovim računima na donjostubičkom posjedu je 1567. bilo oko 30 slobodnjaka, a Tah je do 1573. oslobodio na Susjedgradu 27 takvih podložnika.78 Drugi dio svoje rasprave posvećuje Adamček promjenama u struk­ turi feudalne rente.7 9 On smatra da je nemoguće donijeti konačan za­ ključak o razvitku rente u XVI. st. zbog neujednačenosti privrednog razvitka Slavonije. Adamček se nadalje ne slaže s Bromlejem koji je tvrdio da je Tah zahtijevao od kmetova »bezbrojnu količinu tlake« i upozorava na potrebno razdvajanje javne tlake od' »gospočine«, o ko­ joj na Tahovim posjedima gotovo nema podataka.*0 Vrlo je karakteri­ stično da se čitavo dokazivanje o postojanju tlake ondje svodi na Gre- gorićevu izjavu o podložničkim kćerima i ženama koje su radile na poljima! Ne valja smetnuti s uma da je zahtjev vlastelina za tlakom uvjetovan posebnom strukturom. vlastelinstva, prije svega velikim alo­ di jem, kojega na Tahovu vlastelinstvu nije bilo. Prelazeći na prikaz novčane rente Adamček nabraja četiri vrste novčanih podavanja: jur- jevšćinu i martinšćinu kao osnovne zemljišne daće, zatim novčani »činž« nazvan »kravje«, kunovinu i crkvenu desetinu.81 Redovite daće iznose u drugoj polovici XVI. st. 1 forint i 50 denara po čitavom selištu. Unatoč padanja novčane vrijednosti spomenute se daće jedva povećavaju, pre­ ma Adamčekovom mišljenju zato što one iznose jedan dio novčanih da­ vanja.82 Adamček zatim pokazuje kako se crkvena desetina ubirala u XV. i XVI. st. i kako je kaptol najzad bio primoran, da bi je ггорсе dobio, da je preda u zakup: Medjutim, tijekom sto godina koliko prati razvitak crkvene desetine opaža neke promjene. Naime, kmetovi su pre­ ma ugovoru iz 1475. plaćali za svaku desetu mjeru žitarica i svako de­ seto vedro vina po 8 bečkih denara, a 1567. povećana je svota samo za 2 denara. To je dakako vrlo malo povećanje, pa »taj iznos u XVI. st., s obzirom na neobično brzi porast cijena poljoprivrednih proizvoda, nije ni približno izražavao stvarnu vrijednost desetine u prirodninama«.8 3 Zar se onda smije toliko, zamjeravati Tahu što je vraćanjem na natu­ ralni oblik desetine ht/o dobiti ono što je njemu odnosno kaptolu pri­ padalo? Uz nabrojene vlastelinske prihode i podavanja dodaje Adam­ ček i »javne poreze« koji su, kakó tvrdi, »bili posebno teško optereće­ nje«,84 ali se na'žalost ne zadržava na njihovu opisu. Kao i na drugim slavonskim vlastelinstvima naturalna renta se na susjedgradsko-stubič- kom vlastelinstvu sastoji od podavanja »nekih žitarica, gornice i tradi- " Adamčefcu se čini da j e na Tahovu vlastelinstvu postojala >čak paradoksalna situacija da je Таћу — poznat zbog naročito teškog ugnjetavanja kmetova (!) — bio optuživan zbog njihova masovnog oslobađanja« (Susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo, str. 178, potcrtala N. K.). Čini nam se prvo, da Tah uopće nije >ugnjetavao« kmetove, a paradoksalnom" bi mogli situa­ ciju nazvati eventualno tada da j e Tah oslobađao kmetove zbog njih samih, a ne zbog sebe! ? s Ne ulazeći u raspravu koju sam vodila s Bromlejem zbog oblika rente u^X-T. i XVI. st., Adamček se složio samoom da se ne mogu još uvijek donijeti konačni zaključci (n. dj-, s t r . Ì 7 9 ) . ' • " . v. • ' 80 N. d j . , str . 181. - ' - : . 81 Jurjevšćina i martinšćina su osnovne zemljišne daće,- »Kravjei je novčani činž koji j e uveden u drugoj polovici XVI. st. (koji plaćaju svi kmetovi, purgari i neki plemići]; kunovina (koju plaćaju svi podložnici u jednakom iznosu, t j . po 5 krajcara) i crkvena desetina (vidi n. dj., str. 183—185). - 82 N. dj., str. 183. 8 1 N. dj., str. 186. ' 8 1 N. d j . , str. 187. ' . • 13 Zgodovinski časopis 2 3 3 . . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 19?3 cionalnih ,darova' (munera)«. Vlastelin ubire i svinjsku desetinu koja se može plaćati u novcu. Pšenica i zob se plaćaju od selišta, pa se čini kao da su nekada bili jedinstveni census za selišnu zemlju. Zato nije ne­ moguće da je i tu riječ o rekomutaciji jednog dijela nekadašnje martu- rine u naturalnu rentu. To bi bilo u skladu i s Adamčekovom tvrdnjom da naturalna podavanja "imaju u XVI. st. mnogo veću vrijednost od novčanih. Najviše prihoda donosi gornica (samo na Stubici 1200—1600 forinti).85 Kako je gornica porez na vinograde, dakle lozu, a ne na vino, ubire se svake godine u jednakoj visini i ne ovisi o prirodu. Gornica donosi na susjedgradsko-stubičkom vlastelinstvu 4200—4300 vedara go­ dišnje. • Najzad, tražeći kao i autori prije njega uzroke Gregorić-Gupčeve bune Adamček se na kraju pita »kakvi su oblici povećanja feudalne eksploatacije«?86 Kako tlaka »nije bila osnovni oblik eksploatacije kme­ tova«, traži porast »na području naturalne i novčane, rente«. Ali, on prvi zapaža i to da na Tahovu vlastelinstvu kao i na nekim drugima »dolazi i do' pokušaja prevodjenja viših oblika rente na primitivnije oblike, jer se u tadašnjoj situaciji — kako misli — mogla povećavati feudalna eksploatacija i na taj način«.87 Tahovi postupci sadržavaju prema Adam- . čeku »u svojoj sveukupnosti ekonomsku politiku koja je bila usmjere­ na na povećavanje feudalne eksploatacije i intenziviranje alodijalne proizvodnje«, mišljenje s kojim se ne bismo mogli složiti. Posluživši se podacima istrage iz 1567. Adamček zaključuje da je »jedna od osnovnih crta Tahyjeve politike bila težnja da iz svojih podložnika izvuče što više novca«,88 te smatra da u vrijeme njegova vlasništva nad vlastelin­ stvom dolazi do povećanja novčanih daća. Čini se, med ju tim, da je ta­ kav zaključak ipak trebalo jače poduprijeti izvornim materijalom. Isto tako se po mom uvjerenju ne bi smjelo o povećavanju gornice go­ voriti samo na osnovi Gregorićeve izjave (kako je Tah oduzeo svakom podložniku 22 pinte vina), jer je lako moguće da je to Tah činio tada kad su kmetovi odbili da plate vinsku desetinu. U zaključku bi se slo­ žili s Adamčekom da susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo doživljava »uoči seljačke bune snažan ekonomski napredak«, da se na njemu sade novi vinogradi i krče šume što sve dovodi do porasta poreznih dimova. No, moramo se zapitati da li doista u procesu povećanja naturalne rente, onako kako ga prikazuje Adamček, valja tražiti glavne uzroke bune 1572/73?89 Josip Adamček se i u raspravi »Prilozi povijesti seljačke bune 1573« vraća na istu temu, ali u ovom prilogu raspravlja o »borbi feuda­ laca oko susjedgradsko-stubičkih posjeda« prije svega zato »jer novi izvori dopuštaju da se svi raniji prikazi znatno revidiraju«. Drugi pro­ blem koji ga u ovom radu posebno zanima je »klasna borba uoči same 8S N. d j . , str. 188. ' •- ' 8" N. dj., str. 188—189. 8 7 N. dj., str. 188. 8 8 N. dj., str. 190. 8 8 Medjutim, tlaka ne samo da nije bila >glavni oblik povećavanja feudalne eksploatacije« (n. dj., str. 193), nego nema dokaza da se uopće primjenjivala kao novi ili veći teret . 234 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 bune«.90 Adamčeku zaista polazi za rukom da na osnovi nove gradje detaljnije i točnije prikaže zbivanja od Tahova dolaska na Susjed do -izbijanja opće bune potkraj 1572. Kako mu je namjera da pruži pregled zbivanja ne ulazi uglavnom u analize, premda mu je to nova grad ja koju je skupio omogućivala. Adamček opisuje vrlo plastično najprije sukobe izmedju Taha i Heningovaca,91 a zatim Tahovo »suvladarstvo« s banom Petrom Erdödyjem. Upravo to je bilo doba u kojem je, kako misli, Tah »mogao odriješenih ruku poduzimati na vlastelinstvu različite mjere«. Smatra da su upravo tada »uvedene nove izvanredne daće, a povećani su i drugi oblici feudalnog pritiska na kmetove«,92 Tada ta- kodjer dolazi i do poznatog obračuna s pristašama Heningovaca. Tro­ godišnju komorsku upravu osvjetljuje s dosad nepoznate strane. Upo­ zorava na to da je ona »značila neobično mnogo za razvitak odnosa na vlastelinstvu«, jer su komorski upravitelji nà neki način nastavili ulogu Heningovaca. On-je iz dokumenata razabrao da sukobi Tah—Gerdak počinju već 1566. i da se glavna borba vodi zbog »podjele vlastelinskih prihoda i fondova«.93 Pokazuje zatim vrlo uvjerljivo kako Tah dobiva u Gerdaku najopasnijeg neprijatelja, jer je, medju ostalim, i velika istraga protiv Taha 1567. njegovo djelo. No, položaj je Taha na dvoru tako jak da provedena istraga nema nikakvih posljedica i Tah je, do­ duše »potajno i noću«,94 ali ipak u jesen 1567. uveden u posjed svoje polovice. Gerdak nastavlja borbu i 1567/68 vodi se, kako Adamček kon­ statira, izmedju njih »pravi pismeni rat«.9 5 Adamček nadalje ispituje kakvu ulogu ima u svim tim sukobima parnica za spomenute posjede. Protivno uvjerenju nekih historičara dokazuje kako se Heningovci 1565. sami povlače s vlastelinstva bojeći se kazne za izdajstvo i kako je ko­ mora držala posjede 7 godina premda za njihovo posjedovanje nije imala nikakve pravne osnove.96 Tek 1570. Heningovci uspijevaju posredova­ njem nadvojvode Karla postići kod Maksimilijatta oslobodjenje od »od­ govornosti za Tahyjevo izbacivanje s vlastelinstva i razbijanje banske vojske 1565«.97 Budući da je u historiografiji istaknuto krivo mišljenje da je Tah dobio fiskalni dio posjeda od ugarske. komore, Adamček na osnovi novih dokumenata pokazuje kako je Tah »izmolio taj zakup lično od vladara«.9 8 Bio je to obračun izmedju vladara kao dužnika i Taha kojemu je dugovao oko 5000 forinti. Trogodišnji Tahov zakup cjelovitog vlastelinstva (1569—1572) bio je, kako Adamček smatra, »period daljeg zaoštravanja klasne borbe na tim posjedima«. Ali, on ipak mora priznati da se tako »obično zaključuje već iz same činjenice da je Tahy tada raspolagao sudbinom kmetova potpuno samostalno«. Dodaje da »na ža­ lost postoji vrlo malo izvora o stvarnim prilikama u tom periodu«.99 s° N. jurišao na nebo«! Dakako, sasvim objektivnu i nepristranu sliku "ovod'a i uzroka bune i ciljeva pobunjenika vrlo je teško dati, .ргце svega zato što svaki istraživač u tom, po svojoj naravi izrazito subjek­ t n o m izvornom materijalu, uklanja ono što smeta W ^ ^ ^ S To se najbolje razabire u pitanjima odnosa pobunjenika prema caru u problemu Gupčeva imenovanja za k r a l j a - i najzad u pitanju osm- vania tzv. »seljačke države«.123 „. . U ovoj monografiji obradjuje Adamček i dosad nepoznata zarista 1 7 * 124 Unepremaa Stomè, Adamček je najprije izdanom gradjom, a zatim i sve­ stranom obradbom bune najviše pridonio da je današnja historiografija S l a iz uskih okvira u kojima se nalazila. To, dakako, ne znaci da su njegovim prilozima iscrpljena sva pitanja koja se u vezi s Gregoric- Gupčevom bunom.pojavljuju.1^ Naprotiv, problemi jos nisu ni sasvim otvoreni, a nova gradja i svestranija obradba stanje pridonijet ce da se ova buna i sva zbivanja koja su joj prethodila jos ' bolje upoznaju i obrade. Ta na tom smo poslu tek počeli raditi. ш Adanjček 'u "vom radu izražava sumnja da je vjera u cara >u središtu bune uopće i postojalac (n. dj ., str. 113). J- T„i'hin"ir„o"i dalie i ustvrdio da su pobunjenici namjeravali osnovati »samostalnu drzavuc, * Т ^ Ч „ Т t o t a l e date č i t a v o m p o k r e t u ,narXo-oslobocfi lački k a r a k t e r . ! Jer mnogi ve ikas, r H r v a t s k o j ^ b i l f - U g " " u Štajerskoj i Kranjskoj - Nijemcil Neobično iznenadjuje da ^=Ä.S^S.SÄÄf «^E£ ggf* zamišljali takvu >novu seljačku državne u kojoj bi >bih ujedinjeni hrvatski i najveći aio S l O T e U k i i A k u V d n a m t k S j o r ž jednom podvlači misao >da su pobunjeni seljaci 1W3. kao svoj glavni Ucüfpostavih rušenje feudalnog pre tka i vrlo vjerojatno stvaranje ™™£™ £fi£ države« (n. dj., str. 118). Smatram da se sve te tvrdnje o samostalnoj iho^i lc^ k a ^ e l j a c K J S r ^ ? ^ ^ П е Г ^ о г Ш ^ f Ä i J S S £ % А Ü r - 5 « S r N A . - A t S Ä Ï & Ä £ Ä Ä ° Љ govore zamišljaju? S L i v a n ^ o v f b u n u Gregorič-Gupčevom zato da.nekako u naslovu o z n a č i m - £ £ " * ° vodstvo ovog pokreta koji je nikao i razvio se na susjedskom . stubickom vlastelinstvu. V 239 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 197: II. Nova izvorna gradja Već je više puta naglašeno da je izvanredna nova gradja tek omo­ gućila da se u nekim pitanjima iz bune 1572/73. pristupi s novog staja­ lišta. Na izdavanju su novih izvora radila trojica odličnih stručnjaka, naime, Josip Adamček, I. Filipović i M. Krizman. Najveći je dio novih izvora izdao sam Adamček. Prvu skupinu izvora izdaje 1964-65. To je »Građ/a o susjedgradsko-stubičkom vlastelinstvu 1563—1574«,ш koja prema tome obuhvaća »samo jedno desetljeće«, tj. Tahov period na tom vlastelinstvu. Adamček je vrlo dobro uočio da upravo taj izvorni mate­ rijal ima neobično veliko značenje za upoznavanje prethistorije same bune. Gradja je skupljena iz različitih fondova Arhiva Hrvatske, nò pretežno je to materijal iz arhiva zagrebačkog kaptola. Naime, kaptol je kao .locus credibilis čuvao akte onih pravnih poslova u kojima je sam sudjelovao ili koji su se na kaptolu odvijali. U toj skupini izvora naj­ dragocjeniji su Protokoli (Protocolla Capituli seu Fassiones) prije svega zato »jer sadržavaju koncepte isprava koje se nisu sačuvale u uobičaje­ noj formi«.127 Kolika je njihova važnost vidi se po tome što je dosad bila iz Protokola poznata samo jedna isprava, a Adamček objavljuje pre­ ostalu 31 ispravu. U ostalim se serijama kaptolskog arhiva našlo nešto manje izvora, Iz abecedne serije kaptolskog vjerodostojnog mjesta (Acta loci credibilis, Series I) štampano je 9, a iz II serije 14 isprava i bilje­ žaka. Adamček popunjuje i gradju o istrazi iz srpnja 1567. Vrlo važnu skupinu čini 37 spisa iz zbirke Neoregestrata acta. One obuhvaćaju tro­ godišnji period komorske uprave na susjedsko-stubičkom vlastelinstvu i detaljno nas upućuje u rad komorskih upravitelja, u njihov odnos prema seljacima i, prije svega, Tahu. Iz spomenutih se spisa tek može zaključivati kakvo značenje ima ta uprava za buntovničko raspoloženje podložnika prema Tahu. Iz arhiva ugarske komore, tj. iz zbirke Urbaria et conscriptiones uzima Adamček sesionalni regest donjostubičkog po­ sjeda iz 1567. i objavljuje ga cjelini, dok iz zbirke Relationes commis- sariorum regiorum štampa takodjer 8 isprava; Ovu gradju dopunjuje nekim ispravama iz obiteljskih arhiva pohranjenih u Državnom "arhivu (5 spisa iz arhiva obitelji Sermage, Ž iz arhiva obitelji Oršić). Sadržajno je čitavu gradju podijelio u dvije skupine: prvu čine materijali o agrar­ nim odnosima, a drugu svi ostali. Premda je i inventar pokretne imovine Batorijeva dijela vlastelinstva iz 1564. neobično zanimljiv, ipak najveću važnost ima sesionalni regest iz 1567. Adamček s pravom ističe da »taj regest predstavlja osnovni izvor za poznavanje urbarijalnih odnosa na susjedgradsko-stubičkom vlastelinstvu Uoči bune 1573.« Njegova je vri­ jednost prije svega u tome što su u njemu upisani »svi seljački posjedi s njihovim naturalnim i novčanim podavanjima«,128 pa omogućuju da se stvori slika, o stupnju eksploatacije neposredno prije bune. Medjutim, 1 M Arhivski vjesnik VII-VIII, str. 7—3«. 1 ! I N. đ j . , str. 9. 1 M N. dj., str. 10. • 240 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 "bogatstvo tog izvora nije samo u podacima o ekonomskim odnosima. Detaljni popis stanovnika vrlo je važan i kao izvor' za kolonizaciju, za etničke odnose i za problem populacije uopće na slavonskom vlastelin­ stvu koje nije neposredno ugroženo turskim provalama. Zato ta gradja. ima za historilara još veću vrijednost nego što to Adamček ističe. To isto vrijedi i za regest gornice iz 1567. i »Portio f amiliae Hennyngh 1574«, tj. isprava o diobi - sus jedsko-stubičkog vlastelinstva izmed ju Heningo­ vaca i Tahovih sinova •— premda je u njoj upisana, kako i Adamček ističe, samo polovica koja je pripadala Heningovcima — ipak »pruža uvid u-situaciju na cijelom vlastelinstvu, jer se svako selo i svako zem­ ljište,napose dijelilo«.129 Adamček je prvi obradjujući tu materiju dobro opazio da posebnu vrijednost u popisu imaju podaci o alodiju, dakle o vlastelinskim vinogradima, oranicama i livadama. Zato »ti popisi omo­ gućavaju da se stvori slika o porijeklu, porastu i rasporedu domini- kala«.130 Isto vrijedi i za popis krčevina. Kako je popis sastavljen 1574. dakle godinu dana nakon bune, u njemu su označena i pusta selišta, pa on na svoj način odražava teške posljedice bune. Vrlo je važan i popis gornice odnosno vinogradara na istom dijelu vlastelinstva/^x Medjutim, Adamček, pristupivši svestranom i sustavnom traženju gracije koja bi mogla osvijetliti još uvijek tamne probleme oko bune, nailazi na popise crkvene desetine i' dike (ratni porez, »pomoć« ili sub- sidium) koje zbog opsežnosti ne može ovdje i štampati,, ali u kasnijoj raspravi služi se desetinskim popisima, prije svega onim iz 1560. Na osnovi njega stvara "zaključak o važnosti crkvene desetine med ju feudal­ nim teretima. Upozorava dalje istraživače da se u arhivu zagrebačkog kaptola nalazi »još pedesetak spisa o susjedgradskoj desetini (ugovori o arendi, tužbe kaptola protiv feudalaca zbog uzurpacije desetine i si.)«.131 Već je od V. Klaića poznato da popisi dike iz XVI. st. imaju po­ sebnu vrijednost za utvrdjivanje, strukture slavonskog vlastelinstva. I Adamček upotrebljava popise dike za susjedsko-stubički posjed ističući kao posebno vrijedne popise iz 1566 i 1573. »U popisu iz 1566. nalaze se pribilješke o Tahyjevim okupacijama župničkih zemalja na Stubici, a popis iz 1573., »Nova portarum connumeratio«, sadržava podatke o broju uništenih dimova pri ugušivanju seljačke bune«. Popisi dike iz posljed­ nja dva desetljeća XVI. st. važni sii zato što odražavaju »proces dezinte­ gracije vlastelinstva koji je započeo diobom 1574«. Gòd. 1598. drži, kako je Adamček izračunao, »već oko 50 velikaša i plemića zemljišne parcele i kmetove«.132 U drugoj skupini objavljuje Adamček 109 spisa grad je iz perioda od 1563—1574. Ove. izvore odabire prije svega zato da nadopuni i ispravi kriva mišljenja o borbi za susjedško-stubičko vlastelinstvo. Gradja mu služi da osvijetli ulogu Heningovaca, da pokaže kako je Tah došao do zakupa fiskalne polovice posjeda i kako je utjecao svojim odlukama na razvitak borbe. Novi dokumenti osvjetljuju takodjer borbu Heningovaca 1 2 » N. dj., .str. 11. - • 110 N. dj., str. 11—12. • 131 N.. dj ., str. 12. 1 I ! N. d j . , str. 13. . ' 241 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 za povratak na vlastelinstvo. Upravo ta nova gradja služi Adamčeku da prvi u historiografiji pokaže kako do sukoba izmed ju Taha i podložnika dolazi već 1567. Na kraju »izražava nadu da ce objelodanjivanje ove gradje, bez obzira na svoje manjkavosti, pridonijeti upoznavanju seljač­ ke bune 1573«.133 Medjutim, Adamček nastavlja s izdavanjem izvorne gradje. God. 1967 štampa -»Nove dokumente o ugušivanju seljačke bune 15?3«.13ф Ta se gradja odnosi na borbu pobunjenih kmetova u varaždinskoj županiji odnosno nà parnicu izmedju plemića varaždinske županije i Luke Se- kelja protiv Matije Keglevića zbog njegovih nasilja nakon ugušivanja bune. Medju štampanim dokumentima zauzima posebno mjesto presuda plemićkih sudaca varaždinske županije od 1. III . 1573. o kažnjavanju dvojice kapetana i pobunjenih kmetova u Selnici. Ne ulazeći ovdje u pitanje da li je doista takav sud mogao izricati smrtne presude -*- čini mi se da nije! — on ostaje vrlo vrijedno svjedočanstvo, koje je već po­ služilo i Adamčeku, o djelatnosti i imenu Gupca (sceleratus homo Am- brosius Gubecz).1 3 5 Vrlo zanimljiv je i dokument za karakter Stjepana Gregorijanca pismo Tahovo Maksimilijanu o Gregorijančevu zatvaranju pobunjeničkih kapetana i dovodjenju Uskoka na ustaničko područje.1 3 6 Tužba varaždinskih plemića protiv Matije Keglevića takodjer je vrlo važno svjedočanstvo da je Gubec doista izabran za kralja. Vrijedni su i podaci komisije koja je ispitivala Keglevićeva nasilja. Medjutim, na izdavanju »Nove gradje o seljačkoj buni 1573« radili su osim J. Adamčeka I. Filipović i M. Krizman.137 To je gradja koju su izdavači našli u austrijskim i madjarskim arhivima tijekom 1968. i 1969. Prva skupina gradje »osvjetljava sudbinu seljaka koji su bili zarobljeni u bici kod Senpetra u Štajerskoj«.138 U Graz je poslano i ondje ispitano 38 zarobljenika. Uočivši važnost tih ispitivanja (posebno sažetog izvoda iz izjave 33 uhapšenih seljaka), Adamček se posebno zadržava na nji­ hovu tumačenju. On doduše nije sklon prihvatiti izjavu zatvorenika da je vrhovni vodja (supremus dux) bio upravo Ilija Gregorio, ali zatvore­ nici navode imena još devetnaestorice ustaničkih vodja, medju kojima i — Ambroza Gupca! »Taj je podatak dalja potvrda u više navrata izlo­ ženih dokaza o tome da se seljački vodja Gubec nije zvao Matija«.139 Adamček ima takodjer pravo kad tvrdi da »izjave uhapšenih seljaka u Grazu potvrdjuju sve pretpostavke o visokom stupnju organiziranosti ustaničkog vodstva«, ali ne i tada kad šutke mimoilazi antagonistički odnos koji dijeli ustaničke kapetane od običnih seljaka. U ovoj se sku­ pini izvora nalaze i izvještaji kranjskih staleža o ugušivanju bune, celj­ skog upravitelja Helfenberga o porazu ustaničke vojske pod Pilštajnom, izvještaj Luke Sekelja o njegovim akcijama na ugušivanju bune i neki 1 3 3 N. d j . , str. 15. 1 3 1 Arhivski vjesnik X, 1967, str. 69—115 (dalje = Novi dokumenti I) . 1 3 5 N. dj., str. 77. 133 N. d j . , str. 78—80. 1 3 7 I dio. Arhivski vjesnik XI-XII, 1968—1969, str. 7—U; П dio. Arhiv, vjesnik XIV, 1971, str. 223—236 (dalje = Nova'gradja I i II). 138 N. dj., str. 11. 1 3 3 N. d j . , str. 12. 242 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ' drugi izvori. Neki dokumenti osvjetljavaju Tahov odnos prema podlož­ nicima sredinom 1573., koji bi, kako Vid Hallek javlja, mogao izazvati novu pobunu. Drugi dio nove grad je sadrži regeste iz protokola Dvorskog ratnog vijeća u Beču i izvještaje Fuggerovih povjerenika o buni. Najzad, J. Adamček i I. Filipouić izdaju 1971. opširan -»Izvještaj o radu na pronalaženju gradje o seljačkoj buni 1573. u četverogodišnjem razdoblju 1968—19F1«.U0 Njihov konačni »obračun« o radu pokazuje da su zaista savjesno i marljivo pregledali sve arhive u Hrvatskoj, Slavo­ niji, Madjarskoj, Austriji i ČSSR za koje su pretpostavljali da sadrže podatke o buni. Tako im-je u četiri godine pošlo za rukom pregledati i istražiti 17 domaćih i stranih arhiva i pregledati 98 arhivskih fondova. »Ukupno je pregledano 530 svežnjeva spisa, 145 pomoćnih knjiga. . i 7 velikih kartoteka«.1 4 1 No, autori se ne zadovoljavaju samo tim radom. Oni su pronadjene dokumente, osim onih u Arhivu Hrvatske, snimili i tako stvorili zbirku gradje o seljačkoj buni koja je pohranjena u Arhivu Hrvatske. Izdavači će nastaviti s radom na izdavanju gradje, ali već sada mogu biti zadovoljni s rezultatima svog rada. Oni, posebno Adamček, je ne samo sebi. omogućio novi pristup seljačkoj buni, već je zadužio i buduće generacije koje će sa zahvalnošću raditi na tom materijalu. Zato se zahvaljujući nesebičnom radu čitave ekipe i najviše Adamčeka danas može i smije svestranije raspravljati Q seljačkoj buni 1572/73. i o zbivanjima na Tahovu posjedu neposredno prije izbijanja bune. III. Susjedsko-stubičko vlastelinstvo uoči bune Pregled najnovije historiografije o seljačkoj buni 1573. vrlo je poučan i potiče na dalji rad. S jedne strane1 zato što je najveći dio radova radjen prije izdanja nove gradje, a s druge zato što je i u novijoj obradbi ostao čitav niz otvorenih i dodirnutih problema o kojima je zaista vrijedno raspravljati. Čini mi se kao da se i u najnovijim radovima ne posvećuje dovoljna pažnja uzrocima koji su doveli do bune. Naime, nastoji se uzroke svesti na ekonomsko polje ili na.povećanu eksploataciju, a premalo se vodi računa o drugim elementima koji takodjer vrlo mnogo utječu na odnose izmed ju podložnika i vlastelina.- No, najveći nedostatak cjelokupne do-. sadašnje historiografije o buni smatram da je potpuno zanemarivanje problema društvenog raslojavanja medju podložnicima. Neprestano se govori o seljacima ili podložnicima, od Bićanićeva rada i o bogatim seljacima, tako da se najzad dobiva pogrešna slika o tobože amorfnoj, bespravnoj i potlačenoj masi podložnika koja se diže protiv T aha! Upra­ vo to stanovište da buna ili društveni pokreti uopće nastaju u doba "° Arhivski vjesnik XIV, str. 527—355. 111 N. dj . , str. 354. 243 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 kad je eksploatacija najjača — druga je zabluda historiografije! Neće biti teško na primjeru Gregorić-Gupčeve bune pokazati da vodje ne pripadaju »bespravnoj i potlačenoj masi« i da su s njom povezani tek toliko koliko im je potrebno da postignu svoj cilj! A taj je cilj prerastao uske okvire feudalne eksploatacije, jer njegov nosilac nije seljak, nego vojnik.. Taj vojnik — dakle Tahov najodličniji podložnik, čezne za pre- urèdjenjem vlastelinstva na kojem živi. Kao najnapredniji podložnik u ratnom XVI. st., on dobro razabire tko ima najviše mogućnosti da mu osigura vrlo udoban vojnički život. To nije, njegov vlastelin — to je vladar. Stoga, nipošto slučajno, buna 1572/73 ima dvostruko korijenje: ona s jedne strane izvira iz vječne težnje kmeta da smanji svoje obveze prema vlastelinu i državi i s druge strane vojnika da služi samo caru. No, pregovaranja se izmedju vlastele i nezadovoljnika vode i mogu voditi u XVI. st. samo unutar okvira feudalne eksploatacije i stoga se na prvi pogled čini kao da u buni dominira upravo i samo taj problem, što nije točno. Uostalom, da li su naše, zasad teoretske pretpostavke točne ili točnije od mišljenja cjelokupne historiografije pokazat će po­ novna detaljna analiza-zbivanja na stubičko-susjedskom vlastelinstvu uoči bune, tj. od 1564, dakle od dolaska Franje Taha do izbijanja otvo­ renog ustanka u siječnju 1573 g. Ponovni je pretres čitavog pitanja utoliko potrebniji što i "najnovija historiografija haginje - mišljenju da' »krivce« treba tražiti.samo medju vlastelom, napose je »okrivljen« sam Tah. Medjutim, dragocjeni će nas novoizdani izvorni materijal nepo- grešno voditi kroz zbivanja na vlastelinstvu od 1564—1573, omogućivši nam da »sine ira et studio« izdvojimo »krivce« od »okrivljenih« i od »pravednih«. Dakako, bilo bi vrlo zanimljivo proširiti takva ispitivanja i na druga vlastelinstva zahvaćena bunom, no to zbog nedostatka izvor­ nog materijala nije moguće. Utvrdimo stoga najprije što, se zbivalo u žarištu bune od trenutka kad se na vlastelinstvu pojavio Franjo Tàh kao novi suvlasnik. 1. Tahov dolazak na vlastelinstvo Ne ulazeći na ovom mjestu.u druga pitanja, inače usko povezana s F. Tahom kao slavonskim velikašem, nastojat ćemo pustiti same doku­ mente da oni pričaju o tijeku zbivanja. Već se početkom 1563. znalo da Andrija Bator, tada dvorski sudac želi otudjiti svoju polovicu .Susjeda, Zelina i Donje Stubice i zato je 15. I. Andrija Hening pred zagrebačkim kaptolom prosv-jedovao protiv otu- djenja.142 On istupa pred kaptolom u ime svoje i svojih kćeri Ane (udate za Mihajla Kqnjskog), Kunigunde, Marte i Sofije. Smisao pro­ svjeda je jasan:. Andrija Hening i članovi njegove porodice imaju kao suvlasnici na istom posjedu pravo prvokupa, tj. pravo da oni. u prvom redu kupe od Andrije Batora njegovu polovicu. A. Hening je očito znao da A. Bator ne želi njemu prodati svoju polovicu, jer prosvjed ne bi inače imao nikakva smisla. »'= Gradja, str. 161. 244 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 197 Godinu dana nakon toga, ali prije i. III . 1564., u instrukciji koju Bator daje F. de Weke razabire se da su Heningovci koje zastupa Uršula, udova Andrije Teuffenbacha, ipak\pristali na nagodbu s Batorom: ona će se povući u stubički kaštel i ostaviti susjedsku utvrdu Batoru. Njezin položaj otežava Mihajlo Konjski, njezin zet koji uime svoje žene Ane zahtjeva izdvajanje jednog dijela posjeda. Batorijev poslanik treba da primi račune od dotadašnjeg upravitelja Grgura Mindzentyja, utvrdi stanje na posjedu i provede diobu.143 Iz tužbe što je prije 15. VII. upu­ ćuje Ursula kralju Ferdinandu doznajemo da je Tah 14. VI-. 1564 ušao u svoju polovicu susjedgradsko-stubičkog vlastelinstva. Vrlo je značajno da ulazi »cum turba hominum armatorum«.1 4 4 Uršula i drugi susjedi, koji se, potpuno ispravno, osjećaju oštećeni, smatraju da je Tah svòj dio posjeda — osvajao!1*5 Činjenica da prema Uršulinoj tužbi Tah stavlja u svoje kaštele 40 stražara i zabranjuje Uršuli da postavi biloXkojega svog čovjeka dovoljno pokazuje kakva stanje nastaje na vlastelinstvu odmah po dolasku Taha., Uostalom, Ursula izričito tvrdi da su braća Bator uvela Taha u posjed s pomoću 40 vojnika kojima se ona, posve razumljivo, nije mogla .oprijeti. Dok u tom dijelu optužbe Uršula bez sumnje ne govori neistinu, na Tahov odnos prema kmetovima gleda sa­ svim s drugog stajališta. Ona je u tom pitanju pristrana prije svega zato što su kmetovi zajednički (indivisi), pa od samog početka služe protivni­ cima kao sredstvo u medjusobnom obračunavanju. Ursula prva počinje s tužakanjem. Ona tuži vladaru da je Tah počeo na razne načine sme­ tati zajedničke kmetove i da ih ne pusti da dodju do nje,146 što je za neprijateljske odnose medju njima razumljivo. Uršula ne bi oklijevala da kmetove upotrijebi protiv Taha. Upravo zato mi se čini da se Uršu- lina tužba ne može upotrijebiti za osvetljavanje »držanja seljaka u bor­ bama feudalaca oko vlastelinstva«,147 jer bi Uršula vrlo rado upotrijebila bilo kakav Tahov prijestup kao dokaz njegova, nasilja nad kmetovima. Pa i tužba Mihajla Konjskog protiv Taha se lako može provjeravati po­ dacima kasni je, istrage. On tuži. (zajedno s Uršulom) Taha da ga ne- pusti u susjedsku utvrdu, da njegovu ženu Anu (kćer Uršulinu) i nje­ zine sestre drži u gradu kao zatočenice, ali »attestationes pro Tah contra Konzky«1 4 8 svjedoče drugačije. Tah se u odnosu prema Konjskom drži uputa koje su mu dab A. Batör i A. Hening. Obojica su zabranili Konj­ skom ulaz u utvrdu (zbog njegovih zahtjeva za dio posjeda) tako da je Ana odlazila u podgradje kad je Konjski bio ondje!1 4 9 Kako je Konjski još uvijek zahtijevao »portio dictae dominae consortis suae ex bonis dictorum castri et castelli«,150 uložio je novu tužbu vladaru. - 143 Gradja, str. 161—163. Ui Gradja, str. 167. . . " 5 Gradja, str. 167. >Qui quidem dominus Franciscus de T h a h ' a tempore huiusmodi occupa- cioiiis dictorum castri et castelli . . .c. ; i " ' g r a d j a , str. 167. >miseros etiam colonos, inter ipsas querulantes ac prefatos dominos de Bathor hucusque indiuisos, idem dominus Thahy diverso modo opprimere incepit ac eisdem colonis aditum ad easdem conquerentes prohibeU. ' " Gradja, str. 167, b i l j . 3. ш Gradja, str. 172—,175. - ' ' " Svjedoci.pričaju kako je Konjskog na vratima dočekivala straža koja j e imala strogi nalog da mu zabrani ulaz. Jedan od svjedoka priznaje da je Ana, kad joj j e suprug došao u susjedsko podgradje, spavala izvan grada i ujutro se u njega vraćala. 1 5 0 Gradja, str. 174. 245 ' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVÏI 1973 Kmetovi se pojavljuju u Uršulinoj tužbi vladaru očito zato da se pokaže kako Tah od dolaska smeta njezine kmetove. Stoga pristran Uršulin prikaz odnosa Taha prema podložnicima u prvim-mjesecima njegova dolaska ne može služiti kao podloga za bilo kakve zaključke o njegovu »proganjanju« zajedničkih kmetova. Točna je doduše Adamče- kova konstatacija da se »taj kondominij postepeno pretvorio u izvor sukoba i nesporazuma izmed ju vlasnika«, ali neobično bi bilo da je Tah doista već tada »počeo različitim sredstvima tlačiti seljake«,151 kad ni kasnije, nakon 1565, kad je imao pravo da postupa protiv optuženih kmetova nije učinio ništa! Medjutim, već ove tužbe pokazuju Uršulin karakter: oštećena u svojim pravima, Uršula se ne ustručava u borbi s • očito jačim protivnikom upotrijebiti i neistinu ako smatra da će pomoću nje nešto postići. Već je Adamček zapazio da su Heningovci protiv Tahove kupovine »poduzeli najprije različite pravne mjere«.152 Pred zagrebačkim se kap- ' tolom se ulažu protesti svih osoba koje su pogodjene nezakonitom Ta- hovom kupnjom. Najprije 27. V. protestira medvedgradski kaštelan M. Horvat u ime svog gospodara Ambroza Gregorijanca. Povrijedjeno je njegovo pravo prvokupa koje mu »ratione contigue vicinitatis . . . magis quam praefato domino Francisco dé praetacta Thah competeret«.153 Tada predaje isti kaštelan prosvjed i u ime obitelji Hening i zatim u ime bana Petra Erdödyja.1 5 4 Svi spomenuti susjedi imaju više prava na polovicu susjedgradsko-stubičkog posjeda od Taha. Najzad, pojav­ ljuju se i gornjostubički plemići i vlasnici posjeda i u ime »universorum nobilium generationis de praetacta Felsew Zthobycza« takodjer prosvje­ duju.1 5 5 Valja posebno naglasiti da vladar — to su posljednji dani vladavine Ferdinanda 1 5 6 — premda je Tah njegov pouzdanik, ne ostaje gluh za spomenute tužbe, prije svega na tužbu Heningovaca. Ugarski kraljevski namjesnik Nikola Olah piše zagrebačkom kaptolu da po carskoj zapo­ vijedi pozove Taha koji neka Uršuli vrati kupljenu polovicu vlastelin­ stva uz cijenu koju je sam dao Batoru.1 5 7 Ako to Tah ne bi želio učiniti, neka ga po jednom članu kaptola pozove na banski sud (petnaest dana nakon obavijesti), Već dan kasnije, tj. 21. VII, sam ban Petar Erdòdy nalažu, kaptolu da carevo pismo povodom Uršuline tužbe odnese Tahu i javi mu zatim njegov odgovor.158 Kaptol izvršava banski i carev nalog, ali se Tah baš mnogo ne žuri da izvrši zapovijed. Pošto je jedva pustio kanonika Selničkog u susjedsku utvrdu — Mihajlo Konjski koji je s. njim mora ostati pred vratima — pročitao je pisma i izjavio »quod ipse fuisset et esset obedientissimus, perpetuus atque humillimus seruitor« pokojnog kralja Ferdinanda i da sve što ima njemu i pripada i zato će ш Prilozi, str. 53. 1 5 i N. dj., str. 52. 155 Gradja, str. 163—164. • 154 Gradja, str. 164—166. i» N. dj., str. 166. 1 И Ferdinand umire 25. Vu. 1964. 157 Pismo od 20. VII. 1564; Gradja, str. 168—169. ; I s s Gradja, str. 169^-170. 246 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 mu on sam poslati ili dati odgovor. U medjuvremenu i Uršula proširuje tužbu i obraća se na Maksimilijana koji 10. XI. zapovijeda Tahu da ne smeta Konjskog »ac alios etiam nobiles, qui filias eiusdem dominae expo- nentis in uxores vellent ducere«.159 Štoviše, i dvorski sud smatra da Tali nanosi nepravde Heningovcima i vladar ne želi više trpjeti to stanje (quod cum nos pati neque deceat, neque velimus).160 Zato neka Tah smjesta omogući Konjskom i ostalim »ženicima« — medju njima je i Stjepan Gregorijanec — da udju u grad: Vrlo je karakteristično da novi vladar, očito namjerno, prešućuje glavni uzrok spora. Sukob Tah—Uršula svodi, najvjerovatnije pod utje­ cajem dvorskog suda ili samog Batorà, na zaista nebitan spor oko ulaska Uršulinih zetova u susjedsku utvrdu! Tahu, posve razumljivo, nije bilo teško pokazati da u-pitanju Konjskog nije učinio nikakvu novost, jer je, kako smo pokazali, već njegov predšasnik zabranio da ga puste u grad. Medjutim, ban ipak ostaje kod sadržaja Uršuline prvotne tužbe i 23. XII. 1564. poziva Taha na svòj sud zbog nezakonite kupnje polovice vla- stelinstva.181 Ban se poziva na »communis estimatio« koja mu takodjer nalaže da Uršuli pruži pravdu! No, činjenicu da ban pokreće postupak protiv Taha bez izričita kraljevskog naloga iskorištava Tah vrlo brzo u svoju korist. Znajući da vladar bar formalno ne osporava važnost njegove kupnje, Tah se uopće ne odaziva banskom pozivu. Tada Heningovci počinju, potpomognuti Gregorijancima, organizirati oružani otpor. Uršuli pomaže prije svega Ambroz Gregorijanec, otac njezina zeta Stjepana, koji je tada i viceban, dakle iza bana najutjecajnija ličnost u zemlji. On obavještava (4. II. 1565.) svoju »sestru« Uršulu da joj šalje plemića Petra Herendića (est homo militaris in equo), a da je naručio još 50 haramija koje će voditi njemu odani vojvode.162 U kasnijoj se optužbi ističe da je Uršuli i nje­ zinim zetovima pomagao i Ambrozov brat zagrebački biskup Pavao Gregorijanec.163 ' - ' 2. Tahova obitelj protjerana s imanja (27. I. 1565.) U beletristici je dovoljno popularizirano to osvajanje Susjeda, a i Adamček se nedavno zadržao na opširnom opisu protjerivanja Tahove obitelji iz Susjeda i Stubice.164 On ima pravo kad ističe da su u siječ­ nju 1565. Heningovci doduše postali »potpuni gospodari susjedgradsko- stubičkog vlastelinstva«, ali to je bio rezultat »precjenjivanja vlastitih snaga i utjecaja«.165 Tah ima kao kraljevski vijećnik mnogo jače veze, a osim toga nakon svog nezakonitog čina Heningovci nužno gube pot­ poru bana Petra Erdödyja. Prema tome, u tom se trenutku uloge pro­ tivnika mijenjaju i Uršula se sa svojim zetovima našla »s one strane zakona«, dok Taha kao izagnanika pomažu ban i zagrebački biskup. 151 N. dj., str. 171. »» N. dj., str. 172. i" N. dj., str. 175—177. 1 K N . dj., str. 177—178. • • ' • l u N. dj., str. 179. 1 M Prilozi, str. 53—55. м Prilozi, str. 54. 247 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 U zauzimanju susjedske utvrde posljednjih dana mjeseca siječnja sudjeluju i susj*edgradsko-stubički podložnici koje Uršula i njezini pri­ staše vode u oružani sukob s vlastitim vlastelinom. To je okolnost koja je i u nesredjenim prilikama XVI. st. u najmanju ruku neobična, jer se doduše dogadjalo i dogadja, i to vrlo često, da vlastela vode svoje podložnike u rat na susjedno vlastelinstvo, ali »neprijatelj« nije ujedno i vlastelin kmeta—napadača! Dakle, protiv Taha ustaju i njegovi vla­ stiti kmetovi. Upravo ta činjenica daje zbivanjima početkom 1565. po­ sebno značenje. Ta 'Tah dobiva zakonsku mogućnost da zbog izdaje kazni svoje vlastite kmetove. Medjutim, upravo novi dokumenti pri­ moravaju historičara da sasvim drugačije sudi o uloži podložnika 1565. i o Tahovu postupku nakon povratka na vlastelinstvo. Danas je jasno da podložnici pomažu Uršuli u beskrvnom izbacivanju Tahove obitelji sa. Susjeda i Stubice, ali da je jedva bilo prilike da se suprostave banskoj vojsci, kako je to historiografija pretpostavljala i pretpostavlja. Dvije banske optužnice,1 6 8 o kojima će još kasnije biti riječ, pozivaju na sud one kmetove Uršule i Taha "" koji su sudjelovali' u izbacivanju Tahove žene Jelene Zrinske i njezine djece s oba dijela posjeda. Uostalom, či­ tajući tekst tih optužnica ne možemo se. oteti, dojmu da su sastavljene prema sesionalnom regestu, 'a ne prema stvarnom sudjelovanju kme­ tova i podložnika u toj akciji. Stoga se dakako moramo zapitati da li je za takav postupak prema Tahovoj ženi i djeci doista bilo potrebno oko 800 kmetova, kako se tvrdi u tekstu optužnice.1 6 7 Ta Uršulini su ljudi navalili na susjedsku utvrdu i zatvorili svega šest članova posade— dvojicu kaštelana, jednog potkaštelana i dvojicu vojnika1 6 8 — i na taj način su istjerali Jelenu Zrinsku i njezinu djecu (Et sic tandem dominam Helenam Zryny ac praefatum dominum Franciscum Thahy, liberosque ipsorum, tam exponentes, quam etiam reliquos praenotatos, ex ipso castro Zomzedwara consequenterque portione ipsorum possessionaria in eodem castro habita, exclusissent et excludi fecissent).169 Jer kad se Je­ lena Zrinška vraća na Susjed nalazi gradska vrata zatvorena. Tada ona šalje svog sina Baltazara do mosta susjedske utvrde (ad pontem eiusdem arcis) i on pokušava rukama zaustaviti već'podignuti most, ali ga Ur­ šulini ljudi pucanjem iz grada tjeraju. I dok Jelena Zrinska »tristis et mesta« zbog »dolosam excliisionem« sjedi pred utvrdom, Uršulin zet Mihajlo Konjski i njegova žena Ana ulaze »s mnogim svojim službe­ nicima« u sam grad! I pošto su i druge Uršuline kćeri ušle u grad, oni šalju svoje ljude do Jelene i njezina dva sina, stavljaju ih kočiju u kojoj su bili na šetnji i voze ih do granice susjedskog posjeda na ce­ sti koja od Susjeda ide prema zagrebačkom Gradecu. Usput su pratili kočiju svirajući sve do spomenute granice, a tada su istjerali Jelenina kočijaša, našto poplašane konje hvata samoborski tridesetničar Ivan Posner, koji, kako optužnica tvrdi, dolazi slučajno do Jelenine kočije. 1 И Prva je od 27. II. 1565., a druga od 9. IV. 1565. (Gradja, str. 178—184 i 184—189). m Gradja, str. 182. . . 168 Kaštelana plemića Ivana Zadorija i Marka Jufinića, potkaštelana Ivana Horvata i dvojicu vojnika (Mihajla Lalina i Andriju Somodja) sa stražarom Jurjem Sakačem. 1 И Gradja, str. 180. 248 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXYII 1973 Dakle, sve što optužnica može predbaciti Uršulinim ljudima to je naj­ prije sramota koju Jelena i njezina djeca doživljavaju, a zatim i moguć­ nost smrti, jer se moglo dogoditi da su poplašeni konji izvrnuli kočiju! Prema tome, bezazlena i dobro smišljena lakrdija u kojoj se Tahovoj ženi i djeci uopće ništa nije dogodilo. Jelena bježi banu п Rakovec, ali se vraća na- vijest da su ugrožene i njezine kćeri .u donjostubičkom ka­ štelu. Optužnica i u tom dijelu pretjerava, jer tvrdi, da -je Uršula sku­ pila oko 800 kmetova s kojima je najprije protjerala bosonogu Tahovu djecu do granice donjostubičkog posjeda, a zatim je, ponovo s 800 kme­ tova napala^kod brda Kamenjaka Jelenu i njezinu pratnju kacLje išla po djecu u Gornju Stùbicu. Teško je povjerovati optužnici koja tvrdi da se Jelena, pošto su joj prevrnuli kočiju i uzeli .navodno kutiju s nov­ cem, spašava samo zato što joj polazi za rukom da na jednom konju pobjegne zajedno s dvojicom sinova. Najzad, u njezinoj su -pratnji Simun Keglević i Krsto Gruber i neki gornjostubički plemići i nikoga od pratnje Uršulini ljudi ne diraju! Sve što čine, je to, da izvrću Jele- ninu kočiju. Očito je da su htjeli lako bi poubijali i Jelenu i njezinu pratnju. Konačno, treći organiziram napad Uršulinih ljudi izvršen je 1. II. 1565. kad navaljuju na Petričevićevu kuriju u Gornjoj Stubici, misleći, prema riječima optužbe, da se u njoj nalaze Tahove hćeri.. I sada Petar Petričević »s božjom pomoći« uspjeva pobjeći i na taj način • spasiti živu glavu! Ovaj je napad jedini ozbiljni prijestup Uršulinih i- Gregorijančevih ljudi (optužnica ističe da Uršulu pomaže i zagrebački biskup Pavao Gregorijanec), jer je tada navodno srušena Petričevićeva kurija i opljačkane su njegove stvari. Pitanje je dakako da li je uzrok takva postupka onaj koji navodi optužnica? Naime, malo je vjero- vatno da bi »buntovnici« koji su Tahovu djecu bez poteškoće mogli ubiti još u donjostubičkom kaštelu, sada navaljivali na Petričevi­ ćevu kuriju da ih ondje ubiju. Ne valja zaboraviti da je Petričević Ta- hov kaštelan i nije isključeno da se Uršuli posebno zamjerio pa je is­ koristila priliku i poslala svoje ljude da ga »kazne«. U svakom slučaju optužnica ne tvrdi da i u tom napadu sudjeluje 800 podložnika, nego da su po Uršulinoj želji i posebnoj zapovijedi te savjetu obojice Gre- gorijanaca navalili »mnogi ljudi i službenici i seljaci« (quamplurimis hominibus et seruitoribus, rüsticisque).170 Prema tome, u optužnici je pozvano pred sud »oko 800 ljudi« prije svega zato što su sudjelovali u »ispraćaju« Tahové žene i djece do granice njihova posjeda. 'Jer valja posebno naglasiti da Uršulini ljudi, bez sumnje po njezinu nalogu, ne diraju Tàhove stvari i ne uništavaju nekretnine bilo u Susjedu ili Do- njoj Stubici. Ban Petar Erdödy je, kako je već spomenuto, pokrenuo postupak protiv Heningovaca i njihovih kmetova koji su sudjelovali u protjeri­ vanju Tahove porodice.jOn izdaje 27. IL 1565,171 prvu optužnicu, poziv na sud, u kojem su popisani ne samo Ursula i njezini pristaše nego i podložnici. Ovaj je prvi popis ustanika načinjen po svoj prilici na br- m Gradja, str. 182—183. 171 Gradja, str. 179—184.- 16 Zgodovinski časopis \ 2 4 9 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 zinu i obuhvaća samo najvažnije »buntovnike«, ali je i takav vrlo za­ nimljiv, prije svega zato što omogućuje da pratimo »buntovničku djelat­ nost« susjedsko-stubičkih podložnika od početka 1565. Ne iznenadju- je nas što su na prvom mjestu popisani kao krivci Uršulini oficijali u Stubici i Susjedu.1Tf To je normalno da svaki vlastelin šalje u »rat« najprije svoje činovnike. Na njih će se svaliti i sav bijes Taha (to po­ kazuju podaci istrage iz 1567., na koju ćemo se još vratiti). Tada, tj. 1567., poručuje Tah po svom čovjeku zagrebačkom kaptolu da se nje­ gove osvete treba da boje sedmorica podložnika, med ju kojima su Iva- nušec, Filipčić i brdovečki sudac. Ivanušec i Filipčić su jedini kmetovi koji su prema prvom popisu buntovnika (jedan je iz Stenjevca, a drugi iz Ivanovca) sudjelovali iz svojih sela u protjerivanju Jelene i njezine djece. Objektivna svjedočanstva u istrazi 1567. pokazuju da je Tah doista održao svoju riječ: istjerani su vojvoda Valentin, Ivan Čačković i Matija Majerić iz Brdovca, Nikola Sukalić iz Zapresečja (Zaprešića), Matija Filipčić iz Podgorja, Matija Jančić iz Pušće i Ivanušec iz Ste­ njevca.173 Jedini kmet kojega u prvotnom popisu nema, a Tah ga ipak tjera sa sesije, jest Petar Bedečić iz Otoka.1 7 4 No, valja istaći da su spo­ menuti kmetovi na prvom banskom popisu odnosno u prvoj optužnici, što znači, da je njihovo sudjelovanje u »buni« tada opće poznato. Teško je zasad dokazati zašto je Tah progonio upravo spomenutu sedmoricu podložnika kad je iz druge banove optužnice poznato da je u doga- djajima. početkom 1565. sudjelovalo više od 600 podložnika (ban je u prvoj optužnici tvrdio da ih je bilo oko 800). Ne čini se neobičnim da je najveći broj osumnjičenih podložnika iz Brdovca, vojnički najjače organiziranog sela na susjedskom vlastelinstvu, kao ni to da se Uršu- linu pozivu odaziva, uz ostale, i sudac ili vesnik iz Brdovca. Vesnici su od organizacije vlastelinstva u XIII. st. vlastelinski predstavnici na selu i stoga se vlastelin na njih i najprije obraća. Dakako, Tahu nije moglo biti svejedno da li je u progonu njegove obitelji sudjelovao neki podvorac ili sudac iz najvećeg naselja na susjedskom dijelu vlaste­ linstva. Banov poziv na sud iz 27. II. 1565. važan je izvor, kako spomenusmo, prije svega za upoznavanje onih podložnika na koje se javno ukazivalo kao na na j veće, krivce pri protjerivanju Jelene Zrinske i njezine djece. Stoga bismo upozorili posebno i ponovo na popis brdovečkih kmetova i libertina. Naime, medju osmoricom kmetova spominje se i т>Пуа dieto de Zenthgorycza«1™, — dakle Ilija Gregorio! Prema tome, Ilija koji je vojnik po zanatu iskorištava zajedno s drugim brdovečkim predijalima priliku za »rat«, premda Uršula nije ni mogla ni htjela obećati onim vojnicima koji će se odazvati njezinom pozivu neki plijen. Radilo se 1 7 ! To su: provizor plemić Matija Zazoci, donjostubički kaštelan Jura j Sabo, Franjo Piiha- kovec (u drugim izvorima Puhakovečki), susjedski »dvorski« Ivan Safco, susjedski potkaštelan Matija Šipoš, vojnici (pedites pixidarii) Andrija i Ivan Hegeduš, Petar Bedečić, Juraj Pečarić, Matija Kiš, Luka i Matija Horvat. Vidi Gradja, str. 179. 1 , 1 Vidi I.Bojničić, Preslušavanje svjedoka proti susjedgradskom silniku Franji Tahiiu god. 1567., Vj. zem. arkiva XII, 1910, s tr . 16—47. • 1 , 4 Petar Bedečić nije doduše u popisu kmetova buntovnika, a l i on je vojnik u susiedskoi utvrdi. Vidi bil j . 176. ' ' "> Gradja, str. 179. 250 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 samo o proganjanju kod kojega nitko nije smio prolijevati krv. Bilo bi. stoga promašeno kad bismo ovaj кбгак Ilije Gregorića protumačili kao izraz nezadovoljstva bilo njegova ili ostalih brdovečkih p redi jala s Tahom kao vlastelinom. Ta oni su jedva i vidjeli Tana. S druge strane, ni Tah se ne osvećuje ni jednom vojniku koji je sudjelovao u »buni« i tjera samo Uršuline činovnike. On kao dugogodišnji vojnik vrlo dobro zna cijeniti vrijednost vojnika na vlastelinstvu. Ta Gregorio je usprkos »crne liste« na kojoj se u banskoj tužbi našao ostao u službi Taha i 1568. poslala ga je ista Jelena Zrinska, kako sam priča u istrazi, na pljačku zajedno s ostalim vojnicima i tada je bio zarobljen.176 U drugom banskom pozivu na sud izdanom 3. IV. 1565. optuženo je zbog napada na Petričevićevu kuriju u Gornjoj Stubici više od 600 kmetova (točno 619 podložnika). Za kasniji je odnos Taha i susjed- 4sko-stubičkih kmetova opet vrlo važno da se utvrdi nova činjenica: od osmorice istjeranih kmetova (prema podacima istrage provedene 1567.) šestorica su sudjelovala samo na napadu nà Susjed 27. I. 1565., a dvojica samo na Petričevićevu kuriju. Ne nameće li ta činjenica ovaj zaključak: Tah kažnjava osmoricu kmetova prije svega zato što su oni predvodili zajedno s Uršulinim činovnicima napad na Susjed? U sva­ kom slučaju glavni dio kmetova vode Uršula i njezine kćeri i zetovi u osvajanje donjostubičkog kaštela, a u tom osvajanju ne sudjeluju više oni kmetovi kojima se Tah osvećuje i oduzima im zemlje. A ipak u stu- bičkom »pothvatu« sudjeluju, prema tekstu optužnice sva sela na oba vlastelinstva (619 kmetova iz 75 sela). Ako dakle na Tahov postupak prema »buntovnicima« gledamo u svijetlu gornjih podataka razabrat ćemo da on ne upotrebljava krajnje mjere prema kmetovima jer gleda u njima bez sumnje oružje svojih pro­ tivnika. Jedino osmorica, medju kojima nije i kasniji pobunjenički vodja Ilija Gregorić, gube svoje posjede koje Tah, gotovo bez izuzetka daje svojim činovnicima. Naime, selište vojvode Valentina iz Brdovca do­ biva njegov susjedski provizor »dijak« Juraj (Georgius literatus),- Ma- jerićevu sesiju u istom mjestu preuzima plemić Juraj Bartaković,177 a Čačkovićevu Nikola Šajnović, obojica Tahovi vazali (servitores). I Mar­ tina Gušetića nagradjuje imanjem Uršulina provizora Matije Zazocija iz Brdovca, dok njegov susjedski kaštelan Ivan Lolić dobiva Sukalićevu sesiju u Zaprešiću. Prema tome, neće biti točno mišljenje prema kojem Tah tjera kmetove s posjeda prije svega zato što namjerava na novom vlastelinstvu živjeti i »intenzivno ga eksploatirati«.1 7 8 Tah će kasnije biti primoran da izgradi još jedan' alodij — ta vlastelinstvo je golemo! — ali premda mu se već u početku pruža prilika da kmetove potjera i uzme njihova selišta za sebe i pretvori ih u alodij, on to ne čini. Dakako, ne iz neke osobite naklonosti prema podložnicima, nego zato što je Tah. vojnih koji veliki dio svog života provodi u vojničkoj službi u Ugarskoj (najprije u Sigetu, a zatim u Kaniži), dakle izvan vlastelinstva i jedno- ш F. Rački, Gradja- za povijest hrvatsko-slovenske seljačke bune god. 1573, Starine VII, 1875, str. 289—290 (dalje = Rački, Giadja). 1 7 7 Majerić j e brdovečki sudac, a Bartaković donjostubički kaštelan. 1 7 8 J. Adamček, Prilozi, str. 52. 16* 251 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 stavno nema vremena da se bavi gospodarstvom na novom, posjedu. Od velikog broja optuženih kmetova on će kazniti samo osmoricu, upravo onoliko ljudi koliko mu treba selišta za njegove »servitores«. Pri »izboru« pazi da ne budu kažnjeni njegovi vojnici i zato se »Iliji iz Svete Go­ rice«, premda sudjeluje u susjedskom obračunu, ništa ne dogadja. Tah će tražiti i naći druge načine da iz vlastelinstva koje je vrlo skupo platio izvuče bar jedan dio novca. Banova druga pozivnica na sud od 9. IV. 1565. dragocjen je izvor - koji razotkriva na neki način vojničku strukturu susjedsko-stubič- kog vlastelinstva. Popis nabraja, kao što je spomenuto, »buntovnike« iz 7.3 sela, ali to nije amorfna gomila podložnika, nego vrlo jasno raslojeno . društvo. »Prestupnici« su popisani preina mjestu stanovanja i »zani­ manju«. Već se na prvi pogled može lako razabrati da vojnici — to su predijali — nisu jednako rasporedjeni po čitavom posjedu. Upada u oči da na stubičkom posjedu nema ni jednog vojnika! Ni u Donjoj sučiji (oroslavskoj), ni u .Gornjoj sučiji (golubovečkoj) nije prijavljen, ni jedan predijal. Sasvim drugačiju sliku pruža susjedsko vlaste­ linstvo. Premda je susjedska utvrda najvažnije središte čitava posjeda, ipak su predijali smješteni u selima blizu štajersko-slavonske granice točnije u brdovečkoj sučiji. Po broju' predijala »prestupnika« odskače od ostalih selo Prigorje u kojem služe sedmorica predijala, a njima se pridružilo još 23 kmetova. Slična je situacija u Gornjem i Donjem Šen- kovcu. Od 12 »buntovnika« u Gornjem Senkovcu 4 su predijali, a iz Donjeg Šenkovca odaziva se Uršulinu pozivu 5 predijala! Čini se da u Vukovom selu nije bilo predijala, a u oba Laduč.a žive ne samo pre- ' dijali, nego i njihov kapetan. Tekst pozivnice nije toliko jasan da bismo iz njega mogli sasvim sigurno zaključiti-da li u Gornjem Laduču živi 16 ili 4 predijala na čelu s Nikolom Kraljem kao kapetanom.1 7 9 Pribro­ jimo li Matiju Fistrića — kasnijeg pobunjeničkog kapetana — iz Trste- nika i Tomu Duranića iz Kraja dobili smo broj predijala »buntovnika« iz 1565. Ako, dakle, pokušamo izračunati omjer izmed ju »običnih bun­ tovnika« i predijala »buntovnika« početkom 1565., onda dobivamo 152:21 ili oko 14,2 %. vojnički organiziranih podložnika u brdovečkoj sučiji. Medjutim; broj je vojnika — podložnika nesumnjivo veći, jer popis »buntovnika« iz 1565. u načelu donosi imena podložnika s onog dijela vlastelinstva koji pripada Uršuli. Da je takva pretpostavka opravdana pokazuje popis Gregorićevih kapetana: ni jedan izmedju njih ne igra nikakvu ulogu u zbivanjima početkom 1565. Ali, Gregorićeva se vojna organizacija oslanja na stvarno stanje na susjedskom posjedu: on sam je iz Svete Gorice kod Trstenika (dakle podložnik franjevačkog samo­ stana Sv. Marije osnovanog 1527.), a kapetani su birani iz Zaprešića, Pušće, Podgorja, Stenjevca, Novaka i Stupnika) prema redoslijedu kojim Svrač nabraja kapetane u istrazi 23. IL 1573).180 Gušetić i Šajnović su takodjer iz brdovačke sučije. Prema tome, 7 sučija susjedskog vlaste­ linstva daju kao predstavnike kapetane u vojničko zapovjedništvo po- 171 Građja, str. 185. 1 8 8 F. Rački, Gradja, str. 268. 252 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 kreta 1572/73., dok -»triumvirat« sa stubičkog dijela posjeda ne ulazi u Gregorićev vojnički plan! Stoga se bez ustručavanja smije povjerovati Gregorićevoj izjavi danoj u prvoj istrazi (11. IV. 1573.) kad je na mu­ čenju rekao da on »sey niergendt annderstwo als der herrschaft Sossed vnnderthonnen Obrister gewesst«.181 Sa stubičkim se podložnicima Gre­ gorio ne može mnogo pomoći, jer med ju njima nema, čini se, vojnika po zanatu. Pogranični položaj brdovačke sučije uvjetuje na neki način i Gregorićevu politiku prema susjedima, prije svega prema cesargrad- skim podložnicima, ali i prema štajerskim i kranjskim susjednim ima­ njima. Medjutim, obračun je podložnika s Tahovom obitelji početkom 1565. po mom uvjerenju samo posljedica sukoba u kojenfsu se suvlasnici na tom velikom vlastelinstvu našli nakon Tahove kupnje. Takav zaključak opravdavaju i obje banske optužbe. Usporedjene s popisom Batorova dijela vlastelinstva182 nesumnjivo pokazuju da se Tahov podložnik uglav­ nom ne- odaziva Uršulinom pozivu i da se podložnici koji imaju malo ili ništa zemlje vrlo rijetko pridružuju »buntovnicima«. Popis je prema tome i svojevrsno svjedočanstvo za društveni sastav »buntovnika« i može se, posve razumljivo, upotrijebiti i kao podloga za stvaranje zaključaka za 1572/73. Ni tada se ne diže podložnik koji ima malo krčevine ili vino­ grada, nego najbogatiji podložnik u selu.. ,/ Prema tome, -banski sudski pozivi pokazuju kako se na velikom vlastelinstvu ponašaju različite grupe stanovnika tada kad ih vlastelin poziva »u rat« protiv suparnika na istom imanju. Ako se tako veliki broj podložnika diže samo zato da posluži ličnom obračunu izmedju Taha i" Uršule, onda treba pretpostavljati da će podložnik vlastite in­ terese braniti s još većim žarom. Dakako, uz uvjet da mu vodje po­ kreta obećaju nešto što će ga izbaviti iz ne baš lakih feudalnih okova XVI. stoljeća. . * - 3. Poraz banske vojske pod Susjedom (3. VII. 1565.) "Pošto se Ursula domogla čitava posjeda, nastojala je da ga i zadrži. Ban Petar Erdödy je još u svibnju na njezinoj strani te na zahtjev Ur- šulina zastupnika pokreće novi postupak protiv Taha i članova njegove obitelji.183 Pri tom očito ne vodi dovoljno računa o tome da je vladar već jednom odobrio Tahovu kupnju, jer će ga prije ili kasnije morati poslušati. Maksimilijan II . ima dovoljno razloga da starog i vjernog očeva službenika preuzme i u svoju službu. Zato Tah ostaje i nakon Ferdinandove smrti, magister kraljevih konjušnika i vijećnik kraljev­ skog vijeća ili, kako su Hrvati sami tada pisali, »svete rimske cesarove i kraljeve svitlosti tanačnik«.1 8 4 Tri dana nakon banove odluke o obnovi procesa protiv Taha zapovijeda Maksimilijan zagrebačkom kaptolu da • m N. dj., str. 292. 1 B Gradja,, str. 31—90. ш Gradja, str. 189—190. ш I. Kuknljević, Acta croatica I, str. 273. 253 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Uršuli i njezinim kćerima uruči njegovu ispravu koju im šalje.185 Dva člana zagrebačkog kaptola i dva banska poslanika odlaze nato na zahtjev Taha 9. VI. u Susjed, jer se upravo navršio 20-ti dan, tj. rok do kojega je Ursula trebala da pusti Taha natrag u njegovu polovicu po­ sjeda.186 Ali, Ursula se ne predaje tako lako. Ona je bila, izjavljuje po­ slanicima, uvijek, a bit će i u buduće poslušna caru i kralju, »svom naj­ blažem gospodaru i najkršćanskijem vladaru«, jer se on zakleo da će pružiti pravdu tako bogatašu kao i siromahu. Zato ona zna da on neće smetati nju i njezinu siročad — kćeri je već prije predala u carsku zaštitu — niti će dopustiti da je netko drugi napada. Uostalom, još se se nije čulo »u ovom našem kraljevstvu Slavonije i Ugarske« da je netko osudjen bez zakonskog poziva i sudskog postupka. Nju i njezine kćeri nije nitko pozvao na sud, a još manje osudio. Ona je spremna odgo­ varati na sudu i podvrći se pravednoj presudi. Najzad, prosvjeduje pred poslanicima protiv svih nasilnika koji svojataju njezine posjede. Nakon takva odgovora Tahu doista ne preostaje drugo, nego da pred istim poslanicima uloži protest.1 8 7 Medjutim, Tah brzo uvid ja da Uršulu treba pobijati njezinim vla­ stitim oružjem — lukavstvom. On će najprije pridobiti bana koji je još pred nepunih mjesec dana branio Uršuline interese i to predobir će ga izjavom pred zagrebačkim kaptolom, ovog sadržaja: budući da* je vladar ponovo povjerio banu da na svaki način, pa makar i silom, uvede Taha natrag u njegovu polovicu posjeda, on i njegovi sinovi se obavezuju da će ga pri tome pomagati i štititi ga.188 Prema tome, ban je ipak odlučio da ne pomaže više Uršulu. Nema sumnje da se ban u tom trenutku već sprema na vojnu protiv Uršule, dakle na osvajanje Susjeda. Tah nato 14. VI. ponovo prosvjeduje pred zagrebačkim kapto­ lom protiv Uršulinog postupka s vladarevim i banskim poslanicima kao i protiv njezina odbijanja da ga pusti u susjedski- kaštel.1 8 9 No, ban je, pripremajući se po svoj prilici i na Tahov nagovor na oružano pokorenje Uršule, očito potcijenio svoje protivnike. S druge strane, vjerojatno nije računao s tim da se neki članovi sabora neće odazvati njegovu pozivu. On doduše već par dana nakon poraza po­ stavlja na saboru otvoreno pitanje koji je uzrok da se plemići nisu odazvali njegovu pozivu »in expeditione tam contra Turcas, quam sub Zomzedwara«,190 ali na takvo retoričko pitanje ne dobiva odgovor. Ban se zatim ne ustručava objaviti na saboru imena »buntovnika« koji su se oprli njegovoj zapovijedi (Retulit dominus banus regno, qui rebelles in mändatis).1 9 1 Tako se na saboru poimence citiraju imena rebela »qui contra dominum banum sub Zomzedwar auxilium prâestiterunt), ali to je ujedno sve što je ban mogao učiniti. 155 Grad ja, str. 191. 18» Gradja, str. 192—195. ш Gradja, str. 193. 1 , 8 Gradja, str. 193—194. "' Gradja, str. 194. rr • £'т Fw!îf!Sv 4 ^ т 5 - о ш Ш ? и а ' r e s n i c F ° ? f i a e - Dalmatiae, Slavoniae, Hrvatski saborski spisi, Knj. Ш, MSHSM XXXIX, 1916, str. 122 (dalje = AC Ш). 1M AC Ш, str. 123. ' . , и Gradja, str. 203—204. - 254 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Med jurim, izjava što je 5. VI. 1566.,192 dakle gotovo godinu dana nakon poraza daje samoborski kaštelan Lovro Litaši (Lythassi) u ime baruna Ludovika i Krste Ungnada prikazuje Erdödyjev poraz pod Su­ sjedom u sasvim drugačijem svijetlu. Naime, članovi sabora vjerojatno prigovaraju banu što je uopće vodio vojsku pod Susjed i on, da se obra­ ni,-traži od regnikola da mu izdaju svjedočanstvo o tom kako je na tu »ekspediciju« išao na njihov zahtjev. Kako je s tog saborovanja sa­ čuvan samo popis zaključaka, u zapisnik je unesena kratka bilješka: Dantur literae testimoniales per regnicolas domino bano pro expeditione Zomzedwariensi.193 Ovako sastavljena bilješka ne odaje nikakve raspra­ ve, ali o njima doznajemo iz spomenutog prosvjeda braće Ungnad. Un- gnadov činovnik izjavljuje da je ban na nedavnom saboru na Gradecu (5. V.) zahtijevao od velikaša i plemića da mu izdaju svjedočanstvo (literae testimoniales) u kojem će potvrditi da je on, ban »ex consensu et- admišsione uniuersorum dominorum et nobilium Regni Sclauonie castro Zomzedwara belum intulisse, iludque obsedisse«.194 No, nastavlja Ungna- dov poslanik, kako je i to svjedočanstvo izdano protiv volje i pristanka njegovih gospodara koji se nikad nisu složili s banom u podsadi Susjeda — jer ona može biti samo na štetu njihovu i mnogih drugih slavonskih plemića — oni prosvjeduju protiv bana koji je takvo svjedočanstvo od sabora zahtijevao i viceprotonotara koji ga je izdao (tada je viceproto- notar Ivan Petričević koji je prešao u Tahovu službu!). Ungnadima je banovo miješanje u privatni spor Uršula—Tah neugodno prije svega zato što su oni u isto vrijeme ratovali s Gruberom za Samobor i uspjeli ga oteti!1 9 5 Dogadjalo se doduše i dotad da su se banovi miješali u su­ kobe i slične sporove, ali to je bilo ponajviše tada kad su zaštićivali vladareve interese. Tako je npr. ban Nikola Zrinski poveo 1546. rat protiv Petra Keglevića koji nije htio kralju vratiti Medjumurje: Ko­ načno, u ovom slučaju ban Petar Erdödy nije imao izričiti nalog Maksi­ milijana II. da oružjem pokori Uršulu i njezine zetove. Najzad, ni slavonsko plemstvo u cijelosti, dakle sabor ne pridaje osobitu važnost banovom porazu pod Susjedom, a sam ban ne kažnjava ni jednog susjedsko-stuDičkog podložnika zbog toga.™ Tako jedina javna kazna pogadja Ambroza »dijaka«, dakle Ambroza Grègorijanca koji je skinut s časti podbana te je na njegovo mjesto postavljen Ivan Forčić.1 9 7 Sve dakle upućuje na to da se slavonsko plemstvo ustručava po­ slati svoje ljude pod bansku zastavu tada kad on poziva u rat protiv jednog člana sabora. Medjusobni obračuni plemića i velikaša dnevna su pojava, ali »expeditio« protiv Uršule sasvim je nešto drugo. Osim toga, Tah nije mogao plemstvo na saboru uvjeriti u pravednost svog 1 И AC П1, str. 158. 1 И Gradja, str. 204. • _ л , 1 M AC Ш , str . 123. >Con,queritur Chtistopherus Grwbar contra Christopherum Wngnod pro expugnatione castri Zamobor«. - . v-rr ш Stoga se ne bismo složili s Adamčekovom tvrdnjom da su bansku vojsku »raspršili susjedgradsko-stubički kmetovi« (Prilozi, str. 54) i da su oni činili' »glavnu snagu otporac (n. dj ., str. 55). , , . . . . 1 , 7 AC III, str. 122. »Item eligitur in vicebannm Ioannes Forchych in locum Ambrosu literati«. , > 2 5 5 . ' • ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ratnog pothvata kraljevskim nalozima! Ako je Uršula bila prestupnica u čitavom poslu, ni on nije bio čist. Prema tome, »gentes et populi do- minorum ac nobilium« nisu pod susjedskom utvrdom baš mnogobrojne i to će biti glavni razlog sramotnog poraza banske vojske pod Susjedom. Banski banderij tada takodjer nije velik, a protivnici su se dobro pri­ premili. Uršulin zet Matija Kerečenji koji priprema obranu Susjeda poziva bez sumnje sve predijale i stražare, a pomoć mu šalje i Ambroz Gregorijanec. U optužnici iz 1568. se otvoreno priznaje da su Henin- govci_ skupili u Susjedu »različite vrste pješaka—puškara«. Ali, naj­ važnije je to da do neke velike bitke uopće ne dolazi, jer su Uršulini zetovi iznenadili bansku vojsku postavivši pod gradom zasjedu! Stoga tvrdnja optužnice da su Heningovci doveli pod grad »mnoge seljake, kmetove, dakako s područja svoje utvrde Susjeda i kaštela Donje Stu- bice«198 služi više da se pokrije sramota, a ne da se istinito prikaže tok borbe. Najzad, u službenim se spisima priznaje, da je ban sa svojim voj­ nicima tako bježao, da je dovedene topove i, štoviše, bansku zastavu zaboravio pod gradom! Dakle, poraz je banske vojske potpun, ali ne zbog mnogobrojnijeg neprijatelja već zbog nespretnosti banskog vojni­ ka. Jer on je mnogo vještiji u pljački nego u osvajanju utvrde. U istrazi koja se provodi protiv Taha ljeti 1567. neki se njegovi podložnici tuže na pljačku banskih vojnika u doba banove vojne. Poraz banske vojske pod Susjedom »oko blagdana blaženih apo­ stola Petra i Pavla«1 9 9 odjeknuo je bez sumnje po čitavoj Slavoniji i stoga se moglo očekivati da neće ostati neosvećen. Utoliko više što su glavni vodje vojske pod gradom na čelu s banom pobjegli na Cesargrad. Najprije je doista ukoren Ambroz Gregorijanec. Još prije nego što je skinut s podbanske časti Maksimilijan II mu preko zagrebačkog kaptola šalje pismo kojim mu zabranjuje vojničko pomaganje Uršule. On je nato opet preko kanonika uvjeravao vladara da nakon njegove zapo­ vijedi nije slao niti će poslati bilo puščani prah ili vojnike, jer se želi ponašati 'tako »kako pristoji vjernom i poštenom sluzi njegova veličan­ stva«.200 Medjutim, Ambrozov je »crimen« bio toliko poznat da nisu koristila nikakva uvjeravanja i sabor ga, kako smo vidjeli, ipak skida s časti. 4. Uršula bježi, a Tah se4vraća na vlastelinstvo (5. VIII. 1565.) Ipak činjenica da ban napušta bojno polje prije stvarnog okršaja utječe u prvo vrijeme n a U r š u l u tako da ne shvaća kako je zapravo pobijedjena. Pouzdavajući se u tu pobjedu i ne znajući kako će se sada prema njoj odnositi vladar, ona šalje još 20. VIII. 1565. pred zagrebački kaptol svog čovjeka da u njezino ime prosvjeduje protiv bana, Taha, Petra i Simuna Keglevića, Petra Ratkaja i Ivana Alapića koji su došli l s s Građja, str. 257. ' "" h Adamček, Prilozi, str. 54 datira poraz 3. VII. 1365. ет" Gradja, str. 195. 256 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 s vojskom pod Susjed i mjesto da su prihvatili njezine uvjete (tj. da isplati Tahu novac za nepravedno kupljenu polovicu vlastelinstva) po­ kušali su osvojiti grad; a kad im to nije pošlo za rukom, na »turski način« su opljačkali njezine podložnike.2 0 1 No, Uršulino je uživanje pobjede vrlo kratko. Ona najzad po nago­ voru bana i drugih posrednika dopušta Tahu da 5. VIII. udje 'ponovo u susjedsku utvrdu i preuzme svoju polovicu vlastelinstva. Vjero­ jatno zadovoljan što je ipak bez prolijevanja krvi ušao opet u grad, Tah se u svoje ime i u ime svoje djece obvezuje Uršuli i njezinoj'lobitelji da je sve do Martinja neće smetati niti je izbaciti s posjeda, ali ona je dužna, pošto joj je to i ban dopustio, da do tog roka traži milost u vladara. Prihode će s vlastelinstva do tog roka uživati zajednički. Na­ stanu li izmedju njih svadje i sukobi, podvrgnut će se presudi »po­ štenih i časnih ljudi«.202 Uršula se zatim obvezuje i pred banom da će se držati sklopljenog ugovora.203 No, to .nije bilo sve. Istog dana ban joj postavlja još jedan i to teži uvjet: da sadašnja i buduća sloga izmedju nje i Taha bude što »korisnija i savršenija«, Uršula mora otpustiti šesto­ ricu svojih činovnika i službenika (to su: Jeronim Gereci, Franjo Puha- koci, Matija Zagoci, Ivan Sabo, potkaštelan Matija i Andrija Horvat).2 0 4 Spomenute uvjete pomirenja postavlja Uršuli sam ban u Stubici kamo. se prvotno Uršula povukla kad je Tahu ustupila susjedsku utvrdu. (Uršula inače nije dočekala Taha na posjedu već se prije njegova po­ vratka preselila u Brežice.205 Banuriije bilo suviše ugodno da od Uršule zahtjeva svoju izgubljenu zastavu koja je postala dragocjeni »ratni trofej« i zato radije šalje svog čovjeka pred zagrebački kaptol i dvojica kanonika koji Taha natrag uvode u posjed posvjedočuju da su svojim očima vidjeli »bombardas tres et vexillum banale, quae nuper eidem domino Petro Erdewdy bano violenter erepta et captiua in idem castrum Zomzedwar ablata fuissent«.206 - - Ponesen uspjehom Tah na idućem saboru2 0 7 zaboravlja, raspravlja­ jući s članovima sabora o Uršulino j krivici i »nevjeri plemića«, na ne­ povredivost regnikola. Naime, kad Toma Mikulić, Uršulin zastupnik ustaje .u njezinu obranu, Tah počinje na njega vikati i pokušava ga udariti, povikavši banu: »Gospodine bane, učini da izbace ovu nevjernu životinju i da se vani ubije«. Zatim dodaje: »Da je ovdje neki moj dobri sluga da mu odrubi glavu, imao bi od mene dobru napojnicu«.2 0 8 Ova mala scena na saborskoj sjednici — zbog koje, uostalom, ban poziva Taha na sud2 0 9 — otkriva Tahov pravi karakter. Premda ni sam nije u pravu, napada protivnika koji je počinio »notam infidèlitatis« upravo zato što je branio svoje »pravo« pravo. Nema sumnje da su upravo *» Gradja, ! И Gradja, '" Gradja, г" Gradja, 1 ! 0 S Prilozi, "• Gradja, " ' AC III, 2 И Gradja, , «» Gradja, str. str. str. str. str, str. str. str. str. 196. 198—199, 199—200. 201. 55. 202. 122—123. 203. • 202—203. 257 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 takvi nasilni postupci ogorčavali Tahove kolege, a i podložnike više nego njegove zloupotrebe, u kojima, posve razumljivo, nije bio izuzetak. Ipak se čitav sukob i spor stišava, banski se poraz zaboravlja, a Tah se vraća na. Susjed kao da se ništa nije dogodilo. Vladar dopušta banu da u njegovo ime upravlja Uršulinom ili točnije njegovom polo­ vicom posjeda i on ostaje kao upravitelj sve do 26. IX. 1566., dakle godinu dana?™ '. Historičaru se, posve razumljivo, postavlja pitanje što radi Tah nakon povratka na imanje i 'kako se odnosi prema podložnicima. Vrlo je karakteristično da historiografija — pa i ona najnovija — pridaje vrlo veliko značenje upravo zbivanjima u prvoj polovici 1565. smatra­ jući ih prelomnima i najodlučnijima za razvitak općeg otpora na vlaste­ linstvu. Tako Grafenauer tvrdi da je »banov poraz za razvoj poglavit­ nega temeljnega žarišča upora pomemben' kar v dveh pogledih«. On je omogućio, kako Grafenauer misli, »da se je Tahi za nekaj časa polastil povsem hedeljene posesti na gospostvih Susedgrad in Dolnja Stubica in s tem potisnil s svojim nasiljem kmečko gibanje v nujen razvoj v smeri odprtega upora«. I sama sam2 1 1 zajedno s Grafenauerom smatrala da je »še pomembnejše za poznejši razvoj bilo dejstvo, da so kmetje v obeh bojih spoznali svojo moč. Dvakratna zmaga kmečke vojske.. . je pomenila gotovo silno vzpodbudo za bodočo misel na oboroženi upor proti plemstvu«.212 Danas, nakon novih izvora koji su svestrano osvijet­ lili zbivanja u prvoj polovici 1565. ne mogu ponoviti iste tvrdnje, a isto će morati da učini i Grafenauer koji je, kao i mi svi, gradio svoje za­ ključke' na pretpostavkama. Općenito se takodjer pretpostavlja da je povratak Taha na vlaste­ linstvo značio preokret i u njegovu odnosu prema podložnicima u tom smislu da se sada počeo osvećivati kmetovima zbog otpora koji su pružili banskoj vojsci. »Ko se je Tahi povrnil kot gospod na obe sporni posestvi,.. se je začel maščevati nad podložniki in drugimi ljudmi, ki so podpirali njegove nasprotnike«.2 1 3 I Adamček, premda ima u rukama novu gradju, koju sam i izdaje, ne može se osloboditi pretpostavki starije historio­ grafije. On misli da je Tah »zbog svojih odnosa prema banu u tom periodu mogao odriješenih ruku poduzimati na vlastelinstvu različite mjere«, tako da je uvodio »nove izvanredne daće« i povećavao »druge oblike feudalnog pritiska na kmetove«.214 Već smo sprijeda upozorili da takve i slične tvrdnje ne potvrdjuje nova izvorna gr ad ja. Smatram, prema tome, da nova izvorna grad ja svjedoči o prilično ! » Prilozi, str. 55. ' • ' 2 1 1 Historija naroda Jugoslavije H, str . 444 i đ. Tekst j e iHrvatsko-slovenske seljačke bune 1573. godine« doduše pisao?sam B. Grafenauer, ali j e tekst rezultat mišljenja i shvaćanja čitave redakcije, pa sasvim razumljivo, i moje. Tada smo doista svi bili uvjereni da >upotreba kmetova kao oružane snage u međusobnoj borbi velikaša i istražna komisija koja utvrdjuje neopravdanost Tahijevih postupaka u očima kraljevske uprave bili su najbolji poticaj za zaoštravanje otpora kmetova«. Tada smo konstatirali i to da pokret »već 1567. prelazi granice Tahijevih posjeda«, ali da »glavno žarište kasnije seljačke bune sazrijeva ipak na Tahijevim posjedima upravo zbog njegovih nasilja nad kmetovima« (n. d j . , str. 446, 447). Dakako, nakon izdanja nove gradje primorana sam zbivanja na Tahovim posjedima do same bune prikazivati sasvim drugačije. 2 1 ! Kmečki upori na Slovenskem, str. 208. «» N. m j . »" Prilozi, str. 55—56. . . . 258- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 smiješnom izbacivanju Tahove porodice s imanja i u tom izbacivanju ne možemo vidjeti nikakvu krvavu predigru bune 1572/73. Uršulin se čovjek pridružuje njezinim zetovima zato da s glazbom isprati Tahovu ženu i djecu do granice posjeda, ali ne i zato da digne ruku na svog vlastelina.. Uostalom, tekst istrage provedene ljeti 1567,215 protiv Taha još jed­ nom potvrdjuje da Tah povrativši se na imanje ne misli na osvetu. Već smo sprijeda upozorili kojim podložnicima oduzima zemlje. Ostaje pre­ ma tome da se provjeri na koji je drugi način zloupotrebljavao sVoj položaj i da li je, kako se tvrdi, zahtijevao od kmetova mnoge nove daće. Posve razumljivo da sva svjedočanstva — bilo ih je preko 500! — nisu jednako vrijedna i vjerodostojna, jer je bilo i ljudi koji u odnosu prema Tahu nisu mogli biti nepristrani. Zagrebački kanonik svjedoči na pri­ mjer o »9 izvanrednih daća«, koje je Tah, kako tvrdi, utjerao od susjed­ skih kmetova, ali ipak priznaje da je o tim podavanjima samo čuo pričati! On, dakle, nije neposredan svjedok. Sasvim je drugačijeg ka­ raktera svjedočanstvo Gaspara Večkoviča, koji je »spanus et officialis universarum pertinentiarum dicti castri Zomzed« i koji izričito tvrdi da je Tah »tempore domini bani a miseris colonis plurimas taxas extra- ordinarias extorsisse«; to mogu potvrditi, kaže Večković, i suci koji su ih ubirali.2 1 6 Kad je kasnije Gašpar Druškoci pošao u Brdovec da i ondje ispita suca i vesnika Ivana Horvata što zna o odnosu Taha prema kme­ tovima, dobiva sličan odgovor: dok je bio sudac Tah je od kmetova utjeravao gotovo svaki mjesec izvanredne takse.2 1 7 Ali, u broju izvan­ rednih taksa nema sloge inedju svjedocima! Jer Juraj Raškaj, podžupan zagrebačke županije doduše vrlo opširno priča o progonima i ubojstvu kaštelana Stjepana, ali što se tiče izvanrednih taksa nije siguran. On je čuo (audivisset) da je Tah od stubičkih kmetova utjerao 7 izvanrednih i neuobičajenih taksa. Medjutim, s njegovom izjavom nisu u skladu svjedočanstva donjostubičkih vesnika i sudaca, naime, Ivana Magajića iz Oroslavlja i Mihajla Martinica iz Gornje suči je (golubovečke). Ma- gajić izjavljuje da zna (sciret) da je »gospodin Tah utjerao od jadnih kmetova tri izvanredne daće«. A Martinićevo svjedočanstvo je vrlo za­ nimljivo. Jer on u svemu potvrdjuje Raškajevu izjavu, ali »o taksama je rekao da zna isto što i prethodni svjedok«.218 Taj »prethodni s.vjedok« je upravo Magajić! Prema tome, Martinić je znao da je Raškaj netočno svjedočio o izvanrednim daćama i zato je potvrdio izjavu svog kolege suca koji je isto, kao i on, znao koliko je novaca Tah zahtijevao od stubičkih kmetova od svog dolaska do sredine 1567. (svjedočanstva su završena 16. VII. 1567.).219 Sa sadržajem gornjih izjava ne slaže se svje­ dočanstvo Valentina Kranjeca iz Stenjevca koji tvrdi da je on i neki drugi, očito stenjevački koloni, platio Tahu u ime izvanrednih daća preko 20 florena. Ali, Kranjec je »villicus plebani de eadem Zthenywcz« ! l s Vidi bi l j . 173. 2 1 6 I. Bojničić, n. dj ., str. 20. '" N. dj., str. 24. "• N. d j . , str. 35. "» N. d j . , str. 47. 259 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 i bez svake sumnje pristran. Osim toga, Tah je bio u sukobu sa stenje- vačkim župnikom i njegov, tj. Tahov odnos prema župnikovu kmetu ne može se, prema mom uvjerenju, usporedjivati s odnosom Taha prema susjedsko-stubičkim podložnicima. I neki se drugi stenjevački kme­ tovi tuže na Taha zbog novca koji je od njih uzimao, ali ne u ime iz­ vanrednih daća, nego na posudbu (sub spe future restitucionis). Tako npr. otima Grguru Blažekoviću, prema njegovoj izjavi, 30 talira,, dok jè Ivanu Kovačiću iz Stupnika s istim obećanjem izmamio 15 talira.2 2 0 Premda su, prema tome, svjedočanstva o izvanrednim taksama raz­ ličita, čini se da treba prihvatiti kao najvjerodostojnije izjave dvojice stubičkih sudaca o tri izvanredne daće na stubičkom dijelu vlastelinstva. Izjavi susjedskog špana Večkovića teško je povjerovati; ona je uostalom suviše općenita. Medjutim, valja dodati i to ^la u izjavama 33 zatvorenika iz Grego- rićeve skupine (izjave su dane 6* III. 1573. u .Grazu) 2 2 1 nema tužbi na izvanredne daće. Oni se tuže na »sramotno ropstvo« koje ih je natjeralo u bunu i u osam točaka nabrajaju svoje »potešćice«. Tah im nameće dužnost da prodaju njegovo vino i žito, gura im svoju stoku na uzga­ janje, primoravani su da čuvaju njegove pse i kupuju njegove konje, ali nema podataka da je od njih zahtijevao i izvanredne takse. Sažima­ jući sadržaj spomenutih tužbi na Taha, pisar završava: »In summa," inauditas tributorum exactiones ac libidines quas patiebantur, ехро- suerunt«. Medjutim, ni jedna od njihovih tužbi ne spominje, kako smo istakli, izvanredne daće. • t • . ч Tužbe se zatvorenih i uhvaćenih kmetova mogu popuniti podacima iz istrage provedene još 1567. I tada se tek poneki od 508 svjedoka tužio na loše Tahovo vino koje je morao kupiti* na oduzimanje vina, žita i stoke itd. Susjedski špan Večković koji je, kako se po svemu razabire, raspoložen protiv Taha tvrdi da je Tah zahtijevao od. susjedskih ko­ lona »innumerabiles ad commodum suum«, od kojih radova, posve razumljivo, vladar nije imao nikakve koristi. Dodaje da je Tah otudji-' vao od imanja »mnoge oranice«, ali kad ih počinje nabrajati onda proizlazi da je Tah svojim službenicima dao svega 12 jutara zasijanih oranica! Neki svjedoci tuže Taha zbog toga što im je dao da voze njegovo žito u Wyzwar i njegove stvari u Kanižu.2 2 2 Sve te tužbe i izjave o Tahovim zloupotrebama preuzima dosadašnja . historiografija tako da na osnovi njih pokaže kako Tah nakon svog povratka na vlastelinstvo iskorištava svog podložnika. Pri tome se џ objektivnost izjava uopće ne sumnja i ne vodi se računa i o činjenici da je čitava istraga ljeti 1567. naručena i da ju jè pripremio komorski upravitelj Gerdak samo zato da pokaže kako je Tah oštećivao vladareve interese! Danas je poznato i to da je Gerdak bio loš upravitelj,2 2 3 pa je imao dovoljno razloga da natovari na Tahova ledja što više krivice kako. bi pokrio i svoje račune. '*> N. dj., str. 41, 42. ! ! 1 Nova gradja I, str. 35—37. ггг N. dj., str. 28, 30. "» Vidi str. 266. 260 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 197: Medjütim, nitko nije u historiografiji pokušao ustanoviti imaju li možda Tahovi zahtjevi zakonsku podlogu u nekim saborskim zaključ­ cima i što je uopće Tah radio nakon što ga je Uršula u kolovozu 1565. pustila natrag na vlastelinstvo. Gotovo čitavu godinu dana, tj. do polovice 1566., nema u danas poznatoj gradji-nikakve vijesti o zbivanjima na vlastelinstvu. Medjutim, neprijateljstvo izmedju Gregorijanaca i Taha ne prestaje i, Tàh, da se osveti Ambrozu i Stjepanu Gregori jaricu, hvata mokričkog kaštelana Mihajla Krajača kad je 8. VI. prolazio, zbog nekih svojih poslova, ispod susjedske utvrde. Bacivši ga ü tamnicu, pušta ga tek pošto jedan zagre­ bački kanonik daje za njega Tahu posebno jamstvo.224 No, s obzirom na tvrdnje nekih svjedoka da je Tah ubirao izvan­ redne takse za vrijeme bana Petra Erdödyja treba upozoriti na neke poznate činjenice. Naime, sam ban doista u jesen 1565. ubire nezakonito od kaptolskih kmetova dimnicu (pecuniae fumales, kraljevinski porez), našto mu Maksimilijan II zapovjeda da ubrani novac vrati.2 2 5 Činjenica -je4takodjer da vladar još početkom 1566. zapovijeda slavonskim dika- torima da. uberu diku, o kojoj se tijekom 1565. vodi ogorčena borba izmedju vladara i slavonskog sabora. Vladar prigovara saboru zato što , su regnikole na svojoj sjednici od 8. IV., 1565.22? doduše odobrili novi popis porta (poreznih jedinica), ali su nòvi uvjeti za popisivanje po- stavljeni tako .da »dica nobis decreta in nihilum fere redigatur et longis- simo temporis tractu suspendatur«.227 Ne samo to. Vladar prigovara saboru da mu niti za prošlu godinu, dakle za 1564. nije platio diku, a u ovoj, 1565., zakazana je konümeracija ili popis mjesto u siječnju, kako je bio običaj, tek u travnju. Kasnije se ispostavilo da su staleži ipak ostali kod svog sistema, naime, da sü upravo na srpanjskom saboru 1565. odobrili neobično visoki subsidij ili diku od 2 'Л forinta, ali tako da će se plaćati »a singulis integris portis colonorum«.228 Tek tada je odlučeno da se pošalju po županijama i novi dikatori zajedno s plemi­ ćima. Ali, ni mjesec dana nakon te odluke nije učinjeno ništa i ugarska je komora odnosno vladar dužan banu Petru za njegovu plaću (koja se isplaćuje upravo iz svote ubrane od dike), 4000 forinti.229 Prema dosad poznatoj gradji ne može se ustanoviti da li je dika zaista ubrana r u kojoj visini, ali početkom 1566. ugarska komora zastupa mišljenje da i s banovih posjeda treba ubirati diku, jer vladar ne dopušta olakšice koje su banovi imali do toga vremena.2 3 0 Da kraljevski dikatori još uvijek imaju poteškoće. oko ubiranja tog poreza pokazuje zaključak stvoren na saboru 16. I. 1566. kad je odlučeno da »dicatoribus regiis viceprothonotarius prâeceptorias'dare debeat«!2 3 1 Sabor smatra da zagre­ bački kaptol ne treba osloboditi od dimnice, pa je taj zaključak očito odgovor na banovo ubiranje dimnice s kaptolskih posjeda. Unatoč vla- *24 Gradja, str. 204, 205. » AC Ш , str. 124. 2 M AC П1, str. 116. " 7 AC III, str. 120. "» AC-III, str. 122. " » A C III, str. 123. ш AC III, str. 129. «' AC III, str. 131. 261 . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 darevom protivnom nastojanju dika se vrlo polagano ubire i nadvojvoda Karlo povjerava, na prijedlog ugarske komore, banu Petru brigu za što brže ubiranje dike. Neka on, posluživši se punoćom svoje banske vlasti, bez ikakva obzira, primora dikatore da što brže uberu subsidij.232 Čini se da ni ta mjera odviše ne pomaže, jer se ugarska komora još 14. VI. tuži vladaru da se slavonski dikatori uopće ne javljaju niti šalju račune o ubranoj diki.2 3 3 Zato on zapovjeda saboru i dikatorima da je odmah uberu. Pozvan je, štoviše, u pomoć i zagrebački biskup Draskovic —- on treba da pomogne pri izboru dikatora — a Maksimilijan II oštro zapovjeda banu, podžupanima i plemićkim sucima da svim raspoloživim sredstvima utjeraju zaostatke.234 Tek u rujnu prima ban Petar 815 fo­ rinti u ime svoje vojničke plaće, ali se u priznanici tvrdi da je novac primio od takse (kako se naziva porez koji plaćaju slavonski gradovi).235 Valja dodati i to da skinuti podban Ambroz Gregorijanec, unatoč neko­ liko vladarskih zapovijedi ne isplaćuje zaostalu diku (on je zadržao 473 forinta).236 Pokušajmo, prema tome, tužbe kmetova promotriti u svjetlu vla­ darevih napora oko ubiranja dike. Naime, u tom dvoboju izmedju vla­ dara i sabora ban Petar je mogao zahtijevati diku od susjedsko-stu- bičkih podložnika, premda je on u načelu nije smio ubirati! On je to mogao učiniti iz dva razloga: banski su posjedi oprošteni od plaćanja dike, pa je na takvima ubire on sam, a nadvojvoda Karlo mu je povjerio, kako smo vidjeli, posebnu brigu oko ubiranja dike. Da su vlastela ne­ zakonito, ali ipak ubirala diku sa svojih posjeda pokazat će primjer samog Taha: i on ubire 1567. diku za svoj račun kako bi s ubranom svotom platio kaptolu polovicu zakupnine za desetinu. Dakle, nije isklju­ čeno da se za banovim primjerom povodi i Tah i odatle su lako mogle nastati tužbe o njegovom ubiranju »izvanrednih daća«. Jer za kmeta je dika koju ubire ban doista izvanredna daća. Ima li se,'nadalje, u vidu da slavonski sabor odobrava, kako smo se mogli uvjeriti, neobično visoku svotu dike, to je ban mogao, pogotovo nakon što mu je povjerena po­ sebna briga oko. dike, utjeravati od čitave porte upravo tu i tako veliku svotu. Možda se za njegovim primjerom povodi i sam Tah na svojoj polovici posjeda! U svakom slučaju opravdanija je pretpostavka da se kmetske tužbe odnose na banovo i Tahovo ubiranje dike, a ne na neke »novo uvedene izvanredne novčane daće«.237 Naime, jedva je moguće, štoviše, nemoguće da bi u XVI. st., kad poreze odobravaju sabor i vladar, vlastelin mogao svojevoljno nametnuti podložnicima neki novi porez! Ali, u okvirima postojećeg poreznog sistema moglo se vladarski ili još češće crkveni prihod jednostavno zadržati za sebe. Ima dovoljno pri­ mjera da su vlastela u XVI. st. zaista tâko i postupala. Naime, dika je ratni porez ili »pomoć za rat«, pa velikaš ponekad odbija • da vladaru pošalje porez od svojih kmetova tvrdeći da je i on može upotrijebiti 2 3 ! AC III, str. 139. И ] AC Ш , str. 140. м < AC III, str. 142—143. и * AC III, str. 151. •" AC III, str. 147. ! I 7 Prilozi, str. 56. 262 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 za svoje pogranične utvrde.2 3 8 Tan je kao vrhovni zapovjednik kaniške utvrde mogao takodjer oprav.davati zadržavanje dike ratnom potrebom, utoliko više što je vladar većinom bio dužan velikašima za vojničke plaće. Ako se, prema tome, za bansko-tahovskog kondominija na susjed- sko-stubičkom posjedu ubirala dika za ovu dvojicu velikaša, onda su obojica činila nešto što po njihovu mišljenju nije bilo nezakonito, nego samo neuobičajeno. Kmet, dakako, koji se od neugodne dužnosti plaćanja dike mogao izvući. gleda na njihovo ubiranje poreza kao na zloupotrebu protiv koje se diže. Tah je, kako je to već konstatirao Adamček, »u periodu zajedničke uprave s banom izgradio na vlastelinstvu novi aparat vlasti«.239 I svaki bi drugi vlastelin »na mjesta odbjeglih ili protjeranih òficijala« postavio »nove ljude« u koje ima povjerenje i koji će štititi njegove interese. Sprijeda smo već upozorili na to da Tah selišta protjeranih kmetova dijeli upravo svojim činovnicima. Istraga iz 1567. utvrdjuje i dva Tahova zločina koja su bila poznata svim svjedocima. Daleko nam i sama pomisao na to da Taha branimo zbog spomenutih zločina, ali ipak valja odgovoriti na pitanje zašto on ubija upravo te ljude. Prva žrtva je Ivan Sabo, »servitor scilicet relictae Andreae Hennyngh« kojega je na putu prema Rakovcu uhvatio Tahov kaštelan Petar Petričević i zatim ga zatvorio najprije u Stubici, a nakon toga u Susjedu gdje je i umro. Druga žrtva je bivši Batorov, a tada zajednički potkaštelan Stjepan iz Brdovca kojega je Tah predao sudu i premda je bio oslobodjen krivice Tah ga je dao ubiti. Treća žrtva Tahova nasilja je »purgar« susjedski Stjepan Vamoš kojemu ipak po­ lazi za rukom da se oslobodi iz Tahova zatvora. Sve tri Tahove žrtve su ljudi koji su već po svom položaju na vlastelinstvu morali u zbiva­ njima početkom 1565. stati na Uršulinu stranu, jer ih je ona pozvala u borbu protiv Taha. Ivan Sabo se bez sumnje posebno isticao u izbaci­ vanju Tahove žene i djece, jer je Tah kasnije zahtijevao da Uršula otpusti njega i još petoricu svojih činovnika. Potkaštelan Stjepan doduše nije spomenut u banskim optužnicama, ali je bez sumnje i on sudjelovao u zbivanjima 1565. i zato ga je Tah optuživao pred županijskim sudom. Naprotiv, Stjepan Vamoš je jedini susjedski purgar čije se ime spo­ minje u prvoj banskoj optužnici od 27. IL 1565.240 Premda detalji nisu poznati, po sačuvanim podacima je jasno da Tah obračunava sa svojim i Uršulinim »servitorima« i sa susjedskim purgarom zato što su se vrlo vjerojatno posebno isticali u izbacivanju njegove porodice s po­ sjeda. On je posebno gnjevan na^svog potkaštelana Stjepana i zato se ne zadovoljava odrešavajućom presudom županijskih sudaca i sudi mu sam. Prema izjavama svjedoka Tah je plemićkim sucima koji su oslobo­ dili potkaštelana od krivnje doviknuo: »Si vos ignoratis eum judicare ad mortem, ego in obrobrium vestri caput eius faciam amputari«.2 4 1 »8 Najpoznatije oslobodjenje odnosilo se na posjede zagrebačkog kaptola koji je 1546 počeo graditi na svom sisačkom posjedu veliku utvrdu — sisački grad koji i danas postoji _ i zato je od vladara, a ponekad i od >kraljevine< opraštan od podavanja dike i-dimnice. M 9 Prilozi, str. 56. "• Gradja, str. 179. " l I . Bojničić, n. dj ., str. 35. 263 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Prema tome, opet upoznajemo Taha kao nasilnika koji se ne ustručava kazniti smrću svoje protivnike. Premda po takvom svom ponašanju nije Tah izuzetak medju slavonskim velikašima, ipak med ju njegovim suvre- menicama nije bilo mnogo takvih nasilnika. Surovo vojničko obračuna­ vanje s vlastitim i tudjim činovnicima omrazilo je bez sumnje Taha ne samo medju podložnicima, nego i medju velikašima. 5. Trogodišnja komorska uprava nad Uršulinim dijelom posjeda - (10. XI. 1566. — 22. VII. 1569.) Medjutim, Maksimilijanu II nije suviše odgovarala situacija na susjedsko-stubičkom vlastelinstvu u vrijeme spomenutog banovog i Tahovog »kondominija«. On naime s posjeda koji mu je zbog Uršulina »izdajstva« pripao nije u protekloj godini imao nikakva prihoda. Stoga je u jesen 1566. odlučio da učini doduše ustupak Tahu, ali i da Uršulinu polovicu povjeri ljudima koji će u njegovo ime upravljati tim imanjem. ^ Očfto razočaranom Tahu vladar šalje za utjehu potvrdu za kupnju Batorijeve polovice susjedsko-stubičkog posjeda?*2 Maksimilijanov je račun jasan: Tah će šutjeti, jer je vladareva potvrda uzakonila njegovu nezakonitu kupnju posjeda. S druge strane, ni vladaru nije savjest suviše čista, jer i on nema pravo na Uršulin dio tako dugo dok ona zbog »izdaje« nije osudjena na gubitak posjeda. Bilo je svakako mnogo jedno­ stavnije, prijeći šutke preko te činjenice i ne upuštati se u pravni po­ stupak u kojem bi mogao i izgubiti. Zato Maksimilijan II vrlö kratko javlja Tahu da je Stjepanu Gerdaku povjerio brigu i upravu nad po­ lovicom Susjeda i Donje Stubice tako dugo dok završi parnica što je vodi s Uršulom. Gerdaku daje kao pomoćnika (contrascriba) »dijaka« Ivana iz Varaždina. Neka dakle obojicu pusti u posjed spomenute po­ lovice i preda im prihode ove godine.243 Novi se upravitelj nato svečano zaklinje pred poslanim komisarima da će vjerno služiti »njegovom sve­ tom veličanstvu«, da predani posjed neće predati nikome drugome osim samome -vladaru tada kad to od njega zatraži.2 4 4 Gerdakovim dolaskom na Susjed vrlo je otežan položaj Taha; jer je on »u ličnosti tog provizora dobio opasnog neprijatelja«. Tro­ godišnja komorska uprava znači doista »neobično mnogo za razvitak odnosa na vlastelinstvu«,2.45 ali ne zato, kako misli Adamček, što je »borba seljaka dobila nove poticaje«, nego zato što se izmedju Gerdaka i Taha vodi pravi mali rat na vlastelinstvu! U tu su borbu na svoj način uvučeni i seljaci, a treba dodati dà presudno značenje ima takodjer i Uršula i članovi njezine obitelji koji potpiruju nezadovoljstvo pod­ ložnika protiv' Taha. Najzad, ne' valja previdjeti i ulogu vladara, koji, kao i dotad, trguje s vlastelinstvom zato da bi iz njega izvukao što više koristi. - . '" Gradja, str. 205—207. 2 , 3 Gradja, sir. 207. "* Gradja, str. 208. ! 4 S Prilozi, str. 57. 264 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Medjutim, danas poznati materijal ne ostavlja nikakvu sumnju /u to tko je započeo neprijateljstvo. Tah se ne može pomiriti s mišlju da će dijeliti na Susjedu stan s komorskim ljudima i odbija da primi u grad Gerdaka i ostale ljude iz carske uprave. Kad ga Gerdak pri­ javljuje vladaru, on mu potkraj 1566. (29. XII.) zapovjeda da odmah Uršulinu polovicu ustupi njegovim činovnicima. Gerdak već tada tuži Taha da postupa sa susjedsko-stubičkim kmetovima »oštrije nego što se pristoji«,246 da neće primiti odbjegle kmetove, nego ih, kad se vra­ ćaju, »mimo pravednosti« želi kazniti i oduzeti im sve njihovo. Zato Maksimilijan II (i prije nego što je ispitao tužbe), zapovijeda Tahu da primi kmetove natrag na posjede i d a i m vrati oteto. S obzirom na to da je kasnija istraga, provedena ljeti 1567., utvrdila koliko je kmetova stvarno potjerao i kome je podijelio njihove zemlje, carev postupak prema Tahu iznenadjuje. Vlastelin, naime, ima pravo prema tadašnjim zakonima istjerati neposlušne kmetove koji su se podigli protiv njega. Gerdak je po svoj prilici javio vladaru da Gerdak tjera kmetove s njegove, carske polovice i vjerojatno je reakcija Maksimilijana zato tako oštra. ' U to vrijeme nesumnjivo i Gregorijanci sur ad ju ju s Ger đakom protiv Taha. Tah se početkom 1567. toliko zaboravlja da šalje svog kaštelana Petričevića do zagrebačkog kaptola sa svojom izjavom ovog sadržaja: on, Tah će Ambroza i njegova sina Stjepana kao svoje najveće neprija­ telje i začetnike svih neprilika, sretne li ih na cesti, jednostavno ubiti (quod quia egregii Ambrosius litteratus de Gregoryancz ac Stephanus et Balthasar filii eiusdem essent mimici praefatorum dominorum prote- stantium ac etiam omnium negotiorum castri Zomed periculorumque et scandalorum eorundem protestantium ac Sacratissimae Caesàreae et Regiae Maiestatis, nec non Regni ac domini bani origo et fundamen- tum . . . quod si eosdem Ambrosium litteratum et filios eiusdem occurren- tes vel obuiantes dictis dominis protestantibus intercipere contigeret, eos male tractaturus esset et etiam occisurùs) ,247. Tah doduše kasnije povlači prijetnje protiv Stjepana te proglašava samo oca Ambroza svojim glavnim neprijateljem,248 ali obje su protestacije njegovog činov­ nika ne samo dokaz Tahova karaktera nego i zakrvljenog odnosa med j u nekim velikašima. • Gerdak neumorno radi i dalje protiv Taha i sastavlja popis »razli­ čitih teškoća« koje su nastale izmed ju Taha i komorske uprave.24* Prijavljuje ih tobože zato da bi lakše došlo do ponovne sloge, ali je jasno da je riječ o denuncijaciji. Jer Gerdak prijavljuje Taha za neke sitnice — na primjer zbog podjele sijena ili slame l. — tako da se stječe dojam da želi Taha prikazati vladaru u što nepovoljnijem svijetlu. Prijava je osim toga sastavljena tako da vladar odmah vidi kako ga "> Gradja, str. 209. " 7 Gradja, sir. 209—210. , м» Gradja, str. 210. - !? в Gradja,. str-211. >Signatura diuersarum diffkmltatum ad partem sacrae caesàreae regiae- que maiestatis in castro Zomzedwara et castello Ztuwbycza habitorum ' ac magnifico domino . Francisco de Tah et per officiates suae maiestatis causa mutue concordie reformandae porrecta- rum 23. januaru 1567. 17 Zgodovinski časopis 2 6 5 . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Tah oštećuje tjerajući s posjeda kmetove, gradeći mlinove i kurije od kojih, dakako, ne daje »carski dio«. Gerdaku, medjutim, uopće nije stalo do kmetova! On doduše prijavljuje Taha zbog zatvaranja seljaka, ali ne žali toliko seljaka koliko cara i sebe! Jer Tah takvim postupkom pokazuje da prezire carsko vlastelinsko pravo i vlast njegovih činov­ nika.2 5 0 Gledamo li na neke Gerdakove tužbe sa stajališta tadašnjih prilika, učinit će nam se smiješne. Gerdak npr. optužuje Taha da je odveo u Kanižu sve predijale i neke kmtetove, a poznato je da su naši ljudi, prije svega predijali i mali plemići u XVI. st. i te kako nastojali da se uguraju u službu u nekoj utvrdi, dakle u krajišku službu, jer je gotovo uvijek bilo više kandidata za službu nego praznih mjesta. Tah lako odbija Gerdakove tužbe, prije svega prijavu o upotrebi kmetskih podvoza za krajiške potrebe. Susjedski kmetovi voze vino i živež u kanišku utvrdu jer je on ondje u carskoj službi i on se služi samo »veteri usu«.251 U Gerdakovoj »signaturi« nabrajaju se imena svih protjeranih kmetova i Uršulmih činovnika. Tah je prema prijavi pri­ svojio 8 sesija i oko 10 vinograda. Gerdak šalje popis prije svega zato što je Tah svojim postupkom oštetio vladara. Na taj dio prijave Tah odgovara: on neće poricati da je protjerao neke predijale i kmetove, ta oni su bili vodje u napadu na vladara, bana, plemstvo i njega. Ali, nitko njemu ne može dokazati da ih je istjerao, jer su pobjegli ne čeka­ jući pravdu. A što se tiče slame, on je treba, jer je stoku iz ugarskih posjeda morao pred Turcima skloniti na slavonska imanja i nada se da je u carskoj službi zaslužio i više od slame; uostalom, neka je uzmu i budu li je prodavali, on će je prvi kupiti. Na Gerdakove optužbe o kmetovima odgovara vrlo oštro. Optužbe su namjerne, stvaraju uzajamnu mržnju, a ipak su bezrazložne, »nam ubique domini nobilesque suos iuxta merita punire soient, iterum gratia suo tempore prosequi, etiam officiales«. Najzad, što se tiče tvrdnje da je povrijedio carsku juris­ dikciju, on se doduše ne osudjuje raspravljati o tom pitanju, ali dobro zna — a to piše i u vladarevu pismu — da su upravitelji postavljeni tako dugo dok se riješi spor izmed ju njega i Uršule, a u pismu nema ni »jedne riječi o jurisdikciji njegova veličanstva.«852 U takvim, izrazito neprijateljskim odnosima Tab. ne dopušta Ger­ daku da u susjedsku utvrdu dovodi njegove neprijatelje ili neke vojnike. Gerdak kao upravitelj polovice posjeda ne treba predijale i zato je i njegova tužba zbog Tahova odvodjenja predijala bespredmetna i vladar se na nju uopće ne obazire. Najzad, Gerdak, mali plemić iz varaždinske županije ne može se mjeriti s Tähom čiji je otac još za Jagelovića bio ban. Treba dodati i to da je Gerdak loš upravitelj kojemu ne pada na pamet da se bori za interese podložnika. »Miserimi coloni«, su za njega sredstvo ili oružje u borbi s Tahom. Svoju grubost i pravi osjećaj koji goji prema kmetovima pokazuje Gerdak još iste godine kad u vrijeme !5° Gradja, str. 311. >Yerum Sua Magnificentia universa tantum, pro libito suo sine scitu et voluntate nostra operatur, punit, incarcérât miséros subditos et alios quospiam ,in bonis istis com m oran te s et hoc in contemptum iurisdictionis et partis Sacrae Cesareae Maiestatis ac derogamen officii nostri, oppressionemque eorundem miserorum subditorum valde maximum.e ' " Gradja, str. 214. » ! Gradja, str. 214—215. 266 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 otpora siubičkih kmetova protiv plaćanja desetine predlaže komori da car izda zapovijed spomenutim podložnicima da se pod prijetnjom gubitka glave i svih ostalih stvari pokore! 2 5 3 Ipak je značajno da Gerdak ni jednom rječju ne optužuje Taha da je od kmetova utjeravao izvanredne daće. On to ne čini vrlo vjero­ jatno zato što se ga uopće ne,tiče kakav je stvarni položaj Tahova podložnika. Tah je u dva pisma odgovorio vladaru i Gerdaku na njegove optužbe. Vladaru se tuži kako je za svoju polovicu posjeda platio 50.000 forinti, a sada je. ne može s mirom uživati. Odbjegle je kmetove nago­ varao da ostanu i čekaju presudu, ali su oni. pobjegli još dok je Uršula bila na posjedu. I sada je spreman da ih primi natrag na svoj posjed uz iste uvjete. Neka dodju on će im vratiti njihova imanja. Uostalom, to je samo sedam podložnika i njihova je selišta podijelio najviše svojim vojnicima (viri militares), »koji će i vašem veličanstvu i nakon vašeg veličanstva i meni i mojima svagdje služiti«.254 Da je tako loš vlastelin kao što ga Gerdak prikazuje ne bi imao toliko podložnika koliko ih ima; i on od srca želi da ima što više podložnika. No, svaki čovjek, pa i on ima svoje neprijatelje koji ga ocrnjuju, jer vide »štapić u mojim, a ne razabira gredu u svojim očima«. Neka mu vladar povjeruje, on nije takav kakvim gà prikazuju, on ne želi drugo nego svi drugi smrtnici, naime, da ga kmetovi hrane i vrše svoje dužnosti. Uostalom, njegovi, tj . vladarevi komisari u Tahovoj se odsutnosti druže s njegovim nepri- jateljima i stoga je primoran držati više ljudi u službi nego što bi inače držao i to zato da ponovo ne izgubi imanje.2 5 5 Komorski se upravitelji, posve razumljivo, ne ustručavaju odgovarati na svaku Tahovu optužbu i tako se razvija pravi mali pismeni rat u kojem, se i laže i pretjerava s obje strane. Iz jednog se Gerdakovog pisma može naslućivati da je do oporezovanja stubičko-susjedskih kmetova došlo upravo zbog. nesloge jedne i druge stranke. Naime, opravdavajući se pred ugarskom kamerom od Tahovih objeda, Gerdak ga napada predbacujući mu, med ju ostalim, i to da je nedavno bez njegova znanja oporezovao podložnike s 200 forinti, našto je on, kad je to čuo, odmah vratio Tahu novac, jer nije mogao dopustiti da se tako nepravedno oporezuju i onako vrlo siromašni kmetovi.256 Prema tome, Tah pokušava od kmetova utjerati neki novac koji mu duguju komorski upravitelji! Kako Gerdak ističe da je to bio porez »sub spe future rèstitu- tionis« Tah zahtjeva od kmetova novac i obećaje im vratiti kad mu ga Gerdak isplati. Karakteristično je da Gerdak prijavljuje ovaj slučaj kao primjer Tahova' tiranskog odnosa prema kmetovima, premda u kraj­ njoj liniji isplaćujući novac Tahu priznaje stvarno svoju krivicu u čitavom sporu s kmetovima.257 м ' Gradja, str. 24t. 2 5 1 Gradja, str. 216. H i Gradja, str. 217. ^ »• Gradja, str. 220. м 7 Vrlo vjerovatno se upravo na ovaj spor Tah — Gerdak odnose tužbe kmetova u istrazi 1567. o Tahovima' >posudbama< novcal v* 267 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Medjutim, obje su stranke toliko duboko utonule u neprijateljstvo da se rat svim raspoloživim sredstvima nastavlja. Nema sumnje da upravo Gerdak sastavlja jednoj grupi odbjeglih seljaka iz Brezica pismo za ugarsku komoru. Oni tobože zahtijevaju od komore da obavijesti vladara kako im Tab. ponovo prijeti i pitaju komoru što bi učinili!25? Gerdak i njegov kolega smatraju da bi »sua majestas« ili ban trebali da provedu istragu protiv Taha jer on ne prestaje pri diobi prihoda i priroda, prije svega vina, oštećivati vladara. Gerdak se ispričava što nije načinio »regestum prouentuum« za čitav posjed, navodno ga je pri tom poslu spriječila Jelena Zrinska, što po svoj prilici nije istina. Bu­ dući da dodaju, kako zbog toga neće moći svoju službu dobro izvršiti, jasno je, da na taj način pokrivaju svoj nemar. Vladar doduše ne vjeruje svim Gerdakovim tvrdnjama protiv Taha, ali mu ipak 15. IV. nalaže vrlo oštro da vrati pravu polovicu kmetova i posjeda.259 Polovicom 1567. postigao je najzad Gerdak da se pokreće istraga protiv Taha. Najprije- palatinov namjesnik Mihajlo de Mere vodi 23. VI.260 istragu u Požunu i ispituje 12' svjedoka postavljajući im uvijek ista pitanja. Medju svjedocima su i poznati- Tahovi neprijatelji,261 no njihove se izjave prilično podudaraju. Svi znaju za smrt dvojice službe­ nika (potkaštelana Stjepana i I, Saboa). Zanimljivo je da su o Tahovu postupku prema kmetovima svi svjedoci čuli isto, naime, da su mnogi podložnici zl)og straha pred Tahom pobjegli na druge posjede.262 Ne­ upućenost svjedoka u prilike na Tahovu imanju je za XVI. st. normalna, s obzirom na to da su vlastelinstva zatvorene cjeline na koje stranci nemaju pristup. Tako požunska istraga ne otkriva vladaru nikakve novosti. . , • No, Gerdak ne miruje. Zeli svakako da provede istragu protiv Taha i u Slavoniji i traži ljude koji bi tò mogli .učiniti te ih predlaže komori. On se ne usudi maknuti sa Susjeda jer provodi žetvu, ali Tahova je žena r j T Q^*' s t r - a l 7 i Ç J s . m o J e P u n o nelogičnosti i tipična je denuncijacija koju izmišljava Oerdak. Pri je s v e S a - tobožnji prognani podložnici se uopće rie potpisuju i ne zna se niti gdje žive i sta rade! Oni tobože lutaju >per provincias« (ne z n a . s e naravno kojima), izgubili su imanja i zaboravili strah pred Tahom, a sada ih upravo on ponovo tobože uznemiruje novim prijetnama! Zato se nadaju da će ugarska komora prijaviti Taha nadvojvodi i da će konačno dočekati >aliquis bonus finis calamitatis nostraec! Da je čitavo pismo izmišljeno pokazuje osnovni sadržaj koji j e za prilike XVI. st. u najmanju ruku neobičan. Ako kmet u Slavoniji ili Hrvatskoj napusti vlastelinstvo onda se na njega ne vraća niti mu pada na pamet da tužaka vlastelina. Proces je naime zbog po­ manjkanja radne snage upravo obrnut: vlastela traže odbjegle kmetove da se vrate natrag j e r je kmet u. XVI. st. vrlo brzo mogao naći novo vlastelinstvo na kojem će se naseliti. Gerdak ima, sastavljajući ovo pismo, na umu po svoj. prilici one kmetove koji su, svijesni krivice napustili Tahov posjed, a nisu dobili odštetu za napuštene nekretnine. "• Gradja, str. 225. "• Gradja, str. 244—229. *" Mihajlo Konjski i Stjepan Gregorijanec. ™ Medju ostalima svjedoči i podban Ivan Forčić koji za razliku od drugih izjavljuje da su neki kmetovi sa Susjeda i Stubice >propter metum dicti domini Francisci Tahy in aliorum dominorum bona discessissent« (n. d j . , str. 225). Dok Krsto Sišinački iz Sišinca ne zna o Tahu i njegovim kmetovima ništa, Mihajlo Konjski naravno svjedoči kako su mnogi kmetovi zbog . Таћоуе tiranije izgubili imanja i bili primorani da bježe na druge posjede. Mihajlo Sugnjetić koji je bio banov provizor u Donjoj Stubici svjedoči o postupku Taha prema Uršulinom рго- vizoru Mateju Zazociju koji j e takodjer napustio Stubicii zbog straha pred Tahom, te j e Tah zatim uzeo njegovu kuću za alodij. Kolika je pristranost ispitivanih svjedoka pokazuje upravo primjer ovog Uršulinog provizora. Jer o njemu svjedoči i Pavao Puhakoci izjavljajući da je Matija morao napustiti svoju ispražnjenu kuću u Susjedu zbog Tahove t iranije! Ni jedan od svjedoka neće priznati da j e Matija bio jedan od Šestorice Uršulinih činovnika koje je ona prema pismenom obećanju morala otpustiti ! , 2 6 8 , - • . . ' . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 dovela ponovo 30 vojnika i on se boji da nešto sprema.2 6 3 Poručuje komori da će sve poslove na vrijeme izvršiti. Mjesec dana zatim on je doista gotov sa žetvom, ali se zbog desetine sukobljava s Tahom. O tom sukobu izmedju Gerdaka i Taha zbog povećanja desetin- skog zakupa s 200 na 300 forinti godišnje svjedoči i Tahovo pismo ugarskoj komori. Tab. tuži Gerdaka da mu je pokvario račun kod zagre­ bačkog kaptola jer je jedva uspio nagovoriti kanonike da dopuste, »vječni zakup« desetine na 300 forinti (ubranih u naturi) godišnje.264- Gerdak se opro i to »ob fauorem rusticorum propter nonnullas fassiones eorum utcunque factas«. Zatim je izradio kod kaptola da se zakupna svota ne poveća i da se desetina i dalje ubire u novcu. Stoga neka komora stvori sud o tome da li je Gerdak dobar ili loš carski činovnik, a on im to javlja da na vrijeme stvore odluku i zatim njemu jave.265 Tahovo pismo ne ostaje bez reakcije. Komora se lako i sama mogla uvjeriti da u tom pitanju Gerdak štiti interese podložnika samo zato da bi se suprostavio Tahü i stoga nije odobrila njegov postupak. Ugovor je s kaptolom već bio potpisan,2 6 6 ali komora se na tu činjenicu uopće ne^obazire i očito zahtjeva od Gerdaka da se složi s Tahom. O tome doduše ne postoje pismena svjedočanstva, ali Gerdakov odnos prema pobunjenim kmetovima u mjesecu rujnu vrlo jasno pokazuje kako prljavu ulogu ima u čitavoj stvari. Naime, on je podložnike nagovorio da se pobune protiv Taha u uvjerenju da će, kao i dotad,'vladar i komora odobriti njegov postupak. Takva je nada bila utoliko više oprav­ dana što mu upravo u srpnju polazi za rukom da je najviše njegovim nastojanjem provedena spomenuta istraga. Gerdak je prema tome pre- cjenjivši značenje istrage, sigurno računao, da će i u tom pitanju komora stati na njegovu stranu. Kako še Gerdakove pretpostavke nisu ispunile, on se u rujnu odjednom našao u kmetovima protivničkom taboru, dakle nà istoj strani s Tahom! I kao da nije upravo on pobunio kmetove protiv Taha, u pismu komori od 11. IX. se čudi zašto su se susjedski kmetovi uopće podigli!2 6 7 I Gerdak se vrlo brzo od huškača kmetova protiv Taha pretvara u poslušnog činovnika, koji onim istim kmetovima koji­ ma je savjetovao da ne daju žitnu desetinu u naturi, nasilno oduzima žito i vozi ga u gradske hambare. Zato javlja, dakako nečiste savjesti, da je umirio pobunjene podložnike kako je znao i da je dao žitnu desetinu s- čitava susjedskog posjeda skupiti i odvesti u različite hambare.2 6 8 On ne zna što se dogadja u Stubici, gdje je desetinu skup- M 1 Gradja, str. 223—230. 2 8 1 Gradja, str. 252. >Ego per certos et laborosos tractatus eficeram apud Capitulum .Zagra- biense, ut decimam perpetualiter afendent castro Zwsedt et castello Stubicze, propria eorum bona, pro florenis trecentis in specie coligendis, ita tamen ut interim, d o n e c Sacra Caesarea Màiestas et Regia medietatem bonorum habet in suis imperialibus manibus, Sue quoque Maistati equalis medietas cedat et eis, uti ex aliis cedit, id etiam mandatum Sue Scrae Maiestatis con- tinet«. - . , и Gradja, str. 252—233. ««• Gradja, str. 231. SB7 Gradja, str. 244. >Nescio tamen unde moti coloni Zomzedwarienses insurexerant, fru- mentaque pro decimis ipsis cedentia in speciae exigere, neque ad partem Suae Sacrae Maiestatis me tunc in Ztubycza existente et neque pro praefato domino Francisco Thahi exigi per- mittebant«. 2ea Gradja, str. 244. >Quos tandem ego uti sciui* consopiui, decimamque praeiatorum de cunctis pertinentiis praefati ' castri Zomzedwara exigere et conducere ad horrea diuersa fé- cimusc. 269 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ljala Jelena Zrinska i Tah koji se u medjuvremenu vraća iz Kaniže. »Ali i to mogu vašem gospodstvu uistinu javiti da su se stubički kme­ tovi digli na oružje protiv nas i okruživši kaštel objavili nam da spo­ menutu desetinu po (pojedinoj) vrsti (žita) ni na koji način neće davati«.269 Prema tome, Gerdak smiruje susjedske kmetove i ubire žitnu desetinu s čitavog susjedskog posjeda, ali neće utjecati na stu- bičke podložnike, jer mu dobro dolazi njihov otpor protiv Taha kào novi dokaz da Tah tlači kmetove i nasilno suzbija njihov oružani otpor! I premda će kasnije uistinu prijavljivati Taha zbog nasilja nad stubič- kim kmetovima, predlaže komori, kako je već upozoreno, oštre mjere protiv susjedskih i stubičkih podložnika. Gerdak ne želi ni ne može pred komorom priznati da je on pobunio susjedske i stubičke kmetove i zato odjednom na kraju pisma pro­ nalazi uzrok zbog kojega su se tobože kmetovi digli. »Bojim se da je ustanak (insureetio) stubičkih kmetova nastao ponajviše zato što je spomenuta gospodja supruga gospodina Franje Taha dala po svojim činovnicima uz samu desetinu oduzeti oranice spomenutih kmetova« !2 7 0 Još jedna Gerdakova podvala izrečena samo zato da bi pred vlastima stresao sa sebe krivicu za »insurekciju« stubičkih kmetova. Gerdak je optužujući Jelenu Zrinsku zaboravio da je na početku pisma napisao kako su se svi podložnici podigli protiv nas, dakle i protiv njega, prema tome ovaj je dodatak bio doista suvišan. To je ponovno i neuspješno prikrivanje vlastite krivice. Uostalom, Gerdaku u takvim prilikama nije osobito teško da susjedske kmetove nagovori na poslušnost. On ih je i pobunio, pa ih je vjerojatno i sada uvjerio kako je mislio najbolje, ali je Tah bio jači. Premda je žitnu desetinu sa susjedskog posjeda skupio, nije, čini se, dao Tahu dužni dio, niti se pobrinuo da li će i on skupiti svoj dio. U svakom slučaju Gerdak ostavlja stubičke kmetove na milost i nemilost Tahu i odlazi u Požun da bi i odanle mogao pri­ javljivati ugarskoj komori i vladaru Tahove ponovne »smutnje i nasilja prema jadnim podložnicima«. Čini to tobože zato što mu to nalaže dužnost i vjernost prema vladaru i komori (ex debito officii' mei et fidelitatis meae proponere volui). Iz Gerdakova »memoriale« od 21. I. 1568. i nedatiranog pisma iz istog vremena2 7 1 dozna jemo što se na vlastelinstvu dogadja potkraj 1567. Gerdakove vijesti treba, posve razumljivo, vrlo oprezno i kritički pro­ cijeniti, jer ga već dobro poznajemo kao više nego pristranog izvjestitelja ili točnije Tahova potkazivača. Tah je, kako javlja Gerdak, došao na Božić u Stubicu, dao zatvoriti dvojicu sudaca (Tomu Sodeča, donjo- stubičkog provizora i Mihajla golubovečkog suca) i nekoliko su dana njegovi štatenberški vojnici — koje je sa 'sobom doveo — navaljivali na puk, ali se ipak nikome ništa ne dogadja! Tah navodno sa svojim ! и Gradja, str. 244. >Hoc Vestris Dominationibus reuera significare possum, quod coloni ipsi Ztnbycenses omnino insnrexerant mann armata contra nos' et obuiam castelli consedentes reminctiauerunt nobis, illos décimas prafatas nullomodo se in specie praestituros«. 270 Gradja, str. 244. »Vereor tamén, quod insureetio colonorum Ztubycensium potissimum ex his mota est, quod praefata domina censors domini Francisci Tahi penes deciman ipsam terrasque arabiles dictorum colonorum per officiales suos accupare fecit«. m Gradja, str. 250—254. - 270 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIU973 rodjakom provaljuje i u stubičku crkvu i na vratima ranjava dvojicu staraca, »za koje se sumnja da će ostati živi«! On, Gerdak ga pri­ javljuje prije svega zato što se ponaša na Stubici tako kao da je vlasnik čitava posjeda te time pokazuje prijezir prema vladaru kao suvlasniku! Medjutim, o otporu stubičkih kmetova protiv plaćanja de­ setine u naturi nema u Gerdakovoj prijavi više ni riječi te treba pret­ postaviti da je desetina već ubrana. Tah dolazi naprotiv u sukob zbog desetine sa susjedskim podložnicima, jer prema tekstu Gerdakove pri­ jave ubire od susjedskih koloma diku da bi s njom namirio svoj dio desetinske zakupnine. I tako je, piše Gerdak, »platio gospodi kaptol- cima zagrebačke crkve iz iste dike cijenu desetine, to jest 100 forinti«. Gerdak ga, jedva dočekavši novu zloupotrebu, odmah tuži, ali zato što treba očekivati da će Tah ponovo ubirati diku i po novoj konumeraciji i neće vratiti kmetovima ubranih 100 forinti.272 Medjutim, upada u oči da Gerdak ništa ne govori o uzrocima sukoba izmedju stubičkih sudaca i Taha. Kad bi to bilo zbog desetine Gerdak bi to bez sumnje spomenuo kao što je prijavio u istom pismu Taha zbog toga što je prognao one kmetove koji su bili kod vladara (u vrijeme spora oko desetine). Treba po svoj prilici na ovaj sukob potkraj 1567. gledati kao na zaostali obračun Taha s predstavnicima stubičkog dijela posjeda zbog prošlog otpora oko desetine. • Naime, u srpnju i kolovozu 1567. dobiva sukob Tah—Gerdak nove oblike. Gerdak se nada, kako smo već istakli, da će mu poći za rukom da Tahà istjera, jer još uvijek stoji na stajalištu da on nezakonito uživa Batorijevu polovicu posjeda. No, dogodilo se obrnuto. Veliki broj svje- doka koji pod zakletvom odgovaraju na pitanja podžupana Druškocija nije potvrdio Gerdakove objede o mnogim progonima Tahovih podlož- nika. A da je ubio ili dao ubiti dvojicu Uršulinih činovnika, to je i tako bila opće poznata činjenica. Medjutim, istraga utvrdjuje i to da su »tempore tumultus apud castrum Zomzed« susjedna vlastela, na primjer Petar Ratkaj, bezobzirno pljačkala stoku iz Brdovca, dok su »domini« Keglević upravo u Golubovcu izgubili u napadu na selo 8 svojih ljudi.273 Dakle, u sukobu pod Susjedom našli su se Gregorijanci, Keglevići, Ratkaji i Tahi na jednoj, a Čini se, ban osamljen na drugoj strani. Tah u tom »tumultu« ne ubija niti ne pljačka svoje ljude. Tako istraga ne postiže cilj. I prije nego što je vladar obaviješten o njezinu rezultatu Uršula, očito preuranjeno, obnavlja zahtjev o vra­ ćanju posjeda. Ona se poziva na »decreta et libertates Regni«,274 ali dobiva od carevih ljudi neodredjen odgovor. Ugarska je komora protiv rješavanja parnice i zato predlaže odgodu. Ona navodi vladaru neko­ liko razloga od kojih je najvažniji, »quod nobiles regni non nisi citati 2 " Gradja, str. ~ 251. >Item, dicam Regiam, in bonis castri Zomzedwara a colonis exigere fecit iuxta priorem connumerationem et sic praetium decime dominis capitularibus ecclesiae Zagrabiensis ex eadem dica, videlicet florenos cèntum, persolnit; speratur ut ipse aliam taxam iuxta nouam connumerationem imponet, taleque fl. 100 ab eisdemi miseris colonis dono habere voluerit, nisi reverendissimae, magnifica« et generosae dominationes Vestrae šuperinde secus providebunt«. «™ Gradja, str . 234. ! " Gradja, str . 237. 271 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 et ordine iudiciario condemnati in eorum personis et rebus damnificari aut detineri possint«.275 Maksimilijanu je prema tome mnogo jednostav­ nije da i dalje zadrži takvo stanje na vlastelinstvu i da najzad odobri Tahu uvodjenje u posjed (statuciju). Maksimilijan doista naredjuje za­ grebačkom kaptolu da, pošto po zakonu pozove susjede, uvede Taha i njegove sinove »in dominium dictae medietatis praedicti castri Zomzed- wara et castelli Also Zthwbycza«,276 koje ionako već drže. Kanonici pozivaju neke susjede i svjedoke, ali, posve razumljivo, ne i one, koji . su imali pravo prvokupa, dakle Uršulu i njezine kćeri. Maksimilijanovo odobrenje i nalog za statuciju daje Gerdaku povoda za novi prosvjed. Obraćajući se 11. IX. 1567. na ugarsku komoru priča kako se i sam kaptol ljutio na kanonika Myndzentyja zbog takvog »sumnjivog svje­ dočanstva«. Stoga i on »sic fraudulénter factae contra jura Suae Sacrae Maiestatis statutioni contradixU.277 I sabor se zauzima za Uršulu upo­ zoravajući vladara da ne može osuditi jednog člana sabora (regnicola) zbog izdajstva (nota infidelitatis) »nisi prius unam generalem diaetam et congregationem omnibus dominis praelatis et baronibus, caeterisque regnicolis suis, ad unum certum terminum indicat et statuât, ad quem ille contra quem nota infidelitatis obiicitur legittime ex decreto Regni euocetur et ordine iudiciario condemnetur«.278 Ali, stvarno se stanje na posjedu ipak ne mijenja. Ugarska komora i vladar lako prelaze preko »iura Regni« kad to zahtijevaju njihovi interesi. Gerdak ipak ne klone već šalje neumorno dalje-svoje prijave ko­ mori i vladaru. U njegovu »mèmofialu«, o kojem smo već ranije govo­ rili, nema doduše prigovora zbog štatucije, ali nastavlja tužakati o po­ nekad sasvim neznatnim otimanju vladarskih prihoda i iskorištavanju njegovih kmetova. Cini se da su tada »protivnici« ugovorili da će pri­ hode dijeliti tako da Tah ubire sa stubičkog, a Gerdak sa susjedskog dijela. Vjerovatno su ih zatim pravedno dijelili na polovicu. Inače je teško shvatiti zašto Gerdak tuži Taha zbog ubiranja dike na Susjedu i otimanja nekog žita koje Tah prema Ger đakovo j prijavi vozi u Psar- no. Prema svemu se čini da je' desetinski prihod na ' Susjedu mnogo veći, ali Gerdak ga neće di jebi ti s Tahom i zbog toga on ubire od su­ sjedskih podložnika diku i plaća kaptolu zakupninu. U Gerdakovim pismima ima nekoliko točaka na kojima se vrijedno zaustaviti. Naime, u najnovijoj historiografiji je iznijeto mišljenje da 1567. nastaje na susjedsko-stubičkom posjedu buna zbog rekomutaci- je crkvene desetine i da je ta buna uperena samo protiv Taha!219 Ta je buna, kako se smatra, ugušena tek početkom 1568. Kao dokaz za izbi­ janje, trajanje i ugušivanje bune uzimaju se Tahova pisma od U. IX. 1567. i 21. I. 1568.280 Za problem o kojem ovdje raspravljamo tražeći uzroke bune 1572/73 neobično je važna ocjena upravo tih zbivanja, jer se nastoji dokazati da »su stubički kmetovi ostali i dalje glavni pokretači г к Gracija, str. 237—258. ' ' m Gradja, str. 339—240. " ' Gradja, str. 243—244. «™ Gradja, str. 245. m Prilozi, str. 71—75. Ml> N. dj., str. 74., . 272 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 klasne borbe na vlastelinstvu«. Ako se, nadalje, smatra da je »u njiho­ voj sredini započelo stvaranje tajnog saveza«, onda bi se zaista mogao steći krivi dojam 0 nastajanju i toku bune 1572/73. Naime, u Gerdakovim dopisima iz početka 1568. govori se o sporo­ vima zbog žitne desetine kao o prošlom dogadjaju. Tah je pokupio svoj dio žita i nije dopustio Gerdaku da žito zajednički ovrše. Gerdak tuži Taha da je uzeo sebi više nego što ga pripada. Da je došlo do bilo kakvog spora s podložnicima zbog vinske desetine, Gerdak bi "to bez sumnje prijavio komori ili vladaru, jer je uvijek tako činio (Tah oduzima silom Vinsku desetinu samo »strancima«). Stoga nema razloga sumnjati u to da se desetinska »buna« i na stubičkom dijelu posjeda najzad smirila. Kmetovi su, bez sumnje po­ ticani od Gerdaka, doduše bili kod vladara, ali nisu isposlovali ništa. Tah je uspio uvjeriti komoru i vladara da će novim načinom povećati svoje prihode. Stoga se s mnogo vjerojatnosti može braniti pretpostavka da Tah zatvara dvojicu sudaca sa stubičkog dijela posjeda zbog sukoba oko dike. To je moguće, jer se dika u 1567. vrlo kasno razrezu je. Naime, na svečanim rujanskim saborima, na kojima se novi banovi uvode u čast, članovi sabora dopuštaju vladaru ubiranje dike (u visini od 1 forin­ ta), 2 8 1 ali još 4. XI.2 8 2 ugarska komora uvjerava Maksimilijana da će se pobrinuti da se dika što prije počne ubirati. Čitava stvar zapinje i zato što se slavonski sabor bori za oslobodjenje prekokupskih krajeva od di­ ke. Vladar ga i ugarska komora ne žele priznati. Još sredinom studenog vladar i komora ostaju kod svog mišljenja, što ogoreava sabor, jer su regnikole, nadajući se oprostu, vrlo teško opteretili javnom tlakom i voj­ ničkom dužnošću »partes transcolapianae« upravo zato što su dotad ima­ le spomenute olakšice.283 Jedan od razloga zbog kojeg se sve do kraja go­ dine dika ne ubire je nova konumeracija ili novi način poreznog siste­ ma koji vladar predlaže, a staleži ne prihvaćaju. Zaštićujući tobože in­ terese podložnika, sabor se bori za staru konumeraciju, koja je, kako vladar i komora misle, prijevara!2 8 4 Raspravljanja se produžavaju sve do veljače 1568. i tek tada slavonsko plemstvo dopušta oporezovanje po novom načinu i odred ju je plemiće koji će se pridružiti kraljevskim di- katorima.2 8 5 U takvim uvjetima nije moguće da Tah, a po svoj prilici i drugi slavonski velikaši, sami ubiru diku. U svakom slučaju Gerdak ne smatra prijestupom Tahovo ubiranje dike-sa susjedskog posjeda! Njega smeta što je diku ubrao po starom i što je s ubranim novcem, kako je već rečeno, platio desetinu. Tah,-čini se, ne sudjeluje lično na saborima u drugoj polovici 1567. Tek se potkraj godine vraća na Stubicu kamo dovodi svoje vojnike iz Stattenberga. Stoga je prema našem uvjerenju prihvatljiva pretpostav­ ka da se anonimna prijava »nekih regnikola« protiv »colonos rebelione "> AC HI, str. 168. M ! AC III, str. 179. !S> AC Ш , str. 160-162. ffl« AC Ш , str. 169. » 5 AC Ш, str. 195—197. 273 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ducios« koji »dominis illorum prouentus et debita seruitia praestare nolle«, nego se skupljaju u skupine i bune protiv svoje gospode,286 ne odnosi na neku stvarnu pobunu na Tahovu imanju. Stječe se dojam da se tužba odnosi na sukobe, koji su već prošli i zato se ne imenuju .ni kmetovi ni njihova vlastela. Slučaj se iznosi na sabor (to je rujanski in- stalacioni sabor za nove banove) prije svega zato' što plemstvo traži zaštitu novog bana. Na saboru se doista u tom smislu stvara zaklju­ čak: »gdjegod se odsad unaprijed nadju takvi buntovni koloni bilo ko­ jeg velikaša ili plemića, neka takve odmah i smjesta gospoda banovi i župani i podžupani županija kazne«.287 Na saboru se raspravlja i o uzrocima podložničke nepokornosti i utvrdjeno je, bez sumnje, da se podložnici dižu zato što ih »njihova gospoda neće držati u starim slo­ bodama«. Kako je vjerojatno riječ o velikašima prema kojima je u XVI. st. sabor gotovo nemoćan, regnikole ostavljaju nezadovoljnim kme­ tovima mogućnost da se »iuxta constitutiones publ icaset articulos su- perinde editos«, uz uobičajene formalnosti, presele na imanja druge vlastele. Valja povodom tako formuliranog zaključka upozoriti na još jednu činjenicu: svaki vlastelin se bori za što veći broj podložnika, jer je odlazak kmetova za njega uvijek štetan, dakle, sabor stvara zaklju­ čak koji u krajnjoj liniji pogadjà interese velikaša! Treba dakako raz- likovati prenapučeno Hrvatsko Zagorje od pustog pograničnog područ­ ja, ali i Tahu je odlazak kmetova značio gubitak, kao i vlasteli na Kra­ jini. Sabor prema tome ne namjerava podruprijeti težnje vlastele za povećanjem ili uopće promjenom podložničkih podavanja i zato nudi kmetovima zakonsku mogućnost da napuste imanja velikaša koji se ne drže »starih pravica«. Upada u oči da se ovim saborskim zaključkom daju posebne ovlasti banovima. Ta ni jedan velikaš neće pristati da njegove podložnike smiruje ban, jer »pokoravanje« je u to vrijeme isto što i pljačka. Stoga je takva formulacija saborskog članka bez sumnje djelo novog bana Jurja Draškovića. Uostalom, da ni Tah ne namjerava pustiti banskog voj­ nika na svoj posjed da mu opljačka podložnika pokazuje njegov po­ stupak sa stubičkim sucima potkraj 1567. On dovodi svoje vojnike, premda bi prema saborskom zaključku trebao da prijavi kmetove i tada bi ban imao pravo i dužnost da ih smiri. Gerdak prijavljuje, kako smo se uvjerili, Taha da je divljao sa svojim vojnicima po Stubici, ali ranjena su samo dva čovjeka. Drugim riječima, da je Tah zaista htio mogao je lako poubijati mnogo stubičkih podložnika, jer oni nisu imali oružja. Stoga je doveo svoje vojnike vrlo vjerovatno samo zato da za­ straši stubičke kmetove, a ne da ih oružjem pokori..Da je u tobožnjem svladavanju »bune« bilo više ranjenih, Gerdak ne bi oklijevao da to javi i vladaru i komori. =« AC III, str. 175. • *" AC Ш, str. 175. >Caeterum ex querelis certorum regmćolarum manifestum statibus et ordinibus extitit, colonos rebellione đuctos certorum dominorum et nobilium in hoc regno Sclauonie bona habentium dominis illorum prouentus et debita seruitia praestare nolle, uim potius cathervatim contra nobiles et dominos suos terrestres rebellant, decretum est, ubicumque locorum taies rebellantes coloni quorumcumque dominorum r e i nobilium de caetero reperti fuerint, tales statim et defacto per dominos banos et comités et viceeomites comitatuum pu- niantur«. "274 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Pismeni se rat izmedju Gerdaka i Tana na dvoru i kod komore na­ stavlja i u prvoj polovici 1568. Ne izostaju ni sitna »čarkanja«, ali je inače, ako sudimo prema sačuvanoj izvornoj gradji, sve na vlastelinstvu mirno. Tah ni sada ne dolazi na sabore i njegovi zastupnici ulažu žalbe2 8 8 koje nemaju veze sa susjedsko-stubičkim imanjem. Lipanjski sabor posvećuje glavnu brigu obrani zemlje, ali na njemu se raspravlja i o »buntovnim seljacima« (rebelles rustici) i mjerama koje treba pod­ uzeti da se smire. Odluka se o načinu kažnjavanja donosi nakon »straš­ ne tužbe«.289 Kako regnikole žele predusresti »neizmjeran zločin« ob­ navljaju zakon kralja Vladislava iz 1514. Da bi, nadalje, na vrijeme »zatvorili put u nevjeru« buntovnim kmetovima predvidjaju najprije opomenu banova, a zatim nasilno svladavanje s pomoću županijskih ili banskih vojnika. ^Oni ih mogu kazniti i smrtnom kaznom! No, plem­ stvo'još uvijek ne smatra da mu je dužnost pridružiti se banskim četa­ ma kad polaze u takav rat. Zato se na saboru predvidja za one velikaše i plemiće i sve druge ljude bilo kojeg položaja koji se ne pokore ban­ skoj zapovijedi kazna konfiskacije imanja i globe.290 Ponovo se o re- beliji slavonskog seljaka govori kao o mogućem dogadjaju koji treba predvidjeti i spriječiti i odatle ponovo općenita formulacija saborskog zaključka. Stoga Adamček ima pravo kad tvrdi da se zaključak ovog sabora ne može odnositi na susjedsko- stubička imanja. Na saborima se 1568. i 1569. povlaci i pitanje uredjenja granica izmedju Slavonije, Štajerske i Kranjske. ^Regnikole nekoliko puta mole vladara da pošalje posebne poslanike »qui huiusmodi tneias inter prae- scripta regna rectificare valeant«; oni se boje da bi moglo doći do Mumulta«. izmedju imanja Susjed, Brezice, Mokrice, Lipovec i Jasire- barsko.291 Početkom svibnja dolazi na sabor u Zagrebu lično i Tah koji moli da se obnove granice izmedju susjedskog i okićkog imanja. Na tom saboru polazi za rukom banu Jurju Draškoviću da nagovori plem­ stvo na novi porez za kraljevinske potrebe! Sve će županije dati od svake porte ili dima Vi forinta za izgradnju krajiških utvrda. Srpanjski sabor još povećava kraljevinski porez.2 9 2 ! 8 S Tako na saboru koji se 24. И. održava u Zagrebu (AC Ш, str. 195—202) doznajemo da Tah vođi borbu s Barbarom, udovom bana Petra Erdödyja zbog kurije i posjeda Zablaće" i, štoviše, da j e Barbara sa svojim ljudima napala susjedski posjed (n. dj\, str. 201). Zatim, zagrebački kaptol tuži Taha zbog nekih ribnjaka uz Savu za koje kaptol tvrdi da ih j e Tah oteo. '" AC Ш , str. 218. >. . . quam in praesenti generali congregations nostra terribilis querela de rebellione et insurrectione colonorum contra dominos illorum naturales publice et manifeste facta sit . . .< и° AC III, str. 218—219. B 1 AC III, s tr . 246. "• AC Ш , str. 254—255, 249—250; Srpanjski sabor (AC Ш , str. 255—258) povećava kralje­ vinske poreze! Dimnica (pecuniae fumales) će uz kraljevsku diku (dica regia) isplaćivati na ruke lektora Mikulića po 10 denara po dimu, a »svi velikaši i plemićic uplatit će istom lek­ toru Mikuliću u svim županijama, uz spomenuti hrastovički porez (od 50 denara!) još 10 denara Po svakoj porti ! Članovi sabora zaključuju da će to biti samo jedanpnt, ali na taj način su domaći porezi u 1569. narasli na 70 denara (dok su inače iznosili 10—20 denara, t j . samo za dimnicu)! Inače vladar na tom saboru obavještava članove da je poslao posebnu komisiju zbog granica kako su ga zamolili. 275 L ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 6. Tah dobiva u zakup i Uršulinu polovicu (21. VI. 1569.) Karakter njegove »samovlade« (od 21. VI. 1569. do 19. VIII. 1571.) Na srpanjskom se saboru vjerojatno raspravlja i o »susjedskoj par­ nici«, o Uršuli i njezinom položaju, jer sabor šalje Maksimilijanu II. molbu da vrati Susjed, po svoj prilici Uršuli.2 9 3 Vladar se tada obraća na ugarsku komoru tražeći od nje da ga informira o stanju stvari. Teško je povjerovati da Maksimilijan II. postavljajući upit ugarskoj komori né zna da je on sam 21. VI. 1569. dao Tahu u zakup za 4500 forinti Ur­ šulinu polovicu Susjeda i Stubice!294 Jer on u pismu svojim poslanicima koji su trebali izvršiti predaju spomenute polovice izričito naglašava da se odlučio na taj korak prije svega zato da prestanu neprestane svadje izmedju »naših vjernih«, tj. Gerdaka i Taha. Medjutim, Maksi­ milijana II. ne. bi svađe puno smetale da nije Tahu bio dužan 4888 forinti, pa. se ovako, dajući preostalu polovicu posjeda »in arendam«, riješio neugodnog vjerovnika. Pri tome ga ništa nije zbunjivalo ni to što proces s Uršulom nije ni započeo, a kamo li da je završen. Vladar doduše još 3. XII. 1568. poziva Uršulu na sud — u optužnici se opsežno nabrajaju sve njezine krivice i poraz se banske vojske ocijenjuje kao »scelestum et euidens facinus contra dignitatem et autoritatem nostrani ч.Imperatoriam et regiam contraque decreta régni«295 — ali unatoč tome parnica nije održana. Prema tome, Maksimilijan II. je sve do sredine 1569. držao Uršulin dio nezakonito i isto je tako nezakonito dao njezin dio dalje Tahu u zakup. U zakupnoj se ispravi tvrdi da vladar drži Uršulin dio »usque ad iuris reuisionem«298 i da ga daje dalje u zakup uz uvjete sažete u pet točaka: 1. godišnju zakupninu 4500 forinti; 2. uz uvjet da Tah ne opterećuje kmetove nedopuštenim službama, tere­ tima i porezima; 3. Tah ne smije ni na koji način prisvojiti vlasništvo nad zakupljenom polovicom posjeda; 4. vladar može nakon godine dana opet uzeti natrag Uršulin dio, ali mora 3 mjeseca prije tog roka obavi­ jestiti Taha da prekida zakupnički odnos i 5. Tah je dužan predati pri­ rod koji je Gerdak skupio, zatim sagraditi potrebne zgrade na alodiju, ali tako da ne opterećuje kmetove više nego što. dopušta »consuetudo regni«.297 Tah se posebnom ispravom obvezuje da će se držati zakupnog ugo­ vora. 'Maksimilijan II. je zapovijedio svojim komisarima da novac od zakupnine predaju vojnim vlastima u Kaniži i to »in usus' aedificio- rum«.2 9 8 Najzad, istog dana, tj. 21. VI. 1569. razriješen je i Gerdak svo­ je dužnosti. Maksimilijan mu daje razriješnicu uz uvjet da njemu i ugar­ skoj komori preda točan račun o prihodima za vrijeme čitave svoje uprave.2 9 9 Medjutim, kraljevski komisari koji predaju Tahu Uršulinu polovicu izražavaju svoju sumnju o tome da će vladar doskora dobiti ! M AC Ш , str. 260. м« AC III, str. 262'. *>5 Gradja, str. 257. »• Gradja, str. 264. »' Gradja, str. 264—265. M 8 Gradja, str. 267. m Gradja, str. 264. 276 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Gerdakove obračune, s obzirom na to da je vrlo nemarno vršio svoju službu! Oni, štoviše, doznaju od nekog njegovog sluge da uopće nije vodio popis prihoda, nego da je imaò »aliquas obscure et confuse scriptas signaturas« ! Razabrali su takodjer da je Gerdak trošio više nego što je njegova služba zahtijevala.300 Prema tome, vladar prekasno spoznaje nevrijednost svog činovnika kome je povjerio upravu velikog susjed- sko-stubičkog imanja i na čije je .tužbe i prijave pokrenuto protiv Taha nekoliko istraga. Naime, na samom početku 1569., točnije 1. I.,301 borave u Gornjoj Stubici oba bana —, biskup Juraj Draskovic i Franjo Frankapan Slunjski — jer ih je pozvao Gerdak, kojemu su, kako ba­ novi pišu zagrebačkom kaptolu, u parnici s Tahom potrebna svjedočan­ stva i izjave različitih svjedoka. Zato su kanonici trebali po banskoj zapovijedi pozvati u Stubicu 16. I. neke svjedoke i ondje ih ispitivati. No, kad kanonik' Herešinci i plemićki sudac Matija Raškaj dolaze u stubičku varoš, nalaze naoružane Takove službenike i vojnike koji mje­ sto svog gospodara F. Taha daju izjavu: njihov gospodar je bio i bit će do groba vjeran sluga njegova veličanstva; ako, dakle, Gerdak ima s njim obaviti neki posao, neka ga pozove pred vladara i bana, ali oni. tj. poslanici nemaju nikakvo pravo da njegovim tj. Tahovim podložni­ cima, koje je kupio za novac, pruže mogućnost da svjedoče protiv nje­ ga! Ne odustanu li od svog nauma, on će bez sumnje naći načina da ih odvrati od njihove namjere.302 Ovaj doček Tahovih ljudi na vratima stubičkog kaštela i ne bi bio toliko zanimljiv — Taha smo već upoznali kao naprasitog čovjeka i prije — da se banskim poslanicima nisu, uz ostale, oprla dvojica Ta­ hovih službenika koji će za bune 1572173. zauzeti kapetanske položaje u Gregorićevoj vojsci! Oni sada brane interese Taha tako vješto da se pred njihovim oružjem banski poslanici radije vraćaju. Uloga Grgura 'Gušetića i Nikole Kupinića upada utoliko više u oči što je uz njih kao kmet još samo Ivan Pucko, dok su preostala dvojica, tj. Ivan Zakoči i Ladislav Zoltaj plemići u Tahovoj službi. Prema tome, od trojice Ta­ hovih vojnika — kmeta (oni su coloni indiuisi Suae Maiestatis et domini Tahy, attamen pronunc seruitores sui), koji se 16. I. 1569. zdušno bore za interese svog gospodara — dvojica će ući u buntovničku vojsku da se s istim, ako ne još većim žarom bore protiv Taha! To je činjenica koju se kod raspravljanja o uzrocima bune 1572/73. jednostavno ne može i ne -smije mimoići. Medjutim, banovi ne -rade više pitanje niti zbog .Gerdakovih prijava niti zbog Tahova postupka s poslanicima u Do­ njoj Stubici. Po svòj prilici saznaju i na dvoru kakva je Gerdakova vrijednost i ne pokreću ništa protiv Taha. Zbog Maksimilijanove odluke da Tahu preda u zakup Uršulinu po­ lovicu posjeda, pokreće se, kao što je spomenuto, rasprava na slävon- . skom saboru. A na vladarev upit poslan ugarskoj komori kako pravno stoje stvari, komora odgovara da se spor zapravo ne rješava. zbog dva m Gradja, str. 271. 3 0 1 Gradja, str. 261—262. , и Gradja, str. 261. 277 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 problema: Uršula zahtjeva restituçiju, kako ona tvrdi, nepravedno ote­ tih posjeda, a vrhovni sud u Ugarskoj joj predbacuje da prije treba da položi račun zbog svog otpora banskoj vojsci 1565.303 Bila je to, da­ kako, samo pravnička smicalica koja je omogućivala Maksimilijanu II. da i dalje drži Uršulin posjed i s njim raspolaže. Medjutim, kod primopredaje Uršuline polovice (3. VIII.) Tah više nije ljubazan prema Maksimiljanovim poslanicima. Kad mu oni prema carskoj naredbi žele ostaviti žito i vino da ih prekupi, odbija i to iz dva razloga: Gerdak je već jedan dio potrošio i rasprodao (nakon uči­ njena popisa!), a on se zadužio. Uostalom, roba se i tako ne može pro­ dati, u Slavoniji je glad i skupoća, a slovenske zemlje su zabranile uvoz. Tah je ogorčen na Maksimilijana i zato što je odbio da mu pre- - pusti prirod te godine. Komisari nato pozivaju suce i zaprisegnute kme­ tove Susjeda i Stubice i oni pod zakletvom izjavljuju koliko ima pod­ ložnika i sela na posjedu i kakvi su redovni i izvanredni porezi i služ­ be.304 Kako su postojali već stariji regesti, komisari ne sastavljaju nove, nego unose promjene (tj. imena kolona koji su umrli ili odselili i onih koji su došli na njihovo mjesto). Tah dobiva ključeve susjedske utvrde i stubičkog kaštela bez ikakvog posebnog pravnog postupka i komisari bi vrlo brzo svršili posao da Tah nije primoran posudjivati novac i za­ lagati stvari kako bi skupio svotu od 2.500 forinti. Maksimilijanova zapovijed poslanicima kako treba da s Tahom urede pitanje ljetine dolazi prekasno (oni je dobivaju već na povratku u Varaždinu),3 0 5 a Tah i onako odlazi odmah u Stattenberg.3 0 6 Medjutim, za utvrdjivanje uzroka koji su doveli dò bune 1572/73. neobično je važna ocjena odnosa na vlastelinstvu u doba Tahove »samo­ vlade« (od 21. VI. 1569. do 19. VIII. 1571.). . Naime, pošto provjerimo izvorni materijal iz tog razdoblja neće nam biti teško da opovrgnemo općenito uvjerenje historiografije da je upravo to doba u kojem sazrijevaju uvjeti za opću pobunu podložnika protiv T aha. Za dvogodišnjeg držanja čitavog posjeda Tah je jednom . pozvan na sud (18. I. 1570.),307 a 17. i 18. XII. iste godine3 0 8 vodi se istra­ ga o nekim njegovim nasiljima. U prvom slučaju banovi Draskovic i Frankapan Slunjski pozivaju Taha zato što ga tuže plemići Mihajlo Hruševački i njegov pastorak Adam Marigolt, njegovi nekadašnji služ­ benici/ Prvi je sve do kraja 1566. njegov upravitelj na imanju Zablaće i kad zahtijeva od njega plaću, Tah ga u Susjedu ne samo napada, nego i baca u zatvor. Hruševački ga zato tuži zbog nasilja i dužne plaće (100 forinti). Adama Marigolta je prema tekstu tužbe dao Tah u Ka- niži bez ikakve krivice, kako tvrdi tužitelj, išibati. Zagrebački kaptol dobiva od banova zadatak da zbog obje tužbe pozove Taha na sud na koji treba da pristupi 15 dana nakon uručenja poziva. ** AC Ш , str. 260—261. ш Gradja, str. 270. 3 0 5 Gradja, str. 271. m Gradja, str. 272. s * N. ш ј . »м Gradja, str. 273—278. 278 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Premda smo daleko od toga d a T a h o v postupak prema spomenutim plemićima ocijenimo kao ispravan, ipak u povodu ove tužbe treba vo­ diti računa o tome da je. Tab. izgubio kuriju u Zablaću — oteli su mu je Erdòdy.309 Nema sumnje prema tome, da je Tab posumnjao u nevi- nost Hruševačkog i po svoj prilici ga je smatrao krivcem za taj gubitak i zatvorio ga, a kad se uvjerio da on ipak nije bio kriv, onda ga je pustio, ali mu ipak nije dao plaću. Njegov pastorak Marigolt dobiva vrlo vjerovatno batina zato što traži od Taha, kod kojega je u službi u Kaniži, poočimovu plaću. Više je nego jasno da obje tužbe nemaju nikakve veze s pobunom susjedsko-stubičkih podložnika 1572173. No, ovaj postupak Taba prema svom službeniku, koji nije nikakav izu­ zetak u XVI. st., pokazuje njegovu sklonost k nasilju u slučajevima kad je uvjeren, da je »protivnik« oštetio njegovo pravo. Medjutim, istraga koju 17. i 18. XII. 1570. provodi banovac i župan zagrebačke županije Ivan Forčić takodjer se ne odnosi na susjedsko- siubičke Tahove podložnike! Naime, banovac pokreće istragu na tužbu kaptolskog kmeta Valenta Šurjaka iz Vrapca koji tuži Taba zbog toga što je susjedski kaštelan Ivan Lolić po Tahovoj zapovijedi provalio u njegovu klijet i dao je zapečatiti, premda je, kako tvrdi, platio gor- nicu i druge dužne prihode od vinograda. Za bolje razumijevanje spora valja dodati da je Šurjakov vinograd u Borčecu, na području koje pri­ pada susjedskom vlastelinstvu. Šurjak, je prema tome stranac (extraneus) kako se zovu ljudi koji ne pripadaju pod jurisdikciju vlastelina na čijem posjedu imaju vinograde. Čini se ipak da je Sur Jakova tužba bila ne­ osnovana. Bar bi se tako moglo zaključivati po pomoći koju pri napadu na Šurjakovu klijet pružaju kaštelanu Loliću stenjevački sudac Mihajlo Košić si mnogi kmetovi iz iste'sučije stenjevačke«.310 Banovac Forčić poziva nato Taha i njegova sina Baltazara na sud, ali nema podataka da se doista odazvao sudskom pozivu. Isti dan tuži Valent Šurjak Taba i zbog toga što je za vrijeme lova gazio po njegovom prosu, a kad ga je na to upozorio, dao ga je istući. Šurjakovoj tužbi pridružuje se Grgur Poldrugač iz Jaruna, takodjer kaptolski kmet, kome je kaštelan Lolić, ponovo uz pomoć stenjevačkog suca i kmetova, provalio u klijet u Borčevcu. Najzad, treća oštećena je Doroteja ud. Stjepana Novačića, kaptolskog kolona iz Vrapca., ko­ joj kaštelan Lolić, sudac Košić i kmet Juraj Krajačić iz Borčeca odu­ zimaju 10 komada stoke (5 krava i 5 volova). Oštećena ih-tuži za štetu od 4 forinta. I zbog spomenutih nasilja Tah je pozvan pred sud, ali nema izvora na osnovi kojih bismo mogli zaključiti da su se Tah ili njegov sin Baltazar odazvali Forčićevu pozivu. Početkom 1571. podižu plemići Franjo Puhakoci (nekadašnji Uršulin »servitor« koga je morala otpustiti zbog sudjelovanja pri izbacivanju Tahove obitelji iz vlastelinstva) i Ivan Crnkoci tužbe protiv Taha i njegova sina Baltazara.3 1 1 Puhakoci zato što ga je Baltazar zajedno s S M Vidi Bilj. 288. "• Gradja, str. 274. 8 1 1 Gradja, sfr. 279—281. 279 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Petrom Petričevićem napao na cesti, a Černkociju je Tah. oduzeo neke posjede. Vrlo je karakteristično da oba tužitelja »ob nimiam suam pau- pertatem«, tj. nemaju novaca za parničke troškove, prepuštaju Uršuli koja ih plaća, »in signum gratitudinis« sve što će na osnovi presude primiti od Taha. I ove dvije parnice svjedoče da Uršula i njezini zetovi iskorištavaju svaku priliku da se osvete Tahu, te ako već ne ide dru­ gačije, onda svoje bivše činovnike šalju protiv njega na sud i plaćaju im sudske troškove. N i . za ove parnice nema dokaza da su zaista i pokrenute i vodjene. - Sve dakle upućuje na to da je upravo dvogodišnja Tahova -»samo­ vlada« na susjedsko-stubičkom posjedu doba najvećeg mira i sloge iz~ medju Taha i njegovih podložnika! Ne samo da nema nikakvih tužbi protiv Taha od strane susjedskih ili stubičkih kmetova, nego sami pod­ ložnici pomažu Tahu i njegovom kaštelanu Loliću u napadu na kaptol­ ske kmetove- Ali, Uršula i njezini rodjaći neprestano rade dalje protiv Taha i njegovih sinova. Kako u ovom »mirnom razdoblju« djeluje sam Tah u javnom životu Slavonije? D a li je sklon da više nego prije sudjeluje na saborskim sjednicama ili se radije povlači na svoja dobra u Štajersku ili u Ka- nižu? Promjenu u Tahovu držanju prema slavonskom saboru odnosno slavonskom plemstvu uopće pokazuju već prve saborske sjednice po­ četkom 1570.312 To je upravo sabor_ na kojem Maksimilijanu II. konačno polazi za rukom da i od slavonskog sabora-dobije obećanje za subsidij ili diku. Plemstvo je svijesno svoje krivice i na saboru je puno obe­ ćanja: ono će za 1568., 1569. i 1570. platiti vladaru ü 2 roka ne samo diku u visini 2'/2 forinta, nego i lucrum camere — koji Slavonija inače uopće ne plaća! — 10 denara po dimu. Neki velikaši i plemići obeća­ vaju Nikoli Salmu, koji je oslobodio grad Krupu, po 10 dénara (takodjer po dimu), a za kraljevinske je potrebe razrezana dimnica od 15 denara. Dakle, da su velikaši i plemići zaista ispunili obećanja njihovi bi kme­ tovi u 1570. platili 159 denara poreza! Velikaši su takodjer dobro ras­ položeni odlučili da sami plate viceprotonotara Ivana Petričevića te su za njega skupili 92 forinta. Medju prvim članovima sabora koji obeća­ vaju pomoć ističe se — Franjo Tah! Tah nudi svoje usluge i za ivaničku utvrdu: on će sa svojim susjedskim i stubičkim kmetovima dovesti iz Božjakovine do Ivanića 2500 letava za novi krov na utvrdi: Nadalje, on obećaje da će za ivanićke vojnike — Ivanić je carska utvrda i u njoj su njegovi vojnici — dati po dnevnoj tržnoj cijeni po 50 kvarta žita, pròsa i zobi i 20 bacava vina. Toliko obećaje od velikaša jedino još Luka Sekelj. Da je Tah na tom saboru jedna od vodećih ličnosti pokazuje oštrina kojom se Ambroz Gregorijanec poziva da položi ra­ čun o žitu koje je ostalo od Sigeta 1566.313 No, Maksimilijan II. se prevario ako je mislio da će slavonsko plem­ stvo izvršiti obećanje i platiti diku. Čitavu zemlju zahvaća velika glad i sa sabora održana u Zagrebu 12. IV. regnikole predlažu »svom- pre- " ! AC Ш , str. 273—280. 1 1 3 AC III, str. 279—280. 280 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . blagom gospodaru« da se zbog nečuvene gladi udostoji kazati svojim dikatorima »vt exactionem novae dicae ad' nov am messem dif ferre de- beant«.3U Glad je tolika »da pravi i najstariji plemići ostavljaju svoje kuće i obitelji i idu na tlaku gospodi da bi se mogli prehraniti«.3 1 5 Tah je i na tom saboru- prisutan i lično, ulaže tužbu na činovnike iz Brezica i Mokrica — imanja koja tada pripadaju Ambrozu Gregorijancu! — koji čine neka nasilja na njegovom susjedskom 'posjedu.316 S druge stra­ ne, plemstvo se opire novoj konumeraciji dike prema kojoj bi se porez morao ubirati.3 1 7 Kad slavonsko plemstvo ipak u jesen 1570. šalje ugar­ skoj komori popis porta, izbija skandal, jer se na dvoru ko'nstatira da su popisana samo sela i distrikti, a ne porte kakó je vladar tražio.3 1 8 I dok se vodi borba izmedju sabora i dvora, nadvojvoda Karlo misli pri­ dobiti bana J. Draškovića za sebe, ali ban ustaje u obranu regnikola: on ne dopušta istragu, jer je postavio za dikatore pouzdane ljude, a takav posao kao što je istraga može odobriti samo sabor.319 Tek potkraj 1570. dolaze u Slavoniju komisari koji treba da urede poslove oko dike.320 Tek na siječanjskom saboru,321 dakle već. u 1571., sabor obećaje da će -do 2. II. uplatiti 62 Vi denara po dimu uime dike. No, članovi se'sabora nisu izjasnili po kojem sistemu i javna se rasprava o konumeraciji na­ stavlja. Pred komisarima ustaje i Franjo Tah koji tuži zagrebački kaptol zbog prevare (da imaju oko 2.000 kolona, a prijavili su samo 200 por­ ta!).*^ Na saboru sazvanom za 5. IV. 1571.323 najistaknutije su ličnosti ban J. Draskovic i F. Tah! Obojica se zajedno s Barbarom Alapić,- udo­ vicom1 bana Petra Erdödyja natječu tko će dati više žita i vina za vojsku! I na prvi pogled nam se čini kaó da to spomenuti velikaši čine iz rodoljublja, dok iž saborskog zaključka ne doznajemo cijenu žitu i vinu koju oni zahtijevaju. Jer kvarta žita se prodaje po 1- ugarski forint, pro­ so po 1 rajnski forint, zob po dnevnoj tržišnoj cijeni, a pinta vina po 6 denara! 3 2 4 Dakle, prodaja žita i vina »ad sustentationem militum suae maiestatis in locis finitimis degencium« '•— dakle za vojnike za Krajini, čista je i dobra zarada! S istog sabora poručuju staleži vladaru da ih poštedi od »nečuvenog novog pregleda i obnove dike«. Upravo zbog tog otpora novoj konumeraciji sabor je pripravan na veće žrtve nego inače i velikaši ponovo skupljaju novac za kapetana Pavla Brestovskog i za njegovih 8 vojnika u utvrdi Brest (u Pokuplju), jer im kraljevina ne može dati plaće. Na prvom sé mjestu obvezuje sam Tah da će, dati 25 forinti.325 1 1 1 AC III, str. 292. 3 1 5 AC III, str. 291. . s 3 1 3 AC Ш, str. 295. 3 1 7 AC III, str. 284, 2%, 297,-298. 3 1 8 AC III, str. 298—299. 3 1 » AC IIII, str. 301—302. «° AC Ш , str. 304-^306. 3 3 1 AC Ш , str. 309. 3 " AC Ш , str. 313. 3 3 3 AC III, str. 318—321. 3 2 1 O vlastelinskoj prodaji naturalnih podavanja vidi J . Adamček, Susjedgradsko-stubičko vlastelinstvo, str. 166 i d. 3 3 5 AC Ш, str. 323. 18 Zgodovinski časopis 2 8 1 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Na istom saboru Tah prijavljuje Uršulu zbog toga što mu neće vra­ titi založenu zlatninu i srebrnimi, premda joj je ponudio novac, pa je i ta tužba dokaz da otvoreni rat med ju suparnicima još uvijek traje. Novi sabor (održan 30. X. 1571.)326 pun je bvale prema novim bano­ vima koji s najvećim zalaganjem tako brane Krajinu da u njihovo vri­ jeme nije pala u ruke Turaka ni jedna utvrda. To je već doba kad Tah ponovo gubi Uršulinu polovicu susjedsko-stubičkog posjeda, pa zato i taj sabor predlaže vladaru da se udostoji medju njima, tj. Uršulom i Tahom načiniti pravdu.3 2 7 7.. Maksimilijan II. ponovo trguje s Uršulinom polovicom Dvogodišnje Uršulino nastojanje da dodje natrag do svojih posjeda urodilo je najzad plodom. Maksimilijan se konačno »smilovao« Uršuli i njezinoj djeci i dopustio da »zločin izdajstva«, u koji je upala 1565. iskupi — novcem! I kao što je za novac nelegalno dao Tahu u zakup njezinu polovicu tako i sada sklapa 22. VI. 1571. s njom ugovor prema kojem će ona za ne malu svotu od 10.000 forinti dobiti natrag svoju po­ lovicu Susjeda i Stubice! Forma se lako našla, novac će biti isplaćen kao globa! Tah je takav postupak vladara sa svojim starim slugom ogorčen. Utoliko više što mu Maksimilijan II. piše tako oštro kao da je samo on krivac da Uršula tako kasno dolazi do svoje polovice. On dobiva od vladara zapovijed da odmah, bez ikakva zadržavanja, preda Uršulinu polovicu ugarskoj komori ili njegovim komisarima koje će poslati. Tah je najviše ogorčen na izraz koji Maksimilijan upotrebljava nalažući mu da bez »okretanja ledja« (ut sine omni tergiuersatione)3 2 8 izvrši njegovu zapovijed. Zato mu odgovara, oslovljavajući ga s »najmilostiviji care«, da on nikad nije okretao ledja, već je pošteno, časno i vjerno služio po­ kojnom vladaru (Ferdinandu) i njemu i to od svoje najranije mladosti. P n nije učinio ništa nepokorno ili nepromišljeno, nego se pouzdao u ugo­ vor s njim i zbog toga se zadužio. Stoga još jednom moli vladara da mu dopusti uživanje zakupljenog dijela susjedsko-stubičkog posjeda i ovu treću godinu, da ne trpi toliku štetu i da ne bude na ruglo svojim ne­ prijateljima (po svoj prilici misli na Heningovce). Ta on je i tako, za­ jedno sa svojom pokojnom ženom, dosta pretrpio od Gerdaka i ne bi htio da i u buduće doživljava sličan postupak i da na svojim vlastitim imanjima ima tako bijedan život. On se ne može složiti sa svojim ne­ prijateljima, a ne bi htio zajedno sa svojima »misera morte mori«.»29 No, Maksimilijan IL, postavljen pred izbor da li da primi od Ur­ šule za »otkup grijeha« 10.000 forinti ili isplati Tahu 888 forinti (koliko mu je još dugovao),330 ne oklijeva. Uršulin novac brzo ušutka njegovu m AC III, str. 331—334. J " AC Ш, str. 333. "» Gradja, str. 281. »и Gradja, str. 281—282. м° Gradja, str. 283. 282 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 savjest i svi dalji pokušaji Taha da spriječi već gotovu »kupoprodaju« nemaju, posve razumljivo, nikakav uspjeh. Ne koristi više nikakvo po­ zivanje na pravdu i pravo ili upozoravanje na neosnovane zahtjeve protivnika. Već 19. VIII. šalje car dvojicu komisara (Franju Nagwathy- ja i Jakoba Wizkelethyja) da ponovo preuzmu onu polovicu posjeda koju je on i ranije držao.3 3 1 Tah pokušava još posljednji očajni korak i dočekuje spomenute poslanike s izjavom da je on vjeran sluga »svetog carskog i kraljevskog veličanstva« i da će to ostati do kraja života, ali što se tiče ustupanja polovice posjeda, držat će se ugovora s vladarom prema kojem smije držati spomenutu polovicu do kraja srpnja 1572. Tada će učiniti sve što vladar od njega zahtijeva. Uostalom, vladar se obvezao da će mu rok predaje posjeda najaviti tri mjeseca prije, a prošla su samo dva mjeseca kako je opomenut.3 3 2 Poslanici nastoje uvjeriti Taha kako je bolje da se pokori carskoj zapovijedi, ali im Tah najzad odgovara da od ugovora s carem neće »ni za dlaku odstupiti« (nee ab illis vel latum .unguem discederet) ; ako ne bude išlo drugačije, on će s carskom ispravom na grudima umrijeti!?33 Videći takav Tahöv otpor, poslanici odlaze ne­ obavljena posla, ponajviše zato što nisu od ugarske komore imali uputu kako da se ponašaju ako se Tah bude pozivao na carski ugovor. Bojali su se takodjer da nasilnim postupkom ne izazovu »tumult« (et propterea si nos vi agere incepissemus, aliquem forte tumultum excitassemus)334 i prolijevanje krvi, jer se moglo očekivati, da će Tah s carskim pismom »napuniti ušesa« regnikola uvjerivši ih u nepravdu koja mu se nanosi. Medjutim, i sam je Tah znao da je njegov otpor uzaludan. Utoliko više što je već nekoliko mjeseci prošlo da je vladar primio od Uršule novac. Ne preostaje mu, dakle, ništa drugo nego da se pomiri s novo­ nastalom situacijom i da primi novac za zaostalu vojničku plaću u Ka- niži (ex stipendio meo Canisiensi). Dne 14. XL izdaje potvrdu kraljev­ skim komisarima da je primio 888 forinti. No, da ironija bude veća, novac koji je Tahu tada isplaćen potječe od Ursuline »globe«, dakle od njezinih 10.000 forinti!335 Maksimilijan ublažuje situaciju tek toliko da, očito iz obzira prema Tahü, ne predaje imanje neposredno Uršuli i njezinim zetovima, nego svojim komisarima koji će upravljati Uršulinom polovicom do kolovoza iduće, tj. 1572. godine. Uršula je zbog »zakašnjenja« zahtjevala 12. IX. 1572. od kraljevskog komisara Nagwathyja, dakle pošto je već uvedena u posjed, da joj vladar odbije 4500 forinti, ali komisar odbija njezin zahtjev tvrdnjom da komora, nije u vrijeme uprave uopće primala do­ hotke s polovice posjeda. Uostalom, on joj je dopustio da utjera »re- stancije« iz 1567. i 1568.336 Tako je Uršula ipak dosta skupo platila ' vraćenu polovicu svojih posjeda. 3 3 1 Gradja, str. 382—283. 3 3 3 Gradja, str. 284. 3 3 3 Gradja, str. 285. 3 3 4 Gradja, str. 283. 3 3 5 Gradja, str. 297—298. 1 3 1 Gradja, str. 298. 283 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Tahova strahovanja pred novom komorskom upravom bila su oprav­ dana. ,Nakon dvogodišnjeg mirnog uživanja dolazi opet do täko teških sukoba da je Tah ponovo izbačen sa Susjeda i Stubice! Pratimo li zbivanja od kraja 1571. do polovice 1572. zapazit ćemo na prvi pogled i bez mnogo napora da je to ponovni obračun izmedju »suvlasnika« dviju nepodijeljenih polovica susjedsko-stubičkog vlaste­ linstva, sukob u kojem su podložnici sredstvo, dakle objekt zaraćenih strana, a ne subjekt ili nosilac odredjenih težnji ili novih ideja. Obje se stranke sukobljavaju i napadaju one podložnike koji se priklanjaju protivničkoj stranci. Suvremenicima je to, sasvim razumljivo, bilo jasno, I to ne samo slavonskom plemstvu, nego i ugarskim regnikolama sakup­ ljenim na požunskom saboru. Već. je u ožujku Ì572. medju protivnicima tako napeta situacija da plemstvo traži od vladara neka nadje »bonum et iustum aliquem modum ne fomes odii inter dominum Tahij et orpha- nos quondam Andreae Henyngh ulterius alatur, ex. quo castri et castelli eorundem, nee non pertinentiarum media pars in manibus suae Maie- statis existât«. Oni predlažu da »id fiat, quod ius et iustitia requirit«.337 Ni Tah ne taji, već javno govori da je »rebelija« njegovih podložnika djelo »odredjenih osoba u ovom kraljevstvu Slavonije«, što je Ivan Šimunčič iz Stenjevca, koji 13. VI. predaje tužbu protiv T aha pred zagrebačkim kaptolom,3 3 8 uzalud htio opovrći. Naime, bio je uvjeren da će je pobiti tvrdnjom kako Tah svoju »jadikovku« ne može dokazati (praescripta lamentatio comprobare posset). Čitav tok misli i uopće shvaćanja jasno dokazuju da je Šimunčić poučen i nagovoren od Ta- hovih protivnika da iznese pred- kaptolom takvu izjavu. On je, čini se, kaptolski podložnik u Stenjevcu, a Tah je ipak »magnificus« i prvak médju slavonskim velikašima. Prema tome, izraz »lamentatio« ne može i ne smije upotrijebiti jedan podložnik, još najmanje u službenoj izjavi pred kaptolom, ali to je bez sumnje izraz kojim se obilno služe Tahovi protivnici. S namjerom da oduzme vrijednost Tàhovoj »tužaljci« Šimun- čić, i opet prethodno dobro. poučen, izjavljuje, da je uzrok njihove rebelije i ustanka obečašćivanje njihovih žena, kćeri i sestara i najveća nepravda i tiraristvo koje sam gospodin Tah protiv njih provodi (sed esset ista rebellio et insurrectio dictorum protestantium dehonestatio consortum, filiarum et sororum ipsorum protestantium atque maxima iniustitia et tirranis, quam ipse dominus Franciscus Thahy contra eosdem protestantes exereuisset). No, Šiinunčićevo tumačenje ustanka i uzroka bune nije nimalo u skladu s tužbom koju predaje.zagrebačkom kaptolu. Jer on tada, tj. .13. VI., nastupa u ime vladarevih činovnika u Susjedu i Stubici i to već u toku žestoke borbe protiv T aha. Šimunčić i dolazi na kaptol da se potuži na Franju Taha i njegove sinove« koji su napali na Stupnik i,Novake i zadržavaju poštu vladarevih upravitelja. Druga tužba na Taha koju 24. V. 1572.339 predaje, takodjer pred zagrebačkim'kaptolom, susjedski stražar Marko Dabošević sličnog je sadržaja, jer i on brani interese "komorskih upravitelja Herlenovića i " ' V. Fraknói,. Monumenta comitialia régni Hungariae V, MHH, Budapest 1877, str. ~nb. 1 3 8 Gradja, s tr , 289—290. «» Gradja, str. 287. . 284 t ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 kaštelana Jankovića. Tužba ne ostavlja nikakvu sumnju u to da se vodi- borba izmedju carskih i Tahôyih činovnika. Vrlo . je vjerojatna i prihvatljiva Šimunčićeva tvrdnja o Tahovu postupku prema podložničkim ženama i kćerima, ali ona ne daje odgovor na-pitanje zašto se podložnici dižu protiv T aha upravo na Božić 1571 godine! Naime, očekivali bismo da će oba tužitelja — Šimunčić i Dabo- šević•'— optužiti T'aha zbog ubiranja dike i da će svoju prijavu početi sa zbivanjima na, vlastelinstvu 25. XII. 1571. Medjutim, ni jedan od tužitelja uopće ne spominje ne samo ubojstvo Mihajla Horvata, nego ni pobunu stubičkih podložnika u to vrijeme! Ta oni se kao tužitelji pojavljuju pred zagrebačkim kaptolom tek 24. 5. i 13. VI. 1572., tj. u toku žestoke borbe ili točnije nakon Tahove reakcije- na čitav niz njiho­ vih akcija. Najzad, Dabošević ne želi pred zagrebačkim kaptolom pri­ znati da je Tahov napad na susjedsko podgradje odgovor na njihovo, tj. podložničko podsjedanje grada, a to ne čini bez razloga. U obje tužbe protiv Taha nema ni riječi o svim onim akcijama pobunjenih seljaka koje Tah nabraja u svojoj tužbi od 6. VIII. 1572.340 Tah tuži pobunjenike da su: 1. ubili Mihajla Horvata u Stubici i zabranjivali tri dana da se pokopa; 2. ranili su Nikolu Stanka, stubičkog upravitelja; 3. podsjeli su susjedsku utvrdu i pri tome ranili jednog njegovog susjedskog stražara; 4. srušili su zajednički (tj. carev i njegov) mlin pod Susjedom; 5. ubrali su tržnu pristojbu na brdovačkom sajmu; 6. uzeli su njegovu stoku sa susjedskog alodija (koji je takodjer za-' jednički) i neke svinje; 7. navalili su na zajedničku kuriju u Brdovcu i iz nje iznijeli vino i oružje; 8. spalili su ondje dvije starice koje su Taha liječile; 9. premjestili su prijelaz preko Save pod Susjedom na novo mjesto i ondje su počeli ubirati mitnicu; 10. uzeli su konje Taha i njegovih činovnika sa susjedskog alodija i po volji ih jašili; 11. po­ kušali su, .unatoč opomene bana J. Draškovića, ponovo osvojiti susjed- 'sku utvrdu i tom su prilikom ranili dva Tahova stražara; 12. kad je njegov sin Gabrijel pokušao sa stupničke strane prići gradu i susjed­ skoj utvrdi (jer sve ceste na lijevoj savskoj obali drže pobunjenici u svojim rukama), tada su na samom prijelazu navalili na njega tako da se gotovo utopio; utopio se Gabrijelov najbolji mačonoša, a Gabrijela su zatim progonili »do granica gospode Alapića« i uzeli mu dva konja; 13. nakon toga su pošli do kaštela Donje Stubice u kojem je tada bio Tahov sin Stjepan sa tri svoje sestre, podsjeli su ga i ubili jednog Taho- vog konjanika. I premda su obećali banu — nastavlja Tah u tužbi •—' da to neće učiniti, navalili su i. na kaštel i uz pomoć carskog kaštelana Ivana Bakšaja zauzeli ga, prisvojivši sve stvari u njemu; 14. navalili su na Tahove »servitores«, tj. žumberačke Uskoke kod Brezovice i jed­ noga ubili, a četvoricu zatvorili; 15. odveli su sve njegove; konje sa stubičkog pašnjaka i sada ih drže; 16. uništili su potpuno zajednički (Tahov i vladarev) vrt na stubičkom posjedu; 17. najzad, opljačkali su one službenike i podložnike Tahové obitelji koji se nisu htjeli njima , и V. Klaić, Tužba Franje Taha protiv kmetova Susjedgrada i Dolnje Stubice, Vj. zem. n YI/1 tOOR. str. 134—Cîfi. arkiva XI/1, 1908', 13 156 285 ZGODOVINSKI ČASOPIS ХХУП 1973 pridružiti. Sva ova zla, ako već ne sva — kaže Tah u tužbi — a ono veći dio počinili su pobunjenici »po savjetu i dopuštenju« Mihajla Her leno vica, carskog provizorà u Susjedu. - Tah predaje tužbu protiv buntovnika nakon svoje obveznice od 2- VHI. 1572., o kojoj će još kasnije biti riječ, pa je predana tužba očito trebala da posluži kao pravna podloga pri postupku koji će protiv buntovnika pokrenuti vladar. Tahovo je tumačenje rebelije očito jedno­ strano i pristrano, ali nije nevjerojatno. S obzirom na to da i tužbe Šimunčića i Daboševića odaju presudnu ulogu vladarevih činovnika u »ustanku i pobuni« koja traje čitavu prvu polovicu 1572., nemamo ni­ kakvo pravo, kad raspravljamo o uzrocima nezadovoljstva, poricati značenje upravo te komponente. Napokon, ni u jednoj od tri tužbe ne povezuje se borba protiv Taha s borbom protiv feudalne eksploatacije! Taha ne napada ni jedan od tužitelja zato što je skupljao diku, desetinu ili neke druge vlastelinske poreze ili podavanja. Napadi na Susjed i Stubicu rezultat su obračuna medju činovnicima dviju uprava, borba U kojoj gube glave Tahovi ljudi, a njegova je obitelj ponovo istjerana! Stubički kaštel postaje buntovničko središte prije svega zato što pod­ ložnicima i vladarevim činovnicima ne polazi za rukom da osvoje susjedsku utvrdu. Tahova straža je ondje jača i buntovnici opsjedaju kastrum da bi zatvorili pristup Tahu, ali više od toga ne mogu učiniti. Kad bi pobuna bila uperena jednako protiv Taha kao i Maksimilija- novih činovnika, onda pobunjenici ne bi rušili samo Tahove alodije i kurije i ubijali njegove ljude. Najzad, vladarevi su činovnici skupljali na vlastelinstvu ista podavanja kao i Tah. Kad Herlenović treba da preda (23. VIII. 1572.) Stjepanu Gregorijancu, Uršulinu zetu obračun o primljenim prihodima, onda se ispričava što to nije u stanju učiniti, ali ne zato što su podložnici odbili da ih predaju, nego zato što je šest sedmica bio zatvoren u susjedskoj utvrdi. Komisari mu nato zapo­ vijedaju da »sve prihode tako redovite kao i izvanredne koje je primio, kao i zaostatke« preda Stjepanu Gregorijancu. Ni u jednom izvoru iz tog vremena nije ni kao uzrok ni kao povod pobune naveden bilo koji javni ili privatni, vlastelinski prihod. Gledana u tom svijetlu »rebelija« 1571/72. dobiva i za kasniji raz­ vitak podložničko-vlastelinskih odnosa u Susjedu i Stubici drugačije značenje nego što joj je historiografija dosad pridavala. To je nakon dvogodišnjeg mirovanja ponovo obračun medju suvlasnicima nad istim, još uvijek nepodijeljenim posjedom koji poprima sve oštrije oblike prije svega zato što Uršula i njezini rodjaci ne žele izgubiti novac za koji su kupili »pravdu«. Tah je kao protivnik jači ondje gdje može držati više vojnika, dakle u susjedskoj utvrdi. Stoga, pošto je uklo­ njena dvomjesečna pobunjenička »blokada«, Tahovi ljudi ne puštaju provizora Herlenovića iz utvrde sve dok nisu primorani pred novom kraljevskom komisijom popustiti (u kolovozu 1572.). S druge strane, čini se, da u stubičkom kaštelu ostaju Tahova djeca sama i pobunjenici ih toliko lakše uklanjaju što im pomaže vladarev kaštelan. - . 286 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Već u veljači 1572. se u Požunu zna, kako je spomenuto, za »žar mržnje« koji razdvaja suparnike i zato što vladar još uvijek drži Uršu- linu polovicu. Tako članovi sabora traže da se konačno riješi taj spor i da car najzad, pruži strankama »pravdu«. Tako ulazi taj zahtjev i u saborski zaključak (stvoren 22. III . 1572.).341 Kako se vladar unatoč tome ne pokreće, Tahovi neprijatelji iskorištavaju priliku kad on od­ lazi na požunski sabor (koji počinje radom 2. IV. 1572.)342 da ponovo podsjednu Susjed. (Opsadu probija Tabova posada na čelu s Ivanom Glatkim, koji ima uz sebe 10 vojnika.343 Ova vijest ó vodji susjedske posade za nas je vrlo zanimljiva, jer je I. Glatki stvarno »7oan dvorski«, tj. jedan od vodja u buni protiv Taha 15721731 Ta činjenica nužno na- , meće vrlo važan zaključak: Glatki je na strani onog gospodara koji trenutno ima najviše izgleda u pobjedu. Zato će on kasnije, kad raza­ bere da Uršula uživa povjerenje vladara, prijeći na njezinu stranu i pomoći u organizaciji bune protiv Taha. Susjedski stražar Dabošević prijavljuje u spomenutoj tužbi Glatkog zbog toga što je istukao oca kraljevskog pastira na alodiju, što čini po svoj prilici zato jer su komi- sarovi ljudi uzeli Tahove ovce i konje. Budući da je Herlenović zatvoren u susjedskoj utvrdi u koju ne može prodrijeti ni Gabrijel Tah, pobunjenici prelaze pod stubički ka­ štel u koji, kako smo istakli, ulaze bez poteškoće i tjeraju odanle Ta- hovu djecu. Tada pobunjenici zaustavljaju svoje akcije, jer je u kraj­ njoj liniji pobunjenički cilj ostvaren: Tah je ponovo izbačen iz vlastelin­ stva! (Tek se u susjedskoj utvrdi drži jedan dio njegovih ljudi). Da je izgon Tahove djece naručila sama Uršula, pokazuje datum osvajanja: Bakšaj otvara pobunjenicima vrata kaštela upravo uoči godišnjice ugo­ vora koji je Uršula sklopila s Mak simili j anoml3U Tako pobunjenici od­ lučnije nego vladar rješavaju problem na samom vlastelinstvu: ako već vladar nema dovoljno odlučnosti i, dakako, moralne snage da povuče svoje činovnike i preda Uršuli njezin dio posjeda, onda će oni sami obračunati s Tahom i njegovom obitelji i tako pripremiti situaciju za njezin dolazak. Javna vlast, prije svega ban J. Draskovic i sabor, stoje doduše na strani Taha, ali nastoje primiriti zaraćene stranke. Posve razumljivo da je Uršula sa svojim zetovima dovoljno oprezna da otvoreno i. javno ne pomaže buntovnike te zato sabor i nema dokaza za ,njezino djelo­ vanje. Sabor ne raspravlja ni o uzrocima rebelije — premda Tah otvoreno optužuje i imenuje osobe koje potiču podložnike na bunu — on traži način kako da kmetove svlada. Na saboru u Zagrebu (2. VI.) regnikole su uvjereni da se rebélija susjedskih i stubičkih kolona ne može svladati »bez izričite zapovijedi carskog veličanstva« i zato šalju »njegovu veličanstvu« kao poslanike Simuna Keglevića i Ivana Berczea, dakle idu jedan velikaš i jedan plemić, koji nose vladaru »literas regni«.345 »"> V. Fraknói, n. dj., str. 388. >« N. dj., str. 390. '" Gradja, str. 288. >" Ugovor je sklopljen 21. VI. 1571; vidi Gradja, str. 298. " 5 AC III, str. 347. 287 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Isti dan kad pobunjenici osvajaju stubički kaštel šalje im i ban po članovima zagrebačkog kaptola »litteras praeceptorias« u kojima im zapovjeda da poslušaju njegove naloge.346 Prema tekstu Tahove tužbe3 4 7 imaju tada pobunjenici i carsko pismo kojim im se zabranjuju dalje akcije. Banovo, a po svoj prilici i Maksimilijanovo pismo sastav­ ljeno je bez sumnje »pro parte magnifici domini Francisci Tahy« ili drugim riječima, pisma su vjerojatno sadržavala zapovijed da prestanu s borbom protiv Taha. Nisu se pokorili, jer da su to učinili ne bi po­ stigli svoj glavni cilj, t j . ne bi osvojili stubički kaštel. Čini mi se da doista nema sumnje u to da sii podložnici vrlo dobro poslužili Uršuli i njezinim ciljevima i da su najzad i za nju zauzeli siubički kaštel, čime su završili svoju »rebeliju«. Postavlja .se pitanje da li je u skladu s takvim tumačenjem bune njezin početak? Spome­ nuto je da sam T a t datira početak sukoba 25!. XII. 1571. Naime, pre­ dajući 6. VIII. 1572. pred zagrebačkim kaptolom »svečani prosvjed i tešku tužbu« Tah izjavljuje, da mu susjedsko-stubički podložnici pri­ jete smrću tako kao što su prijetili stražaru Mihajlu Horvatu kojega su najzad stubički koloni i ubili kad je skupljao diku. Tada su ranili i njegova pomagača viceprovizora Nikolu Stanka.3 4 8 Mihajlo Horvat je dakle ubijen kad je, prema Tahovim riječima, skupljao »dicam regiam«. S obzirom na to da je Tah prema Daboševićevoj tužbi zatvorio i četvo­ ricu sudaca sa susjedskog područja, nije isključeno da otpor protiv Taha počinje najprije na tom dijelu vlastelinstva na kojem komorski upravitelji nagovaraju suce da ne dopuste Tahovim činovnicima ubi­ ranje dike. Da su suci iz Brdovca, Podgorja, Zaprešića i Stenjevca nagovoreni pokazuje primjer stenjevačkog suca Mihajla Košića, koji je još nedavno, kako smo pokazali, pomagao susjedskom kaštelanu. Čini se, prema tome, da »rebelija« susjedskih i stubičkih pod­ ložnika po svojim ciljevima i ostvarenjima nije ništa drugo nego vješto prikrita borba Uršule i njezinih rodjaka protiv Taha. U toj su borbi i komorski upravitelji na njezinoj strani, jer vladar ne želi izgubiti novac . za koji je Uršuli vratio posjede. 8. Uršula se vraća na susjedsko-stubičko vlastelinstvo Izvanredan uspjeh pobunjenika, tj. osvajanje stubičkog kaštela potiče najzad vladara da poduzme nove mjere. Pošto je prošlo više od godinu dana od ugovora s Uršulom vladar najzad pristaje da ona i njezini zetovi preuzmu svoju polovicu posjeda. Tah je o vladarevim namjerama nešto doznao i zato 27. VII. 1572. prosvjeduje protiv carske zapovijedi prema kojoj Uršulu treba uvesti u posjed.349 Četvorica po­ slanika »carskog i kraljevskog veličanstva« dobivaju početkom kolo­ voza zadatak da do kraja slome Taha i to prije nego što će Uršulu " 6 Gradja, str. 290^-291. '" V. Klaić, n. dj., str. (35. m N. dj., str. 154. '" Gradja, str. 291. 288 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 uvesti u posjed. Naime, oni pred zagrebačkim kaptolom iznudjuju od Taha izjavu da zbog pobune neće kažnjavati susjedsko-stubičke pod­ ložnike prije nego što »carsko veličanstvo« provede istragu.350 U kojoj mjeri vladar ponovo zaštićuje Uršulu koja je kupila njegovu naklonost pokazuje tekst ove Tahove obveznice: Tah se obvezuje da neće dirati spomenute podložnike. premda su »contra .suam et regni libertatem« oružanom rukom ustali na njega, na prijevaru zauzeli kaštel i istjerali ga iz njegove polovice. Bilo bi logično i normalno da Vladar u toj situaciji postupa onako kako je to činio i inače, naime, da zaštiti Taha, a ne njegove rebele! Ali, vladaru su Vezane ruke i zato i komisija dobiva potpuno protivnu uputu. On, vladar će ih, dakako,"kazniti onako kako su zaslužili, a dotle neka podložnici budu »securi et intrepidi« kako bi slobodno mogli službe vršiti svojoj gospodi. Komisija ostavlja Tahu mogućnost da postupa protiv kmetova u onom slučaju ako se ponovo dignu protiv njega. , Uršula ulazi konačno 6. VIII. 1572. u kaštel, a susjedski upravi­ telj Herlenović obeća je, kako smo spomenuli, Stjepanu Gregorijancii da će mu predati obračune od priroda. Kad se četiri dana nakon ulaska Uršule i njezinih zetova održava sabor u Zagrebu,351 protivnici pokazuju svoje pravo lice. Dvoboj se vodi na samom saboru i to izmed ju Taha i. Stjepana Gregorijanca. Prvi prosvjeduje »zbog kažnjavanja buntovnih susjedskih i stubičkih kmetova«, drugi pristaje da Tah kazni bun­ tovnike, ali tek pošto se posjedi podijele! Uostalom, konačna se odluka prepušta carskim poslanicima koji su prisutni i na saboru i imaju zadaću da smire kolone. A komisari treba da se kod cara i na ugar­ skom saboru zalažu za to da buntovnike stigne zaslužena kazna.3 5 2 Prema tome, Uršula i njezin zet Stjepan Gregorijanac prepuštaju bun­ tovnike Tahovoj osveti, premda vrlo dobro znaju da su kmetovi nepo­ dijeljeni i da su upravo ti ljudi najviše pridonijeli da se ona bez po­ teškoća vratila na-imanje. . Pošto se posavjetovao sa svojim vijećnicima o Tahovoj tužbi protiv kolona, Maksimilijan II obećaje da će postupiti kako pravda zahtjeva. Tako će se stišati »suprotnosti« koje Tah ima s Uršulom.3 5 3 Budući da su Uršula i njezini zetovi uvedeni u posjed, Tahu pre- ostaje jedino da pronadje »pravne lijekove« protiv njihova uvoda. Ou zaista šalje svog zastupnika Nikolu Svetačkog do zagrebačkih kanonika i on predaje najprije 31. VIII. u njegovo ime prosvjed protiv Matije Kerečenja koji zahtjeva od njega da se podijele alodijalni posjedi. Tah Ј И Gradja, str. 291—292. K 1 AC III, str. 353. ' " M ! AC III, str. 353. >Et quoniam in persona magnifici Fràncisci Thahy ad puniendos re- belles colonos Zomzedwarienses et Zthwbyczenses protestatur, e contra vero et dominus Stepha- mis Gregoryanczy tam in sua, quam dominae relictae Vrsulae Meknyczer et filiarum suarum personis protestatur, vt prius bona illa dividantur inter partes et sic tandem portionem colo- nornm suorum dominus Thahy pro rebellione et delictis, si volnerit, punire faciat, negotium autem praescriptum sua sacra maiestas, delèctis commissariis, nunc praesentibus componi et sedari commisi!, nihilominus praefati rebelles coloni rebellioni cedere nolunt, et ideo domini oratores .tam apud suam maiestatem, quam dominos regnicolas regni Hungariae sedulo intercé- dant, vt praefati coloni rebelles, qui non tantum contra ipsum dominum Thahy, sed etiam contra suam maiestatem et libertatem totius regni deliquerunt, meritam punionem ne avadantc ' " V. Fraknói , n. d j . , str . 458. v ' 289 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 se protivi diobi tvrdeći da je alodij obradjivao i podizao doduše za­ jedničkim kmetovima, ali na svoj trošak i zbog toga ga ne da Uršuli. A carskim je komisarima takodjer bilo slobodno i dopušteno da učine kao i on, a tako mogu uraditi i sadašnji suvlasnici, »satis enim ampia esset terra et aqua Zomzedwariensis«.354 Bijesan zbog takva odgovora Tahova zastupnika Matija Kerečenji izjavljuje pred Tahovim kašte­ lanom da će on spriječiti Taha da se razračunava s onim kmetovima koji su ga izbacili iz^ posjeda i nanijeli mu štete. Na osnovi ove izjave Svetački je lako mogao spoznati »praefatum Matkiam Kerechyny cum aliis supra scriptis praeteriti tumultus, in quo praescripti rebelles etiam nunc perseuerant, caput esse et originem«.3SS Prema tome, Uršulina strana već po drugi put više nego jasno pokazuje da svoj odnos prema kmetovima udešava jedino prema odnosu s Tahom: da je slučajno došlo do nagodbe za alodij Uršulini zetovi ne bi zaštićivali kmetove, nego bi ih prepustili Tahovoj osveti. Tah zatim 7. IX. 1572.356 povlači i obveznicu od 2. VIII. danu kraljev­ skim komisarima, jer je ona za njega i njegovu djecu suviše štetna, a govori izričito »contra expressa iura et libertatem nobilitatis Regni Hungariae et partium sibi subiectarum«. On je, osim toga bio primoran da je izda u doba kad je lutao izvan svog imanja. Istog dana 3 5 7 predaje^ Tah i prosvjed protiv uvod jenja u posjed Uršulinih zetova Stjepana' Gregorijanca, Matije Kerečenja i Mihajla Konjskog, koje je, na veliku svoju štetu, bio primoran pustiti u susjedsko-stubičko vlastelinstvo. Iz trećeg prosvjeda od 9. IX. 1572.358 doznajemo da je M. Konjski sa svojim ljudima provalio u Tahov voćnjak pod Susjedom i obrao sve voće. Čini se da su se protivnici ipak nekako smirili, a i podložnici nisu više tako ratoborno raspoloženi. Na saboru koji se početkom prosinca3 5 9 održava, govori se doduše i o »rebelles illi coloni Somzedwarienses et Ztwbyczienses«, ali regnikole ipak nisu tako sigurni da oni neće doći utvrdjivati Tahovu Božjakovinu, kako je na saboru odlučeno. Zato se u zaključku dodaje, ne budu li spomenuti kmetovi htjeli utvrdjivati Božjakovinu neka se natjeraju na rad u Ivanić. Tah je obveznicu, kako smo upozorili, povukao, a svoje mišljenje o pravovaljanosti Uršulina povratka još uvijek nije promijenio, i zato se ne osjeća obvezanim prema ljudima koji su mu za »rebelije« nanijeli štete. Pojedinosti nisu poznate, ali iz prosvjeda Uršulina zastupnika Franje Puhakocija doznajemo da je Tahov sin Stjepan navalio 26. XII. 1572. na stenjevačkog župnika Tomu i kmeta Majdaka.3 6 0 Sporovi sa stenjevačkim župnicima datiraju još iz 1565., kad se župnik Mihajlo spominje kao Uršulin pomagač u protjerivanju Tahove obitelji sa Susjeda.361 , и Gradja, str. 295—294. M S Gradja, str. 294. 5 И Gradja, s t t . 295—296. - ' » ' Gradja, str. 296. » 8 Gradja, str. 296—297. J H AC Ш , str. 360—364. "• Gradja, str. 299—300. 1 , 1 Gradja, str. 179. 290 ' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 9. Odlučan preokret: Tah obeća je da će se povući Premda se i u najnovije doba mnogo učinilo u historiografiji na problematici bune 1572/73., ipak se ne može kazati da je prevladalo jedinstveno mišljenje o uzrocima, pa ni o povodu otvorene pobune koja je planula potkraj siječnja 1573. Jedan od razloga različitih mišljenja je dosta škrt izvorni materijal, a drugi, možda još veći, različita shva­ ćanja s kojima pisci, prilaze toj neobično zanimljivoj materiji. U historiografiji se obično navode dva povoda koji uzrokuju otvoreni oružani ustanak: jedna grupa historičara misli da je presudno značenje imao siječanjski sabor i rad carske komisije koji se s njim povezuje, dok drugi smatraju da je namjeravam napad nekih slavonskih velikaša natjerao kmetove dà se u oružanom ustanku obrane od njega. Smatramo da se dosadašnja tumačenja povoda ne mogu prihvatiti i pokušat ćemo obrazložiti svoju misao. Vratimo se na spomenute izvore. Siječanjski sabor koji je sazvan u Zagrebu za 18, I. 1573.362 treba da riješi kao glavni zadatak da po­ stavi ili točnije ponovo potvrdi J. Draškovića za bana. Naime, nakon smrti Franje Frankapana Slunjskog (2. XII. 1572.), on je ostao sam, pa je formalnu potvrdu trebalo provesti na sazvanom saboru. Premda je sabor održao samo jednu sjednicu, vrlo se mnogo raspravljalo upravo o Tahu i Gregorijancima. Najprije je biskup J. Draskovic »iuxtà man- datum sacrae caesareae et regiae maiestatis, domini eorundem clemen- tissimi« . . . per dominos regnicolas recognosciturum plena authoritate in praefatorum regnorum banum«. Tada regnikole pomažu prisutnom Tahu. Obraćaju se, naime, nad­ vojvodi Karlu da poradi »in facto restitutionis castri dieti domini Thahy Sthatthomberk, in prouincia Stiriae«; dakle Tah je već tada izgubio štatenberško vlastelinstvo i članovi sabora odlučuju da će pisati nad­ vojvodi Karlu u tom poslu. Oni će za nadvojvodu Karla izdati »literae commendaticiae«. Medjutim, u obitelji Gregorijanaca dolazi do svadje, jer je Ambroz umro i njegovi sinovi Baltazar i Stjepan ne mogu, kako po raspravi na saboru izgleda, doći do sloge. Baltazar zahtjeva na saboru da mu se prèda »iustam portionem« u utvrdama i u drugim posjedovnim pravima. Najzad, članovi sabora, med ju kojima su ponovo prisutni i Tah i Stjepan Gregorijanac raspravljaju o susjedsko-stubičkom vlastelin­ stvu i o Uršulinu uvodu u posjed. Tah ostaje na stajalištu da je »go- spodja udova Hening sa svojima s pomoću kraljevskih komisara i seljač­ kog >ata nasilno uvedena u kastrum Susjed i kaštel Donju Stubicu i njihove pripadnosti« i u tom smislu daje Tah i izjavu na saboru koja u obliku zaključka ulazi u zapisnik. Stjepan Gregorijanec naprotiv izjavljuje da je »sveto, Carsko i kraljevsko veličanstvo vratilo njima (tj. Heningovcima) njihova nasljedna dobra«. To je sve što o sporu oko Susjeda i Stubice ulazi u saborski zapisnik kao konačan rezultat saborskih .vijećanja. "' AC III, str. 369—371. . 2 9 1 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Medjutim,. s tim se saborom povezuje u historiografiji i rad carske komisije koju Maksimilijan šalje u Slavoniju upravo u doba kad se održava sabor u Zagrebu. Budući da se nekim autorima čini da se po­ daci o komisarima odnose na kolovoz 1572., valja se ponovo vratiti na izvore. Prije svega,' nema sumnje da Maksimilijan šalje 4. XII. 1572. u Slavoniju vesprimskog biskupa Stjepana od Bijele Stijene (Fejerkw) i to »pro peragenda ibi commissione quadam«. S tim u vezi nalaže ugar­ skoj komori da isplati biskupu Stjepanu na vrijeme potrebne dnevnice.365 Ovaj carev akt ne može se odnositi na kolovoz 1572., ne s îmo zato što je datiran, nego i zato što je u kolovozu Stjepan bio kninski, a u pro­ sincu izabrani vesprimski biskup! Posao koji Maksimilijan povjerava biskupu Stjepanu je tajna i zato vladar ni ugarskoj komori ne kaže zašto šalje biskupa Stjepana u Slavoniju. Što biskup Stjepan radi u Slavoniji doznajemo iz poznatog pisma potkancelara Ivana Lisziyja ostrogonskom nadbiskupu Antunu Vran­ čiću.364 Prije svega, Liszty se tuži da je biskup Stjepan zajedno s povje­ renicima pošao u Slavoniju kasnije nego što je. trebalo i to »causa con- troversiarum, quas Tahi cum colonie suis habet«. I pošto je sa svojim kolegama došao na Susjed, »zanemario je uputu njegova veličanstva;; prema kojoj je o sporu T'aha s njegovim podložnicima smio rasprav­ ljati samo u Susjedu i prenio je raspravu »ad regnicolarum čonventum, qui eodem fere tempore per dominum Zagrabiensem, banum, fuerat promulgatus aliorum quorundam negotiorum causa«. Kako Liszty na­ glašava da je sabor sazvao ban odnosno zagrebački biskup, to je za­ ključak Bromleja i Adamčeka da se Liszty jeva vijest odnosi na sabor u kolovozu 157'2., promašen.3 6 5 Sabor u kolovozu se skuplja »ex edicto domihorum banorum«, dakle u doba dok je još živ i drugi ban Franjo Frankapan Slunjski.366 Pošto su se, priča dalje Liszty, članovi sabora skupili, komisari po­ zivaju susjedske seljake i iznose im carsku zapovijed. Podložnici odgo­ varaju 'pismeno da su svoje tužbe već prije predali caru, da je prove­ dena istraga pokazala da su istinite, a ipak nije izvršena pravda. Oni ne žele vise ni Taha ni njegove nasljednike za gospodare, ali će se po­ koriti vladaru ili služiti onome koga on odredi. Na takav odgovor p o- vikao je Tah i prosvjedovali.su članovi sabora i — ne znam po čijoj ' zapovijedi, piše Liszty, ali sigurno ne carskoj — osudjuju kmetove »in nota perpetuae infidelitatis et simul omnes proscripserunt«. Uzrujani zbog takve odluke, seljaci se odmah podižu' i pozivaju na oružje, što se više nije moglo trpjeti. To je, završava Liszty na kraju pisma, »totius huius tragoediae historia«. Zatim dodaje: »Tota Sclavonia maledicit Tahio«. Ali, i carski su poslanici radili nerazborito (imprudenter), jer nisu poslušali vladarevu uputu. »Nisi enim rustici Zomzedwarienses regnicolarum sententia consternati insurrexissent, ceteri eorum exemplo 1 И AC III, str. 359—360. ' . ' 3 " F . Rački, Gradja, str. 278. 3 e s J. Adamček, Seljačka buna, str. 110.. "» AC III, str. 370. . 292 • ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 non fuissent tumultuati«. Liszty prebacuje najzad krivicu najviše' na vesprimskog biskupa Stjepana koji je doduše dobar čovjek, ali su ga neki ljudi zaveli tako da je učinio ono što su oni htjeli. Ovaj je Lisztyjev izvještaj suviše ozbiljan — pisan je najzad zato da car sazna što se dogodilo — da bismo njegove vijesti odbacili kao tobože djelo loše upućenog izvjestioca. On točno zna što je biskup Stjepan trebao da učini i što je,učinio. Biskup Stjepan po svoj prilici odlazi na Susjed, no kako ondje ne nalazi Tana koji je na saboru u Zagrebu, dolazi i sam u Zagreb. Ondje su bez sumnje povedeni razgo­ vori o kojima Liszty goVori.- Stoga sam uvjerena da upravo u ta raspravljan ja, treba uključiti Gregorićevu izjavu koju daje u drugoj istrazi 4. V. 15?3.Ж1 Gregorio tre-, ba da odgovori da li je istina da je upravo on podigao seljake na usta­ nak i to zbóg toga što nije htio pružiti ruku Stjepanu Gregorijancu! Sa­ držaj je pitanja ovaj: oko tri-dana prije nego što je podignut ustanak Stjepan Gregorijanec je u prisutnosti više gospode odlučio da Tahu preda novac za polovicu susjedskog posjeda! Pošto je sporazum postignut. podložnici se zaklinju Gregorijancu i obećavaju mu poslušnost i rukuju se s njim. Tako je sve bilo smireno (Vnnd alle Sachen gestillt gewesen). Ali, kad dolaze do Gregorića, on. neće pružiti ruku, nego odlazi! I treću noć nakon toga šalje Gregorio svoje ljude po Brdovcu s porukom: čim se cesargradski seljaci skupe s namjerom da napadnu susjedske seljake — zato što su se podložili gospodi, a to nije prema sadržaju njihove zakletve i prisege — neka se i oni s njima podignu i odmah pošalju k njemu 60 vojnika. Na kraju je toga »artikla« ponovo naglašeno: da se upravo tako sve zbivalo »vnd hab sich also der Erst Lärmän furnemblicJi Von Ime, dem Ellia also aufgehebti.. Gregorićev odgovor na to pitanje vrlo je karakterističan. On ne poriče da je on, Gregorio u početku položio prisegu -»gospodinu Grego­ rijancu da se Tahu više neće pokoravati, nego da će se od njega odvrći i njemu pokoriti«. Ali, on ne priznaje da je zapovijedio da" se susjedski podložnici napadnu. Ćudi ga da Gregorijanec može kazati da mu se nije zavjetovao, kad se zbog toga obratio na upravitelja Franju Buko- vačkog; on o tome najbolje zna. Postavlja se, prema tome, pitanje da li su vijesti iz Lisztyjeva pis­ ma vjerodostojne i da li se kao dokaz za pregovaranja u Zagrebu smije upotrijebiti »upitnica« upućena Gregoriću na ispitivanjima u Beču? ' ' . • U najnovijoj se historiografiji sumnja- u zagrebačke pregovore. Adamček s pravom, ispravlja Grafenauera tvrdeći da »predmet spo­ razuma izmedju Gregorijanca i Tahyja nisu mogla biti Tahyjeva potra­ živanja iz ugovora o zakupu polovice vlastelinstva«, jer su »bila na­ mirena još potkraj 1571., pri uvodjenju druge komorske uprave na vla­ stelinstvo«. Ako je taj ugovor bio uopće sklapan,, nastavlja Adamček, »moralo se raditi jedino o otkupu Tahyjeve polovice vlastelinstva, tj. - potpunom odlasku Tahyja sa Susjedgrada«. Ipak Adamček sumnja »da *<" F. Rački, Gradja, str. 295—297. 293 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 je Tahy pristao na takvo »rješenje čitava spora'«, jer su »njegovi na­ sljednici tek 1584. prodali Hennynghovcima svoj dio vlastelinstva, a u dokumentima iz 1573. sličnim pokušajima nema ni traga«.368 Ova tvrdnja Adamčekova nije točna. Ban J. Draskovic u svom pismu od 3. IX. 1573.369 izričito spominje Tahovo obećanje dano vladaru! Naime, Draskovic dobiva od vladara zapovijed da utječe na suvlasnike Stubice i Susjeda »ut pacifiée viverent et ab inferendis invicem iniuriis abstinerent«. Na to su se protivnici pred banom uzajamno optuživali. »Ibi utraque pars invicem altercando altera in alteram omnis tumultua causam reijciebat«. Banu je to posredovanje već dozlogrdilo, više ih nije htio slušati i zapovijedio je neka pismeno predaju svoje tužbe. Ali, Draskovic takodjer moli vladara da ga više ne opterećuje sa »su­ sjedskim zadatkom« jer je zbog njega već mnogo toga morao izgutati i pretrpjeti. Još je učinio posljedni napor. Naime, posebno je razgovarao s Tahom »ut iuxta priorem suam oblationem, Maiestati Vestrae Sacra- tissimae factam, accepta sua pecunia, bonis ipsis penitus cederet«, ali on na to ni ne pomišlja! Izjavljuje naprotiv da nikad neće napustiti svoj posjed, pa makar s njegovim dobrima propao i sav njegov novac. Tako banovo pismo još jednom jasno svjedoči da je vladar zahtije­ vao od Taha da se ukloni s posjeda i primi za svoju polovicu novac i on je to i obećao, ali se predomislio. Prema tome, nema sumnje da je po­ slanstvo biskupa Stjepana ipak bilo uspešno. Upravo njemu polazi za rukom, bar za kratko vrijeme, da Taha nagovori da napusti svoju polo­ vicu posjeda. Kako ćemo ovih nekoliko vijesti povezati u cjelinu? Prije svega, Gregorio ne poriče da on i njegovi ljudi nisu htjeli više čuti za Taha kao svog gospodara. To. je tako poznata činjenica da je za nju znala čitava Slavonija. Bez sumnje je i vladar bio upoznat s tim zahtjevom stubičko-susjedskih podložnika i nije iskl jučenoga bi­ skup Stjepan upravo u tom smislu dobiva od njega upute. On treba da nagovori Taha da novac koji je sam dao Batorima preda Gregori- jancu i Heningovcima i napusti toliko prijepornu svoju'polovicu vla­ stelinstva. Pregovori se o tome vode u Zagrebu, ali ne na saboru, nego nakon njegova održavanja dok su još regnikole, ili barem neki izmedju njih bili na okupu. Carski poslanici pozivaju predstavnike susjedskih podložnika da u toj novoj, situaciji izraze i svoje želje. Medjutim, medju njima nenia jedinstvenog mišljenja. Sasvim sigurno da je protiv takvog rješenja vojničko vodstvo na susjedskom dijelu Tahova posjeda, ljudi koji jedva čekaju da plane prva puška i da idu u rat, pa makar na susjedno vlastelinstvo. Oni ne žele više ni Gregorijanca, kojemu su se ranije, zbog toga što je bio Tahov protivnik, zaklinjali na vjernost. Uto­ liko više što je razvitak na vlastelinstvu u posljednjih 6 mjeseci poka­ zao da će Gregorijanec biti isti kao što je bio Tah. Zato podložnicima ne preostaje drugo nego da i protiv Gregorijanca uzmu u ruke oružje i istaknu kao svoj osnovni zahtjev najintimniju želju, naime, da posta- s e a Seljačka buna. str. 110. m F. Rački, Gradja, str. 308—309. 294 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 197 nu carski vojnici! Zato su pregovaranja u Zagrebu, gleda li se na njih' s Gregorićeva stajališta, doista bila uzaludna. Njihovom, tj. vojničkom vodstvu na susjedskom i cesarskom vlastelinstvu ne odgovara podlož- ništvo nikakvoj gospodi — »das war Irem schür vnnd Ayd nit gleich«. I upravo pod utjecajem- ovog vodstva, prije svega glavnog vodje Gre- gorića, nosi se u Zagreb pismeni odgovor. Oni će se pokoriti najprije caru, a ako ih on neće, onda tek onome koga on odredi. Dakako, ovaj dodatak o pokoravanju vlastelinu koga vladar odredi bio je suvišan, unesen zato da se ublaže zahtjevi, jer vojnik ne želi služiti drugome vlastelinu osim vladaru. . Medjutim, u ovim posljednim trenutcima prije izbijanja otvorene pobune — koju će započeti upravo ti vojnici —: osjeća se podvojenost mišljenja medju susjedskim podložnicima. Nema razloga odbaciti tvrd­ nju istražne komisije u Beču da se »pauern« zaklinju na vjernost Gre- gorijancu i njegovu šurjaku (to je po svoj prilici Mihajlo Kerečenji koji upravlja susjedskim dijelom posjeda). Obični podložnici i tako već dugo ne pružaju otpor Tahu ni vladarevim upraviteljima i nema do­ kaza da sudjeluju u posljednim akcijama u kojima je ponovo istjerana Tahova obitelj. Običan podložnik je ü krajnjoj liniji zadovoljan da se konačno riješio Taha, koji, premda star i bolestan, napastuje njihove žene i kćeri. Svaki drugi vlastelin, dakako i Gregorijanec, bit će bolji, treba se dakle smiriti i' pružiti ruku novom gospodaru. Tako, medjutim, ne misli i ne može misliti vojničko vodstvo i Gregorio odlazi (po svoj prilici iz Zagreba) čvrsto odlučivši da je upravo sada došao trenutak da se podigne oružani ustanak. On očekuje doduše da će na njih, su­ sjedske podložnike — ne vojnike! — navaliti cesargradski »seljaci« zato što su ih izdali, ali neka se brdovečki podložnici odmah pridruže cesar- gradskima i njima pošalju 60 vojnika. Pregovori u Zagrebu nisu završeni prije dok carski poslanici na čelu s biskupom Stjepanom ne dobivaju pismeni odgovor susjedskih pod­ ložnika. Taj je odgovor očito trebalo da predstavlja službeno mišljenje svih podložnika. Bez sumnje da Gregorio i ostali članovi vojničkog vod­ stva najviše utječu na to da se u Zagreb šalje vrlo oštar odgovor. Ako Liszty dobro prepričava njegov sadržaj kmetovi se opiru Tahovoj vlasti i obećavaju poslušnost vladaru, no uopće ne spominju Gregorijanca! Nipošto slučajno. Zar se uopće moglo u novonastaloj situaciji sasvim otvoreno istupiti? Stoga u pismenom svjedočanstvu poprima njihova bor­ ba još uvijek staru formu i oni se bore protiv Taha. Tah vrlo vjerojatno jedva pristaje da Gregorijancu i Uršulinim zetovima prepusti posjed. Postupak Gregorića s Gregorijancem ne uli­ jeva ni komisarima suviše nade da će se spor na zamišljeni način naj­ zad riješiti. Možda se i sam Gregorijanec povlači, jer Tahovi zahtjevi bez sumnje nisu mali. Ta on je, kako smo vidjeli, za Batorijev dio platio 50.000 forinti. Svi ti momenti utječu na to da se zagrebački pregovori razbijaju, našto se protivničke stranke — Tah i Uršula vraćaju na svoja prijašnja stajališta. 295 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 No, nije vjerojatno da su stubičko-susjedski podložnici doista pro­ glašeni »vječnim izdajnicima«, kako to tvrdi Liszty. Da je na saboru stvoren takav ili sličan zaključak, on bi bio unesen i u saborski zapisnik u koji se upisuju i mnogo manje važne stvari. Stoga Adamček ima pra­ vo kad tvrdi da zasjedanje sabora 18. I. 1573. »nije dalo nikakav povod za otpočinjanje opće seljačke bune«, ali ne i tada kad smatra da biskup Stjepan »nije učinio ništa na rješavanju sukoba izmedju Taha i selja­ ka«.370 S druge strane, Grafenauer će teško moći dokazati da je spo­ menuti siječanjski sabor prekretnica. Da su staleži doista donijeli za­ ključak o proskripciji susjedskih podložnika, to bi, kako je već upo­ zoreno, bez sumnje bilo zapisano u saborskom protokolu. Grafenauer misli da takav zaključak ne nalazimo u zapisniku zato što Draskovic »kljub postopanju komisije ni vedel, ali gre saboru pravica, da uradno sklepa o zadušitvi upora, čigar pomiritev je prevzel cesar«.371 Ako je to točno, onda sabor uopće nema pravo da raspravlja o poslu koji je bio povjeren posebnoj komisiji i zato se o odnosu Taha i susjedsko- stubičkih kmetova na saboru ne raspravlja. U Beču se u istrazi ispi­ tuje ò tom pregovaranju Tah—Gregorijanec, ali se ne tvrdi da su se .obojica nagodila na saboru, nego u prisutnosti »neke gospode«. Stoga je više nego vjerojatno da se pregovaranja Tah—Gregorijanec vode či­ tavu sedmicu, t j . od 18. (nedelja) do 25. I. i da je do 25. I. • postignut najzad konačan sporazum koji Gregorića i njegove sumišljenike tjera u otvoreni oružani ustanak! Drugi izlaz iz tako uredjene nove situacije nisu mogli naći. Priznati Gregorijanca za vlastelina značilo bi napu­ stiti jednom zauvijek nadu da će se riješiti vlastelinskih okova i da će pod carem služiti kao slobodni i privilegirani krajišnici. Najzad, Gre­ gorio je, kako je spomenuto, položio zakletvu vjernosti Gregorijancu i time sam sebi vezao ruke i zatvorio put u ustanak. Kad se to, medjutim, od ïîjega zahtijevalo po drugi put, tj. kad je došao u situaciju da stvarno bude Gregor.ijančev podložnik, on se buni i odlazi. Stoga po našem uvjerenju uspješno posredovanje biskupa Stjepana najviše pridonosi brzoj odluci vojničkog vodstva da se odmah diže ustanak. U tom se tre­ nutku još uvijek moglo nezadovoljstvo s Tahom kao gospodarom upo­ trijebiti kao glavni izgovor za podizanje ustanka, te jednostavno prijeći mimo činjenice da je novi gospodar ipak pomagao pobunjenike protiv starog gospodara. Uostalom, Gregorijanec ne može ili neće shvatiti u čemu je osnovni problem i zato — ako Svrač govori istinu3 7 2 — šalje Svrača Gregoriću i Gušetiću tražeći od njih da se povuku ili će ih »žive peći«. Ali, ni Gregoriću ne p reosta je drugo nego da nastavi započeti ustanak, zato i on poručuje natrag Gregorijancu, »Er wollw auch nimer Zu Ruckh Ziehen«.373 • Tako je presudni trenutak koji najzad glavnog vojničkog zapovjed­ nika pobunjenika tjera na konačnu odluku u dugo pripremanom ustan­ ku uspešna nagodba Tah—Gregorijanec postignuta u Zagrebu. Ako 3 7 6 Seljačka buna, str. 110. 3 7 1 Kmečki upori na Slovenskem, str. 236. 372 F . Rački, Gradja, str. 250. 3 , 3 N. dj., str. 303. 296 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Tah više nije vlastelin, onda se više ni vladaru ne mogu slati molbe protiv gospodara. Ta Gregorijanec je došao do susjedsko-stubičkog posjeda vladarevim pristankom. Boriti se dakle protiv Gregorijanca zaista ne bi imalo smisla, jer bi tada svima bilo jasno da je Tahova »ti­ ranija« poslužila samo kao izgovor da se lakše postigne osnovni cilj. Gregorio i ostali vojnici na susjedskom vlastelinstvu nisu mogli biti sigurni da će ih i Gregorijanec primiti u službu, jer Gregorijanec nije vojnik kao što je to bio Tah. Razlog više da u oružanom ustanku nastoje skloniti, vladara da ih uzme u svoje ruke i 'priključi zagrebačkom Gra- decu koji bi, prema planovima pobunjenika, trebalo da bude sjedište nove carske krajiške uprave!374 U novonastaloj situaciji susjedski pod­ ložnik koji nije vojnik sprečava Gregorića da što prije sprovede oružani otpor. Stoga će biti istinita optužba susjedskih kmetova da Gregorio nagovara cesargradske buntovnike da napadnu susjedske podložnike za­ to što su se podložili Gregorijancu. Gregorio doduše poriče u istrazi tijesnu suradnju s cesargradskim podložnicima, ali što bi i mogao drugo, kazati? Izjave gotovo svih vodja pobunjenika nužno su neistinite. Ta oni su spašavali svoju glavu! Zar se uopće može zamjeriti Gušetiću, koji je uz Gregorića jedan od glavnih vojničkih zapovjednika da neprestano u istrazi ponavlja kako je on običan seljak kome vodje nisu povjeravali svoje tajne? Nitko se od vodja sam ne optužuje. Početak se oružanog otpora pokušava u nekim novijim radovima tumačiti i vijestima koje upravo u vrijeme pregovora U Zagrebu dolaze do vodja buntovnika. Jedna »vijest«" počiva na jednoj Gregorićevoj izjavi s prvog, saslušan ja u Beču (U. IV. Ì573.)375 kad on na pitanje kakve su bile njegove namjere odgovara da su »na viku da dolaze Uskoci koji će ih pljačkati htjeli za carsko veličanstvo braniti susjedsko vlastelinstvo«. Na jedno drugo pitanje, postavljeno takodjer Gregoriću, naime, koliko je ranije smišljao o pobuni, on opet odgovara: kad im je došla vijest da će ih napasti gospodja Erdödy i Uskoci, oni su se mjesec dana prije skupili ria obranu htijući se suprotstaviti.3 7 6 Najzad, Ivan Svrač na stro­ gom ispitivanju izjavljuje da su ga Pasaneć, Ilija i Gubec poslali da pogleda »wo der herr Graff von Serin mit seinem Volkh lige«. Kad ih je, vrativši se po treći puta, uvjerio da Zrinskog i njegove vojnike nigdje nije vidio, »haben sich alssdan die Pauern alssbald aufgemacht vnd an­ gezogen«?71 Slali su ga zato što je došao k njima neki čovjek, kojega on ne pozna, i rekao im: »Sada će skoro doći protiv vas knez Zrinski i svi ćete propasti«. Vjerujući ovim teško prihvatljivim vijestima, Gra- fenauer zaključuje, da seljaci »niso utegnili več čakati in so prešli k pripravljanemu širokemu uporu, najprej z naskokom prav na Erdedijeva gospostva, torej na eno izmed izhodišč nevarnosti, o kateri so bili ob­ veščeni«.378 I Adamček smatra »da su opću oružanu bunu započeli su- >" Vidi bil j . 1. 1 , 5 F. Rački, n. dj., str. 291. , м N. dj., str. 290. •" N. dj., str. 274.' " s N: dj., str. 239. . * 19 Zgodovinski časopis 2 9 7 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 sjedgradsko-stubički seljaci u času kad su saznali da se protiv njih pri­ premaju feudalne vojske«.379 Provjerimo ove izjave o očekivanoj velikaškoj vojsci onodobnim pri­ likama u Slavoniji. Da li se doista može prihvatiti misao da »so se začeli nekateri velikaši pripravljati že na nasilno zadušitev kmečkega upora na Tahijevih gospostvih«?380 Prije svega, valja uzeti u obzir da ni jedan velikaš ne smije tada dići oružje na drugog velikaša. I sabor kao »uni- versitas dominorum et nobilium« treba tek da dobije dopuštenje od vla­ dara. Kakav je postupak s buntovnim kmetovima na slavonskom vla­ stelinstvu pokazuju zbivanja u' 1565. godini. Ratkaji i Keglevići pljač­ kaju Tahove posjede zato što su se priključili banskoj vojsci. A ban je službeno pozvao velikaše pod zastavu. Tada, 1573., nema ni sabor kaö cjelina, ni Draskovic kao ban, a - još manje neki velikaši dopuštenje da rješavanju problem susjedsko-stubičkih kmetova. Barbara je jedi­ no mogla poslati svoje ljude da smire cesargradske podložnike, ali nema nikakva dokaza da je bilo što u tom pogledu poduzela. Ona je inače u sukobu s Tahom (zbog kurije u Zablaću). Posjedi Jurja Zrinskog, sina sigetskog junaka Nikole, tada su vrlo daleko od Tahovih imanja (u Po­ kuplju ili u Medjumurju) i on kao i drugi velikaši očito nema nikakva interesa da zaštićuje tudje posjede od buntovnika. A o nekoj samostal­ noj akciji žumberačkih Uskoka takodjer ne može u to vrijeme biti govora. Stoga se nije teško domisliti zašto optuženi vodje pobunjenika govore o velikašima koji sii ih tobože htjeli napasti; takvim izgovorom nastoje opravdati početak svoje vojničke akcije. Ovako se ta izvanredna •»napadačka akcija« s kojom počinje otvoreni oružani ustanak pretvara u izjavama prestrašenih ulovljenih vodja u obrambeni rat protiv plem­ stva koje im tobože prijeti uništenjem. U vezi s takvim shvaćanjem početka oružanog ustanka neće biti niti sasvim točna tvrdnja da je u noći izmed ju 27. i 28. siječnja »Gre­ gorio poklical kmete k uporu«,381 ako se pri tome misli na susjedske stubičke kmetove! Naime, ne može se mimoići jasan tekst ispitnog »ar­ tikla« prema kojem Gregorić šalje poziv sa zapovijedi »zu den Pauern am Werdowecz«, dakle brdovečkim podložnicima, a upravo u toj sučiji ima, kako smo se mogli uvjeriti, najviše predijala! Prema tome, sve upućuje na to da Gregorić poziva najprije brdovečke predijale i obavje­ štava cesargradske pobunjenike o svojim namjerama tražeći od njih da se prvi dignu na ustanak. U tom je trenutku takva odluka bila naj­ realnija, jer Gregorić nije mogao znati tko će se od susjedsko-stubič­ kih kmetova odazvati njegovu pozivu. 10. O uzrocima oružanog ustanka Ispitivanje uzroka koji su doveli ili točnije dovodili do sukoba na susjedsko-stubičkom vlastelinstvu ubrajaju se bez sumnje u najteža pi­ tanja u ovoj problematici. Naime, da bi se utvrdili uzroci odredjenih «»^Seljačka buna, str. 110. m B. Grafenaner, n. dj., str. 238. M 1 N. dj., str. 240. 298 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 društvenih pokreta potrebno je poznavati do pojedinosti ne samo dru­ štvo i gospodarstvo čitave epohe, nego i politički okvir u kojem oni na­ staju. Jer postoji opasnost da u ocjenjivanju uzroka ne precijenimo djelovanje nekih elemenata na račun drugih. Važno je prema tome i to s kakvim shvaćanjem prilazimo rješavanju problematike. U novijim i najnovijim radovima o hrvatskoj-slovenskoj seljačkoj buni pokrenuto je, kako smo se mogli uvjeriti, čitav niz novih pitanja, no ipak se čini da prevladava jednostrano mišljenje da uzroke buni valja tražiti u sve većoj eksploataciji podložnika u XVI. st. Još nedavno je Adamček tvrdio da buna nastaje »u krugu potlačenih i obespravlje­ nih kmetova« koji su stvorili, kako on misli, i novu »političku koncep­ ciju o preuredjenju čitava društva«. Danas je, dakako, moguća revizija nekih zatvoreničkih izjava i stoga se nešto jasnije naziru obrisi »bun­ tovničkog društva«,38^ razvitak njihovih ideja, ostvarenje i najzad na­ stajanje čitava pokreta. Pred nama nisu više samo izjave1 vodja koji neprestano umanjuju svoju ulogu prebacujući krivicu na druge. Tako možemo odbaciti Gregorićev pokušaj da sebe prikaže kao žrtvu stu- bičkih ustanika, čovjeka koji je tobože bio primoran da ide u pobunu.3 8 3 Novi kao, uostalom, i stari izvori nedvoumno pokazuju da Gregorio »su- premus fuerit dux«. Ne samo to. Gregorio se sa svojim kapetanima i ponaša kao pravi vojnički zapovjednik koji nema nikakve podložničke ili seljačke, kmetske skromnosti. Dubok jaz dijeli vrhovnog vodju i nje­ gove kapetane od običnog kmeta kojega oni vuku sa sobom, u bunu obe­ ćavajući mu ukidanje feudalnih tereta. Jer Ilija je s drugim kapetanima •»plebi persuasissent, quod arcibus hoc modo occupatis a tributis ac se- ruitiis, quae nunc pati cogenrentur, se in libertatem esset uendicatu- Н«.!ЂМ Pri tome, posve razumljivo, obećanja »plebsu« nisu bila ni iskrena ni poštena, jer su Gregorio i njegovi ljudi dobro znali da ni jedna vlast, pa ni carska koju su priželjkivali nije bez kmetskih podavanja mogla postojati. Ta vodstvo bune je samo u svojim prvim buntovničkim kora­ cima preuzelo u ruke neka privatna i javna podavanja! Medjutim, izjave 33. zatvorenika iz Gregorićeve grupe daju jasnu i stvarno potresnu sliku društvenih i klasnih razlika medju pobunjeni­ cima. Sasvim se jasno izdvajaju vodje od vodjenih, vojnici od običnih podložnika. Naime, zatvoreni pobunjenici jednoglasno (unanimiter fassi sunt) izjavljuju »da su kapetani potajno (clam) odnosili sve dragocje­ nosti koje su nalazili u opljačkanim kućama i medjusobno su ih dije­ lili«. S tim u vezi je i njihovo tajno savjetovanje. U sedmoj točci se za­ tvorenici tuže »quod ipsi capitanei omnia sua Consilia secreta habuissent« i kad bi ih obični podložnici pitali kome se ide i što će biti, oni su im prijetili da će im odrubiti glave (capitis decollationem eis comminati sint). Prema tome, kapetani drže s Gregorićem svoje »tolnače«, očito ne želeći odati svoje planove i ideje. Uostalom, to bi moglo i upropa­ stiti čitav pothvat, jer bi tko od običnih seljaka mogao odati planove. Ako gledamo na odnos vodstvo — plebs onda ćemo lahko prihvatiti i 9 8 2 Seljačka buna, str. 111. » Г. Rački, n. dj., str. 290. м * Nova gradja, str. 35, II. 299 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 tvrdnju zarobljenika da su većinom bili primorani da se priključe Gre- goriću (Elias Gregoritsh. . . plerosque captiuorum secum proficisci coT egerit).385 Nema sumnje da su se vodje i vod jeni složili u zajedničkom cilju: Taha treba maknuti. Jer svi zarobljeni seljaci »uno ore fassi sunt, se turpissima seruitute, quam a domino suo Francisco Tahy patiebantur, ad rebellandum fuisse compulsos«. Zarobljenici se tuže na »inauditas exactiones ac libidines« koje su od Taha morali trpjeti. Medjutìm, vrlo je karakteristično da ova grupa zatvorenika ništa ne govori u budućim planovima zavjerenika. Njihova je borba uperena protiv Taha, ali vodje im nisu odali što će biti kad njega uklone. U to su bili upućeni samo oni. Kapetani su na čelu s Ilijom Gregorićem bez sumnje uvjeravali kmetove kako su samo na Tâhovu posjedu izloženi »najsramotnijem ropstvu«. O tome da i druga vlastela u susjedstvu postupaju na isti način sa svojim podložnicima, po svoj prilici nije bilo govora. Valja doduše priznati da je Tah svojim nemoralnim postupkom prema se­ ljačkim djevojkama i ženama toliko ogorčio podložnike da su se te njegove mane uvijek isticale na prvom mjestu. Sam Gregorio to vrlo jasno u istrazi naglašava. Oni su morali doduše uzgajati stare Tahove konje i krčmariti njegovo vino, čuvati njegove pse, ali »solches wolten' si noch gedult vnd gelitten haben, wan nit Tahi Ferencz weitter zuege- faren vnd Inen Ire Dochter vnd Jungfrauen so vnchristlich vnnd Tira- ni'scher weiss geschmecht vnd Notzwangt hette«.386 I na kraju ponavlja: »Solche vnzimliche Handlungen haben die endstandne aufrur erroekht«. U trećem ispitivanju ostaje Gregorio kod svojih ranijih tvrdnja i tek tada-dodaje još dva uzroka pobune: Tah je uveo novo podavanje i od svakog je podložnika zahtijevao 22 pinte vina više nego prije.3 8 7 Obje tužbe koje Gregorio navodi, kao i sve druge optužbe drugih zatvorenika, mogu se svesti u okvire uobičajenih sukoba izmedju vlastelina i pod­ ložnika u XVI. st., ali i u ranijim stoljećima. Nova novčana podavanja uvodio je, kako je pokazano, sam slavonski sabor, a povećanje vinske daće u naturi treba po svoj prilici povezati sa sporovima oko desetine. Tah vrlo vjerojatno traži više vina zato što zbog povećanja cijena ne dobiva stvarnu vrijednost desetinskog vina. Sve to nije uopće u XVI. st. nešto nova, jer se pojavljuje kao uzrok sporova i sukoba od trenutka kad se naglo mijenja vrijednost novca. Tada se vlastelin nastoji vratiti na naturalni oblik rente ili povećati otkupnu svoju naturalnih poda­ vanja. Slična se pojava javlja kod novonastale mogućnosti prodaje za tržište. Tah, a još više Barbara Alapić, udovica bana Petra Erdödyja prvi su velikaši koji iskorištavaju krajiško tržište da proguraju svoju robu. Kako Tah nije medju slavonskom gospodom nikakv izuzetak, tužbe zbog povećanja eksploatacije su za to vrijeme tipične i općenite i bilo bi zato promašeno kad bismo upravo u njima gledali osnovne uzroke ustanka 1572/73. No, bilo bi isto tako neispravno kad bismo poricali njihovo značenje u stvaranju nezadovoljstva na Tahovu vlastelinstvu. M s Nova gradja II, str. 34. »• F. Rački, n. dj ., str. 293. " ' N. dj., str. 304. 300 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Običnom podložniku kojemu je, kako je to utvrdio Adamček, glavno bogatstvo upravo u vinu, nije svedeno koliko će vina predati Tahu i da li će ga on sprečavati da po što boljoj cijeni proda svoje vino. Medjutim, Gregorića i njegove kapetane ne muče iste brige kao obične susjedske i stubičke podložnike. Oni su vojnici po zanatu i n e ' prehranjuju se agrarnom proizvodnjom — ili bar ne u načelu — njih hrani rat. Njima je mnogo važnije drugo pitanje: pod kojim će im gospodarom vojnička služba biti bolja i uspješnija, da li pod slavon­ skim velikašem ili možda pod carem? Odličan položaj žumberačkilr Uskoka, s kojima Gregorić podržava tijesne veze, djeluje zarazno i na vojnika-predijala na privatnom vlastelinstvu slavonskog velikaša. Za­ što Gregorić i ostali predijali ne bi živjeli u istim uvjetima? Uživali bi veće'povlastice, a služba bi im bila lakša. U carskoj im se službi ne bi tako lako moglo dogoditi da u vrijeme zarobljeništva izgube čitavo imanje kao što se to dogodilo Gregoriću dok je bio u Turskoj. Sve je upućivalo na to da će se na carskom posjedu moći živjeti bolje! Zato smijemo, mislim, bez ustručavanja prihvatiti kao istinite i iskrene one izjave glavnih vojničkih zapovjednika, prije svega Gregorića, koje iz­ ražavaju njihovu najveću nadu i želju, naime, da postanu carski voj­ nici. Već na prvom saslušanju Gregorić izjavljuje da -su pobunjenici odlučili da će sve ono što osvoje predati caru i njemu se i podložiti. »Was sy mit ainander erobern, das wellen sy alles mitteinander Ir Kay. M. vberantwurtten vnd derselben sych in gehorsamb vbergeben«.388 Gre­ gorio još jednom ponavlja da su se htjeli odmah pošto pobijede, pod­ ložiti caru i »ništa dalje poduzimati«. I kad su ga mučili, on nije mogao izjaviti drugo, nego što je stvarno bila istina: »Sy wellen den Thähy Ferenzen nit einlassen, sonndern nur die Kay. M. allain zu ainem herrn /labe««.389 I- Matko Turčić iz Jastrebarskog,- baničin podložnik priznaje da su pobunjenici htjeli »ein Khayserliche gerechtigkheit aufrichten« i da su upravo zato »diese Pundt angefangen«.380 U tom sklopu pitanja dobiva posebno značenje poznata Svračeva izjava o osnivanju »Khayser- • liehe stell« na zagrebačkom Gradecu. Smatramo, kako smo već spome­ nuli, da je riječ o carskoj ili kraljevskoj krajiškoj upravi. Da je vojni­ cima .ili vodjama pobune najviše stalo do Krajine, ili kako sami kažu Granice, pokazuje nastavak Svračeve izjave: oni se sami žele brinuti za Granicu budući da gospoda za nju uopće ne pitaju. Taj bi prijedlog o osnivanju šireg krajiškog područja na tlu Slavonije donio rješenje njihova položaja i životnog problema: oni će od privatnih postati kra­ jiški vojnici! Car će se brinuti za njih, dobit će od njega zemlju kao drugi carski vojnici, a neće ni izostati plaća tada kad služe pod nje­ govim zapovjednicima. U pobunjeničkim se zahtjevima prema tome jasno razabiru dva programa koja odgovaraju strukturi pobunjeničkog društva. Vojnik kao znatno sposobniji preuzima vodstvo, ali je primoran pobunjeničke zah- •"" N. dj . , str. 290. '» N. dj., s tr . 292. »" N . , d j . , str. 253. . 301 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 tjeve formulirati tako kao da mu je najviše stalo do ukinuća feudalnih okova. Treba, dakle, najprije ukloniti Taha, koji u toj borbi, bez velike svoje krivice, postaje simbol zla. Pobunjeni predijali i obični podlož­ nici šalju svoja poslanstva u Beč i neprestano uvjeravaju cara kako se na Tahovu vlastelinstvu ne može živjeti. Vladar ima pri svemu tome i svoje račune, jer je u krajnjoj liniji stubičko-susjedski posjed dobro vrelo prihoda. On će dakle jednom učiniti uslugu Tahu, a drugi puta Uršuli, ali u oba slučaja tako da da prednost svojim interesima. Maksi­ milijanov nepravedan odnos prema Tahu kome oduzima zakupljenu polovicu imanja pogoršava i tako napete odnose. Heningovci, pošto su osjetili carsku naklonost, počinju novim žarom borbu protiv Taha u kojoj ne štede i ne biraju sredstva. Taha treba potpuno maknuti s tog posjeda, jer inače neće biti sigurni u svom dijelu imanja. Zato se upo­ trebljava i vojnik i kmet. Tah je po drugi put istjeran, a to je bilo djelo Uršule i njezinih zetova. Otkad su se oni vratili na posjed bilo je po­ novo mnogo prilike za sukobe. Zato vladar šalje opet jednu komisiju sa zadatkom da Tahu predloži da se potpuno povuče s posjeda i pre­ pusti ga Stjepanu Gregorijancu i Uršuli. Nagovoren, Tah pristaje, ali u tom odsudnom trenutku, u kojem je trebalo postići konačan spora­ zum, diže se susjedski vojnik i vuče već smirenog susjedskog i stubič- kog kmeta sa sobom u oružam ustanak. On neće više ni jednog drugog vlastelina osim cara. Tako u času kad 4 vladarevi poslanici rješavaju problem prema zahtjevima Tahovih podložnika, buna sasvim neočeki­ vano izbija, jer je jedna parola zamijenjena drugom: borbu protiv Taha zamijenjuje novo načelo borba za cara. Pripremana^ ali ne i dovoljno pripremljena, buna dobiva karakter kratkotrajnog otpora već unaprijed osudjenog na propast. Jer ne valja smetnuti s uma da je seljačka buna 1572/73. po svom osnovnom karakteru obračun izmedju malobrojnih vlastelinskih vojnika i nenaoružane gomile podložnika protiv carske i kraljevinske plaćeničke vojske. U tom su obračunu prvi morali izgu-' biti. Zato i jest buna svladana u nekoliko dana. Gledana u tom svijetlu Gregorio—Gupčeva buna ima čitav niz ne­ gativnih crta! Jer vojnik da bi ostvario svoj cilj vuče kmeta u borbu da bi ga kasnije prepustio osveti gospode i njihovih plaćenika. Konačno da li se može prijeći mimo činjenice da Gregorio i Gušetić bježe u Ugarsku i kasnije na Slavonsku Krajinu ne zanimajući se uopće za sud­ binu Gupca i njegovih ljudi kod Stubice? To je, dakako, logika vojnika XVI. st. koji neće uludo gubiti glavu, ali je historiografija ne smije pri­ hvatiti kao pozitivnu. Stoga nas mnogo više osvaja lik stubičkih vodja, prije svega »kralja« Matije ili Jambreka Gupca koji niti u najtežim trenutcima ne napušta svoje ljude. Prema svemu, već ova najveća buna na slavonsko-štajerskoj granici u XVI. st. pokazuje da je na militarizi- ranom slavonskom vlastelinstvu XVI. stoljeća nemoguće postaviti i ostva rivati jedinstveni i zajednički cilj za borbu za sve podložnike. Jer voj­ nik iskorištava svoj bolji položaj, nameće kmetu svoje ideje i poziva ga u rat protiv vlastelina samo zato da bi lakše postigao svoj cilj. 302 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Z u s a m m e n f a s s u n g EINIGE NEUE THESEN ÜBER DIE URSACHEN DES SLOWENISCHEN-KROATISCH BAUERNAUFSTANDS VON 1572—1573 Anfangs gibt die Verfasserin eine Übersicht der neuesten Historiographie und neuer Quellen. Trotz vielen vorzüglichen Ergebnissen konnte die Historio­ graphie die Frage nach der Grundursache und nach dem Anlaß des Aufstandes von 1573 nicht zufriedenstellend beantworten, der Meinung der Verfasserin nach weist sie zwei schwerwiegende Mängel auf: erstens die irrige Überzeugung, daß es zu Aufständen im Augenblick größter Exploatierung kommt und zweitens die Überzeugung, daß die Unterdrückten eine »rechtlose und unterdrückte Masse« seien, eine undifferenzierte Gesellschaft. Die Hauptursachen des Auf­ stands sind dunkel geblieben, da im Fachschrifttum bisher durchwegs übersehen worden ist, daß der Aufstand von 1573 von einem Soldaten geführt worden ist, der die Bauern derselben Herrschaft mit sich in den Austand riß. Die Verfasserin sieht die Ursachen des bewaffneten Aufstands von 1573 in der gesellschaftlichen Struktur der Herschaft Susjedgrad-Stubica und im besonderen Verhalten des Herrschers gegenüber den Eigentüumern dieser Herr­ schaft. Im Susjedgraderteil der Herrschaft gibt es ca. 30 Soldaten (prediales), im Stubicerteil keinen einzigen. Da ein Soldat einer privaten Herrschaft nicht zu einem freien Soldaten bzw. Grenzer werden kann — einem kaiserlichen Soldaten, versuchen Gregorio und seine Soldaten die ungeregelten Verhältnisse in der Herrschaft Susjedgrad-Stubica auszunützen um ihr Ziel zu erreichen, nämlich Tahy zu vertreiben, ihre und die Nachbarherrschaften direkt dem Kaiser unterzuordnen und dort als freie Grenzer, nur der Oberverwaltung der Grenzer in Zagreb unterordnet, zu bleiben. Die Auseinandersetzungen um die Herrschaft von Susjedgrad-Stubica seit 1564 sind für sie von Vorteil. Der Herrscher versucht' aus der Herrschaft möglichst viel herauszuschlagen. Die Kammer, die die dem Herrscher gehörende Hälfte der Herrschaft zweimal verwaltet (1566—1569 und 1571—1572), hetzt so wie auch die Familie Henning die Leibeigenen zum Aufstand gegen Tahy auf. Deshalb herrscht in der Zeit, als Tahy die Herrschaft verwaltet (1569— 1571) dort Ruhe und dieselben Soldaten, die später gegen ihn kämpfen, vertreten in dieser Zeit seine Interessen. Als es nach der Rückkehr der Henninge zu neuen Auseinandersetzungen kommt, versucht der Herrscher die Lage auf diese Weise zu klären (im Januar 1573), daß er Tahy dazu überredet, seine Hälfte der Herrschaft an ,Stefan Gregorijanec, den Schwiegersohn von Ursula Henning, zu Verkaufen. Dieser Vertrag wird schließlich in Zagreb unterschrieben und bildet den Anlaß des Aufstandes. Gregorio und seine bewaffneten Soldaten gehen zum Aufstand über im Augenblick, als ihnen klar wird, daß nicht der Kaiser die Herrschaft übernehmen wird sondern wieder ein kroatischer Adeliger. Deshalb kommt es zum Aufstand plötzlich, er ist ungenügend vorbereitet und kommt zu einem wirklich tragischen Ende, das besonders tragisch ist für den gewöhnlichen Leibeigenen, der von Gregorio und seinen Soldaten in den Kampf gegen Tahy mithineingezogen worden war. 303 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 19?3 V i n k o Š r i b a r FREISINŠKI TRG OTOK (GUTENWERTH) Poročilo o arheoloških izkopavanjih v letih 1971 in 1972 V poročilih o izkopavanjih na Otoku pri Dobravi za leto 1967, 1968, 1969 in 1970, ki jih je objavil Zgodovinski Časopis, smo za vsako leto posebej objavili celotno dokumentacijo izkopavanja, delno, vrednotenje izkopanega gradiva in splošne izsledke izkopavanja. Ta način objav­ ljanja je imel slabo stran, da je bil objavljen le tekstovni del dokumen­ tacije ter samo risbe končne situacije. To je okrnilo vrednost objave, zato smo se odločili, da bi v naslednjih letih o raziskovalnih akcijah na Otoku obveščali javnost samo o obsegu vsakoletnega dela, ob tem pa bi obdelali tisti del-gradiva,ali problemov, ki jih je mogoče dokončno izvrednotiti. Tako v tej številki Zgodovinskega časopisa poročamo o obsegu delovnih akcij v letu 1971 in 1972 in istočasno podajamo podobo kožarsko-strojarskega delovnega kompleksa, ki je z raziskovalno akcijo v letu 1972 dobil zaključeno podobo. Ker je strojarsko-kožarska dejav­ nost važen prispevek v poznavanju lokalne in vseslovenske zgodovine smo dokumentacijo, ki obravnava to dejavnost na Otoku podrobneje obravnavali, še posebno tedaj, ko gre za tipološka in kronološka vpra­ šanja. ' Ker metodologija arheološkega, izkopavanja zahteva posredovanje celotne dokumentacije, na temelju katere se izvajajo določeni sklepi, bomo ob koncu raziskovalnih del na-jOtoku risarsko, merno in tekstovno dokumentacijo objavili-v posebnem zvezku v seriji pod naslovom: Ma­ teriali arheološkega izkopavanja na Otoku pri Dobravi. Istočasno obve­ ščamo strokovno javnost, da je bil prvi zvezek te serije: i Keramično gradivo iz sond na Otoku v letu 1967, objavljen že spomladi leta 1973. a) Sistematsko izkopavanje IP 1 Sistematsko izkopavanje na IP 1 smo zaključili v letu 1971 z izko­ pom zaporedne vrste kvadrantov od 65—72. Tako smo odkrili vso po­ vršino na kateri se širita dve strojarski jami in sicer, prva na površini ' kv. 68, 69, 59, 58,8 ter 30 in druga na površini kv. 49, 48, 47 in 50. Toda spoznali smo, da bo potrebno v letu 1972 opraviti- še vrsto drobnih terenskih posegov, še posebno znotraj površine prve strojarske jame in da bomo potem lahko brez težav rekonstruirali strojarski obrat ali strojarske obrate nà Otoku. V poročilu o izkopavanjih v letu 1970 in 1971 smo začasno datirali prvo strojarsko jamo, kjer smo prišli do zaključka, da moramo ta objekt postaviti v čas pred prvo cerkvijo tj * 305 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 v čas 11. stol., če ta cerkev začenja z romaniko, al i p a v čas 10. aH p r v e polovice 11. stol., če je p r v a faza cerkve p r e d r o m a n s k a . O b spo­ znanju, d a imamo oprav i t i z e n k r a t n i m objektom v času nastaja jočega fevdal izma ter ob ocenjevanju njegove vrednost i , se vedno bolj zave­ damo, d a zasluži p o d r o b n o obravnavo. Potem, ko smo v letu 1972 opravi l i številne mikroraz i skave in opazovanja n a te renu n a p r v i in drug i s trojarski j ami, j ih l a h k o danes p o d r o b n o opišemo ter funkcijsko m časovno opredel imo. D e l n i opis p r v e s t ro jarske j a m e in oris njene p r o b l e m a t i k e P r v a s t ro jarska j a m a se širi n a površ in i šestih k v a d r a n t o v S od cerkvene ladje, kot smo že omenil i t u d i v poroči lu za leto 1971. Južni zakl juček s trojarske j a m e p a se izgublja p o d S z idom cerkvene ladje. Že med raziskavo smo ugotovili, d a smo dno j a m e dosegli z a r a d i n e n e h n e ta lne vode le n a skra jnem severnem in j u ž n e m delu in smo pr i š l i do na jdb, k i govore o s trojarski in železarski dejavnosti . Veliki kosi ž l indre so ležali n a d n u strojarske j a m e in so bili p r e k r i t i z debelo plast jo čreslovine, k a r govori, d a sta se n a tem prostoru vrši l i obe dejavnosti in sicer n a j p r e j železarska in pozneje s trojarska. Ker p a je p r v a j a m a zelo razčlenjena s š tevi lnimi te rasami in ukopi , izgleda, da celoten u k o p , kot smo ga dobil i p r i izkopavanju, n i nas ta l istočasno. Za prav i lno pred­ stavo o izgledu strojarske j a m e bi moral i ugotovit i ' t iste dele, k i so nas ta l i p r e j in so rabi l i za p o t r e b e železarsko prede lova lne dejavnosti . Za izhodišče, k a k o je izgledala v p r v o t n e m stanju s t ro jarska j a m a 1, n a m služi s t ro jarska j a m a 2, k i j e v svoji zasnovi zelo j a sna in ni ver­ jetno, d a b i v k a t e r e m obdobju služila d r u g e m u n a m e n u . Z izločevanjem stare jš ih elementov v okviru p r v e jame, p a bomo dobili vse elemente za rekonstrukci jo oblike j a m e in njeno funkcijo, k i jo je imela v okviru železarsko prede lova lne dejavnosti, k a r je e n a k o p o m e m b n o za čas, ki ga obravnavamo, kot za n a š a dognanja o s trojarski dejavnosti . Opis celotnega izkopa na kv. 68, 69, 59, 58,8 in 30. Objekt,* kot celota je ukopan v sterilno plast ilovice, ki je na tem mestu v globini 80—90 cm pod današnjo površino. V kv. 69 je izkop nepravilno krožne oblike, ki pokriva velik del kvadranta in se s svojim izkopom širi proti kv. 58 in 68. Na osrednjem delu je izkop globok 2 m. Dnó izkopa meri po daljši osi do 100 cm, po krajši osi pa do 70 cm. Globina izkopa je okoli 80 cm pod najstarejšo hodno površino v kv. 69. Stene izkopa so oblikovane terasasto. Posamezne terase dosežejo širino do 15 cm. Terase so prvotne in so gotovo imele tudi neko funkcijo, saj imamo na prvi terasi proti severnemu robu kv. 69 sled za katero domnevamo, da je prostor, kjer se je naslanjal tram ali deska. Izkop v kv. 68, 58 in 59 je plitvejši od dna izkopa v kv. 70, začenja se okoli 30 cm nižje kot je začetek sterilne plasti v kv. 69 in 70. Na dnu izkopa je bil v osrednjem delu kv. 69 »in situ« ohranjen bikonični lonček, od kate­ rega je ostalo še dno in večji del oboda. Ostali deli* so ležali f ragmen tirani okoli posode. Ob posodi je bil lomljenec v velikosti 3 0 X 3 0 cm. Kot smo že omenili, je bil neposredno pod severnim robom tega nepravilnega ukopa stop- 306 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ničast izkop v velikosti 40 X 20 cm. Ta je v enaki višini, kot je južni rob ukopa v kv. 69. Ob južnem robu izkopa so sledovi manjše ovalne luknje za leseni steber s prerezom 5 X 10 cm. Izkop, ki ga lahko pripisujemo le temu objektu se širi na J V delu kv. 68. Tu so v eni črti, ki teče v smeri SV—J Z, trije manjši ukopi nepravilno ovalne oblike. Največji ima v premeru 35 cm, oba manjša pa do 20 cm. Razdalja med. posameznimi luknjami je do 50 cm, globina lukenj pa do 30 cm. Z ozirom na drobnejše lomljence se zdi, kot bi imeli opraviti z luknjami za lesene stebre. Vse tri luknje so na manjši terasi, ki je do 30 cm pod zgornjo površino sterilne plasti v kv. 68. Izkop se širi naprej skozi kv. 59 in pokriva vso njegovo vzhodno polovico tako, da zgornji rob izkopa teče skoraj v diagonali od SZ proti J V robu kv. 59, zatem seka v isti višini ' SV vogal kv. 8 in nato prehaja v kv. 30, kjer izkop pokriva večji del S polovice kvadranta. V kv. 30 se izkop proti jugu zaključi skoraj z ravno črto, ki teče v smeri S—J in to po vsej dolžini tega kvadranta. Iz tega bi lahko sklepali, da je J zaključek kvadranta v celoti raven do njegovega stičišča z vzhodnim robom kvadranta. V kv. 58 zavije izkop nekoliko proti SZ in nato naravnost v smeri proti severu,kjer se združuje z zgornjim robom izkopa za ukop, ki smo ga opisali v kv. 69. S tem smo opisali zgornjo črto ukopa, ki je v globini, kjer začenja sterilna plast. Ugotavljamo, da se iz tako zarisane zgornje črte ukopa celoten ukop zožuje v obliki ožjih ali širših teras proti osrednjemu, ledvičasto oblikovanemu delu ukopa, ki pokriva v glavnem SZ vogal kv. 30, J Z vogal kv. 58 in le ožji del ob vzhodni meji kv. 59. Proti vzhodu so terase do dna izkopa proti zgornjemu robu visoke do 20 cm in široke do 60 cm. Ob tej meji imamo opraviti s štirimi terasami. Zgornji rob terase je enoten z zgornjim robom ukopa v kv. 69. Najenostavnejša je južna meja ukopa. Tu se spušča strmo od zgornjega roba proti začetku osrednjega ledvičastega dela ukopa, vendar zasledimo v strmini komaj tri zaznavne robove teras. Najbolj tipične terase so ob J robu izkopa. Našteli smo štiri, ki so visoke do 25 cm in široke do 30 cm. Najbolj kompliciran je severni del ukopa tj. tisti del na prehodu iz kv. 59 v kv. 58 in iz kv. 68 v kv. 69. Izgleda, da moramo jemati kot zaključek izkopa polkrožni rob v kv. 68, ki se nato v treh do 100 cm širokih terasah spušča proti osrednjemu delu ukopa. Imamo vtis, z ozirom na geometrično obliko celotnega objekta, da je ukop v kv. 69 vrinjen v predhodno zaključeno podobo izkopa, ki se komaj dotika kv. 69. Zunanji rob izkopa v kv. 68 se namreč izteka v smeri, ki ga nakazuje zunanji rob ukopa na J V robu k v. 58. Zgornji rob izkopa ob južni meji kv. 69 je v isti višini, kot tretja terasa ob vzhodnem robu ali pa druga terasa v kv. 68. V globini 3. oz. 2. terase ob severnem robu kv. 59 je nepravilno ovalen ukop z .daljšim premerom do 1,0 m in krajšim do 0,8 m, globok do 0,40 m, s tem da je osrednji del ukopa skoraj pravilno okrogel s premerom do 25 cm. Skoraj na osrednjem delu kv. 8 na sterilni plasti začenja pravokoten ukop, ki meri 1,0 X 0,8 m. Ta se širi v smeri V—Z in dosega, globino do 15 cm. V zgornji vzhodni polovici tako zarisanega pravokotnika -'je ukop s premerom 40 cm in globino 50 cm. Dno ledvičasto oblikovane površine sta v glavnem pokrivala dva mate­ riala in sicer večji južni del rastlinski temno sivi sloj, na katerem je ležalo nekaj osamljenih oblic. Severni del ledvičastega dna je pokrivala tanka plast sive gline. Ko smo jo odstranili, smo ugotovili da se rastlinska plast širi tudi po vsej severni polovici ledvičasto oblikovanega dna. Po svoji daljši osi meri ta del 4,5 m, po širini na južnem delu 1,5 m in na severnem delu 0,7 m. Po odkopu južnega zaključka dna smo ugotovili, da sega čreslovina tu v globino do 20 cm. Pod čreslovino se ukop nadaljuje, v njem pa so večji kosi lomljencev, žlindre in dva pokončno stoječa lesena kola. Ukop se nadaljuje še najmanj pol metra pod čreslovino. Po izkopu severnega zaključka dna smo ugotovili, da je tu čreslovina debela-le 15 cm. Pod njo so ležale kosti noge nekega manj­ šega kopitarja. Noga je bila v skrčenem položaju. Ležala pa je na plasti svetlo sive gline pomešane z rastlinskimi ostanki, ki se nadaljujejo še najmanj 50 cm pod čreslovino. Enako zasipno gradivo je bilo v odkopu na južnem koncu 30? ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 dna. Dnö' izkopa v celoti nismo mogli odkriti zaradi visoke talne vode. Masa čreslovine je bila na tem prostoru izredno velika, več od pol m3. Sodeč na prvi pogled so v čreslovini le rastlinski ostanki. Analiza čreslovine je v postopku in jo L bomo obravnavali v posebnem poročilu. Zanimiv je podatek, da smo v masi čreslovine na južnem delu dobili kos že prepariranega usnja velikosti 20 X 25 cm. Analizo tega kosa usnja bomo opravili v teku leta 1973. Isti izkop, ki je napolnjen s čreslovino, je služil v času pred strojarsko dejavnostjo nekim drugim namenom. Kot kaže zasipna plast pod čreslovino. je ta prva dejavnost, ki je verjetno povezana z železarsko predelavo, časovno dokaj oddaljena. Domneva, ki smo jó postavili v poročilu o izkopavanjih na tem prostoru, da gre za topilniško dejavnost, temelji ne samo na dejstvu, da smo našli velike količine žlindre ne samo na tej, temveč tudi na'sosednji po­ vršini, ampak predvsem na ugotovitvi, da je bila žlindra tod žareča. Tako smo npr. ob SV robu dna izkopa našli kos žlindre, okoli katere je bila zemlja ožgana v obliki' vencev, ki so se širili okoli tega kosa žlindre in ohranili njegovo osnovno obliko. Zaradi te hipoteze smo ob SZ delu vsega izkopa na­ redili prerez širok l m in dolg 2 m. Širok prerez teče po zahodnem delu ukopa, začenja v začetku sterilne plasti in se spušča do dna ledvičasto oblikovanega izkopa. Ta pomožna sonda je globoka največ 10 cm, kajti že v tej globini smo ugotovili, da vso površino sonde prekrivajo drobni kosi žlindre, ki so tako gosti, da dajejo vtis, kakor bi bili posuti po vsej površini. Sloj, med površino posuto z žlindro in površino, na kateri leži čreslovina, predstavlja časovni razpon med časom uporabe istega prostora za železarsko predelovalno dejavnost in strojarsko dejavnost. Z opisanimi podrobnostmi, smo prišli do zaključka, da se je na istem prostoru najprej razvijala železarsko-topilniška in mogoče tudi predelovalna dejavnost in pozneje po neki časovni cezuri še strojarska dejavnost" Razčlenjenost objekta, kot kaže tloris ha T. 2 je skupek oblik, ki so se nabrale kot posledica obeh dejavnosti. Predvsem bi bilo po­ trebno izločiti elemente, ki so verjetno pripadali zadnji strojarski dejavnosti. Kolikor se je tu odvijala samo strojarska dejavnost, bi lahko po analogijah, s strojarsko jamo vzhodno od prezbiterija te cerkve sklepali, kateri deli celega objekta so funkcionalno vezani na strojarsko dejavnost. Da bi to lahko opravili, se mi zdi potrebno, da najprej opišemo še drugo strojarsko jamo. O p i s druge s trojarske j a m e Č e p r a v smo p o z a p o r e d j u i z k o p a v a n j n a j p r e j i zkopa l i drugo strö- ; jarsko jamo, menimo, d a je nas ta la al i istočasno al i ver jetno kasneje kot p r v a s t ro jarska j a m a . V vsakem p r i m e r u p a je nas ta la toliko kasneje, kolikor časa ter ja delo za izkop tega o b j e k t a / L o g i č n o je, d a so prvo strojarsko j a m o locirali v izkop, ki je t u že obstajal in je po. svoji obliki odgovarjal za s trojarske n a m e n e . T a časovni r a z p o n je bil verjetno n e k a j daljši. N a p o v r š i n i kv. 49, 48, 47 ter' 52 je d r u g a s t ro jarska j a m a . O d k r i l i smo jo p r i o d k o p u prezbi ter i ja in p r o s t o r a vzhodno od njega. Večji del s trojarske j a m e s p r i p a d a j o č i m dostopnim pros torom je n a površ in i kv. 49, 'manjši del p a n a površ in i kv. 48. N j e n z a h o d n i zakl juček p o k r i v a vzhodno steno p r a v o k o t n e g a prezbi ter i ja . Z a h o d n i rob j a m e je n a p r o ­ storu med zunanjo steno polkrožne aps ide in notran jo steno vzhodnega zidu pravokotnega prezbi ter i ja . J a m a ima n e p r a v i l n o e l ipt ično obliko. V celoti j e dolga okoli 5,5 m ter š i roka 3,5 m.- J a m a je iz dveh delov, iz večjega e l ipt ičnega, k i je dolg do 3,5 m in š irok do 2,5 m in manjšega, k i je okrogel s p r e m e r o m 1 m in globino do 0,40 m. O b e j a m i sta v eni osi. Manjšo j a m o deli od večje le ozka stena, debela do 0,30 m. T a j a m a 308 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 je imela stene popolnoma utrjene ter temno rjave barve. Notranja po­ vršina jame je bila popolnoma gladka. Utrjen del je bil debel do 5 cm in se je lahko luščil od ilovice, v kateri je bila jama ukopana. Večji izkop se je proti dnu jame zoževal. Površina sten jame je bila gladka, vendar ne tako utrjena, kot smo to ugotovili pri manjši jami. Večja jama je bila do 1,2 m pod zgornjim robom ukopa, vendar ta mera ni dokončna, ker jame nismo mogli dokončno raziskati zaradi visoke talne vode. Jama, kot celota, je bila ukopana v sterilno plast ilovice v višini zgornje zgodnje srednjeveške hodne površine, ki je bila tik nad to plastjo. Iz kv. 55 je vodil proti jami terasast dostop, medtem teras nismo mogli ugotoviti južno od jame tj. na površini kv. 50 ter na po­ vršini kv. 49 in kv. 47. S tem smo omejili dostop y jamo le preko teras na površini kv. 55 in deloma 49. V jami je bila velika količina čreslo- vine in kosti. V zgornjih plasteh pa je bilo nekaj fragmentov keramike. Na sredini manjšega ukopa je stala cela keramična posoda. Glavna značilnost te jame je njena eliptična oblika, delitev v manjšo okroglo ter veliko eliptično jamo s čreslovino ter terasast dostop. Čeprav smo s tem dobili vse elemente za domnevno izvirno obliko jame štev. 1, ne smemo izključiti možnosti, da je imela tudi še neko drugo funkcijo, na katero kažeta dve ovalni jami v velikosti 2 X 1 m globoki do 1 m. Jami sta vkopani v plast sterilne ilovice in ležita v " JV vogalu kv. 70 in 71 oz. v smeri, ki povezuje strojarsko jamo 1 in začetek terasastega dostopa k strojarski jami 2. Obe jami sta izkopani v isti plasti, sta pri­ bližno enakih dimenzij in sta zasuti z enakim zasipnim gradivom, kot obe strojarski jami, kar govori o istočasnosti teh manjših izkopov, z obema strojarskima jamama. Ta situacija govori za funkcionalno pove­ zanost obeh strojarskih jam (glej T. 2). Poskus rekonstrukcije strojarske jame 1 . Objekt, ki smo ga prej opisali kot strojarsko jamo 1, je dolg 10 m in širok 4 m. Ni dvoma, da je objekt po vsej dolžini služil kot strojarska jama. To nam dokazujejo tudi ostaline v ledvičasto oblikovanem dnu. Verjetno pa je možna korektura po širini. Opisali smo tudi, da imamo ob zahodnem robu jame vrsto petih manjših ukopov, ki smo jih označe­ vali kot luknje za stebre in bi jih z ozirom na njihov razpored težko povezovali s kakršno koli nadgradnjo, ki bi eventualno lahko stala nad to ali pa tudi sosednjo strojarsko jamo. V'trenutku, ko teh pet ukopov odpišemo od strojarske jame, imamo pred seboj popolnoma drugačen objekt, ki se zoži od prejšnjih štirih metrov na največ tri metre in smo se tako na moč približali osnovni obliki strojarske jame 2. Obstaja možnost, da so te jame povezane na določen način s funkcijo tega objekta, kar bomo mogoče ugotovili pri izpopolnjevanju znanja o strojarski dejavnosti. Pri tem imamo posebno v mislih jamo v SZ vogalu kv. 59, katera zaradi svojih dimenzij verjetno ni služila kot luknja za steber, ker je skoraj v nivoju ledvičastega izkopa, ki je na­ polnjen s čreslovino. Enako monžost moramo dopustiti za tri jame v 309 " "• " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 JV vogalu kv. 68, ki jih zaradi različne velikosti ter zaradi neposredne bližine ter povezanosti z ukopom s keramično posodo v kv. 69, ni po­ trebno izključiti iz možnosti, da. so funkcionalno povezane s strojar­ stvom. V srednji teh treh jam, je bilo več lomljencev in so verjetno služili za utrjevanje nekega stebra, za katerega pa ni nujno da bi bil povezan s streho. Lahko bi imela z ozirom na soseščino dveh manjših jam, neko drugo funkcijo. Iz tega kompleksa se skoraj popolnoma izključuje pravokotni ukop, ki smo ga opisali na osrednjem delu kv. 8, ki je na vrhu sterilne plasti in dokaj oddaljen od JZ -roba jame, kjer je dostop iz jame najneugod­ nejši. Tako smo pred seboj v okviru strojarske jame izločili prostor, na katerem se je odvijala osnovna strojarska dejavnost tj. površino ledvičastega dna napolnjenega s eresio vino in okrogli ukop iz kv. 69 s kamnom in loncem na dnu. Na drugi strani pa še štiri jame, ki ležijo na nizki in široki terasi zahodno od pravkar opisanega objekta, za katere moramo dopustiti možnost, da so eventualno funkcionalno pove­ zane z neko delovno operacijo v strojarskih postopkih. To doslej orisano podobo lahko dopolnimo še z naslednjo hipotezo: pri opisu jame v kv. 69 smo ugotovili, da je ob njenem zgornjem robu na severni strani ukop v velikosti 40 X 20 cm in ob južnem robu s premerom 20 cm. Polnilo ob luknji ob južnem robu in struktura ukopa ob severnem robu dajejo vtis, kot da je preko jame ležala deska, ki se je opirala v severni rob in je bila na južnem robu zaklinjena v zemljo, da se ne bi premi­ kala. Ta rekonstrukcija se dobro ujema s funkcijo, ki jo je morala imeti ta jama tj. v njej je bila tekočina, ki so jo zajemali in jo nato odnašali na mesto uporabe. Zaradi velikosti ukopa, tj. zaradi premera in globine je možno, da je bila jama s tekočino premostena z desko, s katere se je z lahkoto zajemalo iz nje. Pregradna stena med obema ukop oma je tu široka le 40 cm in je zaradi svoje spolzkosti bila zanesljivo neugodna kot stojišče za delavca, ki je tekočino zajemal. Ker na IP dalje proti zahodu in vzhodu nimamo nobenih sledov o strojarski dejavnosti in enako proti severu in zelo verjetno proti vzhodu, smo omejili velikost. strojarskega kompleksa na tem mestu kot celoto. V. smeri od severa proti jugu se ta širi v vrsti štirih kvadran­ tov, od vzhoda proti zahodu pa v vrsti petih kvadrantov, kar znaša 20 X 16 m ali 320 m2. Ta podatek je zelo pomemben kot prispevek k razglabljanju o možnosti, da je bil ta objekt kot celota pod neko enotno streho. To razglabljanje je posebno važno, ker je v okviru strojarske jame 1 bilo več jam, ki bi morda lahko bile tudi luknje za nosilne stebre; na drugi strani nismo opazili lukenj za stebre v kompleksu strojarske jame 2 in zato v tem trenutku ne bi mogli govoriti o rekon­ strukciji neke strešne konstrukcije oz. stavbe nad obema jamama. Isto­ časno nam manjkajo tudi elementi za zaščitno konstrukcijo nad vsako jamo posebej, poudariti pa je potrebno, da to sklepamo le na temelju trenutnega stanja. Te možnosti vsekakor ne bi smeli izključiti, ker še vedno obstaja verjetnost, da so poznejši objekti del takšnih lukenj uničili 310 O) <0 ^s =_J « Ф Ofens« im Quadranten 30 und 29 fortgesetzt. Anschließend wurde noch der »Erzofen« innerhalb der Kirschengrundmauern im Quadrant 29 ausgegraben. Damit wurden die Aus­ grabungen des Ausgrabungsfeldes I definitiv abgeschlossen. Es wurden noch weitere 12 Quadranten (501—503, 511—513, 521—523) aus­ gegraben. Dieses Ausgrabungsféld befindet sich im Zentralteil der Insel in der unmittelbaren Nähe der Sonden 1 und la aus dem Jahre 1967, es wurde Ausgrabungsfeld 2 (IP 2) benannt. Mit der Ausgrabung der Quadrante 65—72 ist das Bild der Werkstätten­ anlagen (Eisenerzverarbeitung, Gerberei) weitgehend abgeschlossen. 319 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 rW Ü W ' ^ Ç 0 1 - ? ° 3 j 5 , 1 1 - 5 1 3 ' 521-523,.531-533), die im Zentralteil der Insel freigelegt worden sind, konnte Folgendes ermittelt werden: es wurde T™ п ^ Л ^ Т ^ - u?d Brüchsteinen angefertigter Straßendamm freigelegt. Im Quadrant 512 befindet sich eine Schuttsschicht, meist aus Steinen bestehend tur die angenommen werden kann, dal*, sie Bestandteile einer Architektur ge- wesen sind. In den Quadranten 521, 522 und 531 befinden sich Feuerstellfn- uberreste um diese herum gab es viel Topfwaren. In der östlichen Hälfte des Quadranten 5prijeia« in da >se je šele trinajst let po izidu Lončar­ jevega spisa . . . znova pojavila na malo opaženem mestu v predavanju dr. V. Kukovca . . . leta 1934«. Prof. dr. Bogo Grafenauer me je opozoril, da jo je najti tudi v Malovi >Zgodovini slovenskega naroda — Novejša doba«, izšli leta 1928 (str. 1113). a menda se j e zasejala še kam. 343 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 zmenimo za izpuščanje aretirancev iz zaporov? Tako obrezana podoba ne more biti v nobenem primeru prispevek k zgodovinarstvu ali sicer kakšna' »vred­ nota«! (Nemara pa res ni čisto izključeno, da si nekateri, ki bi jo radi ohranili v »veljavi«, delajo — prazne — upe, da bodo veljali zaradi tega kdaj za »za­ služne«?!) Le prek spoznanja dejanskega ali resničnega položaja v tistem času^ se lahko dokopljemo do umevanja družbenopolitične miselnosti slovenskega člo­ veka v velikem pretresu prve svetovne vojne in po njem v novem državnem sklopu kraljevine Jugoslavije. Mar ni doseganje takšnega umevanja poglavitni smoter zgodovinarstva?! Če pa se pojavlja »zgodovinopisje«, ki stavlja ovire na pot spoznavanju preteklosti, kakršna je bila, ali ki prestavlja docela svojevrsten položaj v drugi svetovni vojni za četrt stoletja nazaj v prvo, ga je pač treba korenito razkriti — prav: razkrinkati — da ga bo čim prej konec. Tistih, ki lahkega srca izletujejo po nezgodovinarskih stranpoteh, nikakor ni mogoče prijemati z roka­ vicami ali celo božati v upanju, da se bodo zlepa poboljšali, če takšnega namena prav nič ne kažejo! " У času, ko smo se že v toliki meri odvadili uporabljati — običajno oster — kritični nož v polemikah, kajpak tvegam, da bom pri marsikom obveljal za relikt iz nekdanjih časov trdosrčnosti, toda neodgovorne »dobre« duše mi le ne bodo mogle pokazati drugačnega načina, kako naj bi zablodele skušal rešiti s stranpoti, kakor takšnega, da se bodo pri tem čutili prizadete. Meni zadostuje zavest, da me prizadeti, katerih korake v ' zgodovinopisje sem sprem­ ljal z dejavnimi simpatijami, ne bodo mogli dolžiti kakšne osebne — tj. ne­ stvarne — nenaklonjenosti do njih. Kar se njih tiče, je moj namen edinole ta, da bi jim pricepil potrebno afiniteto do osnovnih zgodovinarskih prijemov. Ta polemični sestavek obstoji iz dveh različnih polovic: iz pretresa aretacij Slovencev v začetku prve svetovne vojne kot temeljnega spisa pod L, ki mu pod II. priključujem še nekaj bodisi neposredno ali pa le posredno s snovjo pod I. zvezanih kritičnih pretresov, nanašajočih se na nekaj dejstvom ne­ ustreznih pisanj o položaju Slovencev med prvo svetovno vojno in pred njo. I. . V podnaslovu omenjeni uvodni ekskurz posvečam zanimivemu «primeru, ki nas prav nazorno uvaja v problematiko (ne) zgodovinarskega prikazovanja slovenskih aretacij med prvo svetovno vojno. A r e t a c i j a i n i z p u s t i z z a p o r a I v a n a C a n k a r j a l e t a 1 9 1 4 Najnazadnje je Cankarjevo aretacijo in zapor prav nezgodovinarško mimo­ grede omenil pisec spremne besede k novemu natisu Kraigherjevega romana »Kontrolor Škrobar«.2 Značilno zanj je, da ne kaže niti najmanjše pripravlje­ nosti, da bi se vmislil v takratni — Kraigherjev in Cankarjev — čas, ki je močno_ različen od dobe med drugo svetovno vojno, marveč meni nič tebi nič prestavlja nacistično vistosmeritev Nemcev in njihove genocidne naklepe in . dejanja iz te dobe za četrt stoletja nazaj ter pravi, da so »Nemci« — nedife­ rencirano! — z naklepom, da bi »očistili« Slovence z njihovega ozemlja »ž genocidnimi sredstvi«, v začetku vojne leta 1914 začeli preganjati nasploh »slo­ venske izobražence, zlasti duhovščino in učitelje ter proti slovensko čuteči mla­ dini in inteligenci organizirati veleizdajalske procese«. Tako je pisec takratni tuji pritisk, ki so ga bili različni deli Slovencev zelo različno deležni, kar se le da krivo posplošil in izenačil, da bi ga čim bolj približal teži nacistične oku­ pacije med drugo svetovno vojno. In v to krivo konstrukcijo je vtaknil pripoved * Franc Zadravec v knjigi L. Kraigher, Kontrolor Skrobar, izd. 1975, str. 488. 344 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 o tem, kako so »Nemci«3 poleg drugih »zaprli tudi Ivana Cankarja« in s tem »prizadeli dvoje: onemogočili so delovanje odličnega predstavnika slovenske kulture ter . . . jugoslovansko usmerjene delavske stranke, v kateri je Cankar . . . utrjeval misel na zvezno republiko jugoslovanskih narodov«. A ta pisec — France Zadravec — je le s svojimi besedami ponovil, kar je zapisal Janko Pleterski v dve leti prej izšli knjigi, da aretacija Ivana Can­ karja »ni bila le dejanje proti največji osebnosti slovenskega kulturnega živ­ ljenja, ampak tudi proti jugoslovanski usmeritvi slovenske delavske stranke, v katere okrilju je Cankar . . . širil zamisel p zvezni republiki jugoslovanskih na­ rodov«.4 / -. Naj le mimogrede, a s poudarkom pripomnim, da ta formulacija v nobenem svojih dveh delov ne vzdrži zgodovinarske kritike. V prvem delü je pisec pre­ nesel gledanje na pisatelja iz svojega časa nazaj v dobo, ko je kritika sicer priznavala Cankarju pisateljski dar, a je — obojno, tj. kleroliberalno!,;— javno mnenje bolj ali manj izrecno zavračalo njegovo družbenopolitično miselnost kot narodnodružbeno »negativno« (tudi njegovo' odklonitev novoilirstva v pre­ davanju »Slovenci in Jugoslovani« je obsojalo). V drugem delu pa je pisec Cankarjevo jako spretno-previdno lansirano misel na zvezno republiko jugo­ slovanskih narodov na silo povzdignil v nekakšno strankarsko geslo ali pro­ gramsko točko, kakršne niti takratna slovenska javnost niti nad" njo bdeča av­ strijska oblast v pisateljevi izjavi — zaradi katere ni bil niti obtožen niti sojen — nista videli.43 A tudi ta formulacija ni zrasla cela na piščevem zeljniku, marveč je na­ stala pod vplivom neke predhodne, deset let prej objavljene. Leta 1960 je namreč objavitelju zapisnika o Cankarjevem zaslišanju z dne 15. marca 1918 pred »ministerialno komisijo« za raziskavo preganjanj Slovencev v začetku vojne šinila v glavo misel, da bi bilo dobro — zaradi .močnejšega vtisa! — Cankar­ jevo aretacijo leta 1914 odtrgati od njenin konkretnih okoliščin; spravil se je nad Ivana Podržaja, ki je bil objavil orožniško prijavo zoper Cankarja zaradi v neki vrhniški gostilni izrečenih srbofilskih besed, z grajo, češ da je obtičal na površju, namesto da bi bil »šel dalje, širše in globlje... iskat vzrokov pre­ ganjanja v avstrijskem militarizmu, v avstrijski ječi narodov'«, da, »v kapi­ talističnem redu sploh«, nato pa je na lepem razglasil, da »takšen zaključek narekujejo dejstva«, ter tako naredil za »dejstva« nekaj, kar je le sam k njim primislil. Tako je prišel do »izsledka«, da v Cankarjevem primeru »ni š l o . . . samo za ovadbo« vrhniške gostilničarke, ki jo je Cankar nekje označil za »pri­ smojeno babišče«, marveč da »sta bila aretacija-in zapor namenjena prisatelju, socialistu in glasniku slovenskega naroda« (in v takšnem — res »prostem« — stilu dalje).5 Pri takšnem ravnanju s konkretnimi okoliščinami Cankarjeve are­ tacije bi se tudi lahko tako oddaljili od njih, kakor se je — slabo poučeni — ruski prevajalec »Hlapca Jerneja« v_dvajsetih letih, ki je v predgovoru zapisal o avtorju, da so ga Avstrijci v vojni zgrabili in vtaknili »v koncentracijsko taborišče na Štajerskem, kjer je u m r l . . . od gladu«!6 3 Ce~ostajamo pri konkretnih okoliščinah Cankarjeve vrhniške — izhodiščne — aretacije, je imel opraviti le s Slovenkami in s Slovenci! — Kajpak je Zadravec mislil na — vladajoče in ne na tiste, ki so imeli s Cankarjem neposredno opraviti. A tako se — ne piše! 4 J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, 19П, str. 20—21. 4a Zamrežen v takšne neustrezne predstave o Cankarju kot politiku, si je D. Stepišnik (Telovadba na Slovenskem, 1974, str. 95) zamislil kar — »drugo kriloc. v slovenski socialni demo­ kraciji, »v katerem je prevladovalo Cankarjevo gledanje na rešitev [slpvenskega narodnegal vprašanja in ki j e , resnično ustrezalo potrebam in možnostim (federativna združitev jugos!o-~ varisklh narodov na temelju enakopravnosti)«, ter j e to »krilo« celo precenil, da »je bilo tudi številčno preslabo, da bi se vidneje uveljavilo v tem boju«! Ko takšno- predstavo zavračam kot golo fantazijo, pa seveda ne mislim zanikavati, da Cankarjeve misli na takšno-federativno združitev ne bi bili veseli Cankarjevi socialistični prijatelji (kakor Etbin Kristan ali dr. Anton Dermota ali kateri koli takratni slovenski socialist, ki bi prišel v poštev za takšno »cankarjevsko krilo«), le da tudi oni-Cankarjeve 'misl i niso imeli za strankarsko geslo ali programsko točko! 5 F. Klopčič, Preganjanje Ivana Cankarja leta 1914, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1/1960/2,„.str. 295. • . • Prim, poročilo B. Borka o ruskem prevodu »Hlapca Jerneja«, ki je izšel leta 1927, v Ljubljanskem zvonu 1929, str.' 121. 22 Zgodovinski časopis 3 4 5 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Če bi bil France Bernik sledil temu — že kar »splošnemu« — bezanju od izhodišča Cankarjeve aretacije, potem ne bi zapisal — ne bi - bil smel zapisati — da »je avstrijska oblast pisatelja zaradi neke Srbom naklonjene izjave pri­ jela« itd.7 Ko pa je vendarle tako zapisal, se je odmaknil od nèzgodoyinarskega - obravnavanja Cankarjeve aretacije. Lahko bi bil pa še izkoristil priložnost in •v svojem prispevku k »cankariani« opozoril na najbolj zanimivo plat tega tremi tka v Cankarjevem življenju, ki so se ji doslej menda še vsi ognili, namreč na Cankarjevo aktivno vlogo v njem. Ob dejstvu, da »je bil tudi Cankar ena od žrtev uradnega protisrbskega vzdušja in pritiska«, kakor je pred prej nave­ denim stavkom zapisal Bernik, se kaže vprašati: ali žrtev, ki je svoje »žrtvo­ vanje« le prenesla, ali pa takšna, ki ga je z nastopom proti tistemu »vzdušju in pritisku« aktivno izzvala — konkretno: Ali so bile njegove na Vrhniki iz- ustene srbofilske besede "— »nepremišljene« in jih je samo naključje, da jih je čulo neko »prismojeno babišče«, odneslo na orožniško postajo, ali pa je Cankar dobro premislil, kaj je na izbranem si prostoru rekel? Nemara bo kdo pripravljen brž ugovarjati, da bi s popolno zanesljivostjo mogel odgovoriti na takšno vprašanje le Cankar sam, a da nam ni zapustil takšnega pojasnila. Toda tudi brez njegovega pričevanja se moramo odločiti, ali naj bi gledali v njem .človeka, ki je nasploh rad neodgovorno — »nepre­ mišljeno« — govoril in ki' je »sedeč dne 11. avgusta 1914 pred gostilno Jakoba Dolenca recte Debeva [ ! = vsekakor Debevca, a morda »vulgo« namesto »recte«?] na Vrhniki, hišna številka 369« brez premisleka nekaj bleknil, ali pa odgovornega in prav tenkočutnega presojevalca, kaj mu je kjerkoli — tudi kot gostu v Debevčevi gostilni pred pričami — treba reči?! Gotovo ne bom ostal sam v sodbi, ki ne pripušča nobenega dvoma o tem, da je Cankar kar se le da dobro premislil tako svoje izjave proti Avstriji v predavanju »Slovenci in Jugoslovani«, zaradi katerih je prišel »med narodne mučence«, česar si prej »nikoli ni mislil«, kakor tudi svoj ogovor treh mimoidočih »potujočih roko­ delcev« izza gostilniške mize pred Debevcem na Vrhniki: »Če ste Srbi, pridite sem, bodete pili in jedli zastonj!«, z obrazložitvijo, ko so mu popotniki zani­ kali, da bi bili Srbi: »Če bi Srbi sem prišli, bi pili in jedli za ta denar«, pri čemer »je vzel iz žepa nekaj kronic« in bržčas zažvenketal z njimi po mizi. Ime in lokacijo gostilne, podatek, da so bili popotniki trije, in obe Cankarjevi izjavi navajam iz poročila kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza notranjemu ministrstvu z dne 19. avgusta 1914 o Cankarjevi vrhniški izjavi, aretaciji in izpustu (pred njegovo ponovno aretacijo v Ljubljani), medtem ko sem vzel besede o preiskavi zaradi omenjenega predavanja iz Cankarjevega pisma dr. Lojzu Kraigherju z dne 21. junija 1913, kjer beremo tudi, da je tisto, »kar so drugi listi«.— mimo socialnodemokratske »Zarje« — pisali o tem pre­ davanju, »gola infamija«, ki jo je lahko obrazložiti: »Ozmerjal sem vrazova- nje, pa je bil koj ogenj v strehi. Na ta način se mi je posrečilo, kar bi se dru­ gemu nikomur: Zameril sem se hkrati veleizdajalcem in policiji!« Ko je nekaj mesecev zatem odsedel prisojeni mu teden dni zapora, je Cankar pisal istemu prijatelju: »Arest mi je zelo koristil. Prinesel sem iz njega ogromen apetit; in cigaret zapravim polovico manj na dan. Prihodnje leto bom spet gledal, da se na kakšen način .spotaknem'. Morda pa nanese prilika še to zimo v Trstu.« Tisto zimo ni prišlo do tega, da bi bil Cankar šel predavat v 'tržaški »Ljudski oder«, naslednje leto pa je poletje prineslo — vojno, ob katero se jè Cankar nemara že v prvem • trenutku želel »spotakniti«. Izmisliti se mu je bilo. treba le primerno obliko protesta zoper protisrbsko vojno in zoper spremljajoče jo zapiranje slovenskih srbofilov. Pravi Cankarjev domislek je bil, da bi se z le- temi solidarizirat — seveda z dobro odmerjenimi besedami, ki ne • bi bile po­ vezane s Srbijo, s katero je bila Avstro-Ogrska v vojni, a bi bile vendarle za­ dosten povod, da spet postane »narodni mučenik«, ne da bi ga vendarle mogli teže obsoditi zaradi pregrehe proti vojskujoči se črnorumeni »domovini«. Do­ mnevamo lahko, da je Cankar prav s tem načrtom v glavi prišel na Vrhniko ali pä se je zaradi njega tam še ustavil in si izbral primerno gostilno ob »cesar- 7 F. Bernik, Odlomek \z cankariane, Sodobnost 1973, str. 619. 346 .ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ski cesti iz Logatca«, po kateri so običajno prihajali popotniki, in hkrati go­ stilno, kjer se je lahko zanesel, da gospodinja ne bo obdržala zase, kar bo »srbofilskega« čula iz Cankarjevih ust. In Cankar se v računu, ki mu ga pri­ pisuje moja domneva, ni zmotil vse do konca, saj svojega namena ne bi bil dosegel, če ga ne bi bili »poslali na Grad« ali v preiskovalni zapor. V na­ sprotju z njim samim menim, da se niti vrhniški sodnik niti policijski nad- komisar dr. Michael Skubl — ta »prijazni in evropejski mož«! — nista zmotila, ko sta presodila, »da stvar nikakor ne more imeti hudih posledic« (navedki so " iz Cankarjevega spisa »Ministerialna komisija«). ' Pri obrazložitvi te — pač prepričljive — domneve o Cankarjevi aktivni vlogi ob njegovi aretaciji sem navajal iz doslej javnosti neznanega Schwarzo- vega poročila notranjemu ministrstvu, zdaj pa navedem še nekaj okoliščin iz drugih doslej neupoštevanih arhivskih virov, ki so v zvezi s Cankarjevo are- . tacijo, izpustom in zaslišanjem pred ministerialno komisijo. Protislovje med dne 14. marca 1918 po njegovem tihem odhodu izpred vrat zasliševalne sobe v vladni palačr napisanim spisom »Ministerialna komi­ sija« in dne 15. marca 1918 sestavljenim zapisnikom o njegovem zaslišanju se razširi z vpogledom v dve — za dve prejeti vabili — podpisani »dostavnici« takole: Ministerialna komisija je še z Dunaja naročila v Ljubljano, naj po­ vabijo za 14. marca dopoldne štiri preganjance (dr. F. Ilešiča, V. Zalarja, I. Cankarja in F. Vesela) ; za to zaslišanje je prejel Cankar vabilo dne 12. marca, kakor je razvidno iz ohranjene »dostavnice«, ki jo je podpisal. Ker pa Can­ karja ni bilo v predsobju, ko je prišel na vrsto, ga je dala komisija takoj — dne 14. marca — na novo povabiti za naslednji dan 15. marca dopoldne; to vabilo je moral Cankar prejeti pač zgodaj zjutraj 15. marca, kajti ta datum ima druga od njega podpisana »dostavnica«, malo preden je odšel k zasliša­ nju v vladno palačo. Nadvse pomembna za' zgodovinsko sliko Cankarjeve aretacije pa je ob­ razložitev T Schwarzovem poročilu notranjemu ministrstvu z dne 20. novembra 1914, da so Cankarja dne 9. oktobra, tj. po poldrugomesečnem zaporu, izpu­ stili — »ker po presoji vojaških oblastev ni za vojskovanje nevaren« in »ker tudi policijska direkcija ni uveljavila nobenih momentov, zaradi katerih naj bi ostal v zaporu«, da pa ga po izpustu policijsko nadzirajo. A s tem poročilom niso še nehali na Dunaju »skrbeti«- za Cankarja. Na aktu s Schwarzovim poročilom, ki je prišlo na Dunaj dne 23. novembra, je pri- tipkana beležka pravosodnega ministrstva z dne 4. decembra, da v poročilu ne drži podatek, »da bi bil tudi civilni kazenski postopek proti Cankarju ustav­ ljen«, kajti iz nekega akta, ki ga ima- to ministrstvo, se razvidi, da »so Can­ karja obtožili prestopka po § 305 kazenskega zakonika«. Na koncu pa je še pri­ pis s svinčnikom, da je iz nekega spisa iz leta 1915 razvidno, da »je imel de­ želni predsednik vendarle prav«.8 - Ta ekskurz naj končam z opominom: Zgodovinarji so dolžni kazati svetu celo resnico namesto polovične in lahko le z nevoljo dopuščajo nezgodovinar- jem,- da mahajo z neodgovornimi formulacijami o Cankarjevi aretaciji, kakršne sem navedel v začetku ekskurza. Od Cankarjevega primera prehajam k drugim aretacijam, ki so v ponujani nam »sliki« prav tako obsekane v polovične resnice, in sicer najprej ob dveh izredno zanimivih dokumentih — poročilih iz Ljubljane notranjemu ministr- 8 Arhiv Slovenije: O d ' C a n k a r j a podpisani dostavnici med predsedstvenimi spisi deželne ' vlade iz leta 1918, št. 1453, obe Schwarzovi poročili v fondu predsedstva notranjega ministrstva (prinesenem po letu 1918 z Dunaja), in sicer poročilo o vrhniški aretaciji v fase. Poročila pod št. 741/Mob in Präs. Nr. 10705 M.I/1914, o izpustu pa v reg. 41/2 pod št. 1890/Mob in Präs št. 16627 (pozneje preklopljeno h končnemu aktu pod št. 5479 MI/1915). Obrazložitev Cankarjevega izpusta slove: »Da" Cankar von militärischer Seite nicht als ein für die Kriegführung gefähr­ liches Individuum bezeichnet wurde und auch die Polizeidirektion keine Momente für die weitere Anhaltung desselben geltend gemacht hat, wurde er auf freiem Fufi belassen; doch wird er polizeilich überwacht.c 22* ' • 347 - . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 stvu na Dunaj prav iz časa okrog Cankarjevega izpusta. Dne' 15. oktobra 1914 je Schwarz poročal temu ministrstvu, da je prebivalstvo v deželi Kranjski lo­ jalno, sumljive osebe pa ima oblast v razvidu in pod nadzorstvom ter jih' je .odločena brezobzirno spraviti pod ključ, kolikor bi se drznile imeti kakšne nelojalne popadke! 9 In temu aktu je priložil poročilo ljubljanske policijske direkcije z dne 5. oktobra 1914, da pridno prijema in izroča sodišču vse tiste; ki kaj »državi sovražnega izjavijo«, da opravlja hišne preiskave pri tistih, ki jih sumi, da so nelojalni, jim nadzira korespondenco in dejavnost, a jih ne zapira, dokler nima v rokah obtežilnega gradiva; tako ji ne samo velevajo .zakoni, ampak bi z drugačnim ravnanjem prizadejala škodo državni avtoriteti, ker bi žalila pravni čut prebivalstva in bi sejala kali za nova državi nevarna . gibanja, če bi ustvarjala narodne mučenike.10 Ne vem, ali je J. Pleterskemu p r i š e l ^ o d roke ta arhivski spis, a bojim se, da mu ne bi bil pogodu in da bi se mu zaradi tega ògnil ter rajši vztrajal' pri »prostospisni« domnevi, da avstrijska oblastva na Kranjskem niso izvedla tako »širokih« aretacij, kakor so storila v drugih deželah oziroma delih dežel s slovenskim prebivalstvom, zaradi tega ker so se bala, »da b i . . . [v tej] domala . čisto slovenski dežel i . . . široki represivni ukrepi nedvomno [!?] naleteli na močan politični odpor, ki bi lahko ogrozil delovanje deželne uprave in sploh vključitev dežele v vojni napor«! 1 1 Tu se je pisec z zgodovinarskih tal vzdignil v oblake gole domišljije, kjer ni nobenega oporišča več, ki bi tudi le malo lahko podprlo vero v • možnost takšnega »močnega političnega odpora« sploh ali samo. pri Kranjcih! Gotovo navedena avtentična obrazložitev posebnega kranjskega položaja docela zadostuje. A še pred navedeno domnevo se je P. — doslej dosledno dalje za priimek Pleterski — že odpravil iskat nekega v začetku vojne nastalega vzroka za po­ znejšo odVrnitev Slovencev »kot naroda« od Avstrije. Če' bi bil posvetil primerno pozornost — kakor je v svoji knjigi ni — ve­ likemu doživetju slovenskih množic.v strahotah prve svetovne vojne, bi bil vse­ kakor temu pretresu, iz katerega so se proti koncu četrtega leta vojne maja 1918. rodili slovenski vojaški upori, pripisal odločilen pomen za to odvrnitev, ' ne pa — aretacijam slovenskih duhovnikov v obeh severnih deželah, kakor je storil ubirajoč korake za Silvom Kranjcem! Le-ta je v skladu s svojim druž­ benopolitičnim naziranjem leta 1939 vso politično težo takratnih aretacij Slo­ vencev preložil k aretiranim duhovnikom.12 P-a je sicer obšla kritična misel, da S. Kranjec aretacije duhovnikov »nekoliko enostransko poudarja«, a je takoj obtičal pri zgolj-liberalnem ugovoru, da.»so tam med aretiranci posebno številno [?] zastopani tudi učitelji, ki so bili liberalni«. Naj takoj tu opozorim na izkrivljanje slike o dogajanju s pomočjo štajersko-koroškega amalgama: medtem ko so na Štajerskem aretirali »primerno« število učiteljev, je na Ko- "; Allgemeines Verwaltungsarchiv, Dunaj , spisi notranjega ministrstva, Staatspolizei 20, št. 278 iz 1914. Schwarz je zavračal vojnonadzorovalnenm uradu došlo prijavo, češ da »v ljub­ ljanskih slovenskih krogih prevladuje nelojalno razpoloženje, ki se pogosto tudi javno kaže«, a »se mu oblastveni organi ne postavljajo 'po robu vselej s potrebno energijo« (prav tam, akt št. 551B iz 1914). Zadnji stavek Schwarzove zavrnitve se bere v nemščini takole: »Die politisch nicht ganz einwandfreien Individuen sind den Sicherheitsbehörden bekannt, stehen unter deren unauffälliger Überwachung und würden bei der geringsten Betätigung ihrer illoyalen Gesinnung rücksichtslos hinter Schloff und Riegel verschwinden.« m p T av tam, priloga. — Sef ljubljanske policijske direkcije Künigl v tem poročilu sicer priznava, da »je vrsta oseb, katerih lojalnost j e po njihovi preteklosti mogoče označiti uteme­ ljeno za dvomljivo, na jezo dela prebivalstva še zmirom na prostosti«, vendar opozarja, da je gtede njih policijska direkcija »izpolnila svojo obveznost s tem, da je opravljala hišne pre­ iskave, nadzorovala njihovo dejavnost m pregledovala" njihova dopisovanja«. Nato pa piše po nemško takole: »Insolange diese Maßnahmen kein Material zur weiteren Verfolgung nicht er­ geben, glaubt die k. k. Polizeidirektion mit der Verhaftung nicht vorgehen zu sollen; dieser Standpunkt erscheint nicht allein durch die geltenden Gesetze, sondern auch durch die Erwä­ gung begründet, daß durch eine von vornherein mangels erweislichen Tatbestandes aussichtslose -Verfolgung die Staatsautorität geschädigt, das Rechtsgefühl der, Bevölkerung verletzt und durch Schaffung nationaler Märtyrer das Keim zu neuen staatsgefährlichen Bewegungen gelegt wird.« 11 J. Pleterski, n. d., str. 22. , 1 1 Spominski zbornik Slovenije, 'Ljubljana 1939, str. 46. 348 . ' . . . ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 roškem prišel v zapor menda le en sam slovenski učitelj-nevojak, ki nemara niti ni bil liberalec! . . . . ... Politično težo aretacij pa je P. pustil prav tam, kamor jo je bil preložil S. Kranjec, z izjavo; da le-ta »v splošnem dobro zaznava tisto prelomno mejo, ki so jo ukrepi avstrijskih oblasti prekoračili in ki je povzročila nezaupanje do avstrijske d r ž a v e . . . pri veliki množici slovenskega prebivalstva«; to mejo označi nato še za »mejo med ukrepi proti znanim protiavstnjskp usmerjenim posameznikom in med ukrepi proti Slovencem kot narodu«!1? _ v Kako le ni zablisnilo P., da bi se na vsak način moral ogniti taksnemu ločevanju Slovencev, kakor da udarci po neklerikalnih »znanih protiavstrijsko usmerjenih posameznikih« ne bi bili padali po slovenskem narodu m kakor da bi se bil ta narod začenjal šele tam, kjer so prišli pod udar duhovniki — za severnimi mejami Kranjske — kjer je »bilo preganjanje najbolj množično m splošnemu obračunu s slovenstvom najbolj podobno« in kjer je zaradi tega, ker je tam »avtonomna oblast bila v rokah nemškonacionalne večine-... val areta­ cij, denunciaci j , napadov nemškega tiska« mestoma prerasel y »splošno stra­ hovanje, ki je dobilo razmerja pravcate pogromaške psihoze«.14 Tisto »pogroniaško . . . strahovanje« je — razmeroma dovolj znano — dej­ stvo, a zgodovinar mu je dolžan dati tudi časovno dimenzijo, ne pa ostati pri nedopustni polovični resnici, ki dopušča krivo misel, da se je nadaljevalo brez konca. A namesto da bi bila S. Kranjec in P. z ustreznim poudarkom pove­ dala, da so v prvih tednih vojne aretirane štajerske in koroške duhovnike, ki sta jih porinila čisto v ospredje, in večidel tudi druge aretirance sorazmerno naglo izpustili iz zaporov, je pri obeh ostala ta okoliščina — enako kakor v Cankarjevem primeru — prikrita. ' .. Zlasti današnjega bralca, ki je bodisi še sam preživel okupacijo po aprilu 1941 ali pa si je tudi le posredno pridobil predstavo, kako so aretirance pravi­ loma držali v koncentracijskih taboriščih do konca — v Italiji do kapitulacije in v Nemčiji do konca vojne — zavajamo v krivo predstavo, če mu ne povemo, da se je daleč največji del leta 1914 aretiranih Slovencev vrnil po nekaj dneh, tednih ali mesecih na svoje domove in na službena mesta, kolikor jih ni vojaška . obveznost odvedla na fronte ali v garnizije v zaledju. Tega pa P. ne samo ne pove, ampak vsili nič hudega slutečemu bralcu prizmo, skozi katero mora krivo gledati na usodo takratnih aretirancev: za 22 imeni na Kranjskem in Primorskem, aretiranih »mlajših naprednjakov« je pristavil »in drugi« ter pripisal, da so »te vrste-aretiranci« bili »pozneje veči­ del internirani ali konfinirâni«.15 Dejansko pa so le neki majčken del »te vrste' aretirancev« — »internirali ali konfinirali«, kar pa vrh tega ni pomenilo, da bi jih bili pridržali! Izraz »konfinirati« takrat ni pomenil odgona daleč od doma, kakor v času italijanske okupacije, ampak le omejitev -gibanja v meje domačega kraja! Tako so npr. konfinirali na Dobravi nad Bledom, kjer-je bil doma, Cankarjevega bližjega znanca, s 'katerim se je prijateljsko družil V za­ poru na Gradu, bivšega prostovoljca v črnogorski'vojski med balkansko vojno Miha Čopa, ki je tako odšel domov po štirih mesecih zapora dne 5. decembra 1914.16 Decembra so izpustili tudi oba poglavitna »veleizdajalca« — Ivana Hribarja in dr. Frana Ilešiča •— in ju konfinirali v — Ljubljani. Le pri Hri­ barju ni ostalo pri tem, kajti po drugi aretaciji januarja 1915 so ga internirali v letoviški kraj Abtenau rfa Salzburškem,- kjer je na svoje stroške razmeroma ugodno »letoval« in »zimoval«, dokler si ni pozneje lahko izbral poljuben kraj bivanja zunaj Kranjske — za Prago Šent jurpri Celju in Mozirje.17 »Internirati« je pomenilo odgnati v tuje — nemške — kraje, največ v Dolnjo in Gornjo Av­ strijo, kamor je odšlo le manjše število slovenskih aretirancev, ki si seveda po večini niso mogli privoščiti podobnega bivanja kakor Hribar. 1 1 J. Pleterski, n. d., str. 21. . v • • , u Prav tam, str. 23.- 15 Prav tam, str, 21.- 1 1 Prim. Slovenski Narod št. 285 z dne 30. novembra 1918. 17 Prim. I. Hribar, Moji spomini II. . 349 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Po poročilu omenjene »ministerialne komisije« so internirali šest s seznama 10>8 P P t i a v s t r i J s t v a osumljenih Kranjcev, med katerimi je bilo tudi nekaj žrtev »ovadbe«, ki jo je bodisi narekoval ali napisal na smrtni postelji v norišnici na Studencu dr. Vinko Zupan (menda ne da bi bil kaj povečal policijski se­ znam osumljencev).18 Kakšna pa je bila usoda tistih, katerih »državi sovražne« izjave je kdo nesel na nos policiji, le-ta pa jih je izročala sodišču? Po že omenjenem poro­ čilu policijske direkcije z dne 5. oktobra 1914 je bilo na Kranjskem takšnih dotlej^— 45; v tem številu je bil pač zajet tudi Cankar, ki ga je zaradi njegove vrhniške srbofilske izjave prišel »dvakrat ali trikrat« zasliševat na Grad vo­ jaški sodnik. Izpred sodišča so nekatere izpustili še pred obravnavo (kakor Cankarja), nekateri so odšli z razprav bodisi domov ali tudi v internacijo, ko­ likor jih niso pobrali k vojakom, obsojenci pa so morali odsedeti večinoma po nekaj mesecev, nekateri pa tudi po nekaj let (o justificiranih sem pisal na omenjenem mestu), nato pa so — enako tistim, ki so jih izpustili ali oprostili — postali vojaki, če so jih le mogli spoznati sposobne za vojaško službovanje; ti so prišli k vojakom z oznako »p[olitisch] v[erdächtig)«, tj. politično sumljiv, ki jim je preprečevala napredovanje v činu in jih tudi v mnogih primerih iz­ postavljala šikanam avstropatriotičnih, zlasti nemškošovinističnih častnikov in podčastnikov. Bralec njegove knjige utegne ali celo mora obtičati v zmoti, da ga je P. seznanil s »celotno podobo o represivnih ukrepih« na Primorskem in Kranjskem, ko prebere njegov poudarek, da »celotne podobe o represivnih ukrepih na Štajerskem in Koroškem še nimamo!«,19 Od takšne podobe smo pa tudi glede Primorske in Kranjske še prav tako daleč, kakor smo bili pred izidom knjige P., ki nas do nje tudi za Štajersko in Koroško ni privedla, in ji nas tudi ne bi kaj prida približalo, če bi sprejeli njegov predlog in »izdali poročilo avstrijske vladne komisije iz leta 1918«, o katerem se je razširila dezinformacija, češ da »daje celotno [!] sliko o političnih preganjanjih" v času prve svetovne voj­ ne«!2 0 A od Kranjske, kjer je bilo preganjanj najmanj in za katero si še ni nihče zadal nalogo, da bi povečeval število aretirancev, se premaknimo najprej k Primorski. Mislim, da bi se površni bralec nanjo se nanašajočih odstavkov v knjigi P.2 1 dal zavesti v zmoto, če bi kar sprejel v interpelaciji jugoslovanskega kluba z dne 6. februarja 1918 zapisano številko »približno 250« na Goriškem areti­ ranih Slovencev ob — krivi — predstavi, kakor da se z njo približno krijejo tri številke iz poročil tržaškega namestništva v letih 1915, 1916 in 1918, namreč — 244, 237, 230. Pomisliti inora, da le-te obsegajo vse na Primorskem aretirane Jugoslovane, tj. poleg Slovencev tudi istrske Hrvate, ki jih ni malo romalo v zapor2 2 (kakor tudi ne malo Dalmatincev). Zato je P. našel v seznamu z 237 imeni le — 125 Slovencev (med temi so pri 121 navedeni poklici: 74 intelek- , ' " J; .Pleterski ni izkoristil prilike,, da b i omenil čudni pojav tega nečaka msg. Tome Zupana, ki bi ga Zadravec pač tudi uvrstil med svoje >Nemce«' 15 J. Pleterski, n. d., str. 25. . » Prim. »Program edicij virov za slovensko zgodovino« (izd. Arhivsko društvo), ki ie izšel s posveta dne 12. septembra 1972. , , . . . „ " J ' Pleterski, n. d., str. 28—29. — V nedavno izšlem italijanskem pregledu >Narodnega in političnega gibanja Slovencev in H r v a t o v . . . do leta 1918« (Trst 1971) najdemo takole stopnje­ vani številki: >Med Slovenci j e bilo samo na Goriškem aretiranih okrog 950 oseb okrog 230 savljevica >S varanje države Srba, Hrvata i Slovenaca« (1958) M. Ekmečić v knjigo >,Ratni ciljevi i J ( L i- V 1 , ' T - S t a v k u : >U Sloveniji j e masovno hapšenje bilo u Gorici, gdje j e uhapšeno oko 500 ljudi« (str. 179). ' . a J J •' « Že pred sredo avgusta j e vriskal nemškonacionalni >Grazer Tagblatt«, kako >v Opatiji in Voloski pometa med Slovenci in Hrvati železna metla« (prim. Gorenjec št. 33 z dne 14. av­ gusta 1914). Tudi o aretacijah nekaj duhovnikov v Istri so poročali časniki (prim. Slovenec št. 172 in l o z dne 31. juli ja in 1. avgusta 1914) — še pred poročilom o aretaciji dveh koroškili župnikov (st. 173 a z dne 2. avgusta) — a potem o njih- ni bilo več govora, ker so j ih bržčas takoj izpustih. • 350 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 tualcev — P. skrajno čudno zamenjuje to konkretno oznako z docela neustrezno statistično kategorijo »terciarne dejavnosti«! — 47 pa kmetov, obrtnikov m delavcev). Iz okoliščine, da niti v tem niti v drugem seznamu ni našel dr. Gre­ gorja Žerjava, sklepa P., da nista popolna. Nemara pa Žerjav zaradi tega manjka v njih, ker izjemoma ni bil na prostosti kakor drugi, ki so bodisi odšli v vojsko ali pa med begunce na umiku iz bližnjega zaledja soške in kraške fronte; Žerjava so namreč najprej konfinirali v Trstu, so ga leta 1915 znova zaprli, a ga je vojaško sodišče v Ljubljani oprostilo, ker ni bilo soglasja med dvema grafologoma, ali mu je pripisati zapis neke šifre, in po oprostitvi so ~"ga internirali (pozneje v Gradcu). .. Tu se lahko ozrem na vprašanje, koga je vse obsegal seznam protiavstnj- skega razpoloženja osumljenih goriških Slovencev. Na klerikalce —bodis i stare struje okrog dr. A. Gregorčiča ali mlade okrog dr. A. Breclja — se seznam ni raztezal, ampak le na liberalne narodnjake, ki so bolj poudarjali slovanstvo in jugoslovanstvo. Socialne demokrate je pač imela policija na posebnem se­ znamu in je le po pomoti kdaj katerega uvrstila med narodnjaške osumljence (to velja prav tako za italijanske socialiste glede na sezname iredentistov). Ob vojni leta 1914 so bili le seznami-rusofilov oziroma srbofilov aktualni, medtem ko so seznami socialistov, ki niso sodili med rusofile, tj. simpatizer je takratne carske Rusije, lahko ostali v predalu. Kako naj potem razumemo, kar navaja spominski zapis ob deseti obletnici smrti dr. Antona Dermote, ki je umrl v Gorici dne 3. maja 1914, namreč da ga je še po smrti >imela avstrijska po­ licija . . . zapisanega v svojih črnih knjigah« z vsemi drugimi goriškimi socialisti vrëd od »najpreprostejšega zaupnika pa gor do dr. Turne in d r u g i h . . . vodi­ teljev, slovenskih in italijanskih«?23 Zdi se, da policija pri Dermoti kot vidnem slovenskem neklerikalnem intelektualcu in pri Tumi kot bivšem narodno-libe- ralnem voditelju ni bila voljna upoštevati njune pripadnosti k socialni demo­ kraciji. Ker je dr. Tuma iz ovir, ki jih je policija stavljala na pot. njegovemu odhajanju iz Trsta, kamor se je preselil iz Gorice kot begunec jeseni 1915, skle­ pal, da ga imajo na seznamu »politično, sumljivih«, se je — kakor beremo v njegovih spominih — leta 1916 spravil nad policijskega komisarja Winklerja z vprašanjem, zakaj da je poročal o njem, da »je šovinističnega nacionalističnega mišljenja in kot tak nevaren«, ko bi mu vendarle »moralo biti znano«, da že od leta 1908 pripada socialnodemokratski stranki. Winkler je baje na to vpra­ šanje odvrnil: »To slišim danes prvič«, je nato na njegov nasvet poklical naj­ bližjega policijskega funkcionarja, ki je takoj potrdil, da je Tuma »v Gorici splošno znan kot socialni demokrat«, nakar da je Winkler »obljubil, da bo po- 1 ročal pristojni oblasti, da j e . . . [TumovaJ politična kvalifikacija zgrešena«, in končno je policija nehala ovirati Turni - odhajanje iz Trsta.2 4 Ta spominska in zato negotova pripoved je prišla prav dr. F. Zwittru, da je ob njej skušal Turno takole moralno »diskvalificirati«: »To se je zgodilo v letih, ko je bilo v zaporih mnogo Slovencev različnih [!] nazorov, med njimi tudi Ivan Can­ kar.«25 Ne glede na okoliščino, da »v letih« 1915 in 1916 ni bilo več v zaporu niti Cankarja niti tolikih »Slovencev različnih.nazorov«, da bi smeli zanje_upo- rabiti količinski prislov »mnogo«, si le po prav čudni »logiki« tega pisca Tuma ne bi bil smel prizadevati za prosto ali manj ovirano odhajanje iz Trsta, do kakršnega tolikim Slovencem najrazličnejših nazorov niso jemali pravice, am­ pak bi bil moral biti kar zadovoljen s tem, da so ga uvrstili še na seznam protiavstrijstva osumljenih, in bi se nemara moral celo potruditi, da bi na njem ostal! . ., A naj tu preidem k nekemu posebnemu goriškemu (kraškemu) zaporniku — »socialnemu demokratu [Josipu] Marici iz Nabrežine«, ki ga je vojno so­ dišče v Gorici« obsodilo na dve leti in pol ječe še v času, preden je prišlo do vojne z Italijo, na obtožbo, »češ,da jé nagovarjal črnovojnike, naj malo jedo, "" Socialist 'št.'19 z dne 9. maja 1924. — Pisec tega sestavka je bil gotovo urednik lista R. Golouh, na katerega kaže tudi stil in zanj značilno duhovičenje: >Bržčas so avstrijski po­ licisti mislili, da j im utegne Dermòta še po smrti škodovatic itd. s< H. Tuma, Iz mojega-življenja, str. 341—342. 15 ZČ XXVI/1972, str. 112. 4 . 351 ' ^ . , . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . : , ^ da bodo šibki in se tako odtegnejo vojaški službi«.26 Škoda, da ne poznamo njegovih ovaditeljev in ne vemo, kakšne vrste maščevalnost jih je vodila pri prijavljanju. Maricovih izjav orožnikom, ni pa mogoče izključiti možnosti; da so mu politični nasprotniki vrnili milo za drago, ker jim je bilo premalo, da ga je malo prej sodnik obsodil na štiri tedne zapora na tožbo- nabrežinskega župana zaradi ovaduškega blebetanja; le-tega je bil namreč v gostilni obre- koval, češ »da se je vozil v Italijo, da bi od tam pošiljal brzojavke v Srbijo«, in se je potem zastonj izgovarjal na pijanost, ker so priče z občinskim redarjem na čelu zanikale, da bi bil pijan govoril besede, ki so jih »vsi poslušalci razumeli kot obdolžitev veleizdaje«.27 Podobnih obsodb obrekovalcev je bilo več — predvsem na tožbe duhovnikov — na Spodnjem Štajerskem. Prav tu — na Slovenskem Štajerskem — je bilo aretacij največ, vendar -pa niso bile enakomerno porazdeljene; celjski okraj se namreč bolj bliža Kranj­ ski kakor mariborskemu-in ptujskemu okraju. Nedavno — v letu izida knjige P-a — je opozoril celjski zgodovinar J. Orožen, da »je bilo s celjskega območja število zaprtih razmeroma majhno«, kar je pripisal »blagosti« okrajnega gla­ varja barona Müllerja.28 Med ostalino dr. Bogumila Vošnjaka se je ohranil »Seznam škode, ki so jo trpeli vsled političnih ozirov osumljeni, obtoženi ali obsojeni« v celjskem okraju. Ta seznam bržčas ni popoln, "o tem pa bi težko dvomili, da navaja večino aretirancev, med katerimi je nekaj žensk, med mo­ škimi pa so uradniki (menda en sam učitelj), dijaki, obrtniki in kmetje. Med 34 jih je skoraj polovica — 16 — sedela manj od dveh mesecev, 14 več ko dva meseca, a manj od leta dni, in štirje okoli leta dni ali nekaj več.29 Če glede razporeditve števila; aretirancev že štajerskih okrajev ni'mogoče izenačiti, pa je takšno izenačenje med Štajersko in Koroško popolnoma nedo­ pustno, kajti le v prvi teh dveh dežel so bile aretaci je. mno'žične. ' P. 'hudo greši, ko dosledno vztraja pri štajersko-koroškem amalgamu, na­ mesto da bi obravnaval aretacije ločeno v vsaki od obeh dežel zase. Ko pove, da »celotne podobe o represivnih ukrepih proti Slovencem na Štajerskem in Koroškem [sic!] še nimamo« — ob čemer sem se zaradi morebitnega sklepa­ nja a contrario, kakor da je za Kranjsko in Primorsko ne pogrešamo, že ustavil — opozori P. na svoj »poskus za Koroško« v spisu »Koroški Slovenci med prvo svetovno vojno«, češ da je tam najti neka »dognanja«. Toda tam ne naj­ demo nobene številke koroških preganjancev, marveč nam P. slejkoprej ponuja le neko skupno številko za Štajersko in Koroško. Ta skupna številka nas zaen­ krat ne zanima, ampak le ravnanje P-a, ki sploh ni poskusil, da bi prišel do številke za Koroško, in se je Vnaprej zadovoljil z negativnim rezultatom,'da »natančno [!] število aretacij na Koroškem ni znano«, a v isti sapi ravna tako. kakor da bi bil pravkar to število dognal, ko pravi, da — neznano! — »število aretacij ne izraža celotnega obsega strahovalnega pritiska na koroške Sloven­ ce«! Znajdi se tu, kdor se more! , V interpelaciji jugoslovanskega kluba »o persekucijah slovenskega življa na Koroškem« z dne 6 .julija 1917 je našel P. zapisane koroške številke aretiran­ cev, a so mu padle pod pisalnik in se mu ni zdelo vredno,' da bi jih pobral in vnesel v spis, pač zaradi tega, ker malih številk ne ljubi in ne rabi!3» A naj namesto njega postrežem z njimi! - • V interpelaciji in v »Promemoriji koroških Slovencev o preganjanjih za casa vojne«, ki je prvi rabila, za podlago, beremo, da »so v vsem aretirali 16 duhovnikov in nekaj civilistov« (tj. laikov) v treh »kampanjah«: med 30. juli­ jem m 26. avgustom 1914 so prijeli deset duhovnikov, ma ja. in julija 1915 po enega (skupaj dva), marca 1916 štiri in avgusta 1916 enega; ker je bil eden od desetih, ki so jih aretirali v začetku vojne in še leta 1914.izpustili, leta 1916 drugič prijet, seštevek ne znaša 17, ampak 16. Hišne preiskave so bile še pri : s Slovenski Narod' št. 46 z dne 25. lebruarja 1915. 2 7 Slovenski Narod št. 265 z dne 7. novembra 1914. _la.J- Orožen, Politični razvoj v Celju in celjski pokrajini od 1848 do 1918, ČZN 1971, ! ! ê r h i T , s l o v e n i Ì e . ostalina dr. Bogumila Vošnjaka, fase. 22. 30 Koroški plebiscit (1970), str. 78—80. 352 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 nadaljnjih štirih duhovnikih in pri globasniškem nadučitelju, vrh tega so še sest duhovnikov ovadili.31 Namesto da bi bil te številke navedel, P. pove le. da »interpelacija podrobno navaja aretacije slovenskih duhovnikov in' tudi n e k a j . . . laikov«, tj. okoliščine aretacij, in citira iz nje stavek: »Tudi nismo mogli naštevati [!] kmetov in kmetic, deklet in fantov, ki so bili zaprti.«32 Za tem sumljivim stavkom naj bi se po mnenju P. krilo neko večje število aretacij, toda le s čaranjem bi bilo mogoče iz tako nedoločene izjave sklepati, da je bilo aretiranih kaj več — ali sploh kaj — preprostih koroških Slovencev ! Za aretirane koroške posvetne inteligente bi bilo pač prstov na dveh rokah preveč. Prav hudo neumevanje koroških razmer tiči v graji' P-a — specialista za Koroško! — češ da »so sestavljalce interpelacije zanimale predvsem tiste - krivice, ki so bile storjene.. . duhovnikom«, in da »ima zato interpelacija ' bolj značaj protesta tega stanu protf ravnanju oblasti« z. duhovniki, ki »se jim je zdelo v katoliški habsburški monarhi j i . . . nekaj nezaslišanega«. Zadeva je preprosto takšna: na Koroškem je skoraj vsa teža nemškonacionamega straho- valnega zamaha padla po nevelikem številu duhovnikov kot pripadnikov stanu, ki je spričo pomanjkanja slovenske posvetne inteligence domala izključno pred­ stavljal — skoraj le na klerikalno klientelo omejeno — slovenstvo v tej deželi! Med desetimi julija—avgusta 1914 aretiranimi duhovniki-so enega izpustili še isti dan, šest v septembru, dva v oktobru, desetega pa so, dne 24 oktobra obsodili na leto dni zapora, a je višje deželnobranibno sodišče "dne 19. decembra obsodbo razveljavilo, nakar so ga dne 5. januarja 1915 izpustili. Enega od obeh leta 1915 aretiranih so dne 9. septembra obsodili na šest mesecev, a obsodbe beljaško armadno poveljstvo ni potrdilo, nakar so ga — po desetih tednih — dne 17. septembra izpustili domov, drugega pa brez procesa po devetih tednih.' Med šestimi leta 1916 aretiranimi duhovniki so obsodili dva, enega na 18,' drugega na pet mesecev, a to kazen je ärmadno poveljstvo zmanjšalo za polo­ vico. Župana v Lipi Valentina. Falle ja so leta 1916 obsodili na dve leti, poslanca .'- Franceta Grafenauerja pa na pet let. - . A vživimo se v tisto' protiduhovniško pogromaštvo nâ Slovenskem Koro­ škem v začetku vojne ob živem pričevanju, ki nam ga ponuja po dobrih dveh tednih vojne objavljena »Izjava slovenske koroške duhovščine«. V njej beremo, da »se širijo, med ljudstvom razna podla sumničenja« o slovenskih duhovnikih, »češ da so srbofili, veleizdajalci ter da so oni krivi vojske«, zaradi česar »mo­ rajo trpeti vsakovrstna preganjanja, psovke, da, v nekaterih krajih niso varni niti življenja!« Izjava pove, da »so se obrnili na cerkvene in posvetne oblasti, da jih ščitijo na primeren način«, in končuje: »Naše geslo je prejkòslej: vse za vero, dom, cesarja.!«33 Na to mesto spada poročilo o »Aretacijah« v celovškem »Miru« z dne 4. septembra 1914, ki je edino omenilo Ivana Cankarja — le ž začetnicama — : »Na Koroškem je aretiranih sedem slovenskih duhovnikov in en učitelj, z nemške strani [dežele] pa dva, en Čeh in en Nemec. Na Kranjskem so bili zavoljo srbofilstva aretirani bivši državni poslanec I. H[ribar], predsednik Matice slovenske dr. I[lešič] in pisatelj I. C[ankar] . Mnogo aretacij med laiki se je izvršilo na Goriškem. Tudi na Štajerskem je. bilo aretiranih več ljudi.«34 Cému naj pripišemo, da ni tu na koncu nobene omembe duhovniških aretacij na Štajerskem? Nemara okolnosti, dà je bila tam — v nasprotju s Koroško — prizadeta duhovščina v manjšini. Naj tu navedem — .po »Slovencu« — okoli­ ščine,^ v katerih so odvedli v graške zapore večjo skupino aretirancev iz Ruš — učiteljev; in ,učiteljic ter drugih neduhovnikov in o katerih so poročali »nemški listi sami tole: .Škandalozna nasilstva so se 13. avgusta 1914 odigrala v Rušah, v Mariboru in v Gradcu, ko so pripeljali vJRušah veleizdaje osum- . , . J 1 Arhiv Slovenije, fond jugoslovanskega kluba, fase. 14. I ! Koroški plebiscit, str. 80. 3 3 Slovenec št. 182 z dne 12. avgusta 1914. Izjavo je ponatisnila tržaška »Edinost« (št. 196 z dne 15. avgusta), ki dotlej še ni — in tudi pozneje ni — omenila" duhovniških aretacij bodisi na Koroškem ali na Štajerskem. * - ~ 3 4 Mir št. 37 z dne 4. septembra 1914. Zagrebški Obzor je poročal, da so I. Cankarja areti­ rali >radi srbofilskog djelovanja« (cit. D. Janković, Srbija i jugoslovensko pitanje 1914—1915. godine«, 1973, str. 415). 353 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ljene aretir.ance. Množica, ki neprestano oblega kolodvor, je na aretirance pljuvala in bila po vezanih s palicami.'« Ta nasilstva je poleg socialnodemo- kratskega glasila »Arbeiterwille« obsodil tudi protislovensko usmerjeni meščan­ ski dnevnik »Tagespost«.343 Izpuščanju koroških aretirancev v letu 1914 lahko sledimo imenoma po poročilih v »Miru«. Teden dni po navedenem zanimivem poročilu o aretacijah po Slovenskem je ta list obvestil, da je vojaško sodišče v Gradcu oprostilo župnika Antona Gabronä in da »so izpustili iz preiskovalnega zapora v Dobri i vasi slovenskega učitelja, ki je bil po krivem obdolžen .srbofilstva«.35 Dobra dva tedna zatem je »Mir« poročal, da so izpustili župnika Antona Šturma.3 8 Enajst dni zatem je obvestil o izpustu župnika Mayrhoferja.37 Dobra dva tedna nato so bralci »Mira« izvedeli za izpust župana Falleja.3? V začetku decembra pa je »Gorenjec« sporočil, da sta prišla spet na prostost župnik I. Šnedic in kaplan V. Razgoršek.39 Le če bi bil P. opozoril na te izpuste in poudaril, da je tisti položaj »splošnega strahovanja, ki je dobilo razmerja pravcate pogromaške psihoze«, •v letu 1914 trajal leneka j tednov, ne bi zavajal bralca v krivo predstavo s pri­ merjavo, da je nacistični »izgon slovenske duhovščine med drugo svetovno vojno . . . imel v dogodkih na Štajerskem in Koroškem ob začetku p r v e . . . vojne svojo vredno [?•] predpodobo.«.40 • Od Koroške se obrnimo spet k Štajerski, kjer so v začetku vojne — z vklenjanjem in med zasramovanjem nemškonacionalnega »občinstva« na kolo­ dvorih — aretirane duhovnike še bolj naglo vrnili nazaj v njihova župnišča in kaplanije kakor na Koroškem. Malo "po sredi oktobra sta oba mariborska slovenska lista — »Straža« in »Slovenski gospodar« — sporočila, da »so vsi lavantinski [tj. mariborski škofiji pripadajoči] duhovniki . . . izpuščeni, ne da bi jih b i l o . . . sodišče stavilo pod obtožbo, z edino izjemo Franca Muršiča, ki je še čakal na .obravnavo dne 30. oktobra.4 1 O le-tem pa je poročal »Slovenski gospodar« dne 3. decembra 1914, da se je vrnil na svojo župnijo v Fram. 4 2 Izpustitev vseh aretiranih štajerskih duhovnikov še pred koncem leta 1914 je umljivo spravila v zadrego predvsem tiste nemške klerikalce, ki so v avgustovskih dneh- pogromaštva v svojih listih napadli slovensko duhovščino kot »veleizdajalsko«. Enemu izmed teh napadov —• graškega teologa dr. Johan­ nesa Udeja v nekem duhovniškem listu — je P. posvetil nesorazmerno veliko pozornost vse' do dr. Udejeve končne preklicne izjave v letu 1915.43 Šel pa je mimo prvega preklica, o katerem je poročal dne 20. oktobra 1914 »Slovenski Narod«, da je dr. Ude, ki »je "napadel slovensko duhovščino, svoje obdolžitve preklical in obžaloval v 17 slučajih«, a da »ga bodo baje slovenski duhovniki kljub temu tožili«.44 Prav tako je šel P. mimo še bolj nazorne in položaj ob koncu leta 1914 bolje osvetljujoče izjave »obrambnega društva [duhovščine] se- kovske [tj. graške] škofije« z dne 22. novembra 1914 z naslednjim preklicem: »V ,Gražer Volksblattu' z dne 9. avgusta je to društvo objavilo izjavo, za katero' je našlo povod, ker so se slovenski duhovniki lavantinske škofije za­ pirali, osumljeni veleizdaje. Toda potek sodnih poizvedb -in preiskav je na naše veselje dokazal, da osumljenje ni bilo v nobenem slučaju opravičeno. Podpisano obrambno društvo objavlja to, da reši čast slovenske duhovščine v lavantinski [ = mariborski] škofiji, in pri tem obžaluje, da so bili zaradi krivih ovadb uradi kakor tudi podpisano društvo in širji krogi zapeljani ter se je nekrivim " a Slovenec št. 186 z dne 18. avgusta 1914. 3 5 Mir št. 59 z dne 12. septembra 1914. 38 Mir št. 44 z dne 29. septembra 1914. 3 7 Mir št. 47 z dne 10. oktobra 1914. 38 Mir št. 52 z dne 27. oktobra 1914. '3S Gorenjec št. 50 z dne 11.-decembra 1914. 4 0 J. Pleterski, n. d., str. 25. 41 Straža št. 79 z dne 19. in Slovenski gospodar št. 44 z dne 22. oktobra 1914. ~42 Slovenski gospodar" št. 50 z dne 5: decembra 1914. 43 J. Pleterski, n. d., str. 25. 44 Slovenski narod št. 249 z dne 20. oktobra 1914. 354 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 duhovnikom povzročilo toliko bridkih ur.« Med več, podpisniki te izjave najde­ mo štiri vseučiliške profesorje in glavnega urednika >Grazer Volksblatta«.45 Šele sedaj, ko smo si poklicali v spomin okoliščine aretacij Slovencev s podatki o njihovi množičnosti vred v vsaki od obéh severnih dežel — Koroški in Štajerski — zase, si oglejmo tisto skupno številko aretirancev — slovenskih in drugonarodnih (nenemških in nemških) — na Štajerskem in Koroškem, ki jo je našel P. v poročilu vojaške komisije iz leta 1918, namreč: 910 civilistov (tj. nevojakov), med njimi 117 duhovnikov; tudi nadaljnjo podrazdelitev naj­ demo pri P.: da so jih obtožili le 248 in med temi obsodili samo 165 (torej so skoraj tri četrtine izpustili po daljšem ali krajšem priporu). Pod pisalnik pâ sta P-u padli ravno na duhovnike nanašajoči se številki, namreč da so jih med 117 aretiranimi obtožili le — pet in med temi obsodili samo — tri; ti dve številki sta se mu — ob tistem neznanskem pomenu, ki ga je pripisal duhov­ niškim aretacijam! — videli premajhni, da bi se bil sklonil ponju in ju uvrstil v poglavje o slovenskih aretirancih v letu 1914! Toda ali se nanašajo številke v poročilu vojaške komisije res na čas od začetka vojne do i. decembra 1914, kakor beremo v knjigi P-a, ali pa na čas od začetka vojne do 1. decembra 1917, kakor beremo v drugem spisu istega pisca ?45a Spričo naše ugotovitve, ki ne dopušča nobenega dvoma, da so bili v obeh severnih deželah obsojeni trije šele po letu 1914 aretirani duhovniki, moramo imeti letnico 1914 bodisi za tiskovno napako pri P. ali pa za tipkovno napako v izvodu poročila vojaške komisije. Najprej zbuja kritične pomisleke številka 117 aretiranih duhovnikov za­ radi tako hudega neskladja s številkami o le — 17'aretiranih duhovnikih leta 1914 na Štajerskem in desetih oziroma nato skupaj 16 na Koroškem. Pa tudi globalna -številka 91Ç aretirancev je lahko — tipkovna ali stvarna — napaka, čeprav se nekako ujema z navedbo v štajerskem tisku, češ da »je bilo d o . . . 3. septembra 1914 pri deželnobrambnem sodišču v Gradcu vsled vojne nastalih kazenskih slučajev — 839«,45b da »je izmed teh bilo ustavljenih 248, a v 11 slu­ čajih je dvignjena [ob]tožba«, medtem ko »drugi slučaji še počivajo«.46 Toda to številko je demantiral štajerski namestnik Clary dne 22. septembra 1914 v poročilu notranjemu ministrstvu, češ da ni res »bilo aretacij nad 800« kakor so poročali listi — marveč >je bilo do 20. septembra pri štajerskih političnih oblasteh evidentirano 386 primerov aretacij zaradi protimilitarističnih,. anti- patriotskih in srbofilskih tendenc, od teh na Spodnjem Štajerskem 277 (med njimi 15 duhovnikov in 26 učiteljev), v ostali Štajerski pa 109«.47 To na-, vaja P., ki pa je imel v rokah še imenske sezname aretirancev po okrajih na Štajerskem za čas do 1. septembra 1914 in je seštel število 455. Ob teh protislovjih se bo moral bodoči raziskovalec4 7 3 slovenskih aretacij med prvo svetovno vojno ustaviti dosti bolj, kakor je to storil P., in si bo moral zastaviti nalogo, da kritično pretrese vse številke in da odpravi tudi zadnjo sled doslej vzdrževanega štajerskokoroškega amalgama. Vsekakor tudi ne bo sledil P-u v tem, da bi v interpelaciji jugoslovanskega kluba z dne 3. julija 1917 navedeno superštevilko »blizu 2000 prebivalcev slovenske Štajerske« kot »žrtev gnusnih denunčiacij in hudodelskih dejanj nemškonacionalnega uradništva« označil za ' 5 Straža št. 92 z dne 30. novembra, Slovenski gospodar št. 50 z dne 3. in Mir št. 63 z dne 5. decembra 1914. <5a ZC XXII/1968,- str. 176. . ... . i 5b Morda je tu zatipkana številka 389? " Straža št. 59 z-dne 4. septembra 1914 (v naslednji številki pove, da je »Grazer Volksblatt< poročal enako). 17 J. Pleterski, n. d., str. 25. " a Kajpak ne izključujem P-a iz vrste »bodočih raziskovalcev«,, od katerih pričakujem »ustrezno raziskavo«, t j . takšno, ki bo upoštevala tudi vse v tem pretresu nakazane metodične napotke, pri čemer računam s primerno omembo teh napotkov in s primernimi opozorili, kateri zadevni viri so tu že uporabljeni. To pripombo mi narekuje po eni plati poročilo, da j e skladu B. Kidriča prijavljena naloga J. P-a »Politično preganjanje Slovencev 1914—1917« (Raziskovalec Ш/1973, str. 466), po drugi pa nerazveseljivo izkustvo, da mlajši pisci pri nas 'opuščajo omembo dela, ki so ga pred njim opravili drugi in ki se nanj opirajo (najhujši takšen primer v zadnjem času je naslednji: nekdo je in extenso objavil gradivo, ki mu je bilo domala prav vse odkrito v mojem predhodnem spisu, a namesto da bi bil priznal, kako je bil odvisen od prej opravlje­ nega dela, j e samo omenil, da sem o isti.snovi pisal »tudi« jaz) ! . 355 . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 — »malo nedoločeno«!48 Ta — hudo »nedoločena« — oznaka je izredno zabavna in značilna za P.! Gotovo bo bodoči raziskovalec spoznal ža krepkega kritič­ nega pretresa vredno zatrjevanje P-a, češ »da so aretiranci tudi v nemškem delu dežele bili skoraj izključno Slovenci, deloma tudi srbski državljani in Hrvatje«.49 Nič manj pa ne bo tudi previden nasproti zatrjevanju »Slovenca« z dne 9. av­ gusta 1914: »O raznih aretacijah poročajo posebno nemški listi v Celovcu in Mariboru. Priobčujejo aretacije Slovencev, a iz poročil drugih nemških listov v Avstriji posnemamo, da je vsled nepremišljenih izrazov aretiranih tudi mnogo Nemcev. Nemški listi sami so poročali, da so iz previdnosti zaprli v nemških alpskih deželah okoli 300 ljudi.«50 Tisti »nemški listi« so pač šteli v »nemške alpske dežele« Koroško in Štajersko v celoti, če ne "tudi Kranjsko zraven, saj Nemcev domnevno »iz previdnosti« niso zapirali, tako kot srbofilsiva i n r u s o - filstva osumljene Slovence, marveč le zaradi antipatriotičnih izjav in žalitev cesarja.51 " ' - . ' • • ' . Razbor večjega dela tistega, kar je napisal P. o aretacijah Slovencev v začetku prve svetovne vojne, nas je pripeljal k sklepu, da ga je nekaj odga­ njalo od cele resnice in potiskalo k polovični resnici o njih. Pri njem je. kakor poskrbljeno za to, da bralec ne bi videl kratkotrajnosti množičnih in,posebej duhovniških aretacij, da ne bi spoznal, kako naglo se je največji del aretirancev vračal v župnišča, kaplanije, šole in na druga službena mesta ter domove — z občutkom zadoščenja spričo propadlega pogromaštva nasprotnikov, ki so jih po krivem spravili pod ključ in zasramovali kot »veleizdajalce«. Kakor da bi nanj pritiskala bojazen, da bi z omembo te kratkotrajnosti odvzel ves sijaj svoji — ali pravzaprav S. Kranjca — tezi o baje odločilnem poltičnozgodo- vinskem pomenu duhovniških aretacij?! Kako naj presodimo ravnanje P-a, ki se tako obeša na duhovniške aretacije kot na »odločilne« za protiavstrijsko preusmeritev Slovencev »kot naroda«, medtem ko gre mimo vojnega doživetja množic in mimo izredno važnega priče1 vanja o prelomu, ki ga je povzročalo to doživetje v levomeščanskem klerikal­ nem krogu dr. J. Ev. Kreka?! Čeprav se P. sicer kar izdatno opira na podatke iz dnevnika škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ni njegovega zanimanja prav nič pritegnil zapis z dne 28. maja 1917: 1) da mu je dr. Aleš Ušeničnik povedal, kako klerikalni »mladini«, tj. ožji Krekovi pristaši,' »trdijo, da se cerkev sedaj [tj. nasproti vojni!] ni obnesla, kvečjemu papež nekoliko, pač pa [da] so se obnesli socialni demokratje«, 2) da je nato Kreka poklical na razgovor in od njega na lastna ušesa čul -sodbo, da so le socialni »demokratje nekaj storili in nastopajo odločno za pravice narodov in za mir«, medtem ko »se katoliška cerkev ni obnesla, kvečjemu papež nekoliko«, in 3) da ga je škof mirno poslušal in je tudi Krekovi tezi, da »je cerkev preveč z državo. s to korumpirano vlado združena in le njej služi, ne upa se ji postaviti v bran«, sam »le malo ugovarjal, želeč, naj [Krek] le modruje«, da »spozna njegove nazore«. Iz tega zapisa spoznavamo težo tistega doživetja vojne, ki je privedel del klerikalne stranke do tega, da se je upiral vojni politiki njenega osrednjega vodstva, in v znamenju katerega se je izoblikovalo levoklerikalno »krekovsko« krilo. Teza S. Kranjca in P-a se razbije ob vprašanju: Mar.se v primeru, če ne bi bil' nemškonacionalni bes popadel nobenega štajerskega in koroškega duhov­ nika, takšno krilo ne bi bilo izoblikovalo? In mar ne 'bi v tem primeru pre­ ganjanja liberalnih srbof ilov med Slovenci veljala za preganjanja Slovencev kot »posameznikov« in »Slovencev kot naroda«? Menda bi kar številni pripad­ niki tabora, ki ni-gojil izrecnega srbofilstva, simpatizirali s preganjanimi rojaki in usmerjali sVoj srd proti njihovim preganjalcem, eksponentom tuje oblasti in proti ovaduhom! i s J. Fleterski, n. d., str. 26.- • 45 Prav tam, str. 25. - . 5 0 Slovenec št. 179 z dne 9. avgusta 1914. • ' . 5 1 Npr. >Stražac je jeseni 1914 poročala o treh takšnih gornještajerskih Nemcih, ki so . dobili po-11, 14 in 18 mesecev ječe (št. 71 z dne 2. in št. 75 z dne 10. oktobra 1914), >Delavec< sredi 1915 pa o dveh neslovenskih prebivalcih Gornje Štajerske, obsojenih najprej^ na smrt, -ki pa so j ima nato kazen spremenili v 18 oziroma 15 let ječe {št. 55 z dne 26. junija 1915). 356 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Že v prvem odstavku preganjanjem posvečega (II.) poglavja v. knjigi je P. uvedel nadvse čudno ločevanje med »preganjanjem nasprotnikov države in sistema, nasprotnikov vojne« po eni plati in drugimi ukrepi s »poudarjeno smerjo zatiranja Slovencev, kot političnega naroda« po drugi.5 2 Na naslednji strani-je to ločevanje še utrdil ob — pri S. Kranjcu najdeni — »prelomni m e j i . . . med ukrepi proti znanim protiavstrijsko usmerjenim posameznikom in u k r e p i . . . proti Slovencem kot narodu«, pri čemer »je preganjanje slovenske duhovščine imelo veliko'vlogo«.53 To ločevanje sem že spredaj zavrnil in.se k njemu ne bi več vračal, če ne bi biL P. proti koncu poglavja sam — kakor da ne bi bil v začetku pri tem ločevanju vztrajal — vrgel »obojno« preganjanje - —. tisto »posameznikov« in ono »Slovencev kot naroda« — v en koš takole: »Ukrepi, proti Slovencem v posameznih deželah so torej različni po obsegu in silovitosti, enotni pâ po svojem osnovnem namenu: zatreti slovensko narodno politično gibanje«.54 Ob tem nepričakovanem poenačenju preganjanj »posamez­ nikov« in »naroda« se nam zasveti, da v tistem nevzdržnem ločevanju vendarle odseva neka.plat resničnosti, ki je pa P. ni prav prijel! > , Dejansko se niso ločevali Slovenci v »posameznike« in »narod«, kakor je le po nerodnosti ušlo P-u, ampak so se preganjalci ločevali v dve vrsti in imamo • zato vendarle opraviti z dvema vrstama preganjanj: eno je bilo delo oblastev, s katerim ni bilo že po sebi zvezano nemško nacionalstvo . (prisotno le prt-~ večjem ali manjšem delu oblastvenih organov), namreč zapiranje »nasprotnikov države in sistema« ter vojne, kjer koli so se takšne pokazali ali pa so bili po prejšnji dejavnosti protiavstrijstva osumljeni. Drugo pa je bilo nemškonacio- nalno popadanje slovenskih duhovnikov in drugih razkričanih Slovencev v znatnem delu Slovenske Štajerske in Koroške ob pogromaški udeležbi pobesnelih demonstrantov na železniških postajah. Številnim nemškonacionalno usmerjenim oblastvenim organom — od orožnikov do uradnikov v okrajnih glavarstvih in sodnikov — je bila vojna Avstro-Ogrske s slovanskima državama Srbijo in Rusijo željno'dočakana priložnost, da padejo po srbofilskih in rusofilskih Slovencih kot veleizdajalcih zato, da bi jih' zastrašili, da si ne bi upali več razkazovati nobenega slovanskega narodnega ponosa in da bi se vdali v vlogo mutastih hlapcev nemštva! "' Medtem ko bi bili nemški naciohalci v Avstriji najrajši tako Slovence kakor tudi Čehe — kot naroda, ki sta jim bila na poti — kar poteptali in si niso nič bolj želeli, kakor da bi prišlo do neobrzdanega vojaškega absolutizma, ki bi- naučil te nasploh veleizdajalske Slovane kozjih molitvic, pa avstrijska državna oblast — tako dunajska, vlada kakor njeni predstavniki v deželah — ni hotela tvegati, da bi se odmaknila od izročene avstrijske politike, upošte­ vajoče večnarodnostno strukturo državnega sklopa in nenemške narode ne iz- vzemši češkega in slovenskega, ki sta prav tako kakor drugi prispevala k moči armade. A le če bi se bila vlada odločila za takšen odmik, tj. za to, da se spremeni v nemškonacionalno ali odkrito- sovražnico Slovencev, bi se lahko solidarizirala s protislovenskim progromaštvom na Štajerskem in Koroškem in se ga ne bi lotila zaustavljati.55 . . P. dejansko »sodi«, da tega ni storila! V pripravljalnem spisu za svojo knjigo je zapisal — in v knjigi ni popravil — da »je [ministrski predsednik] Stürgkh res postavljal neke meje absolutizmu vrhovnega, armadnega poveljstva, . zlasti na Češkem« in da »je sprejemal tudi slovenske predstavnike, toda njegove obljube, da se bo položaj izboljšal, so bile prazne«! Toda "če so are- tirance množično izpuščali, se je vendarle »položaj izboljšal«?,! Potemtakem niso bile Stiirgkhove »obljube — prazne«, pač pa vse kaže, da je P. tu v svoji »zgodovinski« sliki pustil neopravičeno praznoto! V opombi pod črto je do­ stavil: »Prim, pismo dr. Evgena Lampeta ,dr. Janku Brejcu z dne 9. septembra и J. Pleterski, n. d., str. 20. 5 3 Prav tam, str. 21. 5 1 Prav tam, str. 30. 5 5 P. omenja sicer neko Stiirgkhovo »zaupno navodilo« od >konca juli ja 1914«, a ga ne* na­ vaja, da bi mogli njegovo tolmačenje preveriti . ' . • • • ' ' 3 5 7 • ' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 1914 in pismo dr. Antona Korošca istemu z dne 23. aprila 1915.«5e Takšna opomba bi bila dopustna le v primeru, če bi ti dve pismi nekaj dokazovali, da so bile Stiirgkhove »obljube — prazne«, toda v njih ni o tem prav nobenega sledu! Dr. Lampe samo potrjuje, da je prejel od dr. Brejca informacijo o M[ayrhoferju] in dà bo' v »Slovenca« uvrstil pojasnitev Brejčeve aretacije in takoj ji sledečega izpusta, a da ne ve, »kaj bo smel prinesti«, kajti »vsak odgovor na napade ,Tagesposte' na naše [aretirane] ljudi je bil konfisciran«, in ga »prosi, da nabira podatke o neopravičenih persekucijah«. Dr. Korošec pa je Brejcu sporočil, da mu »je Stiirgkh obljubil, da bo poskrbel«, da »cenzura pri vaših [tj. koroških] nemških listih« ne bo več tako »laksna« in ne bo dopuščala hujskanja zoper slovenske politike, zlasti duhovnike. Tu bi moral P. šele začeti dokazovati, da je bila ta Stürgkhova »obljuba — prazna«! V knjigi P. sicer navaja, da je dne 10 septembra notranji minister Heinold v pismu štajerskemu namestniku Claryju obsojal pogromaštvo na Štajerskem.57 _ Pri tem pa ravna tako, kakor da bi se bal, da bo bralec sklepal, da se je ' dunajska vlada desolidarizirala z nemškonacionalnim pogromaštvom, in ne opozori na izpuščanje slovenskih aretirancev — duhovnikov in laikov — po le krajši čas divjajočem pogromaštvu. Naj navedem nekaj podatkov o takratnih korakih »slovenskih predstav­ nikov« na Dunaju. »Slovenec«, ki je prvič 14. avgusta 1914 poročal o »raznih aretacijah« na Štajerskem, v Istri in Dalmaciji, je dva dni zatem objavil notico »Proti neopravičenim napadom«: »Zaradi neopravičenih napadov na Slovence in zaradi hujskanja nekaterih naših narodnih nasprotnikov so se naši poslanci zadnji in ta teden ponovno obrnili osebno in pismeno na pri­ stojna mesta. Toliko za sedaj v pojasnilo.«58 Po treh tednih je isti list objavil vest, da je dr. Šusteršič »konferiral z ministrskim predsednikom... [in] notranjim ministrom« itd.5 8 a Osem dni zatem je obširneje poročal »Slovenski gospodar« v dopisu z Dunaja pod zaglavjem »Slovenski poslanci na straži«: »Prejšnji teden so vsi poslanci SKZ [tj. slovenske kmečke zveze, štajerske kleri­ kalne organizacije] temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem pri vseh civilnih in vojaških oblasteh v Gradcu, in sicer z uspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. Jankovič že prejšnji teden informiral. Te dni pa sta poslanca dr. Šusteršič in dr. Benkovič posredo­ vala na Dunaju pri vseh merodàjnih civilnih in vojaških centralnih uradih ter podala točno sliko o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koro­ škem. Grde nakane nasprotnikov se bodo popolnoma izjalovile. Slovencem kličemo:.Mirno k r i ! — Zadnjih 14 dni se je opravilo ogromno delo, da se vsaka nadaljnja gonja v kali zaduši. Krivce bo dosegla roka pravice. Vsak slučaj hujskarije naj se poslancem a l i . . . naravnost državnemu pravdništvu z dokazi naznani.«5 8 b V isti številki lista beremo, da so med drugimi izpustili poslanca • Ivana Roškarja. V naslednji številki pa je isti list prinesel naslednjo notico o »spodnjestajerskih zadevah«: »Poslanca Roškar in Pišek sta bila dne 18. sep­ tembra sprejeta v avdienci pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu. Opisala sta mu razmere na Spodnjem Štajerskem, posebno v mariborskem in ptujskem okraju. Ministrski predsednik jima je dal zadovoljiv odgovor.«580 Tudi slovenska liberalna poslanca iz Ljubljane in tržaške okolice — dr. Vla­ dimir Ravnihar in dr. Otokar Rybaf. — sta jeseni 1914 »intervenirala pri mi­ nistru notranjih stvari Heinoldu«, ki »je z velikim zanimanjem poslušal njiju izvajanja«.58^ Ti podatki naj popravijo »zgodovinsko« sliko, v kateri manjka izpuščanje največjega dela slovenskih aretirancev, prijetih v dneh pogromaštva, in v ka- »• ZC XXIV/1970, str. 179. " J. Pleterski, n. d., str. 27. " Slovenec št. 184a z dne 16. avgusta 1914. s 8a Slovenec št. 204 z dne 9. septembra 1914. s 8b Slovenski gospodar št. 39 z dne 17. septembra 1914. s , c Slovenski gospodar št. 40 z dne 24. septembra 1914. Vest j e prinesel tudi Učiteljski tovariš št. 37 z dne 9. oktobra 1914 . 5Sč Edinost št. 274 z dne 1. novembra 1914: 358 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 teri P. pripisuje tudi avstrijski državni oblasti nemškonacionalni »osnovni namen: zatreti slovensko narodno politično gibanje«. Opozoriti je treba, da se je to gibanje lepo nadaljevalo v oblikah, ki si jih je ustvarilo dotlej — ob omejitvah zaradi vojnega stanja — in da so slovenske stranke dalje izdajale svoja osrednja in pokrajinska glasila — z nekaj izjemami; tudi soeialno-demo- kratska stranka, ki je najprej prišla ob svoje glasilo, ga je kmalu zasilno nado­ mestila s sindikalnim listom v Ljubljani, vrh tega pa je oblast dopustila dva poskusa obnove političnega časnika v Trstu.5 9 Medtem ko se konstrukcija takšnega »osnovnega namena« vseh »ukrepov proti Slovencem« kot namena avstrijske oblasti že ob kritičnem dotiku sesuje, zahteva nekolikšnega pretresa nadaljevanje te konstrukcije, obstoječe v tem, da je P. k »osnovnemu namenu: zatreti . . .« dodal še: »predvsem pa pretrgati vsakršno zvezo Slovencev in njihovega vprašanja z narodnim vprašanjem drugih jugoslovanskih narodov«.60 To — nepredstavljivo! — izločevanje iz »slovenskega narodno političnega gibanja« dela njegove srčike — jugoslovanske usmeritve in naslonitve — je P-u predvsem pri srcu! Ko nekaj strani prej označuje gonjo nemškonacionalnega »Grazer Tagblatta«, kateremu je nedvomno šlo za »pripravo velikega obraptina« — nemškonacionalne! — »politike s slo­ venskim političnim gibanjem kot takšnim«, pravi o tej politiki, da »se je dobro zavedala, da je prvi pogoj [!] za takšen obračun likvidacija teženj po združe­ vanju jugoslovanskih narodov pri Slovencih v kakršni kòli obliki«.61 Že v za- četnem odstavku tèga poglavja knjige je P. opozoril, da »so ukrepi avstrijskih oblasti na Slovenskem... imeli poudarjeno smer zatiranja Slovencev kot poli- tičnega naroda, prav posebno pa še razbijanja njihove povezave z drugimi jugoslovanskimi narodi«.62 Le kako naj bi skušali »razbijati«, »likvidirati« in »pretrgati« to. »zvezo«, »povezavo« in »težnjo po združevanju«, ki je bila zasidrana v — zavesti Slo­ vencev, da se morajo nasloniti na Hrvate in druge jugoslovanske narode, ako se hočejo ohraniti?"Pač le tako, da bi pognali takšen strah v kosti slovenskim političnim voditeljem, da bi bili pripravljeni izločiti iz programov slovenskih strank jugoslovanstvo (slovanstvo) ! To bi bili še kako radi,dosegli nemški na- cionalci, toda le-ti niso imeli oblasti. Avstrijska oblast pa nečesa takšnega ni mogla poskusiti! Sploh zavesti Slovencev, чda se morajo in hočejo naslo­ niti na Hrvate in druge Jugoslovane, ni bilo mogoče posebej — ločeno od slovenske narodne zavesti — »razbijati«, »likvidirati« in »trgati«. Slovencev hi bilo mogoče prisiliti k misli, da bi bilo zanje bolje, ko še ne bi hoteli opirati na slovanski jug — oni sami sebe niso mogli osamiti! Osami jen je je Slovencem — teoretično — pretilo le v primeru, če bi se nemškim nacionalistom posrečilo »prepričati Srbe in Hrvate, da bi bilo boljše prepustiti Slovence njihovi usodi; da se na ta način izognejo nemškemu so­ vraštvu«.63 O tem je pisal »Slovenski Narod« nekaj dni pred sarajevskim aten­ tatom in je pripomnil, da je to »v bistvu ista ideja (le mnogo opasnejša) kakor .. svoječasni nazor nekih hrvatskih politikov, da se je treba izogniti italijanskemu " T a k o j prvi dan vojne — dne 27. julija'1914 — ustavljeni ljubljanski dnevnik >Dan« j e , bil radikalno srbofilsko liberalno glasilo, ne pa organ neke stranke. Isti dan je oblast ustavila izhajanje socialnodemokratskih listov >Zlarje« in yRudarja« ter preporodovske revije >Glas juga«, naslednji dan je zatrla še dva manjša liberalna lista >Naš glas« in >Slovenski dom«, zadnjega juli ja pa mladinski časopis >Slovenski branik«. Vse te ustavitve j e sporočil Schwarz dne 1. av- > gosta 1914 notranjemu ministrstvu (št. 281/Mob. v Arhivu Slovenije, predsedstvo notranjega- mini­ strstva, fase, poročila). Med pokrajinskimi listi j e oblast ustavila izhajanje >Soče« v Gorici v začetku leta 1915, ko jo j e spet prevzel Andrej Gabršček. M J. Pleterski, n. d., str. 30—31. 1 1 Prav tam, str. 23. , " Prav tam, str. 20. , ' л " Tako je v nekem trenutku — ob jugoslovanskem posvetu konec leta 1870 v Ljubljani — razmišljal za Srbe in Hrvate voditelj liberalne s tranke .v Vojvodini Svetozar. Miletič (prim. mojo razčlembo »Hegemonistična prekonstrukcija jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870« v ZC XVI/1%2, str. 81—144). 359 ZGODOVINSKI ČASOPIS ХХУП 1973 sovraštvu z žrtvovanjem primorskih Slovencev« .6 3 a Dober mesec dni pred vojno je nemškonacionalni »Volkstag« (narodni zbor) v Celovcu »Slovence proglasil za narod samih veleizdajalcev« in označil »naš pravični boj za narodno pravo, naše narodno stremljenje po solidarnosti z ostalimi jugoslovanskimi b r a t i . . . za gibanje, ki je naperjeno proti obstoju države«. »Slovenski Narod« je opozoril, da »Nemci [ = nemški nacionalci] označujejo danes trializem kot nevarnost, toda le trializem, ki bi obsegal tudi Slovence«, medtem ko bi »trialistične na­ črte nekaterih jugoslovanskih politikov takoj akceptirali, da, jih naravnost pod­ pirali, ako bi bili pri tem Slovenci izključeni«.64 Za nemške nacionalce, ki so imeli — prèd vojno in za nje — namen spod- rezati korenine slovenske narodne zavednosti (zavesti) sploh, kajpak docela drži, da »so tudi v najbolj patriotičnem trializmu« pri Slovencih videli »ne­ dopustno, kar izdajalsko zahtevo, kajti tudi to je bila oblika [slovenskega] pridruževanja jugoslovanskemu gibanju«.65 A tudi v tem pogledu ne gre enačiti avstrijske oblasti z nemškim nacionalstvom, kakor to dela P., ki bi menda rad oprl to ravnanje na okoliščino, da je tiskovna cenzura v začetku vojne nekaj dušila izražanje avstrijskega jugoslovanstva. Oblast ga ni v nobeni obliki pre­ povedala in razglasila za »nedopustno« ali celo »veleiždajalsko«, kakor bi želel prikazati P.6 6 Le P-u se more zdeti čudno, da »so avstrijske, oblasti vztrajale na dualističnem sistemu«, tj. pri ustavni ureditvi Avstro-Ogrske od àvstro- ogrske nagodbe leta 1867 dalje; a kljub temu vztrajanju niso nikoli prepove- dale izražanja teženj po ustavni preureditvi, kakršno so tudi precej široki zgornji krogi v Avstriji pričakovali od prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ko bi zavladal po smrti Franca Jožefa, tj. po odpravi dualizma. Avstrijske oblasti so šle s kazenskimi pregoni nad — bodisi dejansko ali domnevano — protiavstrijsko jugoslovanstvo (slovanstvo) ali srbofilstvo (ruso- filstvo) — ne samo, kolikor se je pojavljalo pri Slovencih, ampak tudi pri Hrvatih in Srbih (Rusinih, Čehih idr.). Izjemno pogromaško pa je planila avstro- ogrska oblast po bosenskohercegovskih Srbih.6 6 a A vsa preganjanja Jugoslovanov (Slovanov) so ne glede na stopnjo intenzivnosti prizadevala ne sàmo »posa- . 83a Tak hrvaški politik je bil dr. Ante Tresić-Payičić, ki ga zavrača dr. Henrik Turna 1. 1907 v spisu »Jugoslovanska ideja in Slovenci«. — Brez izkazane osnove je P. v prejšnji opombi omenjeno stališče Svetozara Miletića iz 1. 1870 in to stališče Tresić-Pavičića pripisal »začetnikoma politike .novega kurza'«, sprožene 1. 1905 z reško resolucijo, t j . Franu Supilu in dr. Anti Trum- ' biću, češ da nista »verjela v možnost, da bi jib [tj. Slovence] bilo mogoče odtrgati od nemške države«, in da sta »menila, da je za protiavstrijski sporazum z Italijo neogibno potrebno žrtvo­ vati Trst, Slovensko Primorje in .večji del Istret (str. 35). Doslej še ni nihče tako obtožil in obsodil imenovana hrvaška politika! Zdi se, da P. nima prave predstave o politiki »novega kurza«. v kateri krivo vidi neko odpisovanje Slovencev in Istre. Pri njej je šlo v bistvu za strateški ali taktični poskus izkoristiti madžarsko-dunajski spor predvsem za to, da bi prišla v Hrvaški-Slavoniji za madžaroni na oblast nova koalicija hrvaških in srbskih strank, in pa da bi postalo aktualno vprašanje priključitve Dalmacije k Hrvaški-Slavoniji (za kar je bilo priporočljivo sporazumeti se tudi z italijansko" strančico v Dalmaciji). Ta politika se je reali­ stično gibala povsem v okviru avstroogrskega dualizma, ki naj bi se zaenkrat le »popravil« s prehodom Dalmacije pod ogrsko krono, in se zato ni "ozirala še na Slovence in Istro. Ni pa šlo za prav nobeno odpisovanje niti Slovencev niti Istre v — nikjer ne izpričanem — »proti- avstri jskem''sporazumu z Italijani«, kakršnega zatrjuje P., ne da bi mogel navesti kakšno oporišče. • 64 Slovenski Narod št. 140 z dne 23. juni ja 1914. " 65 J. Pleterski, n. d., str. 31. s a V tem pogledu je ilustrativen primer Frana Srebjniča, nadučitelja v Zabukovju pri Brežicah, ki ga j e nekdo pri vojakih v Pulju ovadil, češ >da je hujskal . . . proti državi« z nekimi jugoslovanskimi^ izjavami; zaradi ovadbe mu je »skoro dve leti« pretila »težka ob­ sodba«, a vojaško sodišče ga j e dne 4. decembra 1916 »oprostilo vsake krivde«, češ da je sicer »res govoril o jugoslovanskem vprašanju, toda s . . : trialističnega stališča«, ki »ni državi niti nevarno niti sovražno« (Učiteljski tovariš št. 1 z dne 12. januarja 1917). " a Težko umljivo težo P-a^-o tem, da »progoni stanovništva u slovenačkim zemljama . . . niso imali karakter običnih mera protiv neprijatelja države i državnog sistema ili protivnika rata, već su za osnovni cilj imali uništenje Slovenaca« itd., j e D. Janković (Srbija ' i jugosloven- sko pitanje 1914—1915. godine) n e k r i t i č n o s pohvalo sprejjel, a ko je potem iskal njeno vsebino, se mu je pód rokami spreminjala do — kvantitativnega izenačevanja preganjanj Srbov v Avstro- Ogrski z neprimerno manjšim preganjanjem Slovencev (prim. str. 413, 515—516, 532 in 549)! O tem pišem med drugim v razpravljanju o »Slovenskih zadevah v knjigi D. Jankovića . . .«, ki izide v Jugoslovenskem istorijskem časopisu. 360 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 meznike«, _ ampak tudi »narode«, katerim so preganjani pripadali in ki so v nekih svojih delih gojili z avstroogrsko vojno politiko neskladne »veleizdajal- ske« težnje. II. V temeljnem spisu pod I. sem pretresel slovenske aretacije v začetku prve svetovne vojne tako, da bo odslej njihova podoba morala biti usklajena z dejstvi, čeprav si seveda nisem zadal naloge, da bi takšno podobo v celoti monografsko' izrisal. V tem »priključku« ne prispevam nič več k takšnemu izrisan ju, marveč obravnavam nekaj raznovrstnih spodrsljajev pri ne dovolj informiranih ali tudi ne zadosti odgovornih piscih o položaju Slovencev pred prvo svetovno vojno in med njo. »Problem« slovenskih aretacij v začetku vojne vendarle še ostane okvir razpravljanju pri vsëj njegovi »omnibusni« naravi. Najprej pride na vrsto prav hudo neustrezno pisanje v že na začetku ome­ njeni spremni besedi k novi izdaji Kraigherjevega romana^ »Kontrolor Škrobarsc. Pisec te »besede« — literarni zgodovinar Franc Zadravec — si krivo "zamišlja, da je bil položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno in za nje enak tistemu pod nacistično okupacijo v letih 1941—1945, in meče avstrijsko oblast pred letom 1918 z vsemi takratnimi Nemci vred v en — nemškonacionalni koš. Pustimo ob strani njegove domišljijske povezave med okupacijo Bosne in Hercego­ vine v letu 1878 in aneksijo teh dežel leta 1908 z- zâtrjevanim slabšanjem slovenskega položaja, in začnfmo šele z Zadravčevim stavkom: »Ker so se slo­ vanski narodi v Avstro-Ogrski naglo oblikovali« — kar je takratni državni sklop omogočal! — »se je Nemcem začelo muditi«; da bi dosegli »Jadransko morje, preden bi tudi Slovenci terjali državno odcepitev« —r komu naj bi se bili v téj »terjatvi« pridružili, tega pisec ne pove. Nadalje si ZadraVec zamišlja zadevo takole: da jih ne bi Slovenci »prehiteli«, so »Nemci« dotedanjo »asimilativno politiko, ki so jo do njih [Slovencev] začeli izvajati leta 1848«, ocenili za neza­ dostno in — mogoče je samo strmeti ob branju tega izmišljanja! — »so jo v začetku XX. stoletja zamenjali z genocidno" politiko dunajskega krščanskp- socialnega župana Lueger ja« ; na le-tega prevali pisec poglavitno krivdo, češ da »je vplival na nadvojvodo Franca Ferdinanda (kasneje še na Hitlerja, ki ga ima v knjigi ,Mein Kampf za največjega nemškega župana) z idejo, da je asi­ milacija [Slovencev] prepočasna uničevalna metoda, zaradi česar jo je treba zavreči, ozemlje med Alpami in Jadranskim morjem pa .očistiti' z genocidnimi sredstvi!«67 Ta načrt so — po tem piscu — »Nemci« začeli izvajati — ne šele leta -1941, ampak že štiri desetletja prej, pospešili pa so ga »z aretacijami in sojenji v letu, 1914«.68 Kdorkoli — najsi je politični, kulturni ali literarni zgodovinar •— se loti takole »osvetljevati« našo preteklost, se bi moral sklicati na neka proučevanja bodisi svoja ali drugih. Pri našem piscu pa ni nobenega sledu o »viru«, iz ka­ terega je zajemal, in temu ustrezno tudi prav nič od tega, kar piše, ne drži. A preden to pokažem na primeru dr. Karla Lueger ja z dokumentacijo, kako je na tega moža gledala slovenska javnost za njegovega življenja in ob njegovi smrti, naj osvetlim — prav tako s slovensko, dokumentacijo — primer avstrij­ skega pisatelja, nad katerim se* je literarni zgodovinar Zadravec hudo pre­ grešil, ko je prijel njegovo književno delo krivično zgolj kot njegov narodno- politični nasprotnik — na politično-strankarski, ne na književni ravni! K temu . pisatelju pristopam po ovinku prek omembe enega izmed vodilnih avstrijsko- nemških književnikov.v Cankarjevem čašu — Hermanna Bahra, ki je nekaj­ krat zastavil besedo med svojimi rojaki za narodnostno strpnost ali tudi več ko strpnost do nenemških narodov v državnem sklopu. Navedem naj, kako je Bahr nekaj let pred prvo svetovno vojno lasal sudetske nemške šoviniste zaradi njihovega besnega nasprotovanja vsemu češkemu in je provokativno trdil -— če­ prav je vedel, da še zdaleč ni bilo tako! — da v nasprotju s sudetskimi Nemci 6 7 F. Zadravec n. n. m. (gl. opombo 2), str. 487. и Prav tam, str. 488. 23 Zgodovinski časopis 3(i\ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 alpski Nemci (tj. Avstrijci v dandanašnjem pomenu) že spoznavajo, da je Avstrija — po večini prebivalstva, ki bo tudi ostala večina — »slovanska država«, ki pa ne bi morala »zapustiti nemške poti« (tj. stopiti na rusko pot), če bi — zlasti sudetski — Nemci ne ravnali s Slovani tako, kakor so, ampak bi se po­ trudili govoriti s Čehi po češko (in prav tako z drugimi nenemškimi narodi v njihovih jezikih) ! 6 9 Bahrovemu zahtevku do stidetskih Nemcev podobno misel je predložil alpskim Nemcem pisatelj Peter Rosegger, ki je bil doma z Zgornjega Štajer­ skega, glede njihovega (ne) znanja slovenščine. Leta 1910 je v potopisnem -eseju o »sprehodu« po zahodnem delu Slovenske Štajerske — ob železnici Celje—Dra­ vograd — »Im Wendenlande« — ob omembi, da se je »s slovenskim gostilni­ čarjem mogel razgovarjati samo nemško«, medtem ko je le-ta »govoril slovensko in nemško«, zapisal: Pri tem sem si mislil: Mi Nemci na vzhodu [ = avstrijski Nemci] bi pravzaprav ne smeli biti zadovoljni, če bi se nekoč glasilo, da je Slovenec bolj izobražen od nas, ker običajno govori dva deželna jezika, mi pa le enega. Morda bi nam znanje slovanskega jezika nekoč bolj koristilo kot npr., francoščine, ki nam je noben Napoleon ne bo več vsiljeval.« S tem avstrijsko-nemškim pisateljem se nam, je tu treba toliko ukvarjati — ne samo z njegovim potopisnim esejem »Im Wendenlande«, ampak tudi z njegovim žal prezrtim književnim delom in z vrsto njegovih publicističnih izvajanj — da se zaradi preglednosti priporoča poseben vmesni ekskurz: P e t e r R o s e g g e r i n S l o v e n c i Tega štajerskega »soseda« si je leta 1973 izposodil Zadravec tako, da ga je uvrstil na čelo treh »nemškoavstrijskih pisateljev«, ki jim pripisuje, da so bili — kot pisatelji — »v službi ideologije, JDranga nach Osten'«, in ga obdolžil, da je gojil »patološko nemštvo«, prav na temelju omenjenega potopisnega eseja, češ. da je v njem izpovedal, kako »da mu je tuj jezik zmerom zbujal grozo i n . . . je tudi običaje drugih narodov doživljal z grozo«, da je »občutil nekaj sovražnega do nas [ = Nemcev], če je Madžar ali Italijan ali Slovenec govoril [svoj] jezik«, in da je vsakogar, »kdor ni govoril n e m š k o . . . doživljal kot so­ vražnika«!7 0 • , Gotovo ne bi bilo mogoče reševati kogarkoli od obtožbe, da goji »patolo­ ško nemštvo«, če bi izpovedoval takšna stališča ali če bi bil npr. zapisal bolno nacionalistično, kakor je to storil, očitno pregnani slovenski nacionalist, da, se mu — v odporu do vsega tujega — »zagnusi še sonce, ki tako krivično [!] nepristransko razsipa svoje zlato« tudi v tuja mesta in kraje! 7 1 Toda Peter Rosegger je takšna, nemškemu nacionalstvü lastna stališča v prav tem potopisnem eseju — a tudi sicer — zavračal, ne pa izpovedoval, čeprav so iz njegovega nemškonacionalnega okolja pronicala tudi vanj! Naj najprej to izkažem, potem pa skušam pojasniti, kako se je mogel pri Zadravcu pojaviti takšen nesporazum. Vse, kar je Rosegger v tem eseju zapisal, je mogoče prav razumeti le v okviru, ki ga je začrtal v treh uvodnih odstavkih, polnih negodovanja in vse- bujočih odpoved nacionalstvü: »Pesniki ne znajo (können) politično misliti. Ne znajo in ne znajo. — Pa tudi ne smejo — to ni za nikamor, če preveč poslušajo politike, če se včasih nekoliko okbpljejo v valovju dnevne politike in če se tako zaskrbljeno utesnjujejo in zapirajo v svoj narod, kakor da bi bilo vse, kar je zunaj njega, najhujše zlo.« Tudi sam zaradi takšnega samoutesnjevanja »ni bil 'že več let prestopil nemških mej« in se je v njem — čeprav ni bil ravno »pre­ pričan, da je pri nas in v nas Nemcih vse dobro« — »ustvarila neka pred­ stava, kakor-da bi bil v naravnem in kulturnem oziru razloček zelo v neprid tujim narodom«. Sledi opis nemške šovinistične miselnosti, ki se ji Rosegger izmika, ko se iz njegovega okolja zliva tudi vanj in ga hoče osvojiti ne le kot n H. Bahr, Austriaca (1911), cit. pr i H. Münch, Böhmische Tragödie (1949), str. 545. 70 F. ZadraTec n. n. m., str. 489. 7 1 L. TJ., Pismo, Slovenec št. 261 z dne 14. novembra 1917. 362 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 strankarja, ampak tudi kot pisatelja: »2e tuj . jezik zbuja vselej v meni rahel srh, potem tuji običaji in končno celo tuja kri, ki si jo zamišljamo kot strogo ločnico kljub že stoletja trajajočemu mešanju narodov pri nas. Čutil sem ne­ kaj sovražnega zoper nas, če je Madžar ali Italijan ali Slovenec govoril po svoje (seine Volkssprache). Mnogokrat sem se pač že okopal v valovju dnevne politike.« To — nemškonacionalno — »valovje« ga je že nepreklicno odplavilo v svoj pristan kot strankarja in je naravnavalo njegove življenjske korake: »Odkar se bere in čuje, da naši Spodnještajerci, Slovenci tam doli, tako zelo agitirajo za svojo narodnost, prav nič več nisem maral iti doli k njim.« V njem je odzvanjal nemškonacionalni refren: »Bodisi nimajo nobene kulture — tedaj so. divjaki (ein wildes Volk) in nimajo glasu v politiki — ali pa jo imajo — a potem jo imajo od Nemcev in morajo zato biti prav skromni.« Da, saj »imajo vse pridobitve moderne tehnike«, čeprav »se nič ne čuje o njihovih iz­ najdbah«, in četudi »se ne sliši nič o slovenskih pisateljih, vendarle imajo ne­ kakšno literaturo«, spričo česar — nemškega nacionalca — »obhaja neka tes­ noba in se sprašuje, kako je to sploh mogoče«! Boljši opis nemškonafcionalne miselnosti si je komaj mogoče zamisliti, a ne samo iz okvira, ampak tudi iz vrste rahlo ironičnih obratov v njem je razvidno, da se je kot pisatelj skuša otresti. Poleg pisateljskih izpovedi so v eseju tudi »dnevnopolitične«, kakor npr.: »Pri­ povedujejo, da slovenski časnikarji, advokati, notarji in duhovniki marljivo hujskajo in nas Nemce prikazujejo kot sebičen, zdražbarski, hudoben in po­ kvarjen narod, s katerim ni mogoče več bratovsko živeti, kaj šele se mu poli­ tično podrejati.« Na tem mestu je Roseggerja ošinila misel na — narodno sa^ moodločbo: »Hotenje se politično podrediti ali ne,, je stvar zase, v tem pogledu stori vsak narod, kar premore, in v politiki velja vse za dovoljeno.« Dnevno­ politične narave je tudi — političnozgodovinsko prav zanimivi — liberalni iz­ pad zoper katoliško duhovščino, posebno "slovensko, ki je mestoma kakor po­ vzet iz slovenskega liberalnega tiska: »Katoliški duhovnik ne more biti .nacio­ nalen; voditelj. Če slovenski duhovnik sedaj drži s Slovenci, ne dela tega zaradi narodnosti, marveč zaradi tega, ker misli, da je slovanski narod bolj poraben za katoliško cerkev kakor nemški, ki hoče biti predvsem duhovno prost in politično samostojen. Kadar '.bodo tudi Slovani [ = Slovenci] resno za tem težili, potem se bodo duhovniški zelotje od njih odvrnili, kakor so se v narod­ nem oziru obrnili proč od Nemcev. Cerkev hoče, da so ljudje katoliki, in ji ,je vseeno, kaj so poleg tega še, Nemci, Romani ali Slovani. Zato si nam Nem­ cem ni treba prav nič beliti ' glave, ako vidimo, da slovenski duhovnik drži s svojim narodom; on drži le s cerkvijo in ima s svojega stališča prav.«72 Kar je Rosegger odnesel popotnih vtisov s »sprehoda«-po Slovenski Štajer­ ski, so vsi priznavalni za Slovence, a nimajo političnozgodovinskega pomena in jih zato lahko pustim ob strani. Zadnji odstavek eseja — o nalogi šole bodisi nemške ali slovenske — navedem pozneje ob hvali,' s katero je nekaj pozneje pisec uvodnika »Zlorabljeno ime« v ljubljanskem — nacionalističnem -- »Dnevu« obsul Roseggerjevo sprejemljivo stališče. Iz tega že razvidimo, da je slovenska javnost naklanjala Roseggerju tudi priznanja, ki jih Zadravčeva uvr­ stitev tega pisatelja izključuje! Največje priznanje je naklonil prav omenjenemu njegovemu potopisnemu eseju narodnjaškoliberalni »Slovenski Narod«, ki ga je objavil v celotnem pre­ vodu pod naslovom »Peter Rosegger o Slovencih« z naslednjim pripisom: »Ako abstrahiramo od nekaterih nebistvenosti, "moramo priznati, da je Rosegger jeva sodba o slovenskem narodu vseskoz simpatična, v nekaterih ozirih celo narav­ nost laskava. Zato se moramo naravnost čuditi, da je Roseggerjevo črtico v tej obliki, kakor je sprejelo društvo ,Siidmark' ter jo priobčilo v svojem kole­ darju, saj je očito, da zveni marsikateri odstavek v Roseggerjevih izvajanjih kot očitanje na naslov tistih, ki se zbirajo okrog .Siidmarke'«.73 Pisec je imel 72 P. Rosegger, Im Wendenlande, ч Ein Spaziergang von —, Sudmark-Kalender auf das Jahr 1911, str. 81—84. " Slovenski Narod, jutranja izdaja, št. 410, 412 in 414 z dne 22, 23. in 24. novembra 1910 (prevod je mestoma .precej površen, pisateljeve misli pa se trudi prevzemati kar se da ustrezno). 23* • • 363 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 pred očmi Rošeggerja kot pisatelja in pisca tega potopisnega eseja, ne pa kot pripadnika nemškonacionalnega tabora", iz katerega se Rosegger ni nikoli iz­ ločil! Protislovja med tema dvema platema njegove osebnosti se avtor pripisa ni dotaknil. S takšno predstavitvijo pisatelja in s takšnim tolmačenjem njegovega po­ topisnega eseja pa se ni strinjal dr. Janko Lokar, ki je na dandanes bolj do­ stopnem mestu — v reviji »Ljubljanski zvon« — v spisu »Naš narodni boj v nemškem slovstvu« postavil v ospredje Roseggerja-strankârja — nemškega na- cionalca in podpisnika oklica za 'zbirko dvomilijonskega sklada za »Schul­ verein«, s katerim je nedvomno »stopil v krog nemških šovinistov« in »pri dvomilijonski zbirki gotovo "mislil v prvi vrsti na nas« Slovence, katerih »se je v svojem letu (das Rosegger-Jahr!), tj. v letu nabiranja sklada, spomnil tudi s kratkim člankom ,Im Wendenlande'«. Tu je Lokar v opombi pod črto zagrešil naravnostno dezinformacijo z opozorilom, da je ta članek »naznanjen [!] v jutranji izdaji ,Slovenskega Naroda' 1910, št. 410 si.«; če bi bil prav zapisal, -da je tam najti celotni esej v prevodu, bi bralec — npr. Zadravec — vedel, da si ga gre lahko v knjižnico prebrati in presoditi, ali povzetek ustreza!, A Lokar jeve-uvodne besede v povzetek pričajo, da ga je pisal brez vsakršnega razumevanja Rosegger jeve vodilne misli: »Kakor bi se rogai samemu sebi, za­ čenja spis z besedami: ,Pesniki ne morejo [!] politično misliti...« Temu na­ vedku je sledil že znani nam pisateljeV opis nemškonacionalne miselnosti, ka- . kor da bi predstavljal Roseggerjevo samoizpoved,,ne pa pričevanje o njegovem otepanju z nacionalstvom!7 1 Zadravec, ki eseja ni šel brat, je postal Lokarjeva žrtev — je po njegovem zgledu svoje obzorje omejil na Roseggerja kot politič­ no strankarsko osebnost in vzel njegov opis nemškonacionalne miselnosti v eseju za njeno priporočanje, kar ga je upravičilo do graje, da pisatelj »ni delal časti niti sebi niti nemški kulturi« ! 7 5 Toda Lokar je tedaj samo začasno odmislil Roseggerjevo pisateljsko delo — naj tu omenim, da so bili v sobici Ivana Cankarja na Rožniku v knjižnih policah »spodaj Roseggerjevi zbrani" spisi in več letnikov njegovega lista ,Heimgarten'«75 — saj mu je kmalu nato posvetil kot pisatelju izčrpno študijo y »Slovanu« leta 1914 v prvem delu spisa »Lanska tekmeca za Nobelovo knji­ ževno nagrado«. V ta Lokarjev spis o Rosegger ju,-ki je bil predvsem pisatelj in v čigar književnih delih ni niti Lokar niti kdo drug zasledil nobenega šovi­ nizma, pa Zadravec ni šel po informacije, ki bi ga utegnile še pravočasno za- brzdati, da ne bi zagrešil tako nekulturnega pisanja o Rosegger ju! Upajmo, da bo to tudi še popravil! A Rosegger se ni omejil le na to', da v svoja književna dela ni pustil vstopati šovinističnih čustev in misli, ampak.se je teh tudi v svoji publicistiki otresal. Naj tu navedem* nekaj odmevov njegovega protišovinističnega publi­ cističnega otresanja v slovenskem tisku! Že ob njegovi šestdesetletnici, leta 1903, je »Slovenski Narod« sporočil, da je Rosegger »pisal nekemu delavskemu [tj. socialnodemokratskemu] listu: .Nacionalizem je veliko zlo, a ker obstaja, je treba z njim računati. Proklet bodi narod, ki zatira, in gorje narodu, ki se ne brani! '«' 7 Ta izrek »gornještajerskega pisatelja« je z vsem priznanjem pri­ nesel štiri leta pozneje celovški »Mir« v nemščini,78 iz katere sem ga prevedel na novo, ker je prevod v »Narodu« kaj slab. Poltretje leto za to objavo je »Mir« ponatisnil novo Roseggerjevo obsodbo šovinizma, ki pa je ni imel za ' iskreno: »Ali naj mar narodni boj vedno traja? Kajti razmejiti ne moremo danes narodov več tako, da bi napravili mir.- Ali mora biti zato večen boj? Ali ni to nespametno? Toda so ljudje, ki hočejo le boj in naj velja, kar hoče, češ da boj krepi človeka in plemeniti. Dobro; potem seveda morajo biti veseli, da se dvigajo zoper nje vedno hujši sovražniki, in naj se živo borijo z njimi, toda brez sovraštva, brez osvetoželja, marveč s spoštovanjem, da, celo z ljubez- " Ljubljanski Zvon 1911, str. 467—468. ' 7 5 F. Zadravec n. n. m., str. 490. 7 e Iz. Cankar, Obiski VII. Ivan Cankar, Dom in svet 1911, str. 346. 77 Slovenski Narod št. 177 z dne 3. avgusta 1903. 7 8 Mir št. 24 z dne 1. maja (krivo: junija!) 1907. 364 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 nijo nasproti nasprotniku, saj je ta tudi samó tak in dela samo to, po čemer oni sami hrepene, brez česar sami ne morejo biti. Toda ne, v resnici moram reči: Zvestoba za lastni narod ne sme biti taka. Kakšen nacionalizem je to, ki lastnemu narodu vedno budi sovražnike med drugimi narodi?« V priključeni pripombi je uredništvo »Mira« opozorilo na protislovje, da »ta mož, ki tako obsoja ostudno ošabnost in surovost svojih ro jakov. . . zdaj nabira dva milijona kron [za to], da se ustanove nove nemške šole po Slovenskem, v njih namestijo zagrizeni nemški učitelji, ki naj lovijo slovensko deco z grda in z novci in jo kradejo slovenskemu rodu ter sejejo sovraštvo zoper Slovence!« Nato je pisec še vzkliknil: »In tega Boseggerja list ,Heimgarten' čita še toliko slovenskih družin!«, na koncu pa je protislovje v Rosegger ju »razrešil« kot hinavščino: »Ali ne vidite, kaj čuti Rosegger v srcu [ = nemškonacionalno] in kaj- učijo njegova usta [protišovinizem]?!«7 9 Pol leta zatem je drugi slovenski koroški list poleg »Mira« — poskusni liberalni »Korošec« — prinesel v nemščini celotno pismo »znanega nemškega pesnika« Roseggerja skupščini »Schulvereina«, ki se je iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti. Urednik .»Korošca« je pripisal le stavek: »To pismo je naj­ hujša obsodba delovanja šulferajna.« V njem se je Rosegger zahvalil vsem, ki so prispevali v »naš veliki nacionalni obrambni sklad«, in izrekel željo, da bi »nebo blagoslovilo« porabo zbranega denarja. Vzkliknil je: »Saj nočemo zidati na naših jezikovnih mejah vojnih utrdb«, šola pa »je grad miru«, v katerem naj »prava . . . omika . . . uči, da je jezik prednikov in gruda vsakega naroda neodsvojljiva last, ki se je ne sme zločinsko lotiti noben sosedni narod!« S to mislijo — pravi Rosegger —: se je vse zadeve lotil in jo želi z njo tudi končati. Nato nadaljuje: »Če naši sosedni narodi prav tako ustanavljajo šole v tem smislu, potem bodo bližnja pokolenja ..,~ ustavila nesrečno narodnostno razpr­ tijo in.našla pota, da bodo tudi v jezikovno mešanih deželah živeli drug poleg drugega v miru in se med seboj pospeševali. Spravljiva omika je tudi najboljša zaščita nemškega naroda. Dandanes je to kajpak utopija, kakor je" bil pred letom dni tudi obrambni sklad utopija. A postala bo resničnost.«793 Gotovo je bilo takrat, ko je nemškonacionalno okolje dvignilo pisatelja ob zbiranju dvomilijonskega »Roseggerjevega sklada« prav na svoje čelo, težko verjeti, da misli mož resno, »ko je izjavil, da s svojo zbirko ni mislil na po- nemčevanje drugih narodnosti, ampak predvsem na nemške šole — in teh Nemci doma dovolj potrebujejo«. A spričo te in še drugih podobnih izjav ga je vendarle imel pisec uvodnika »Zlorabljeno ime« v »Dnevu« za nespo­ sobnega, da bi ne bil iskren. Verjel je, da »je bil visoko nad tem, da bi sma­ tra l l potujčevanje za kulturno delo«, in zamišljal si je, da so le »renegati . . . zlorabili i m e . . . pisatelja«, s čimer »so zamračili njegovo čisto ime«. Nada­ ljeval pa je takole: »Vsakdo spoštuje Roseggerjevo umetnost, njegovo ljubezen do. zelene Štajerske, do prirode in mladine, nihče na svetu pa ne bo spoštoval hujskanja na drugo narodnost. Rosegger sam dobro ve, da narod ne zmaguje s kupljenimi ljudmi, ampak s tem, da svoje ljudi prav in dobro vzgoji. Vse Roseggerjevo delo spominja, da mu je na srcu predvsem prava vzgoja domače ' mladine.« Tu bi bil pisec lahko navedel zadnji odstavek iz potopisnega eseja »Im Wendenlande« : »Docela naravno, je, da je človek zvest svojemu narodu in da predvsem ljubi jezik in običaje svojega naroda, in ni mož (ein ganzer Mann), kdor tega ne more. Toda dandanes se v nacionalizmu pogosto preti­ rava in včasih z malopridnimi (verwerflichen) sredstvi. Najbolj naravno in upravičeno sredstvo za zaščito narodnosti je po mojem šola,.če le-ta ne vzgaja samo duha, ampak oblikuje tudi srce in značaj. Šola uničuje šovinistične pred­ sodke in odpira globlje poglede tako v lastno narodnost kakor tudi v občošt človeštva. Če je šola to, kar ji pripisujemo, nam daje spravljivo, nravno člo- večansko kulturo. In to mora biti naš smoter.«80 Tu ni šlo samo za nemško šolo, ampak prav tako za slovensko in vsakršno drugo, toda dr. J. Lokar je '• Mir št. 54 z dne 18. decembra 1909. " a Korošec št. 12 z dne 11. junija 1970. »? P. Rosegger n. n. m., str. 8î—84. 365 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXYII 1975 na koncu svojega povzetka brezzvezno zapisal: »Za to [spravljivo, nravno člo- večansko] kulturo se je skril enako mnogim rojakom Rosegger, da bi opravičil svoj oklic« za zbiranje Rosegger jevega sklada!8 1 Pisec uvodnika v »Dnevu« pa se je sklical na Roseggerjeve pritožbe v zadnjem zvezku >Heimgartna« nad ljudmi, ki »hočejo zlorabiti njegovo ime« in se obračajo nanj z vsemi mogočimi predlogi, bodisi nesmiselnimi ali takšnimi, da naj bi jim pisatelj pomagal pri reklami; in — končuje — »tako so ga zlorabili tudi pri napadu na slovensko zemljo« — sam Rosegger to pravi, da, v svoji tožbi nekako protestira proti temu« (iz navedka pa to izrecno ne izhaja).82 Skoraj leto dni pozneje je isti list v notici »Roseggerjeva zaušnica nemškim nacionalcem« poročal, da- je pisatelj na vprašanje, »ima li kakšne posebne želje glede na nabrani ,Rosegger- jev sklad' z ozirom na njegovo uporabo«, odvrnil: »Edina moja želja v tem oziru je, da pride nabrani denar v korist Nemcem na jugu. Želim, da se ta denar uporabi v ta namen, da ostanejo Nemci — Némci, ne pa da postanejo Slovenci Nemci. Le če bom imel prepričanje, da se s podeljenimi podporami tega sklada da Nemcem ono, kar potrebujejo, in ne nasprotno, bom kdaj lahko in z mirom legel k zadnjemu snu.« Pisec v »Dnevu« ni niti pomislil na mož­ nost, da bi bil Rosegger zganjal hinavščino,, in je v bistvu pripomnil le, da »naši Nemci«, tj. nemški nacionalci v slovenskih krajih in v soseščini, teh njegovih besed ne bodo slišali.83 Le-ti kajpak Roseggerjevih besed niso »slišali«, jim ni niti na misel prišlo, da bi kaj popustili od svojega protislovanskega šovinizma; bili so nesposobni, da bi razumeli svojega pisatelja protišovinistične popadke ali mušice, zaradi katerih pa se — kaj pametno — niso z njim prepirali, da ne bi tako dragoce­ nega kulturnega zaveznika odrinili od sebe tja na levo bliže k socialni demo­ kraciji, ki je načeloma priznavala narodnostno enakovrednost in enakoprav­ nost.84 Prihajalo je le do pritajenih napetosti med njimi in pisateljem. Njihovo sled najdemo v »Slovenskem Narodu«, ki je v začetku leta 1910 prinesel notico, da Rosegger baje tudi zaradi nasprotovanja »celo nemškonacionalnih poslancev« ni postal član gosposke zbornice; le-ti da so mu zamerili, ker je v »Heimgartnu« — »naglašal, da imajo kakor Nemci tudi drugi narodi pravico do svobodnega razvoja in enakopravnosti«.85 Dobra tri leta zatem je sporočil »Slovenec«, da je pisatelj »zapravil milost vsenemcev, ker odločno obsoja divjanje ,patentiranih Tevtonov' proti katoliškemu nemškemu di jaštvu.. . v Gradcu«; zaradi tega so »mu očitali nedoslednost in neznačajnost, čeprav je pripomogel nemški šolski družbi do milijonov« (s tem, da je dal svoje ime za veliko zbirko).8? Iz pritak- njenega stavka: »Pravijo, da si pripravlja pot v gosposko zbornico«, bi sklepali, da je premajhen odmik od »vsenemštva« preprečeval Rosegger ju, da bi dobil odlikovanje s članstvom v gosposki zbornici. Končno je tudi ostal zunaj le-te.87 . Ko je sredi poletja 1913 Rosegger obhajal 70-letnico rojstva, mu je »Sloven­ ski Narod« posvetil uvodnik. K slavljenju pisatelja je pisec pripomnil: »Prav je to, vsak narod naj časti svoje zaslužne može. Čast mu tudi naša kot literatu in človekoljubu!« Nato pa je nadaljeval: »Da se pa tudi mi spominjamo slav­ il h ^"kar. Naš narodni boj v nemškem slovstvu, Ljubljanski Zvon 1911, str. 46S. »- Dan st. 61 z dne 2. marca 1912. ra Dan št. 389 z dne 25. januar ja 1913. 81 Do nedavnega sem mislil, da se mora to načelno stališče avstrijske socialne demokracije 'ï?l i J s a k . ° m u , r , T glavo, ko se seznanja tudi z včlanjevanjem v socialno demokracijo sloven­ skih kulturnih delavcev, kakor Etbina Kristana, Ivana Cankarja in, kroga sodelavcev »Naših zapiskov«. A drugače me je poučilo nekaj hujših zamahov proti »avstro-marksizmu« v zad­ njem času. V prejšnjem zvezku ZC sem mimogrede (str. 112) zavrnil taksen zamah Franca Zadravca in njegovega recenzenta Igorja Gedriha, pri čemer pa sem menda krivo pripisal le-- temu, da >je iz svojega prilepil Cankarju — bogve od koga mu sugerirano — .sovraštvo" do .teorije avstromarksistov'«; bržčas j e Gedrih tudi to našel pr i — Zadravcu, ki v- skrajšani izdaji »Zgodovine slovenskega slovstva« (1973) na str. 372 enako stopnjuje to izmišljeno Can­ karjevo sovraštvo! Sä Slovenski Narod št. 1 z dne 3. januarja 1910. B" Slovenec št. 127 z dne 6. junija 1915. S 7 V novejši avstrijski l i teraturi se pojavlja kriva trditev, češ da je Rosegger postal clan -gosposke zbornice (prim, leksikon »Die Weltliteratur«, III, Dunaj 1954, str. 1481 in Adalbert Schmidt »Dichtung und Dichter Österreichs im 19. und 20-. Jahrhundert« I, Salzburg 1964, str. 154); o tem pa ni sledu niti v protokolih zbornice niti v sočasnih šemafizmih preu Koseggerjevo smrtjo leta 1918 in po nje j . 366 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ljenca . . . ni vzrok njegova pisateljska vrednost, katero priznavamo, nego okol­ nost, da nemškega slavljenja... ni pripisovati toliko njegovi vrednosti kot pisa­ telja, nego da velja največ Roseggerju kot politiku in da le-tega politično delo zadeva kaj bridko naš slovenski narod.« Gre za njegovo pobudo za dvomilijon- sko zbirko za šulferajn, ki »se uporabi v velikem delu za ponemčevanje tudi slovenskih otrok«, čeprav »Rosegger sicer ni imel namena, naj velja zbirka denarja ravno v germanizatorične svrhe«, kakor »je izjavil« in »poudarjal tudi še pozneje«. A »oblastni Nemci in rènegatje« se kajpak ne ozirajo na pisateljeve »izražene namene«. Pisec je obžaloval pisatelja, »da zajema svoje napačne p o j m e . . . iz nemških časopisov, ki vsak poskus Slovencev rešiti svojo narodnost slikajo kakor neopravičen napad na nemštvo«, in je menil: »Ko bi Rosegger opazoval boj na licu mesta in poznal nekoliko preteklost Slovencev... kdo ve, ali bi mu ne bilo kot znanemu človekoljubu žal njegovega uspeha.« A tolikšno slavljenje pisatelja je pripisati »ravno spoznanju Nemcev. . . kako. jih je podprl v njihovem germanizatoričnem delovanju«, medtem ko »v nas Slovencih vzbuja njegovo ime in njegovo slavje nemile občutke«, saj moramo misliti na to, koliko »nam je škodoval s svojo. . . zbirko«. Uvodnik se je končal s pozivom: »Delajmo zato s podvojeno silo za našo šolsko družbo!«8 8 Vneto priznavalno je pisal pri nas o Roseggerju-pisatelju takrat anonimno v socialnodemokratski »Zarji« dr. Kari Slane: »Njegovi spisi dihajo življenje- ljudske duše, iz mase ljudstva je prišel in brez obotavljanja j e . . . pripovedoval, kako tam gori v štajerskem hribovju kmet in kmetski delavec mislita, kako čustvujeta . . . Znal je praviti o ljubezni, ki je v revnih bajtah, in .... zasledovati veliki princip življenja — vzajemnost v življenju l j u d i . . . mil prijatelj ljudstva. Rosegger je pisatelj, ki bo našel med vsemi narodi bralce. Tako kakor njegovi kmetje čustvujejo, mislijo tudi kmetje med drugimi narodi.« Nato pa je pisec vzkliknil: »Da bi le ne bil iztaknil in nasvetoval, da naj Nemci darujejo mili­ jone za nemške šole v slovenskih krajih! To zatemnjuje njegovo sicer tako svitlo osebo.« Omenil je »Rosegger Volksschule« na Lazah nad Uršnim selom na kočevarski meji in še pripomnil: »Kdor je bral kaj Roseggerjevih pripo­ vedk, ta mora, pa naj je pošten Nemec ali Slovenec, obžalovati, da je temu pesniku od božje milosti prišla ta, -ljudskega • pesnika in oznanjevalca ljudske vzajemnosti nevredna mise l . . . To naj store, ako je že sovraštvo toliko vredno, političar ji — Politisch Lied, ein garstig Lied [Goethe: Politična pesem — grda pesem], ne pa genij ljudske mase, Peter Rosegger.«89 Ta končna Slančeva misel se spaja z začetno Roseggerjevo v eseju »Im Wendenlande«! Poltretji mesec pO Roseggerjevi 70-letnici se je ozrl »Slovenski Narod« v notici »Teorija in praksa« na njegovo pisanje v »Heimgartnu« za »narodnostni sporazum«. Rosegger je menil, da »se je v Avstriji že začelo ljudsko gibanje« za takšen sporazum in je najprej ošvrknil njegove nasprotnike takole: »Kako. Narodnostni sporazum? Ha, ha! Okoli in okoli se glasno zasmeje skeptičnem. Ta se smeje vedno porogljivo, kadarkoli naj bi se izvršilo kako veliko delo, in vendar se bo izvršilo . . . Mogoče, da so elementi, ki potrebujejo zdaj divjajoče sovraštvo med narodi v svoje svrhe. Toda zdravo življenje kliče po miru, začenja vedno bolj zaupljivo verjeti, da je mir mogoč. Hrepenenje poraja vero, vera pa je mati čina. Če želimo in verujemo v dobrohotno zbujanje naših narodov, tedaj se bo to zgodilo. Ne mislim tu na ,politični' sporazum, ta pride pozneje na vrsto. Najprej morajo ljudje imeti prijazno naziranje drug napram drugemu. To je mogoče, čeprav politično še nismo e d i n i . . . [čeprav se vsakdo] trdno in zvesto drži svoje narodnost i . . . V redu je, če imajo tudi naši avstrijski sosedni narodi take obrambne naprave [ = šolske družbe kakor »Schulvereiri«] za svoj narodni obstoj. Vsak narod naj na svoji grudi varuje svojo narodnost, svoj jezik, svoje običaje, svoj izvor iz prejšnjih dob, kakor tudi vsak državljan goji v svoji hiši svojo rodbinsko tradicijo, ne da bi ga sosed pri tem oviral. Če pa gre-v sosedovo hišo, tedaj se bo moral prilagoditi običajem te hiše; če se vseli Nemec v deželo Slovanov, tedaj se bo moral tem prilagoditi in M Slovenski Narod št. 172 z dne 29. juli ja in Sava št. 31 z dne 2. avgusta 1913 8" Zarja št. 633 z dne 18. julija 1913. 367 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 [obratno] . . , Koliko dobrih Nemcev pri nas ima slovansko ime, kakor ima marsikateri marljivi Ceh ali Slovenec ali Italijan nemško i m e . . . Vsak narod­ njak" naj bo v svoji deželi doma, v sosedovi pa gost, dokler sé v drug narod ne vzivi. — To se mi zdi tako samoobsebi umljivo, to se more tako brez nasilja in sovraštva izvršiti, da ne morem razumeti, zakaj bi bilo to -nemogoče. In če so enkrat premagane kaprice narodnega, razširjan ja in zavojevanja, tako da ne bomo imeli več opraviti s .prekletim Cehom', s .prekletim kacelmaherjem' [ = zamčevalna oznaka za Laha] "ali .nadležnim Nemcem', ki hočejo vedno le drug drugega izpodriniti, potem si zopet stoje nasproti sosedi, državljani, ljudje, m pokazalo se bo, da med olikanimi Nemci, Slovani in Romani ni nobe- . nega velikega razločka. K temu spoznanju moramo priti, v njem kali mir. Zvesto gojenje lastne narodnosti v domovini, spoštovanje in prijazno mišljenje napram sosednjim narodom. To doseči v kulturnih deželah vendar ne bo čarov­ nija!« K' tej viziji je pripomnil »Slovenski Narod«: » Rosegger jeve besede so prav lepè, dejanja njegova in nemškega naroda pa ravno nasprotna«, nato pa je »besede žlobudravega Roseggerja« označil kar za »fantaziranje onemog­ lega starca«.90 Iz tega spoznamo, kako je v skladu z zaostrovanjem narodnost­ nega nasprotstva začela upadati pripravljenost v slovenskem tisku, da bi pri­ jazno sprejemali pisateljeve spravljive besede. 1 Niso minuli štirje tedni od te objave, ko je isti list poročal o »viharju ogorčenja v avstrijskih slovanskih krogih«, izzvanem od vesti v nemških listih da prejme Rosegger Nobelovo nagrado.9 1 Pet dni nato je »Slovenec« poročal, da je ceska prosvetna zveza poleg še »drugih slovanskih organizacij v brzo­ javkah naprosila člana Nobelovega inštituta prof. dr. Alfreda Jensena, ki pozna jugoslovanske zadeve s svojih potovanj, naj intervenira«, in da so tako pre­ prečili »odlikovanje Roseggerja«.93 »Slovenski Narod« pa je hkrati s sporočilom, da ta nemški pisatelj ni dobil Nobelove nagrade, objavil »informacijo o Roseg- gerjevem skladu«, ki jo je Jensen »prejel s poklicane slovenske strani: Pri­ trditi je mnenju tistih, ki v pobudi Roseggerjevi za nabiranje imenovanega sklada vidijo močno oškodbo jugoslovanskih, posebej slovenskih interesov. Najsi vidi Rosegger sam v .Schulvereinu' le nemško .obrambno' društvo ali ne, volens-nolens je s svojim skladom silno pomagal društvu, ki je v istini nemŠko- nacionalna ofenzivna,organizacija. Pokrajin, kjer bi bili Nemci ogroženi, sploh ni. Rosegger jeva pobuda je bila za Slovence tem nevarnejša, ker je njegovo ime v avstrijskih Nemcih popularno, ter se je že vsled tega v par letih na njegov poziv nabralo par milijonov. Rosegger je žal s tem zapustil svojo kul­ turno višino ter stopil med protislovenske politične agitatorje.«93 Napoti je bil le Rosegger-strankar, ki bi utegnil še Nobelovo nagrado prispevati v večmili- jonsko »Rosegger-Spende« v prid psevdo-obrambnemu »šulferajnu«, ne pa pisatelj, ki mu niso prav nič očitali slovenski informatorji Alfreda Jensena, da bi bil v svojem pisateljskem delu kdaj »zapustil svojo kulturno višino« m ga podredil protislovenskemu šovinizmu. Le obžalovati moramo, da je Zadravcu tako- spodrsnilo mimo Roseggerjeve »kulturne višine«, tj. mimo njegovega književnega dela, in da je napadel v njem — pisatelja, ko je imel pred očmi zgolj nemškonacionalnega strankarja. Zeleh пш moramo, da bo našel priložnost, da ta spodrsljaj, popravi, in pa da bo našel časa za to, da se temeljito seznani s spreminjajočimi se političnimi pogoji našega narodnega razvoja v (pol)preteklosti — v Cankarjevem času — da jih ne bo več gledal skozi prizmo nacistične okupacije v letih 1941—1945. Ko sem osvetlil odnos Petra Roseggerja do Slovencev, naj se vrnem k že zastavljenemu primeru dr. Karla Luegerja, ki ga je Zadravec v metodično üosti nujsem spodrsljaju naredil za »praočeta« preganjam Slovencev v letu 1914 in genocidne okupacije v letih 1941—1945. " Slovenski Narod št. 239 z dne 17. oktobra 1913.. 9 1 Slovenski Narod št, 260 z dne 12. novembra 1913. " Slovenec št. 264 z dne 17. novembra 1913. " Slovenski Narod št. 266 z dne 19. novembra 1913. « • . 3 6 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Nasproti njegovi pravljici, ki se je vzela od kdo ve kod — češ da je ta nemškoavstrijski politik že »v začetku XX. stoletja« dal pobudo za to, da bi Nemci »genocidno« pospravili Slovence s sveta94 — bom preprosto pokazal, kako so slovenski narodnjaški časniki sodili, o tem možu, o njegovi politiki in o njenih posledicah za Slovence. Ko je leta 1910 "umrl, je tržaška »Edinost« zapisala o njem, da »je nastopil na našem političnem pozbrišču kot prijatelj našega naroda, proglasil geslo enakopravnosti vseh narodov, zapisal na svoj program federativno Veliko Avstrijo [namesto dualistične Avstro-Ogrske], v kateri naj bi živeli narodi mirno eden poleg drugega«, in da »je spoznal važnost Jugoslovanov za monarhijo« ter »nam je zato tudi izkazoval svoje simpatije«.95 V tem nekrologu je bilo tudi nekaj graje za Luegerja, ki jo tudi še navedem. Najprej pa si oglejmo dva Luegerjeva nastopa za avstrijske Slovane, posebej primorske Slovence in Hrvate, iz njegove zgodnje dobe. — 1) Konec leta 1891 je dr. Kari Lueger v poslanski zbornici nemškega kanclerja-Caprivija zaradi izjave, da je zanj »pomilovanja vreden prizor«, ko vidi, da »Nemec priporoča, da bi bilo zastran [nemško-avstroogrske trgovinske] pogodbe vpra­ šati Čehe, Slovake, Rumunce, Slovence in Hrvate, ne pa Madjarov in nemških Avstrijcev«, takole zavrnil: »Kot Avstrijec moram z-vso odločnostjo protestirati, da nemški državni k a n c l e r . . . [govori o] Čehih, Slovakih, Rumuncih, Slovencih in Hrvatih, kakor da bi bili narodi nižje vrste (Živahno odobravanje) . . . [prek] katerih se s m e . . . [preiti na] dnevni red, in d a . . . sodi, da pridejo v poštev le Nemci in Mad jari, kadar se govori Avstrijcih, in da je vse drugo le pri vaga. (Burno odobravanje.) Jaz v Avstriji poznam samo enakopravne narode, jaz vidim v vsakem Čehu, Slovencu itd. le, avstrijske sodržavljane in bi le želel, da bi tudi na Madjarskem ne bilo zatiranih narodov. (Živahna pohvala in ploskanje.) Nemškemu kanclerju bi rekel, da naj študira avstrijsko zgodovino, kjer bo našel, da so od njega zaničevani narodi, Slovaki, Rumunci, Slovenci in Hrvatje V jako nevarnem č a s u . . . za Avstri jo.. . prelivali svojo kri in žrtvovali svoje otroke, da so ogrsko krono prisvojili za habsburški prestol.«96 Tako je Lueger — po poročilu v »Slovenskem Narodu« — »končal svoj govor mej živahnim odobravanjem vse zbornice, razven levičarskih liberalcev«97 (te pred­ hodnike nemških nacionalcev so označevali za »levičarske«, ker so zavzemali kot opozicija zoper Taaffejev režim v poslanski zbornici sedeže na levi strani, medtem ko so na desni sedeli poslanci nemškokonservativno-češkofevdalno- slovanske večine pod vodstvom gorenjskega poslanca grofa Karla Hohenwarta). Luegerjeva izjava je dobro izrazila politično vzdušje v takratni — le povrhu narodnostno »pomirjeni« — Avstriji, v kateri je Taaffejeva vlada že dobrih deset let na vso jezo nemških nacionalistov dajala narodne koncesije tudi "Cehom in. Slovencem v nasprotju s prejšnjo nemškoliberalno vlado (do leta 1879), ki je imela za takšnih koncesij vredne med Slovani le Poljake. — 2) Pol leta pozneje, sredi leta 1892, se je v poslanski zbornici — po poročilu v »Slovenskem Narodu« — »znani poslanec dr. Lueger toplo zavzel za Slovence in Hrvate v Primorju«.98 Po zapisniku se je ta izjava glasila takole: »Mar krši mir, kdor v polni zavesti svoje narodnosti nastopa za pravice svojega n a r o d a . . . in jemlje v zaščito svoje sonarodnjake proti nepravičnostim z druge strani, ali pa krši mir prej tisti, ki objestno proti zakonu [tj. proti § 19 enega izmed ustavnih zakonov, zagotavljajočemu narodno enakopravnost] zatira drug narod? Menim, da mora vsakdo, kdor ve, kaj Avstriji koristi i n . . . kaj ji je treba, stopiti tam doli v Istri in Trstu odločno na stran Hrvatov in Slovencev, zakaj ti res tamkaj branijo avstrijsko cesarstvo proti težnjam, ki merijo na odtrganje te dežele od državnega sklopa.«99 Umljivo je, da je »Edinost« dve. leti zatem zapisala ob Luegerjevi petdest- letnici: »Mi primorski Slovani imamo še poseben vzrok biti hvaležni g. dr. •* F. Zadravec n.. n. m. (glej opombo 2), str. 488. ' V 9 5 Edinost št. "1 z dne 12. marca 191ff. •• Slovenec št. 28? z dne 16. decembra 1891. To izjavo navaja tudi Kurt Skalnik v knjigi >Dr. Kari Luegerc (Dunaj 1959), str. 133—134. " Slovenski Narod št. 2S8 z dne 17. decembra 1891. s s Slovenski Narod št. 154 z dne 9. juli ja 1892. •» Stenographische Protokolle ... . 1892, XI. zasedanje, VI. del, str. 6806. 369 . " . ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Luegerju. Ta mož je v malem številu onih politikov, ki se zaresno zanimajo za naše ožje razmere. Dr. Lueger je že opetovano in po zaslugi v parlamentu ožigosal namene in cilje naših italianissimov, naglasujé zajedno lojalnost in zvestobo avstrijskih Slovanov.«"3 »Slovenec« od istega dne je k poročilu o Luegerjevem slavju na Dunaju pripomnil: »Možu, ki nesebično.. . deluje za idejo krščansko socialno, ki je sicer velik'... zagovornik pravic svojega naroda, a obenem tudi zagovornik teptanih slovanskih narodov . . . takemu možu tudi od naše strani — čast. in priznanje !«"4 Pa tudi »Slovenski Narod« je ob isti priliki omenil, da »tudi Slovani smemo vrlemu možu čest i tat i . . . ker je vsem narodom pravičen politik,, ki se je pri raznih prilikah potegnil za naše pravo. Na mnoga ja ljeta !«99c f Z nadaljnjo politiko pa si Lueger ni več prislužil podobne pohvale v slo­ venskih listih. Ob njegovi šestdesetletnici leta 1904 je »Edinost« ugotavljala, da njegova stranka ni postala — kakor so pričakovali v slovanskih krogih — »kristalizacijska točka za struje med Nemci s programom pravičnosti in svo­ bode za vse narode v Avstriji«, da Lueger »v resnici pomaga vzdrževati zlo, dasi so tudi njemu srditi sovražniki oni, katerih, nacionalni prepotenci sledi v praksi tudi sam«. Krščanskosocialni poslanci so namreč v nasprotju s konser­ vativnimi nemškimi klarikalci — od leta 1895 dalje zavzemali izrazito nemška stališča: glasovali so proti proračunski postavki za slovenske paralelke v nižjih razredih celjske gimnazije — ki so nemškim nacionalcem pomenile napad na »nemško« Celje — potem so potegnili z nemškonacionalno opozicijo proti Bade- nijevi vladi in se konec prejšnjega stoletja zvezali z nemškonacionalnimi stran­ kami v »Gemeinbürgschaft«, tj. jamstveno zvezo za skupno varovanje nem­ škega »posestnega stanja« ali — z besedami »Edinosti« leta 1904 — »jedino v ta namen, da bi preprečila vsako mrvo prava za nenemške narode« v državi.100 »Slovenec« je prinesel ob Luegerjevi šestdesetletnici uvodnik, ki ga je nedvomno napisal dr. J. Ev. Krek. Najprej je opozoril, da »si v državni [ = poslanski] zbornici stojimo nasproti, ker [Lueger] v narodnem oziru za­ stopa nam sovražno stališče«, nato pa je poudaril, da vendarle »ne smemo pozabiti zaslug, ki jih ima tudi za nas« in za katere »smo mu dolžni hvalež­ nost zlasti y narodnem oziru«. Iz tega protislovja' je moral poiskati izhod. Potem ko je zatrdil, da »nam je lahko dokazati to navidezno protislovno trditev«, je opravil zastavljeno si nalogo tako, da je Luegerja in njegovo stranko izločil iz vrste »velikih sovražnikov narodne ravnopravnosti v Avstriji« ; med le-te je uvrstil le tiste tri, proti katerim »je pričel dr. Lueger najodločnejši boj«, namreč: »nemško-liberalne [in židovske] centraliste, birokracijo in Ma­ džare«. Nato je razglasil, da Lueger je v »načelni boj« proti tem trem »nam. ne primerno več koristi, nego nam škoduje njegovo nedosledno hlapčevanje v vsenemški zvezi« (tj. v omenjeni »Gemeinbürgschaft«), kajti »cilji, ki si jih je v [tem] boju zastavi l . . . so direktno v korist narodni enakopravnosti in zlasti razvoju južnoslovanske misli«, tj. razvoju k »tistim ustavnim izpremembam, ki so na jugu d r ž a v e . . . nujno potrebni, da si zagotovimo svoj obstoj« itd. Tu se srečujemo z znanimi »trialističnimi« upi, ki se — kakor vidimo — vežejo na Lugerjevo protimadžarsko politiko! Res ta mož zdaj »v svojem boju ne misli na ravnopravnost in na slovanstvo«, vendar pa »segajo [njegovega] poštenega dela u s p e h i . . . preko nameravanega cilja«, in zavedati se moramo, da »ni tako [hudo] nasproten narodni enakopravnosti kakor ostali veljaki v nemškem taboru«.1 0 1 • Dr. Lueger je živel.še šest let, v katerih je tista »Gemeinbürgschaft« zatonila v pozabo ; zato mu je v slovenskih nekrologih niso več očitali in se je njihova graja osredotočala na njegovo dunajsko politiko, da je namreč s poudarki varoval »nemški značaj« prestolnice, ki je požirala tako množično češko narodnostno manjšino. Pisec že omenjenega nekrologa v »Edinosti« je značilno podvomil o tem, da bi bil Lueger pri svoji skrbi za nemštvo Dunaja '»a, b, c Edinost št. 124 (jutranja izdaja), Slovenec in Slovenski Narod št. 237 — vse tri z dne 16. oktobra -1894. l m Edinost št. 297 z dne 26. oktobra 1904. 101 Slovenec št. 244 z dne 25. oktobra 1904. 370 ' ZGODOVINSM ČASOPIS XXVII 1973 ravnal »iz notranjega prepričanja«, zakaj »bil je menda vse drugo prej ko nemški šovinist«, a dal je koncesijo nenasitnemu molohu nemškonarodnega šovinizma«, ker je vselej »znal svoje postopanje uravnati po čustvih, ki so vladala v masi«.102 »Slovenski Narod« je posvetil članek še na smrt bolnemu Luegerju, kjer j e ' tudi predvsem grajal na njem, da »je uveljavil krivično načelo, da je Dunaj nemško mesto« itd., vedel pa je povedati o njem, da »je* bil vedno v prijatelj­ skih stikih z različnimi slovanskimi politiki, posebno s Spinčičem« (političnim predstavnikom istrskih Hrvatov).1 0 3 Takšnih »prijateljskih stikov« si pač ne bi mogli zamišljati, če ne bi bil Lueger vendarle še ohranil nekaj — čeprav bolj ali manj zmanjšane, veudarle ne še docela izginule — avstrijske (tj. ne- nemškonacionalne) naklonjenosti do (Jugo) slo vano v! »Slovenec« je prinesel Krekov uvodnik »Ob pogrebu«. V njem beremo, da so bolj ali manj številni slovenski klerikalni »dobri ljudje, pa naivni politikarji mislili«, da bo nemška krščanskosocialna stranka — ki si j e ; leta 1907 pri­ družila konservativne klerikalce in postala vodilna vladna stranka v poslanski zbornici — slovenske »pravične narodnopolitiške zahteve kar lepo uresničene prinesla na.mizo«. Ko je te naivneže kratko zavrnil, je znova postregel s sodbo, da »nam je dr. Lueger s svojo stranko [tako] neizmerno koristil«, da se "njegovi »posamični [ = sporadični] skoki po nemškonacionalni muziki izgube«. Tu je še bolj kakor leta 1904 poudaril od Luegerja »pričeti boj proti madžarstvu in s tem tudi proti dualizmu« in mu je pripisal »življenjski p o m e n . . . za J ugo- slovane«, kajti v njegovi črti »je mogoča naša rešitev« in »v primeri [z njim] . . . je vse drugo malenkostno«. Po vzkliku, da »se imamo Luegerju v prvi vrsti zahvaliti, da s e . . . rešitev našega narodnega vprašanja organski veže s ko­ ristmi vladarske rodbine in države«, je Krek izrecno imenoval — »trializem«, katerega »je branil dr. Lueger« in v zvezi z njim gojil »svoje simpatije za Jugoslovane«.104 V nekrologu »Dr. Luegerju — vzoru moža« v mariborskem »Našem domu«, glasilu dr. Antona Korošca, pa beremo o njem,-da »je tudi krepko zagovarjal misel, da se južni Slovani, Hrvati in Slovenci spravijo v posebno skupino ter dobijo svoje ministrstvo«, zato da »bi se izvili madžarskemu in nemškemu nasilstvu«.105 - Ob navedenih slovenskih sodbah o Luegerju odpade potreba, da bi k Zadravčevemu pripisovanju »genocidne« zamisli za Slovence na njegov rovaš zapisali kaj več, kakor da gre za primer temeljite pomote v osebi! Kar se pa tiče klerikalnega mahanja s trializmom, ki sta nanj tako močno opozorila oba nazadnje navedena klerikalna nekrologa, sodim, da nam mora ostati neumljiv, če ne dopuščamo ustreznih slovensko-avstrijskih klerikalnih zvez, v katerih so se pozibavali — čeprav nemara le pajčevinasti — trialistični upi v čas, ko bi se novi vladar — tedaj prestolonaslednik Franc Ferdinand — lotil podirati dualistično ureditev in bi zapihal ugoden veter za Jugoslovane v Avstro-Ogrski vključno Slovence. Seveda pa je v prvi vrsti želja gnala kleri­ kalne politike, da so tako vneto pritikali na trialistično »ognjišče« — ki je bilo le zamišljeno — slovenski lonček, grabili po tej bilki upanja in se zanjo »zahvaljevali v prvi vrsti Luegerju«, kakor je bil-zapisal dr. Krek. Tega vsega pa ne pozna in ne uvršča v zgodovinsko podobo P., po ka­ terem so slovenski klerikalci le do »srede devetdesetih let« še »mislili na mož­ nost, rešitve slovenskega narodnega vprašanja v zvezi z dozdevno nadnacio­ nalno in krščansko konservativnim taborom v Avstriji«, nato pa da so »iz poli­ tike slovenskega klerikalnega tabora izginile vse realne politične zamisli ' o politični zvezi z . . . avstrijskimi klerikalci za skupno rešitev nacionalnega vprašanja« itd.1 0 6 >•= Edinost št. 71 z dne 12. marca 1910. 103 Slovenski Narod št. 54 z dne 8. marca 1910. 104 Slovenec št. 59 z dne 14. marca 1910. 105 Naš dom š t 7 z dne 1. aprila 1910. •10B Koroški plebiscit, str. 64—65. - 371 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Enako kritično se nam je ustaviti pri P-a konstrukciji, češ da sta v sloven­ ski klerikalni stranki obstajali kar dve različni trialistični pojmovanji — Šusteršičevo in Krekovo. P. si je najprej ustvaril šablono, po kateri sta dva razlikujoča se »dela« te stranke že oddavnaj dajala različne odgovore na malone vsa politična vprašanja. Tako že za čas pred letom 1907 in po njem izločuje v njej »Krekovo krščanskosbcialno strujo« kot nositeljico nekih po­ sebnih stališč v stranki, kakršnih pa ni še nihče izkazal pred njim, a nam jih tudi on ne pokaže. Prav nič namreč ne drži, kar piše o tem v zvezi z na­ sprotjem med koroškim vodstvom (dr. Brejcem) in »Šušteršičevim klerikalnim vodstvom« leta 1906 ob takratnih neuspešnih koroških volilnoreformnih zahte­ vah; P. je kratko malo pozabil na jasno opozorilo dr. Brejca, da sta takrat zavzemala _ »učeni mentor slovenske ljudske stranke« Krek in njen »slavni vojvoda« Šusteršič prav enako stališče!1 0 7 Dalje omenja za leto 1909 neke posebne »Krekove politične poglede«, različne od Šušteršičevih, ne da bi jih kakor koli izkazal (ali mogel izkazati). Za leto 1914 pa je gladko prezrl tisti hudo glasni avstrijski patriotizem, ki je takrat na koroških slovenskih shodih zavzel prvo mesto in izrinil cerkvenost na drugo mesto, in iz trte izvija pred­ stavo o nekakšni »trialistični akciji v Krekovem smislu«, ki da »se je takrat , že povezovala z odporom proti Šušteršičevemu... brezpogojno dinastičnemu konceptu«. Pod nobenim povečevalnikom se ena sama klerikalna trialistična politika ne more razcepiti v dve! Končna napoved v Krekovem šmihelskem govoru, da do zedinjenja avstrijskih Jugoslovanov »mora priti, ker sicer - ni v nevarnosti naš narod, ampak naša država«, dobi svoj precizni smisel, ki je' v skladu z duhom celotnega govora in vsega šmihelskega tabora, če uvrstimo izpuščeni besedici »le« pred »naš narod« in »tudi« pred' »naša država«. Le P. si je dovolil spremeniti jo v napoved, o kakršni pri Kreku ni- sledu, da »habs­ burška država lahko propade, a Jugoslovani bodo ostali in dosegli svojo na­ rodno pravico«!1 0 8 Krek je nemara tako mislil, povedal pa takrat tega ni! V nekem drugem spisu pripisuje P. prav vso »praktično demokratičnost, obrnjenost k ljudskim množicam« klerikalne stranke le »demokratični« in »krščanskosocialrii« Krekovi struji — ki jo na nekem mestu označuje celo za »nekdanje plebejsko krilo« stranke! — in le njej piše v zaslugo, da je le-tej pridobila »s svojim vztrajnim množičnim delom in modernimi metodami. . .• politično preponderanco«.1 0 9 Dejansko pa je klerikalno vodstvo — ob vsej misel­ n o s t i ^ razliki med obema voditeljima 1— izredno enotno opravljalo »vztrajno množično delo«, skupaj-uporabljalo »moderne metode« in se strankini kadri nikakor niso delili v »demokratične« in »nedemokratične«, kakor kaže kriva slika P.! Izpod vseh teh zàsutin P. je treba rešiti do nedavnega splošno znano zgodovinsko resnico, da sta Krek in Šusteršič začela zastopati dva-med seboj neskladna politična koncepta šele v vojnem času, potem ko sta se — za javnost še neopazno — nekoliko oddaljila drug od drugega že v zadnjem predvojnem Ko smo že pri slovensko-avstrijskih klerikalnih stikih, naj omenimo še eno osebnost, ki je umljivo postala pred šestimi desetletji precej popularna v slovenskih klerikalnih krogih: Friedricha Wilhelma Förster ja. Le-ta sicer ni bil Avstrijec po rodu, a je pred prvo svetovno vojno prišel s ziiriške univerze na dunajsko kot pedagog-filozof in je v okviru svojega krščanskega pacifizma s.poudarkom nastopal za nemško-slovansko spravo v Avstriji. V začetku leta 1914 je ta »znani krščanski pedagog..', svoje dunajske, slušatelje.-.. večinoma nemške krščanske socialce« opominjal, naj bi »hrepeneli po višjem nravover- skem stališču v velikih narodnih spornih vprašanjih«, in učil, da »narod, ki le sebe vidi in neguje, izhira v svojem egoizmu« in da »Slovan ne sme Nemcu v Avstriji veljati za dednega sovražnika.«110 Do svetovne vojne je zavželodklo- 107 Mir št. 49 z dne 8. decembra 1906; prim, mojo razčlembo v >Novem svetu« 1952; st i . 543—344. ч 108 Koroški plebiscit, str. 62 in; 66. "• ZC XXÎI/1968, str. 170 in 183. ' . . •• 110 Slovenec št. 56 z dne 11. marca 1914. 372 • ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 nilno stališče kot krščanski pacifist in so mu nemški šovinisti zaradi tega one­ mogočili predavanja na miinchenski univerzi, kamor se je leta 1914 preselil. Konec tega leta je prinesla dunajska krščanskosocialna »Reichspost« naslednje njegove avstrointernacionalistične besede: »Za Avstrijo živi le tisti, ki z vsako besedo. . . i n . . . sodbo zida mostove med avstrijskimi narodi, kdor ne živi samo v svojem rodu, ampak se vživi in z ljubeznijo poglobi v drugo narod­ nost [»tujo ljudsko vrsto« je.neustrezen prevod!] in se pri vseh sporih najprvo spominja avstrijske zastave.«111 Förster je ostal v stiku z dunajskim pacifičnim krogom okrog profesorja Lammascha in z njim je bil v nekih zvezah tudi dr. J. Ev. Krek, ki je — prav takšen »prepričan pacifist in nasprotnik militarizma«: — poleti 1917 »nekaj mesecev pred smrtjo poleg Försterja.... govoril na Dunaju« v okviru »Avstrijske politične družbe«.za Jugoslavijo (v smislu črke in duha majniške deklaracije).112 Naj navedem še Försterjevo izjavo, ki sta jo prinesla malo pred koncem vojne dva slovenska lista hkrati — klerikalni »Slovenec« in socialnodemokratski »Naprej« — da je vojnohujskaško »krščanstvo« priza­ dejalo »resničnemu krščanstvu nemalo škode«, saj »danes ni * malo resnih kri­ stjanov, ki so . . . svoje krščansko glasilo •. zamenjali s socialnodemokratičnim, ker njihova .anima Christiana' ni mogla več prenašati nekrščanskega hujska- jočega pisanja lista, ki naj bi zastopal hojo za Kristusom, in ker so izkusili, da je delavski list njihovemu krščanskemu čustvovanju nasproti sedanji svetovni stiski bližji ko krščanski list, ki nekritično obsoja [vojne] nasprotnike in ravno tako nekritično obožuje stvar lastnega naroda«.1 1 3 Ta izjava nas spominja na Krekovo izjavo škofu Jegliču, kako je krščanstvo v vojni odpovedalo, medtem ko je socializem nekaj obetal. O političnih stikih med slovenskimi in avstrijskimi krščanskimi socialci izvemo nekaj v obsežnih političnih spominih, ki jih je napisal dr. Friedrich Funder, dolgoletni urednik osrednjega avstrijskega krščanskosocialnega glasila »Reichspost«. Zanimive so v njegovem spominu preostale usedline avstrijske kr- ščanskosocialne naklonjenosti do — soklerikalnih in protilaških — Slovencev, prav k prvemu predmetu tega razpravljanja pa nas vrne nekaj — hudo neza­ nesljivih — »podatkov« o aretacijah slovenskih duhovnikov med prvo svetov­ no vojno. , ' Spominepisec Funder poudarja glede Slovencev, da »bi tako državi; zve­ stemu življu pripadal drugačen položaj v. šolstvu in upravi, kakor ga je imel«, in očita avstrijski oblasti, da je z njimi »ravnala čudno kratkovidno.;, čeprav »so predstavljali . . . skoraj vsi .združeni v svoji katoliški ljudski stranki in že desetletja zapleteni v boj z I ta l i jani . . . nasproti Italiji v vojni varno pre­ grado za Avstrijo«.114 Prav. ta »luegerski« pogled, na Slovence kot od »narave«, dane »graničarje« proti Italiji j e usodno vplival na Funderjevo spominsko pi­ sanje o aretacijah slovenskih duhovnikov. Spominjal se je sicer dogodkov v pravem zapovrstju, da se je vojna najprej razdivjala le zoper Srbijo in Ru­ sijo, medtem ko je Italija stopila vanjo šele deset mesecev pozneje, a pozabil je, da je protislovenski in protiduhovniški bes na Štajerskem in Koroškem slavil svoje orgije v prvih tednih vojne, in ga je preložil v čas po začetku vojne z ìtali jo, ko je 'Koroška postala frontno zaledje in je štab .avstrijske armade v Beljaku dal zamenjati dvojezične napise na železniških postajah v Spodnji Ziljski dolini "s sampnemškimi, kar »je bilo nesmiselno in žaljivo za slovensko prebivalstvo«. A nato »se je zgodilo še nekaj hujšega: Ob izbruhu vojne [pač: z Italijo!] so aretirali 27 katoliških slovenskih duhovnikov na Koroškem in Spodnjem Štajerskem [!], češ da so izdajali Italiji avstrijske vojne priprave, in so jih v vrsti primerov vklenjen'e in izpostavljene zasra- movanju razkačenega avstrijskega obmejnega prebivalstva gnali v zapore«. Ta­ ko je Funder razširil nekaj — v prav izredni meri škandaloznih — obdolžitev duhovnikov v južni beljaški okolici na vse duhovniške aretacije na Koroškem 1 , 1 Učiteljski tovariš št. 7 z dne 9. aprila 1915 po jReichpost«. ш Slovenec št. 121 z dne 29. maja. 1918. - »« Slovenec št. 222 in Naprej št. 221 z dne 27. septembra 1918. 114 F . Funder, Vom Gestern ins Hente. Aus dem Kaiserreich, in die Republik (Dunaj 1952), str. 473 in 565. 373 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 in Štajerskem! Označil je to obdolževanje — presneto blago — za »nepre­ mišljeno« in pripomnil, da »bi jim • bili prav tako lahko očitali, da so očeto- morivci«. Po vrhu je postregel še s primerom, kako so duhovnika, ki je sku­ pini vojakov na cesti v slabi nemščini (!) zaželel, da naj bi zdaj pokazali Italijanom njihovo »Evvivo Italio!«, ovadili,-češ da je vzkliknil »Evviva Ita­ lia!«, in je zato dobil šest mesecev zapora. Funder pripoveduje, da je celov­ ški škof to obsodbo odnesel armadnemu poveljniku v Beljak, ki je takoj na­ pisal na akt, da je »sodba nevvzdržna!«, in da so nato »vojaška sodišča de­ jansko v nekaj tednih oprostila vseh 27 obtožencev, ki so jih bili osramotili pred državi zvestim- narodom«. Vendar pa »je ostalo dosti zagrenjenosti«, saj »se je narod čutil užaljenega v krivično obdolženih«. Drugi slovenski aretiran- ci — zunaj tistih 27 duhovnikov — Funderja niso zanimali in je nanje popol­ noma pozabil. »Spominjal« pa se je še, kako je vrhovni poveljnik južne fronte nadvojvoda Evgen potem, ko se je izkazala nedolžnost vseh 27, v pismu celov­ škemu škofu, kf se je bil tako krepko zavzel zanje, obžaloval, kar se jim je zgodilo in da je to pismo škof poslal uredništvu »Reichpost«, kjer ga je Funder uvrstil med cerkvena poročila, ker je menil, da cenzor te rubrike ne pregle­ duje, toda uštel se je, kajti cenzor je objavo Evgenovega obžalovanja zatrl! 1 1 5 »Blaženi« tisti, ki vse verjamejo spominepiscem! Funderjevo pisanje je spet nov primer, kako nezanesljivo je v največjem delu primerov spominjanje v starih letih na davne dogodke. Prav tako kritično je vzeti v vednost Funderjevo pripoved o obisku dr. Antona Korošca pri njem v maju 1915, čeprav gotovo ni izključiti verjetne mož­ nosti, da sta se — na Koroščevo pobudo — nekaj razgovarjala o zamisli »na­ rodne šolske avtonomije na slovenskem sklenjenem ozemlju«. Docela pa lahko pritegnemo spominepiscu v sodbi, da »bi bilo prej mogoče delati iz kamenja kruh, kakor pridobiti tedanje mogotce med spodnještajerskimi in koroškimi nacionalci, da bi privolili« v takšno kompromisno avtonomijo za Slovence.11!' In končno še: Ko je poleti 1917 ministrski predsednik baron Seidler menil, da »je pogajanja o razdelitvi [dežel] v [narodnostna] okrožja na slovenskem je­ zikovnem ozemlju in s tem tudi o tako zelo sporni uvedbi šolske avtonomije z a . . . [to] ozemlje privedel do uspešnega, pozitivnega konca«, ga je Funder vprašal: »Ali so koroški in spodn jesta jerski nemškonacionalni poslanci privo­ lili? Ali so bili sploh vprašani?« in ko je iz odgovora spoznal, da se to ni zgodilo, je presodil, da Seidler »ni zastavil pravega ključa«. Funder se je očitno prav dobro zavedal, da iz ozirov na nemške nacionalce, ki so slejkoprej terjali, da je treba Slovencem še odvzeti pravice, ki so jih »priposestvovali«, izza Taaffejevega časa, vlada ne more dati Slovencem prav nič, dokler ne bi bila Nemčija poražena in Avstro-Ogrska rešena zavezništva z njo.- In za ta. primer je sodil, da kaj več ko razdelitev dežel v narodnostna okrožja in »na-, rodna šolska avtonomija« Slovencem ne pripada. Ko je v spominu obžaloval, da »se je tisti [ Seidlerjev] načrt in pakt za pomiritev slovenskega juga razblinil v nič«, pa je mislil, da »bi bilo do zgodnjega poletja 1918 še mogoče rešiti politično razpoloženje med slovensko duhovščino« za Avstrijo.117 Takšno je Funderjevo razmišljanje pod pokrovom »pobožne želje« za na­ zaj, da bi slovenska duhovščina reševala proavstrijsko izročilo med Slovenci. »Od zgodnjega poletja 1918« dalje — ko je bil vojni poraz obeh osrednjih sil hkrati že zapečaten — tudi po njegovem mnenju ta duhovščina ni več mogla rešiti avstrijske stvari med Slovenci. Za čas do pomladi 1918 pa se lahko po- • skusimo iti igro, »kaj bi biló, če bi bilo« — toda tako, da izhajamo iz realnih predpostavk, ne pa — kakor je storil P. v svoji knjigi118 — iz skozinskoz nereal­ ne predstave, da bi se Slovenci utegnili obnašati kot neslovenči — kot neju- goslovanski Avstrijci ! Prej naj omenim, da sem na. drugem mestu že zavrnil to sila čudno »domišljijsko« predstavo P. o nekih »Slovencih«, kakršni se leta 1918 ne bi bili imeli za Jugoslovane,, ampak za Avstrijce, hkrati s krivo tezo vse- 115 Prav tam, str. 565—566. »• Prav tam, str. 529—550. 117 Prav tam, str. 567—569. 1 1 8 J. Pleterski, n. d., str: 225. 374 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 bujočim - naslovom njegove knjige »Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo«, naslovom, ki pomeni izhajanje od izmišljene narodnopolitične amorfnosti in nejugoslovanskosti Slovencev v času pred prvo svetovno vojno, in neumljivim posvetilom knjige »stotisočerim neznanim slovenskim ljudem, ki so prvi odločitvi za Jugoslavijo dali moč in ljudski značaj«.119 P- je v svoji »domišljijski podobi« preprosto raztegnil politični razvoj — takšen, kakršen je bil v prvi • avstrijski republiki 1918—1938 — še na tej državi v zamisli dodane »Slovence«. Toda igra »kaj bi bilo, če bi bilo«, zahteva precej več domišljije, kakor pa je je na voljo P-u! Npr.: Če bi se bila Avstro-Ogrska pred »zgodnjim poletjem 1918« ločila od Wil- helmoye Nemčije^ — podobno kakor se je Italija poleti 1943 ločila od Hitlerjeve Nemčije — bi še lahko izkoristila močno naklonjenost k ohranitvi njenega večnarodnostnega sklopa v antantnih vladah in bi nemara tudi še mogla doseči. da bi — na bojišču poražena — Italija morala omejiti svoj apetit in se odreči Trstu z zaledjem. To je kajpak Te ena izmed mogočih kombinacij, za katero sem se odločil zaradi tega, ker bi bila takrat za Slovence pač najugodnejša, zlasti kolikor bi izhajali predvsem od koristi primorskih Slovencev. V takšnem primeru se kajpak noben, slovenski politični tabor — vključno Šusteršičevega — ne bi mogel zadovoljiti z manjšo mero samostojnosti za avstro-orgske Ju­ goslovane, kakršno bi bil habsburški dvor — zato, da se reši z ohranitvijo več­ narodnostnega državnega sklopa — moral brž ponuditi Čehom in Slovakom. Ker bi v takšnem primeru pač vdrla nemška vojska — prav tako kakor leta 1943 v Italijo — v avstrijske in češke dežele, bi bil pač moral dvor bežati bo­ disi v Budimpešto pod okrilje antantofilskega tabora med Madžari (Mihajla Karolyija) ali v Zagreb in bi vsakršno reševanje državnega sklopa nujno mo­ ralo dobiti protinemškonacionalni značaj. A dovolj te igre! Odveč bi bilo do­ dajati še nove domišljijske kombinacije! Pokazati sem hotel le, da je takšna igra — »kaj bi bilo, če bi bilo« — le v prav omejeni meri sprejemljiva v zgodo­ vinopisju, ki jo pa mora popolnoma odklanjati, če izhaja iz nerealnih pred­ postavk. Le k Funderjevi »pobožni želji« za nazaj bi veljalo pripomniti, da so se slovenski klerikalci prav dobro zavedali, da se s privolitvijo v kakšen Seidler- jevemu podoben »kompromisni pakt« — »za pomiritev slovenskega juga« mo­ narhije — ne bi rešili pred potopom v bližajočem se valovju revolucionarno razburkanih, tj. vojne in njih — ne glede' na njihov zacep med škofom in Šustefšičem! — sitih množic. Kakor sem že opozoril, je tu ključno izhodišče za umevanje vsega političnega razvoja' v preteklem polstoletju — ob prevratu in v kraljevini Jugoslaviji do njenih smrtnih aprilskih dni — ne pa v du­ hovniških aretacijah v prvem vojnem' času, katerim se je dal P. žal speljati na stranski tir mimo — res пеДако težavnega — umevanja, zakaj so se Slovenci tudi leta 1918 — kakor že prej — imeli za Jugoslovane. D u š a n ' K e r m a v n e r "' ZČ XXVII/1973, str. 124—126 (na koncu polemike pod naslovom »Boj v političnem zgo­ dovinopisju brez konca in kraja?«). 375 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 D R U Š T V E N O Ž I V L J E N J E , K O N G R E S I I N S I M P OZ I J I ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO V LETIH 1970—1972 (Tajniško poročilo) Redni občni zbor. Zgodovinskega društva za Slovenijo, že 18. po vrsti, je dne 11. septembra 1970 v Velenju izvolil 18-članski odbor, ki se je na svoji prvi seji 28. oktobra konstituiral takole: predsednik dr. Bogo Grafenauer, podpred­ sednik dr. Fran Zwitter, tajnik Olga Janša, blagajnik dr. France Škerl, knjiž­ ničar dr. Ignacij Voje. Ureditev arhiva Zgodovinskega društva je prevzela Erna Umek, skrb za organizacijo članskih sestankov dr. Miro Stiplovšek, skrb za kontakt s publicistiko dr. Janko -Pleterški, šolsko sekcijo pa so sestavljali Tomaž Weber, Branko Božič in Tine Robida, kot predstavnik Kronike je bil v odboru dr. Jože Šorn. Ostali odborniki so bili še: dr. Marijan Britovšek, dr. Ferdo Gestrin, Antoša Leskovec, Branko Marušič, dr. Vasilij Melik in za­ stopnik študentov Marjan Drnovšek. Za člane nadzornega odbora so bili že na občnem zboru izvoljeni dr. Marija Verbič, dr. Pavle Blaznik in dr. Tone Zorn. Uredniški odbor Zgodovinskega časopisa je ostal nespremenjen (dr. Stane Gabrovee, dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, Bogo Stupan, dr. France Škerl, dr. Jože Šorn, dr. Fran Zwitter) in ,odgovorni urednik je bil še naprej dr. Ferdo Gestrin. Uredništvo Kronike pa so sestavljali: dr. Pavle Blaznik, kot glavni urednik, France Dobrovoljc, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, Olga Janša, Božo Otorepec, dr. Jože Šorn kot odgovorni urednik, dr. Sergij Vilfan. Z letom 1972 pa je prišlo do spremembe, v uredništvo Kronike je bil imenovan Jože Žontar, ki je prevzel, odgovorno uredništvo, medtem ko je Olga Janša postala glavna urednica. Zgodovinsko društvo je imelo svoje predstavnike tudi v uredništvih jugoslovanskih historičnih publikacij, v redakciji JIČ je sodeloval dr. Ferdo Gestrin, pri Pouku zgodovine Tomaž" Weber in Branko ' Božič, de­ cembra 1971 ' pa je Božiča zamenjal dr. Mavricij Zgonik. V Acta historica Jugoslaviae je zastopal naše društvo dr. Vasilij Melik. V Nacionalnem komiteju predstavljata dr. Bogo Grafenauer Zgodovinsko društvo, dr. Fran Zwitter pa SAZU, obenem je prof. Zwitter tudi predsednik jugoslovanskega Nacionalnega komiteja. Na občnem zboru v Velenju je dobil odbor Zgodovinskega društva poleg rednih še zlasti naslednje naloge: 1. v Zgodovinskem časopisu naj se realizira slovenska zgodovinska bibliografija in pomnoži število ocen, 2.. Po­ veča naj se število članskih sestankov, 3. Uresničijo naj se seminarji za učitelje zgodovine, ki so bili tedaj v pripravi, 4. Poživi naj se akcija za narodno- zgodovinski muzej v Ljubljani, 5. Posebna pozornost naj se posveti izboljšanju položaja v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, 6. Odstranijo naj se ovire za udeležbo profesorjev zgodovine na zborovanjih zgodovinarjev, 7. Organizacija zborovanja v Škofji Loki 1972. leta. V preteklem mandatnem obdobju je imel odbor 8 sej, večkrat pa so se sestale razne komisije; posebno pozornost je odbor posvetil številnim aktualnim problemom, posebej pa je podpiral prizadevanja za redno izhajanje društvenih glasil. Osrednje glasilo Zgodovinski časopis je uresničil v Velenju zastavljene naloge, izhajal je redno dvakrat na leto in prinesel mnogo tehtnih znanstvenih razprav in člankov, povečalo pa se je tudi število ocen, tekoča zgodovinska 24 Zgodovinski časopis. 3 7 7 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 bibliografija je zajela obdobje do leta 1968, ena izmed številk. Zgodo vinskega časopisa pa je bila v celoti posvečena 30-letnici OF, dotiskano je bilo tudi bibliografsko kazalo za 25 letnikov Zgodovinskega časopisa. Ob vsej svoji upravičenosti, znanstveni širini in pestrosti pa se je Zgodovinski časopis znašel v velikih finančnih težavah in zgodilo se je celo,.da je bil XXVI. letnik (1972) dotiskan, vendar ni mogel biti poslan naročnikom, dokler ni bilo rešeno finančno vprašanje. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, izhaja redno trikrat na leto, tako da je od zadnjega občnega zbora izšlo 6 številk s pisano vsebino v obliki krajših razprav in člankov, delno lokalnega, delno širšega značaja, ki segajo od arheologije, skozi vsa obdobja zgodovine, delno pa posegajo tudi na področje literarne zgodovine in drugih zgodovini sorodnih panog. Prinaša pa tudi kratke prikaze novejše zgodovinske literature, večkrat tudi s kritično vsebino. V Knjižnici Kronike. pa. je kot 5. knjiga izšlo delo Petra Vodopivca : Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove (1971). ^ Izšle so štiri številke Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki ga izdaja mariborska podružnica Zgodovinskega društva. V zadnjih dveh letih je vsebina razširjena še na Prekmurje v večji meri kot doslej, sicer pa se časopis pred­ vsem posveča zgodovini slovenske Štajerske. Največjo skrb je društvo namenilo organizaciji XVI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Škofji Loki od 4. do 8. oktobra 1972. Program zborovanja je bil posvečen obravnavanju naslednje problematike: a) tišočletnici prve omembe loškega gospostva in zgodovini loškega ozemlja nasploh in v vseh obdobjih, b) zgodovini kmečkih uporov in elementom revolucionarnosti v slovenski preteklosti do vključno NOB, c) nadaljevanju sistematičnega proučevanja slo­ venske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja, delu, ki smo ga na naših zboro­ vanjih pričeli že leta 1960 in poteka pod vodstvom prof. dr. V. Melika. Tokrat je bilo obravnavano obdobje od srede 70 let do berlinskega kongresa (oz. do Taffejeve vlade) z glavno temo »Sloga v dobi liberalnega režima.« Zgodovinsko društvo je sodelovalo tudi pri pripravah za bodoči kongres jugoslovanskih zgodovinarjev, ki bo leta 1973 v Budvi z glavno temo »Vas in mesto v različnih zgodovinskih obdobjih«. Z naše strani so bili že tudi poslani predlogi za večino referatov. • Uspešno je bilo sodelovanje članov Zgodovinskega društva na raznih posvetovanjih in simpozijih. Vsakoletni simpozij »Mogersdorf«, katerega soorga- nizator je tudi Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru, je bil leta 1971 v Mogersdorfu s temo' »Nacionalno vprašanje v- panonskem prostoru«. Referat s slovenske strani je imel Franc Sebjanič. 1972. leta je bil ta simpozij v Kisku (Köszeg) in je razpravljal o razvoju mest med srednjim Jadranom in Podo- navjem, z referati pa sta sodelovala dr. Vasilij Melik in dr. Sergij Vilfan. Na zasedanju češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije, ki je iz­ menoma enkrat v ČSSR in Jugoslaviji in se vrši vsako leto, sodeluje kot stalni član dr. V. Melik. Društvo je sodelovalo tudi pri pripravi posebnega simpozija o metodiki pouka zgodovine v Novem Sadu od 1.—3. septembra 1972 in so se ga udeležili predstavniki Zavoda za šolstvo in šol sploh. Od vsega začetka je bilo Zgodovinsko društvo udeleženo pri pripravah za proslavo 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega .upora in 500-letnice za­ četka uporniškega gibanja na Slovenskem. V osrednji hrvatsko-slovenski ko­ misiji sta društvo zastopala dva člana, od januarja 1971 pa je pri SZDL delovala posebna zgodovinska podkomisija. Slovenski referenti pa so sodelovali tudi na simpoziju v Stubiških Toplicah februarja 1973. leta. Nadalje je bilo društvo udeleženo pri razpravah o reorganizaciji srednjih šol, z Zavodom za šolstvo pa še posebej pri izdelavi učnih načrtov. Z Geo­ grafskim društvom smo se posvetovali glede pisave slovenskih krajevnih imen. Glede nalog, ki jih je društvo dobilo na občnem zboru v Velenju, je treba posebej omeniti, da si je odbor prizadeval še vnaprej, da bi Narodni muzej, ki je danes pretežno arheološki, dobil značaj slovenskega nacionalnega muzeja, vendar brez posebnega uspeha. Prav tako ni bila rešena kriza mariborskega 378 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 arhiva, ob koncu leta 1970 je bila imenovana prisilna uprava v katero je društvo imenovalo dva člana: Milana Ževarta, ki je zastopal mariborsko po­ družnico Zgodovinskega društva in dr. Frana Zwittra, kot zastopnika Zgodo­ vinskega društva 'za Slovenijo. Pomembna oblika povezovanja članstva so članski sestanki, teh je bilo v zadnjem mandatnem obdobju pet s povprečno udeležbo okrog 35—45 članov. 28. oktobra 1970 je Branko Marušič imel referat o vprašanju zgodovine v mu­ zejih na Slovenskem, sledila je bogata diskusija, kjer se je ponovno postavilo vprašanje osrednjega slovenskega zgodovinskega muzeja. 19. novembra 1970 so udeleženci XIII. mednarodnega kongresa zgodovinarjev v Moskvi (dr. F. Zwitter, dr. S. Vilfan, dr. V. Melik, dr. J.Pleterski, dr. T. Ferenc in F. Klopčič) posredovali svoje vtise. 18. novembra 1971 je' Tomaž Weber govoril o temi »Štirje aspekti pouka novejše zgodovine na osnovni šoli«, medtem ko je drugi del tega "članskega sestanka razpravljal o predmetniku in učnih načrtih za osnovno šolo ter o pripravah za spremembo gimnazije. Prof. dr. A. Apostolov iz Skopja je imel 19. aprila 1972 predavanje o Goce Delčevu in makedonskem osvobodilnem gibanju. 30. marca 1972 pa smo imeli komemorativni članski sestanek za pokojnim prof. dr. Milkom Kosom z razstavo njegovih del. Uspešno je delala tudi šolska sekcija, ki je razpravljala o učnih načrtih za zgodovino v . osnovni šoli in sodelovala v komisiji za gimnazijske učne načrte ter pripravila v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SR Slovenije seminarja za učitelje zgodovine v Ljubljani nato pa še v Mariboru. Dosegli smo tudi, da je bil predstavnik društva vključen v poseben odbor Zavoda za šolstvo, ki je razpravljal o reformi gimnazije. Dr. Fran Zwitter in dr. Ignacij Voje pa sta se tudi udeležila interkatederske konference v Hercegnovem 14. in 15. maja 1971, ki je razpravljala o razlikah študija zgodovine na naših fakultetah, o čemer je posebej razpravljal tudi naš odbor. Društvena knjižnica postaja v zadnjem času vse večja, saj je bilo v akce- sijsko knjigo vpisanih od septembra 1970 dalje kar 640 zvezkov, v signaturno pa 67 novih enot. Septembra 1972 je štela knjižnica skupaj že 3114 zvezkov. Večinoma gre za revije in časopise s področja zgodovine in arheologije, ki prihajajo kot zamenjava za Zgodovinski časopis, dobivamo pa tudi ' precej knjig in monografij. Število institucij s katerimi zamenjujemo Zgodovinski časopis, se ni bistveno spremenilo. V Sloveniji zamenjujemo z 11 ustanovami, ha področju Jugoslavije pa še s 36, ostalo (38) odpade na inozemstvo (Avstrija 9, Zvezna republika^ Nemčija 3, Demokratična republika Nemčija 2, ČSSR 5, Poljska 7, Italija 3, Francija 2, Velika Britanija 1, Švedska 2, Romunija 1, ZSSR 2, ZDA 1). Knjižnica je v prostorih oddelka za zgodovino na filozofski fakulteti in je postavljena kot corpus separatum, namenjena je predvsem članom društva, vendar pa pomeni tudi pomembno dopolnilo oddelčni knjiž­ nici! Zaradi hitrega naraščanja knjižnega fonda, se že pojavlja problem pro­ stora društvene knjižnice. Odbor Zgodovinskega društva je večkrat razpravljal o razprodaji starih zalog ZČ, GMDS, Izvestij, Mitteilungen, itd. in je na eni zadnjih sej sprejel tudi nov cenik za omenjene publikacije, razprodajo pa bodo prevzeli študentje oddelka za zgodovino: V okviru Zgodovinskega društva deluje že vrsto let več podružnic, od katerih so bile v zadnjih letih med najbolj delavnimi Muzejsko društvo v Škof ji Loki in Zgodovinsko društvo v Mariboru. > Delovanje škofjeloškega društva, ki šteje že okrog 600 članov, je v zadnjih dveh letih v veliki meri nosilo pečat bližajoče tisočletnice loškega gospostva. Zelo razvejan odbor za proslavo te obletnice se je nekajkrat sestal v plenumu, sicer pa je bilo težišče dela na ramenih odbornikov, ki so izdelali obsežen podroben program. Izšla naj bi cela serija publikacij poleg Loških razgledov, ki izhajajo vsako leto. Od zadnjega občnega zbora sta izšla dva letnika (XVII. in XVIII.) zadnji že v nakladi 1400 izvodov. Jubilejna številka pa bo izšla v povečani, slavnostni obliki. Prav Loški razgledi so tisti, ki povezujejo razmeroma številno in raz­ noliko članstvo Muzejskega društva. Pomembna vez pa sta tudi obe muzejski podružnici tako v Železnikih kot v Žireh. Društvo še naprej organizira med članstvom tako priljubljene izlete, ki so navadno združeni z ogledom muzejev 24* ( 379 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 in drugih kulturnih in prirodnih zanimivosti doma in na tujem. Odbor Muzej­ skega društva je kot strokovni svet Pokrajinskega muzeja v Škof ji Loki trdno ob strani vodstvu muzeja in njegovemu delovnemu kolektivu. Prav tako Muzej­ sko društvo podpira težnje sicer samostojne ustanove loškega arhiva po samo­ stojnih prostorih. 2ivo pa je tudi sodelovanje z Medobčinskim zavodom, za spomeniško varstvo. Podružnica Zgodovinskega društva v Mariboru je v pre­ teklem dvoletnem obdobju skrbela predvsem za redno izhajanje Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki ga izdaja v sodelovanju z Združenjem' visoko­ šolskih zavodov in založbo Obzorja. Organizirala je tudi vrsto predavanj z izbrano tematiko, ki so jih imeli člani oddelka za zgodovino filozofske fakul­ tete. Med prireditvami komemorativnega značaja, kjer je podružnica sodelo­ vala ali jih celo organizirala, je treba omeniti odkritje spominske plošče dolgo­ letnemu društvenemu.delavcu Franju Basu 1. X. 1971 v Mariboru, ter dr. Franu Ilešiču 13. VI. 1971 ob stoletnici njegovega rojstva. Iz vrst članov mariborske podružnice je izšla tudi pobuda za počastitev 200-letnice rojstva prekmurskega rojaka Štefana Kiizmiča. Prav tako, člani podružnice zavzeto delujejo pri vsakoletnih pripravah za simpozij »Mogersdorf« skupaj z Združenjem visoko­ šolskih zavodov v Mariboru. Korist teh simpozijev vidijo zlasti v tem, da se navežejo stiki med našimi znanstveniki in institucijami s katerimi-so bili doslej le malo povezani od madžarske Železne in Žalske županije do avstrijske Gradi­ ščanske, poleg tega so bili ti simpoziji močna pobuda za organizirano in siste­ matično raziskavo- preteklosti našega Prekmurja in slovenskega Porabja. Blagajna Zgodovinskega društva je imela 12. IX. 1972 saldo 40.182,19 din, kar je v primerjavi s prejšnjo mandatno dobo veliko znižanje. To je posledica raznih dejavnikov, od katerih naj na* prvem mestu omenim povečano dejavnost pri izdajanju Zgodovinskega časopisa, saj so v tem obdobju izšli trije letniki (1969, 1970 in 1971) in vsi so tu tudi obračunani razen druge polovice zadnjega letnika. Po drugi strani pa izdatki administrativnega poslovanja nenehno naraščajo, medtem ko dotacija, ki jo je društvo prejelo za izdajanje svojega glasila ostaja na isti višini. Analiza dohodkov pokaže, ,da je bil najpomemb­ nejši vir še vedno subvencija Sklada za pospeševanje založništva in Kulturne skupnosti SR Slovenije. Poseben vir dohodkov je bila tudi naročnina za Zgodo­ vinski časopis pri individualnih članih, ki jo društvo pobira v lastni režiji. Pri tem članarina ostane društvu, naročnino pa dobi Državna založba Slovenije kot založnik Zgodovinskega časopisa. Nekaj prinaša tudi članarina skupinskih članov, kotizacija za udeležbo na naših zborovanjih ipd. Število članov in naročnikov Zgodovinskega časopisa je v zadnjem času nekoliko naraslo, tako imamo med ustanovami 257 naročnikov Zgodovinskega časopisa, individualnih članov pa 361, od teh kar 58 študentov filozofske fakultete. Zlasti med ustano­ vami (šolami) je še vedno premalo zanimanja za znanstveno revijo, kakršna je Zgodovinski časopis. - O l g a J a n š a 380 ZGODOVINSKI ČASOPIS ХХУП 1973 ZNANSTVENO ZBOROVANJE >TRETJI RAJH IN JUGOSLAVIJA 1933—1945« (Beograd 3.—4. oktober 1973) Prireditelj znanstvenega zborovanja o razmerju med tretjim rajhom in Jugoslavijo v letih pred drugo svetovno vojno sta bili- skupnost institucij za proučevanje novejše zgodovine narodov in narodnosti Jugoslavije ter beograjski inštitut za sodobno zgodovino. Kot glavno nalogo so si prireditelji zastavili osvetlitev nedvomno še vedno, žgoče teme, saj je zajeta problematika zajemala ' obdobje od nastopa nacizma pa do konca druge svetovne vojne. Nad štirideset znanstvenih prispevkov, ki so z raznih zornih kotov skušali osvetliti' zastav­ ljena vprašanja, kaže na obsežnost obravnavane problematike. Udeležencev je bilo v celoti kakih petdeset, med njimi '21 tujih znanstvenikov iz obeh Nemci j , Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Italije in Velike Britanije. Spekter obravnavanih vprašanj je segal od prikaza in ocen med­ državnih odnosov v letih pred drugo svetovno vojno s stališča balkanskega prostora, vprašanj nemško-jugoslovanskih odnosov ter nemške gospodarske pe­ netracije na ozemlje Jugoslavije pa do, posameznih vprašanj nacistične politike na ozemlju okupirane Jugoslavije. Sestavni del te problematike je bila tudi usoda- nemške manjšine pri nas ter genocidni nastopi nacizma. V današnji čas je segal referat sovjetskega historika Vladimir ja K. Volkova s prikazom neka­ terih nesprejemljivih tez v delu zahodnonemške pa tudi avstrijske literature o narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov (omenimo naj le knjigo Johanna Wüschta Jugoslawien und das Dritte Reich, Stuttgart 1969). Gledano v celoti je beograjsko zborovanje pomenilo enega prvih poskusov mednarodne verifikacije novejših izsledkov zgodovinopisja o nacističnem ob­ dobju. Razvid po referatih tudi pokaže, da se je večina referentov dotikala predvsem obdobja do leta 1941. Znova se je pokazalo, da je treba proučevati predvojni položaj Jugoslavije v celotnostni evropski politiki. Iz zgodovine stare' Jugoslavije je treba posebej podčrtati ugotovitev Zivka Avramovskega v referatu o nemški politiki izolacije Jugoslavije v letih 1933—1939, da se je že kralj Aleksander odmikal od Francije k Nemčiji (od slabejšega k močnej­ šemu), se pravi, da je knez Pavle le nadaljeval to politiko. Zborovanje je tudi postavilo vprašanje, ali je bilo to približevanje pogojeno z nemškim pritiskom, ali pa je bilo usklađeno s takratnimi interesi Velike Britanije; dejstvo je namreč, da so Britanci vodili v tem času .politiko popuščanja do tretjega rajha. Iz tega kompleksa naj nakažemb še opozorilo, da se v našem zgodovinopisju za čas-po letu 1934 preveč govori o Milanu Stojadinoviću, medtem ko bi. moral biti poudarek na. knezu Pavlu, v čigar rokah je bilo vodenje jugoslovanske notranje in zunanje politike, medtem ko je bil Stojadinovič le njen izvajalec. Na novo je bilo osvetljeno (referat Bogdana Krizmana) tudi vprašanje pri­ ključitve Jugoslavije trojnemu paktu 1941. leta. Problematiko nemške manjšine pri nas so zajemali zborovanju predloženi referati v glavnem za čas po letu 1941; vsekakor pa bi bilo želeti, da bi morebitno prihodnje zborovanje 'te vrste skušalo v celoti očrtati problematiko nemške manjšine, zajemajoč vsaj še obdobje med obema svetovnima vojnama. Ne da bi se nadrobneje ustavljali ob vrsti zanimivih referatov — predvi­ doma bodo izšli v posebni publikaciji —: se dotaknimo tistih, ki so posebej izstopali ali pa se dotikali slovenske problematike. Tu bi omenili prispevek poljskega gosta Czaslawa Madajczyka o »preostalem delu Srbije pod nemško vojaško upravo« s katerim je avtor skušal v širokem komparativnem zamahu podati nakazano problematiko. Od tujih udeležencev bi omenili vsaj še Britanca F. W. Deakina (referat o Nemcih in zavezniških načrtih za izkrcanje na' Bal- 381" ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 kanu), Italijana Alfreda Braccia o silah Osi in nevtralnosti Jugoslavije v času februar—september 1939, Teodorja Sala o pripombah k italijansko-nemškem konfliktu glede nadzorstva in izkoriščanja jugoslovanskih ozemelj v letih 1941—1943, zahodnega Nemca Wolfganga Schumanna o aspektih in ozadju trgovinske in gospodarske- politike hitlerjevske Nemčije do Jugoslavije ter Hansa Jürgena Schröderja o jugovzhodni Evropi kot »neuradnem cesarstvu« nacistične Nemčije na primeru Jugoslavije v letih 1933—1939. Med domačimi referati naj opozorimo na prispevek Bogdana Krizmana o pristopu Jugoslavije k tretjemu rajhu, Andreja Mitroviča o tako' imenovani »Ergänzungswirt- schafti« kot tezi v nemški javnosti o vključevanju jugovzhodne Evrope v gospodarski prostor tretjega rajha, Vojmira. Kljakoviča o nemško-italijanskem dogovoru o interesnih sferah na Balkanu in še posebej v odnosu do Jugoslavije. Slovenske problematike (posebej Pfekmurja) se je dotikal referat Mire Kolar- Dimitrijevič o »Gibanju delovne sile med tretjim rajhom in Jugoslavijo 1933— 1941«. Izključno slovenski problematiki pa sta bila namenjena dva referata. Prvega je pripravil Tone Ferenc s tematiko o interesih nemškega rajha v Sloveniji leta 1941, medtem ko je podpisani skušal nakazati vzporednice naci­ stične raznarodovaine politike na nekdanjem avstrijskem Koroškem v času po anšlusu marca 1938 ter na okupiranem Gorenjskem v letih 1938—1943. T o n e Z o r n 382 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 O C E N E IN P O R O Č I L A Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 1, Slovenska matica 1971. Uredil Fran Dominko, 246 strani. Dosežki Slovencev na področju naravoslovja in tehnike so malo znani. To je posledica dveh dejstev. Prvič, veliko naših mož, ki se je posvetilo tem področjem znanosti, je moralo zaradi omejenih možnosti na Slovenskem oditi v tujino in so izgubili stik z domovino, drugič pa se je pri nas s tovrstno zgodovino ukvarjalo malo ljudi in še to bolj mimogrede. Zato je zbornik, ki je izšel kot drugo delo Sekcije za zgodovino naravoslovja in tehnike pri SM, zelo dobrodošel. Fran Dominko, ki je to delo uredil, je avtor daljšega- in zanimivega uvoda o razvoju in stanju zgodovine naravoslovja in tehnike kot samostojne znanstvene discipline v tujini in pri nas. Posebej se ustavlja tudi ob velikih problemih našega časa, ki jih vidi predvsem v »determinäntni vlogi tehnične miselnosti v družbi ob skoraj popolni odsotnosti duha znanosti« in v porušenem ravnotežju med tehniko in humanizmom. Razprava Zmaga Bufona »Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju« (str. 15—77) je najobsežnejša. Pisana je na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila že dosedanja literatura. Avtor jih hoče ponovno ovrednotiti in opozoriti na ne dovolj upo­ števane aspekte. V prizadevanju naših prosvetljencev vidi dve smeri. Prvo predstavlja pisanje, prevajanje in prirejanje poljudnih in za šolsko uporabo primernih knjig, drugo pa ustvarjanje zametkov naše sedanje znanosti in. umetnosti. Pritegniti je treba mnenju, da številna dela, ki so namenjena kmetu, niso odraz majhne sposobnosti avtorjev ampak takratnih razmer pri nas in v državi sploh. Bolj ponosni smo lahko na prizadevanje Žige Popoviča, Janeza Scopolija, Baltazarja Hacqeta, Franca Wulfna, bratov Karla in Žige Zoisa in Jurija Vege. S svojim delovanjem so segli med vrhove tedanje evropske zna­ nosti. Avtor je nedvomno uspel s prikazom naravoslovja kot pobudnika za znanstvena prizadevanja naših preporoditeljev. Škoda je le, dà se je zadovoljil z dosedanjimi rezultati in ni raziskal problemov, ki jih v razpravi omenja. Verjetno bi bile potem njegove trditve trdnejše, kar še zlasti velja za poglavje o Kranjski kmetijski družbi in njeni vlogi. Prispevek Lava Čermelja »Fizik Nace Klemenčič (1853—1901)« (str. 79— 104) govori o Slovencu, ki si je kot znanstvenik in univerzitetni profesor poiskal kruha v Gradcu in Innsbrucku. Jgnac-Nace Klemenčič je bil rojen 6. febr. 1853 v Kamnem potoku pri Trebnjem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je 1871. maturiral -in se isto jesen vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze. Bil je najboljši študent nekdanjega Jožef Štefanovega naj­ boljšega študenta Ludvika Boltzmanna. Po promociji 30. apr. 1879 je ostal na univerzi kot asistent v fizikalnem inštitutu. 1881. je postal privatni docent. Kot Slovenec mesta rednega profesorja za eksperimentalno fiziko v Gradcu ni dobil, pač pa je bil 1. dec. 1895 imenovan za rednega profesorja fizike na univerzi V Innsbrucku. Poziva za rednega profesorja fizike na dunajski teh­ niki in imenovanja za dopisnega člana dunajske akademije znanosti in umet­ nosti ni več dočakal. Na dopustu v Trebnjem ga je starega komaj 48 let zadela kap. Pokopan je v Gradcu. Sprva se je ukvarjal s problemi moleku­ larne mehanike. Proučeval je elastično viskoznost v steklu in notranje ' trenje v železu. Kasneje je to področje zapustil i n se posvetil izključno problemom elektrike in magnetizma. Rezultati njegovega dela niso senzacionalna odkritja, 383 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ki so jih izvršili nekateri njegovi sodobniki kot Hertz, ampak preverjanje in izpopolnjevanje takrat nastalih teorij. Za svoje delo je 1892. dobil skupaj z Ernestom Lecherjem Bäumgartnerjevo nagrado kot prvi za Hertzem. Razpravi je dodan tudi ponatis Klemenčičevega članka >0 fotofonu« iz Ljubljanskega Zvona iz leta 1881 in seznam njegovih del. Albert Struna je svojo razpravo »Staro mlinarstvo — drugod in pri nas« (str. 105—134) razdelil v tri • poglavja. V prvem obravnava razvoj mlinarstva od starih, najbolj enostavnih priprav Babiloncev do velikih dosežkov švicar­ skih inženirjev in madžarskih podjetnikov v 19. stoletju. Svoja izvajanja pod­ pira s citati tako antičnih kot srednjeveških in kasnejših avtorjev. V drugem obravnava vodna kolesa. Poleg koles na korce in koles na lopate omenja tudi razne inačice. Posebej se zadrži ob »perutnih kolesih«, ki so se ohranila v Mar­ tuljku m na Pohorju. Podobne najdemo namreč le v bosenskih vodenicah in v Aziji. Naše mline obravnava v tretjem poglavju. Prvi podatki o njih so že iz 11. stoletja (ob. Tržiški Bistrici), najstarejša upodobitev pa je na freski v Crngrobu iz 15. stoletja. Razvoj našega mlinarstva je vzporeden evropskemu tako po na­ činu mletja kot po vrstah mlinov. Obstajali so celo poskusi, da bi razširili mline na veter. Zadnji je bil podrt 1962. V razpravi »Staro in novo o življenju in delu Josipa Ressla« (str. 135—165) piše Vladimir Murko o rezultatih dosedanjih raziskovanj »resselologov«. V pr- V e m ? e i U šOYOii ° njegovih potomcih in delu na naših tleh., Pri številnih so­ rodnikih m znancih je ostalo precej zapuščine, ki pa jo je zadnja vojna deloma uničila. Kljub večdesetletnemu raziskovanju pa se še vedno marsikaj najde celo v arhivih, zato je upanje, da bo mogoče še kaj najti, precejšnje. Delno si je mogoče pomagati z ustnim izročilom, ki se je ohranilo pri naših ljudeh o velikem iznajditelju, saj Resslovi poskusi niso bili neopazni. Njegovo delo P r i odkritju ladijskega vijaka je sicer precej znano, manj pa vemo o njegovih iznajdbah na področju agrotehnike, energetike, geodezije, hidrotehnike, ke­ mije, metalurgije, montanistike, prehrambene industrije, cestnega prometa, nav- tike, poštnega prometa in vojaške tehnike. Mnogi njegovi načrti so. padli v pozabo ali pa so si jih prisvojili drugi. Kljub temu pa vsaj na ohranjene ne bi- smeli pozabiti, saj so še danes aktualni načrti za regulacijo Neretve, Mirne, namakanje egiptovskih ravnin iz Nila, namakanje pašnikov v Franciji, vodno pot Donava—Jadran. Tudi na .svoj poklic gozdarja Ressel ni pozabil. Prvi na Primorskem je proučeval vprašanje ponovnega pogozdovanja Krasa. Pri tem je imel y mislih cel regionalni plan razvoja Istre, saj je upošteval tudi po­ trebe živinoreje, čebelarstva, sviloprejstva, sadjarstva in vinogradništva. Ve­ čina načrtov je ostala na papirju zaradi nerazumevanja in pomankanja ka­ pitala. V 19. stoletju je bilo- naravno zdravljenje zelo popularno v Evropi. O nje­ govem odmevu na Štajerskem piše Eman Pertl v razpravi »Naravno zdravilišče v Bistrici pri Limbušu« (str. 167—213). Tu je imel od leta 1884 do nekako 1900 Jurij Simanič skromno naravno zdravilišče, ki je bolj zanimivo po lastniku kot po pomenu. Simanič, ki se je podpisoval tudi Simonie in zlasti Simoni ter si prideval doktorski naslov, se je rodil v Zagrebu (Pertl navaja na str. 168 in 169 po imeniku zavićajnika kot rojstno letnico 1835, na str. 170, 184 in 185 pa se mu zdi najverjetnejša letnica 1823), umrl pa je 1908 v Vršcu. V Bistrici je najel nekaj travnikov in hiš-ter skušal po Kneippovem vzoru zdraviti ljudi. Pri tem ni imel ravno uspeha in je njegovo pod jet je,propadlo. Poleg te dejavnosti je Simanič gojil tudi pesništvo, pisateljevanje, zdravstveno-propagandno publi- vanjem knjig in časopisov. Pod rubriko »Gradivo« sta uvrščena dva prispevka. Prvega je napisal po­ kojni Franc Minafik: »Ptujske lekarne, lekarnarji in njihove hiše« (str. 193—213). Govori o najstarejših sledovih in vesteh o lekarništvuv Ptuju, kjer naj bi imeli v 16. stoletju tudi originalne Paracelsove spise. Skozi tri stoletja zasleduje lastnike obeh ptujskih javnih lekarn »Pri zlatem jelenu.« in »Pri zamorcu!. 384 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Omenja tudi poskuse odpiranja novih leka'rn in nastanek prve slovenske leta 1922. Avtor drugega prispevka »Kratek pregled zdravstvenega nadzorstva živil nekoč in danes s posebnim poudarkom na Sloveniji« (str. 215—246) je danes že tudi pokojni Ante Stefančič. Naslov je malo preširok, ker govori v tekstu le o mesu. Po orisu nadzorstva nad klanjem in mesom pri nekaterih narodih v preteklih obdobjih se posebej ustavlja pri predpisih, veljavnih na ozemlju SRS od 18. stoletja dalje.4 V svojo razpravo je skoraj v celoti vključil tozadevne prve slovenske tekste. Poleg zakonodaje obravnava tudi k temu spadajočo šolstvo in razvoj nekdanjega »mesogledništva« v sanitarno, veterinarsko in tržno inšpek­ cijo naših dni. • Za vse razprave je značilna izredna skrbnost pri pripravi besedil, ki so jim dodani tudi povzetki v. tujih jezikih. Opozoriti pa je treba na nekaj po­ manjkljivosti. Predvsem so pri nekaterih člankih predolgi uvodi, ki opisujejo" splošne politične razmere ali pa razvoj določene panoge. Avtorji bi to lahko izpustili ali pa skrajšali. Isti efekt bi bil dosežen s citiranjem ustrezne literature. Bralca tudi zanima mnenje avtorja razprave o realnosti raznih načrtov in teorij, o eventualnem zaostajanju obravnavane znanstvene discipline za splošnim raz­ vojem v Evropi, o položaju obravnavane teme v času in prostoru. Nekoliko več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi historično-političnim terminom in ci­ tiranju virov iz literature. Upajmo, da bo Sekcija za zgodovino naravoslovja in tehnike pri SM kmalu predstvila drugo številko zbornika, kajti odprtih vprašanj so že avtorji prvega zbornika našteli .veliko. Želeti je tudi, da se pri svojih raziskavah ne bi ome­ jevali le na SRS ampak celotno etnično slovensko ozemlje. „ S t a n e G r a n d a S o n j a P e t r u , Emonske nekropole (odkrite med leti 1655—1960), Kata­ logi in monografije 7, Emona II; Ljubljana 1972. L. Plesničar—Gec, Severno emonsko grpbišče, Katalogi in monografije 8, Emona III, Ljubljana 1972. Doslej poznamo le malo najdišč antičnega obdobja, ki bi imelo v celoti pu­ blicirano odkopano gradivo. У vrsto teh redkih lokacij pa že moremo danes prištevati grobišče antičnega mesta Fmone; to ima v dveh zajetnih katalogih, ki sta izšla v zadnjem letu, objavljeno gradivo ca. 2.500 grobov (po mnenju, nekaterih arheologov naj bi bilo ca. 1.000 grobov uničenih in gradivo po večini izgubljeno oz. za objavo nedostopno). S tem številom pa zavzema grobišče tudi najvišjo stopnjo na lestvici raziskanih antičnih grobišč na evropskih tleh. S. Petru je zbrala v zvezku Emona II. grobove, (okoli 1.500) in gradivo,- ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani in ki je bilo odkopano v obdobjih pred letom 1960, medtem ko je, L. Plesničar podala kataloški pregled Emona III. z 978 grobovi/ najdenih v naslednjem desetletju. Historični prikaz odkrivanja grobov, ki ga podaja S. Petru, nas popelje še v prvo polovico 17,. stoletja, ko so leta 1635 na Ajdovščini odkopali antični grob, o katerem naj bi bila ohranjena prva zanesljiva zabeležka. Seveda je bilo že veliko preje odkopano in uničeno neugotovljeho število grobov pri sred­ njeveških gradnjah in zemeljskih prekopih, tako dà danes npr. zelo malo vemo o grobiščnem kompleksu, ki se je širil ob cesti proti Neviodunumu ob da­ našnji-Karlo vški cesti. To nam zlasti izpričujejo razna konservatorska opravila v stari Ljubljani, kjer se večkrat pod ometom stavbnih mas pokaže kamnito gradivo, ki je bilo nekoč sestavni del grobnih celot. Zlasti je pomembna po bogastvu raznih antičnih arhitektonskih delov grajska stavba, kjer so bili po­ samezni kosi uporabljeni pri gradnji v različnih starostnih obdobjih. Zanimivo je, da moremo naraščajoče zanimanje za arheološke ostaline opaziti v času razsvetljenstva, ko dobimo tudi že prve tiskane novice o raznih sepulkralnih najdbah na emonskem področju. Seveda se najdbe in podatki o 385 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 njih v kasnejšem času vse bolj množe, ob tem je treba poudariti zlasti uspešne Miillnerjeve posege v prejšnjem stoletju. Z odkopom W. Schmida med leti 1904 in 1907 na severnem emonskem grobišču pa dosežejo raziskave svoj prvi zenit in preokretnico pri znanstvenem raziskovanju emonskih grobiščnih kom­ pleksov. Kasneje se do leta 1960 grobne najdbe pojavljajo sporadično na več•_ mestih ob raznih novih gradnjah", vendar ne dosežejo širine Schmidovih po­ segov. Ponovno in, kot vse kaže, verjetno tudi zadnjikrat pa dobe širok razisko­ valni polet zaščitna izkopavanja med leti 1961 in 1968, ko se s ključnimi grad­ benimi posegi samega centra današnjega mesta poseže v večino preostalih de­ lov še neraziskanega območja severno emonskega grobišča, ki se je širilo na obeh straneh Titove ceste od Trga revolucije do Linhartove ceste. Na emonskih grobiščih prevladuje žgan pokop. Skeletnih grobov je znatno manj, saj se suče njihovo število pri posameznih odkopih med 10,3 do 16,4% od vseh odkopanih. . Poudariti je treba širok spekter v obliki žganih grobov, ki je bil vezan na različne pogoje oz. vzroke; ti so bili bodisi sociološkega, religijskega ali dru­ gega karakterja. Najpogostejši je preprosto vkopan žgan grob, ki naj bi imel svoje korenine še v prazgodovinskem načinu pokopavanja in ga moremo ve­ zati tu s staroselsko tradicijo. Nadalje je mogoče zaslediti grobove s tegulnato konstrukcijo, pokop v amfori, zidane grobnice, kamnite pepelnice, pokope v lesenih skrinjah itd. Seveda so ponekod zastopane te oblike še v različnih, bolj ali manj opaznih enačicah. Izraziti razločki nastopajo tudi pri skeletnih grobovih (različna lega, smer, konstrukcija groba). Okostja so ležala največkrat v preprosto vkopanih ja­ mah, ponekod so bila položena v lesenih krstah (en primer lesene krste, ob­ ložene s svinčenimi ploščicami) ter v kamnitih sarkofagih. Raznoličnost pa se kaže tudi v vsebini in številu. pridevkov, ki so jih vsebovali posamezni ske­ letni pokopi. Sicer so bili v grobovih bolj pogosti naslednji pridevki: predvsem razni vrči, steklenice, krožniki, skodelice, oljenke, balzamariji, novci itd. Seveda je še vrsta drugih, po svoji funkcionalnosti zelo divergentnih pridatkov, od že­ leznih nožev, orodja in orožja, novcev, raznih kosov nakita (fibule, zapestnice, igle, ogrlice itd.), celo igračke itd. Zanimivo je ,da so skeletni grobovi po pri­ devkih veliko skromnejši od žganih grobov. Čeprav doslej še ni mogoče podati neke detajlnejše kronološke lestvice oz. sheme na grobiščih, pa moremo na podlagi posameznih značilnih najdb iskati prve pokope že v prvi polovici prvega stoletja, medtem ko bi s poko­ pavanjem prenehali na prelomu 4. v 5. stoletje. Posamezni grobovi pa naj bi si­ cer po navedbah starejše literature (gre le za nekaj izjemnih pokopov) pri­ padali tudi kasnejšemu času, to je 5. in celo 6. stoletju, vendar novejše analize ohranjenega gradiva zavračajo te časovne opredelitve in jih postavljajo v sta­ rejši čas. Na severnoemonskem grobišču, kjer je vodila raziskave L. Plesničar, je bilo ugotovljeno, da v kasnejši čas pripadajo predvsem skeletni grobovi, to je predvsem v 4. stoletju, ko se grobišče tod tudi po svojem arealu precej zmanjša in so žgani pokopi le že izjemne najdbe. Izredno slabo zastopanost skeletnih pokopov naj bi si tu razlagali z močnim zmanjšanjem prebivalstva v Emoni. Sicer pa naj bi bilo to grobišče najbolj v prometu v prvem oz. drugem sto­ letju v 3. in 4. stol. pa se opaža upadanje števila pokopov. Jedro obeh katalogov (sicer zasledimo poleg poglavij o obliki grobov in historiatu najdb še citirano literaturo o najdbah oz. grobiščih in vrsto topo­ grafskih podatkov) sestavljajo opisi grobov, ki so prevedeni tudi v nemški oz. v angleški jezik ter nič manj kot 330 pripadajočih tabel z risbami grobov in nji­ hove vsebine; nadalje 7 statističnih tabel oblik oz. načinov za pokop, 1 pregled­ nica vsebine moških in ženskih grobov ter 8 tabel raznih steklenih posod, tiskanih v barvni tehniki. Kot dodatek katalogom so pridani še tlorisi grobišč. Zdi se, da bi bilo ob koncu odveč poudarjati pomembnost obeh del tako za slovensko arheološko stroko kot sploh za celotno antično raziskovanje na drugih 386 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 19T3 evropskih tleh. Vsekakor pa je treba podčrtati ugotovitev o že vnaprej zago­ tovljenem uspehu izdajatelja (Narodni muzej, Ljubljana) in širokem odzivu, ki ga imajo taka dela v strokovnih krogih. M a r i j a n S l a b e I v a n G r a f e n a u e r , Kratka zgodovina starejšega slovenskega slov­ stva. (Izdala in založila Mohorjeva družba v Celju, Znanstvena knjižnica, nova serija, 1. Izdajo knjige je oskrbel Bogo Grafenauer.) Knjiga je iz dveh delov. Prvi del je slovstvena zgodovina (210 strani), drugi del (78 strani) pa bris življenja in dela Ivana Grafenauerja. - . Pod naslovom kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva si ne sme­ mo predstavljati dela, ki bi bilo zaradi krajšanja in izpuščanja primerno za razne kratke tečaje ampak resno, pretehtano in skrbno pripravljeno delo. Ob­ ravnava slovensko slovstvo od razdobja praslovanske kulture do Zoisove in Vodnikove smrti 1819. Prvotno je bila knjiga zamišljena kot učbenik in kot taka pripravljena tudi za tisk, vendar ji niti predvojne niti povojne kulturno- politične razmere niso bile naklonjene. Tako prihaja na dan skoraj petindvajset let potem, ko je bila v tej obliki napisana in v devetem letu po avstorjevi smrti. Ivan Grafenauer deli slovensko slovstvo na dva dela: staro in novo. Prvo sega od naselitve Slovanov do srede 18. stoletja. Zanj je značilno, da še ni načrtnega prizadevanja po snovanju umetniške literature. Staro slovstvo je razdeljeno še na tri večja razdobja: razdobje praslovenske kulture (predpismen- ska doba), v katerem J.je besednoumetnostni glasnik narodnega življa in kul­ ture zgolj narodno ustno slovstvo, ki so se njega ostanki rešili do zapisa v 19. stoletju« in ki traja do sredine 8. stoletja, razdobje srednjeveškega pismenstva. od sredine 8. do sredine 16. stoletja, ko se »pismensko nekoliko tvorne d o b e . . . menjavajo z dobami mrtvila« in je narodna ustna umetnost še vedno »po­ glavitna glasnica narodnega žit ja in bitja«, in razdobje tiskane "književnosti brez izrazitega umetniškega prizadevanja od sredine 16. do sredine 18. sto­ letja (str. 15). Odlika Kratke zgodovine starejšega slovenskega slovstva je v njeni jas­ nosti in strnjenosti. Ničesar pomembnejšega v naši literarni preteklosti ni ' iz­ puščenega, vse je postavljeno na svoje mesto v času in prostoru. Vedno je po­ udarjen tudi pomen posameznega dela za nadaljnji razvoj slovenskega slov­ stva. Ob vsakem razdobju obravnava Grafenauer tudi slovensko ljudsko ustno in pismeno slovstvo, ki je tako prvič dobilo pravo mesto v naši literarni zgo­ dovini. Ogromno znanje je Grafenauer ju ob veliki znanstveni prodornosti po-, magalo, da je s kulturnozgodovinsko literarnoprimerjalno metodo, ki jo je sam razvil, dosegel pri proučevanju ljudske pesmi izredne rezultate. Ne samo, da je ' določil starost in realno vsebino, ampak je opozoril tudi na sorodne motive pri sosedih. Naše ozemlje se pri tem pokaže kot zanimivo križišče kulturnih vplivov zahodne in jugovzhodne Evrope. Iz najstarejšega obdobja praslovenske kulture se je ohranilo malo, pretežno »ženske pesmi«, »ki razgrinjajo pred nami človeško usodo žena in sirot, vdov in deklet v očetnopravni rodovni druž­ bi (str. 29). Proti nekaterim drugim literarnim zgodovinarjem je Grafenauer pri pro­ učevanju srednjeveških rokopisov dokazal, da to obdobje ni »brez literarne tradicije«. Le tako si lahko razložimo dejstvo, da so med ohranjenimi rokopisi le prepisi. Opozoril je tudi na številne ohranjene drobce, na katere vse prerado pozabljajo. Razdobje tiskane književnosti je razdelil Grafenauer na tri dele: na dobo reformacije (do okrog 1600), na dobo prekatoličenja in književnega zastoja (do 1678) ter dobo katoliške obnove (do okrog 1750). Od novega slovenskega slovstva, ki sega od sredine 18. stoletja pa do da­ nes, je obdelal Grafenauer le prvo dobo: razsvetljenstvo in začetke narodne prebuje, čas, »ki je hkrati . doba narodnega prebujanja najnaprednejših mož izmed slovenskega izobraženstva« (str. 15). Glavna oseba tega- časa je Vodnik,, 387 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ki je bil »pesnik občestvenosti, učitelj — buditelj narodnega občestva« ne pa pesnik individualist (str. 206). Strani, ki jih-je napisal po dokumentih, korespondenci, zapiskih in svojih spominih o svojem očetu prof. dr. Bogo Grafenauer, so na eni strani zapis o rodbini in družini Ivana Grafenauer ja, na drugi pa sprehod skozi njegovo znan­ stveno delo. Opozarjajo na glavne znanstvene dosežke in boj za njihovo znan­ stveno priznanje. Dr. Ivana Grafenauerja spoznamo kot človeka in znanstve­ nika, ki se je moral boriti tako s skrbjo za številno družino kot z nasprotniki, ki so proti znanstvenemu delu pogosto postavljali egoistično politikanstvo. Biografski del knjige je opremljen s številnimi fotografijami; zaključuje ga skrbno .sestavljena, kronološko urejena popolna bibliografija spisov Ivana Grafenauerja. S t a n e G r a n d a F e r d o G e s t r i n , Mitninske knjige 16. in i?, stoletja na Slovenskem. Viri za- zgodovino Slovencev, knjiga peta. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ljubljana 1972. — 490 strani. Rezultat Gestrinovega intenzivnega raziskovalnega dela sta predvsem dve kapitalni deli, dve knjigi, od katerih prva nosi naslov Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od, 13. do konca 16. stoletja (Ljubljana 1965). Tu je avtor skoraj docela zanemarjeno stran naše neagrarne-gospodarske zgodo­ vine obdelal tako vestno, da danes bistveno bolje poznamo naš srednji vek. Druga knjiga so tu obravnavane mitninske knjige; njej so posvečeni naslednji odstavki. — Še prej naj poudarim, da je prav Gestrin na široko odprl italijanske arhive in nam približal njihovo bogastvo. S tem je dokazal, da določen del našega raziskovalnega dela brez teh novo odkritih fondov ne bo mogel shajati. Za nekatera poglavja naše gospodarske zgodovine se je težišče premaknilo iz avstrijskih v italijanske arhive; zato bodo tudi bodoči rezultati pokazali precej drugačno sliko od doslej znane podobe. Glede Mitninskih knjig 16. in 17. stoletja na Slovenskem naj v podrobnostih pripomnimo naslednje: Po kratkem uvodnem historiatu mitnin, tržnin, carin in drugih trgovsko-prometnih plačil in po okarakteriziranju 10 mitninskih in njim podobnih knjig, ki jih je avtor preštudiral in tudi v celoti ,objavil, se v naslednjem poglavju dobro seznanimo z organizacijo in poslovanjem mitniških uradov na Bači. in. v Reki. Zlasti obsežno se avtor zadrži pri štiridesetnini (str. 28—40), o kateri do sedaj nismo bili kaj prida poučeni. Razlago je izpeljal res zelo vestno. Za velik del slovenske zemlje je bila morska meja Avstrije skozi stoletja daleč bolj pomembna in bolj privlačna kot drugi sektorji avstrijskega ozemlja. Počasi, se nam kažejo prava sorazmerja med tržišči, kamor je slovenska zemlja pla­ sirala svoje proizvode. ,. Ko sva pred časom z avtorjem pregledovala fotokopijo karte z ogrskimi carinskimi postajami (original v Arhivu dvor. komore, Zbirka kart, sign. E 29/2), — resda iz precej mlajšega časa, iz leta 1774, ko se je pripravljala izpeljava načrta, naj postanejo samo dedne dežele eno in enotno carinsko ozemlje, — sva opazila na ogrski strani meje vrsto tridesetninskih uradov (30-igst Ambt): Gestrin je preračunal 1/30 skupne vrednosti blaga kot približno 3,5 odstotno carino. Videti je torej, da so imeli na Ogrskem nekoliko drugačen sistem ca­ rinjenja, ki je verjetno tudi imel že dolgo tradicijo. — Morda je tu primerno, da naštejem kraje s tridesetninskim uradom od Rabe navzdol do Radgone in potem vzhodno proti hrvaški meji: Welten na Rabi (slovensko Velika, danes Gradišćansko), Neuhaus (slov. Dobra, danes Gradišćansko), Vislendova (Grad), Kaltenbrunn (Cankova), Poljanci (v neposredni bližini Krajne)', Gèderovci, Ti- šina, Dokležovje. — Hrvaška stran meje z Avstrijo je tudi imela v tem času tridesetninske in ne štiridesetninskih uradov. - Na straneh 30—31 govori o povišani nakladi in ugotovi, da je bila že leta 1590 povišana za 6 krajcarjev. Ta dvig povezuje z »novo naklado«, ki se mu v 388 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 mitninskih knjigah pojavlja leta 1631. Kdaj naj bi bila nova naklada definitiv­ no vpeljana? Med spisi stanovskih deželnozborskih obravnav je dokument, ki pravi,, da je 15. julija 1611 izšel generale, ki predpisuje, da se na vsak tovor istovrstnega blaga »durch und durch aufgeschlagen« plača -6 kr nove mit- nine (neue Mauthgebühr). Ferdinandova instrukcija glede 6-krajcarske nove naklade (neue anlaag; isti vir uporablja oba termina) utemeljuje; da so jo vpeljali zaradi [gradnje?] mitninskih uradov, poti in mostov, zaradi njihovega zboljšanja in vzdrževanja v [primernem] redu, tudi zaradi preprečevanja kon- trabanda (Arhiv Slovenije, Stan. deželnozbor. obravnave 1612, fase. 226). — Sedaj je potek jasnejši: po dvajsetletnem nedosledno izvajanem povišanju mit- nine so leta 1611 prakso dekretirali in jo razširili na vse blago. Ce je bil to res dosledno namensko zbirani denar, je drugo vprašanje. Vrsta dokazov govori o tem, da denar ni šel dosledno za ceste, mostove, itd. (Prim, izdatke urada, Gestrin, str. 40—41.) Ko smo že pri cestah in njihovem popravljanju, si dovoljujemo na tem mestu, dodati kratek ekskurz. Z Dunaja so leta 1558 ukazali, naj bo vsaka javna deželna cesta široka štiri »gemeiner, zwerch Clafftern« (AS, Star. stan. arhiv, fase. 527). V nobenem primeru bi se tETlzraz — kljub slabi čitljivosti rokopisa — ne mogel brati kot »werch« ali »werck« ali »zwerg«; zato domne­ vam, da gre za krajšo klaftro ali seženj, ker je toliko kot skoraj izključeno, da bi bile takrat ceste široke 4 X 1 poprečni dunajski seženj = 7,56 metra. Leta 1585 se je javil ljubljanski .meščan in zidar Baptist Wankin, da bo na svoje stroške popravil cesto z Vrhnike skozi hrušiški gozd do Vipave; leta 1596 je popravljal ceste na Dolenjskem ljubljanski meščan in gradbenik Abondio di Donino, ki ga v tem primeru imenujejo Wegbaumeister (oboje, AS, SSA, fase. 527). Morda imamo- v navedbi obeh poklicev ključ za posebne gradbene ali morda celo cestogradbene klaf tre? Na neko manjšo gradbeno klaf tro merijo tudi podatki iz 18. stoletja. Ko so leta 1723 popravljali ceste na Petazzijevem področju na Krasu, so jih mogli razširiti le na 10—11 čevljev, na nekaterih krajih komaj še na 12 čevljev ( = okoli 3,20—3,70 m). Tako bi utegnila zwerch Ciaffter meriti nekako 3 čevlje. — Najbrž ni v nobenem sorazmerju merjenje širine cest z merjenjem dolžine. Dolžino cest so namreč merili tako v miljah kot tudi v korakih. Francu Rakovcu-Raigersfeldu je 55 mil | dolga cesta merila 220.000 sežnjev (1 milja = 4000 sežnjev = ok. 7580m). Steinberg je v skali na svojem zemljevidu kraških cest iz leta 1720 pripisal, da je 1000 korakov ali Schriten = ok. 1/4 milje. Po njegovem bi milja merila okoli 4000 korakov, po drugih domačih avtorjih (AS, J3SA, fase. 527 b) si moral napraviti za 1 miljo dolgo pot kar 5883 korakov. Medtem ko gre v prvem primeru za znano dunajsko poštno miljo in je pri Steinbergu 1 korak = 1 seženj (dobimo spet 1 duna j . pošt. miljo), pa v tretjem primeru meri korak okoli 1,3 m ali nekako 4 čevlje. Ima ta korak kakšno zvezo z navadno zwerch klaf tro? Glede tehtnih odstavkov o knjigovodstvu (str. 42—48) moramo pripomniti, da bi vsekakor zaslužili združitev v obliki samostojnega poglavja, da bi na ta način dobili večji poudarek, večjo pozornost; tako, so le nekakšen dodatek k poslovanju mitniških uradov. ,,— Danes so nam izoblikovalci in pospeševalci knjigovodskih načel še neznani, upamo pa, da se bomo sčasoma bolj približali virom te izobrazbe. Za poznejše čase smo precej na boljšem: reška čistilnica sladkorja je imela zelo izdelan knjigovodski sistem, zaključni račun pa sta pod­ pisovala dva holandska direktorja. Za leto 1769 poročajo, da se pripravlja ustanovitev javne šole za računanje in dvojno knjigovodstvo ali seriptura dopia v graški sirotišnici; za tri delo da bodo naprosili profesorja iz reda piaristov (Arhiv dvor. komore, Iö Kommerz, fase. R Nr 391). Na straneh 49—74 govori avtor o .trgovini in trgovskem blagu in že kar . na strani 49 zapiše, da je bil- boj meščanov proti podeželski trgovini pri nas v 16. stoletju v bistvu že izgubljen. To je točno. Tako pri razpravah kot pri komentarjih k virom na omenjenih straneh gre v bistvu vedno za mejo, do katere naj se določene pasuse, pritegne oziroma opusti; Gestrinu se je najbrž zdelo, da bo presegel okvir komentarja k mitninskim knjigam, če bo v večji • 389 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 meri pritegnil v to poglavje oris boja za kmečko trgovino in proti njej (prim, str. 57). Menimo, da nihanja prometa na določenih mitninskih postajah ne mo­ remo pojasniti v celoti, če k temu ne pritegnemo vsaj nekaj glavnih momen­ tov iz boja za gayhandl in proti njemu. Piscu je vse to dobro znano, a se je odrekel dokumentacije. Razumljivo je, da je promet vsaj nekoliko oslabel, ka­ dar je vladar prepovedal kmetom trgovanje, in da se je skor.aj sunkovito dvignil, kadar je bil gayhandl dovoljen. To nihanje se je gotovo poznalo v dohodkih mitninskih uradov — in vladar je bil presneto zainteresiran za čim višje dohodke. Tu gre, če že hočete, za kameralizem, za kameralistično po­ litiko. Kakor je vladar po eni strani želel imeti močno meščanstvo, tako po drugi strani ni mogel definitivno odpraviti trgovanja kmetov; iz patentov o gayhandlu in proti njemu vidimo, kako je vladar nekako nihal. Če. pa sešte­ jemo leta, ko je bil gayhandl legaliziran, in leta, ko je bil prepovedan, spozna-, mo, da se iehtnica močno nagiba v korist kmetov. Tako je bilo vse do krepke druge polovice 18. stoletja. Ker še nimamo na voljo sistematično zbranih in časovno strnjenih stvar­ nih podatkov bodisi za vrednost bodisi za težo trgovskega blaga, s katerim so trgovali kmetje, se bomo tu omejili na nekaj dokumentov pripovedovalnega značaja iz 16. in 17. stoletja, ki so seveda v določeni zvezi s tovorjenjem in mitninami (op.: podčrtavanja so moja, J. Š.). Generale z datumom Gradec, 9. aprila 1553 pravi, da se omili policijski red za pet spodnjeavstrijskih dednih dežel in za knežjo grofijo Goriško iz prejšnjega leta tako, da smejo sedaj kmetje voziti v Goriško in na Laško ne samo žito, ampak tudi platno, loden, usnje, med, vosek, lan, običajno živino, svinjsko meso, itd., nazaj pa vsako­ vrstna vina, sol, olje, itd. Lahko si predstavljamo, da generale ni bil namenjen izjemam ali skromnemu prometu, ampak že kar precej organiziranemu in razvitemu sistemu kmečkega trgovanja. Da je bilo res tako, nam potrjuje dej­ stvo, da so spomadi 1568 kranjska mesta in trgi sporočili vladarju, kako jim gayhandl močno škoduje; dne 28. aprila so izsilili generale, kjer je le-ta kmečko trgovanje prepovedal in določil sankcijo: ovaduh prejme 1/3, dvorna komora 2/3 vrednosti zaplenjenega blaga. Vladarjeva izjava, da je vsem razen trgovcem prepovedano trgovati, pa je — kot že nekajkrat poprej in pozneje — udarila v prazno, kajti takoj nato so se pritožili kranjski stanovi in s pritožbo seveda uspeli. Saj je bil vendar kmet glavni davkoplačevalec. Mesta in trgi, zlasti Ljubljana, so se tudi leta 1604 ponovno kar sami lotili zatiranja kmečkega trgovanja. Ne da bi se posvetovali z vicedomom so zaprli določene ceste. Dne 13. septembra 1604 je Cobenzl objavil svoj vicedomski patent, da »se morejo kmečki trgovci, ki trgujejo z železom, žeblji in podobnim blagom, svobodno posluževali cest, toda proti plačilu pristojbin«. Njemu je kmalu pritegnil tudi nadvojvoda Ferdinand in sedaj mestom zagrozil s kaznijo, če bodo ovirali gayhandl (ÀS, Starejši Stanovski arhiv, fase. 78). Da je šlo res že za kar precej razviti sistem kmečke trgovine, nam doka­ zuje izjava v teh stvareh gotovo dobro razgledanega glavnega prejemnika Matije Pogorela v Ljubljani iz decembra 1617, češ da platno, ki ga izdelujejo v dednih deželah, izvažajo v tujino v velikih količinah skozi Trst in Reko (AS, SSÀ, fase. 324). Zato nas prav nič ne preseneti zatrjevanje kranjskih stanov v neki polemiki leta 1661, da kmet trguje ,ab antiquo'. Nekaj let po proglasitvi svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki, ko je ta svoboda postala še močnejši magnet za trgovce vseh kategorij, so kranjska mesta obvestila vladarja (1726), da so cesarske mitnice zaradi gayhandla letno prikrajšane kar za 12.000 fl dohodka in da je prav ta trgovina kriva, da so mesta v zaostanku s plačili v višini 70.000 fl. Če je trditev mest glede za 12.000 fl manjšega do­ hodka vsaj približno blizu resnice, potem gre tu za več tisoč tovorov raz­ ličnega blaga. To pa nikakor ni malo! Zemljiški gospodje so imeli od svojih trgujočih podložnikov tolikšno korist, da jih glede tega niso nikoli pustili osamljene niti jim niso omejevali akcijskega radija. V prilog te trditve gresta tudi naslednja dva citata iz leta 1701: »Edino sredstvo" vzdrževanja kranjskih podložnikov je v transitu v Italijo, v tovor jen ju, v menjavanju, v povratni vožnji...« — in »Podložnikom naj se dovoli prosto tovorjenje na Laško proti 390 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 plačilu mitnine in naklad, za dvig podložnikov naj se tudi dopusti prosto menjavanje, prekupčevanje in pa trgovanje s soljo, dalje njeno dobavljanje (obtok, den Lauf) do starih meja pri Kapli in Slovenski Bistrici, kot je bilo to nekdaj« (AS, SSA, fase. 78). Mogoče kljub novim mitninskim knjigam, ki jih Gestrin še utegne odkriti, ' ne bi mogli zadovoljivo zajeti nihanja »čiste« kmečke trgovine, kajti italijanski kupci-trgovci so /tudi sami mimo domačih tovornikov in tudi založnikov organizirali nakupovalno mrežo v slovenskem zaledju in izvažali blago pod svojo firmo (Gestrin, str. 56—57). Avtorjeve ugotovitve za 16.' stoletje podpira tudi dokumentacija iz 18. stoletja za svoj čas. Naj citiram odlomek iz pisma kranjskih deželnih stanov cesarju iz leta 1728: »Nekaj podložnikov loškega gospostva je šlo na šentviški letni sejem na Reko, da bi tam prodali 27 tovorov platna, ki so ga sami proizvedli; hoteli so iti skozi logaško deželskp sodišče, a so jih zaustavili objezdniki, ki jih je tu nastavil in jih čisto protipostavno držal tukajšnji trgovski stan. Objezdniki so jim blago odvzeli . . . Dva ali trije iz trgovskega stanu se skušajo obogatiti z ruiniranjem vse dežele; ostali so alla minuta trgujoči k r a m a r j i — Izgovor trgovcev, da so nekoč imeli izvozno trgovino s platnom v svojih rokah, ne d r ž i . . . Nekdaj so prihajali v to deželo zaradi odkupa platna kar beneški podložniki {= državljani); ti sedaj izvažajo iz cesarskih dežel predivo in platno sami fabriciraju. Nekdaj so platno Dedno dobavljali siromašni podložniki .ali drugi negocianti bodisi na Reko in v Trst bodisi v Gorico ali celo v Benetke. To in železo iz Koroške sta prinesla v deželo nekaj gotovine...« (SSA, fase. 78). V dobro kmečkega trgovanja gresta tudi dve izjavi, prva iz leta 1720, ki pravi, da »je malo trgovcev na' Kranjskem, ki trgujejo na veliko; vsi ostali so kramarji . . .« — in druga iz naslednjega leta, ki trdi, da »je loški meščan in trgovec Ivan Tomaž Jugovic pred nekaj leti na javnem zboru v Ljubljani izjavil, da more [dobro organizirano?] založništvo vreči letno do 500.000 fl [kosmatega dobička?]«. Do nadaljnjega ostane odprto vprašanje kontrabànta. Iz raznih vzporednih vesti razberemo, da je bil znaten, prav nič pohleven in v stilu svoje dobe razburljiv, toda s konkretnimi številkami in za daljši strnjeni čas ga težko ovrednotimo. Še nekaj o merah in utežih. Na strani 78 govori Gestrin o platnu in njegovi meri. Poudariti moram, da se podatki, ki jih bom tu navedel, spet nanašajo na 18. stoletje; razlike s še starejšo mero so možne, prav tako pa je možna zakoreninjenost in torej nespremenjenost. V prvi četrtini 18. stoletja so kranjsko platno merili doma z mero, ki jo je Franc Rakovec-Raigersfeld zapisal kot ,Locato'; dodal je, da 10 Locati meri na Reki 19 mazze.1 Če je to točno, potem je lokat meril 2,76 m. Gestrinova navedba je precej podobna, namreč 2,72 m.2 — Deske so vsaj sredi 18. stoletja pri nas merili v komolcih (Gestrin, str. 66, navaja vatle). Kakšne so bile uzance pri izvozu v Italijo, mi ni znano, razumljivo pa je, da je bil prav naročnik tisti, ki je določal mero. Leta 1751 je isti Raigersfeld kupil nekaj desk, ki so bile dolge 12 komouz ali 18 čevljev, in nekaj desk, ki so bile dolge 6 komouz ali 9 čevljev.3 V obeh pri­ merih je komouz — merjen po dunajskem čevlju 51,6 cm — meril 47,4 cm: merjen po ljubljanskem čevlju 32,8 cm je komouz meril 49,2 cm.4 Števne enote za transportirano blago so bile zelo raznovrstne (Gestrin, str. 76—78), tako da so morali biti trgovci in mitninski uradniki precej elastični, ko sô določali pristojbine. V 16. stoletju so pretežno tovorili, sredi 18. stoletja pretežno prevažali. Zato se tovorniška enota razlikuje od prevozniške. Na 1 AS, Raigersfeldovi spisi, knjiga »Franz Freyherr von Raigersfeld Copia lettere I 1722— 1752t, str. 696. 2 Sergij Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljub- ljansko_mero-(Zgod. čas. VIII, 1954, str. 27—86, o lakatu-laktu str. 63), ceni dolžino na 276 cm; če upoštevamo samo Raigersfelda, j e ocena pravilna. 1 AS, Raigersfeldovi spisi, Diaria 1751-4756, gl. datum 2. XI. 1751. 1 Vilfan, op. cit., str. 66 in dodatek (57) na str. 78, izračuna komolec na 44 cm; za podlago so mu Raigersfeldovi podatki. Toda naknadno sem zasledil v njegovem rokopisu iz opombe 3 nove podatke o komolcu, za katere menim, da so vestneje izračunani oz. izmerjeni. 391 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 primer: poleti 1745 je podložnik ribniškega gospostva peljal tranzitno na Ogrsko sod riža v teži okoli 5 centov ali pribl. 280 kg (po Gestrinu, str. 76, poldrugi tovor), 1 sod vimperlov in ,Posshörndl' s težo približno 6 centov ali okoli 336 kg, 8 zabojev z 10.000 limonami (1 zaboj je potemtakem imel 1.250 limon). Navesti moremo seveda tudi drugačne števne enote. Leta 1726 so objezdniki odvzeli oziroma zaplenili loškim podložnikom ne samo 27 to­ vorov platna; ampak tudi 50 ,bar' (?) smodnika, 50 parov ali ,baar' pasov za pištole, 15 flint, 1 tovor usnja za podplate (pfundtleder), 1 tovor kos in srpov (SSA, fase. 78). Sredi 18. stoletja so v velikih količinah uvažali želve iz Albanije in Grčije. Jadrnica je pripeljala po 5.000, tudi po 10.000 želv; šteli so jih po kosih (ne glede na velikost?). — Končno moramo omeniti tudi drva za kurivo, ki so jih vozili kmetje v Trst in na Reko. Rešto drv, ki je stala 3 fl nemške veljave, so vsaj leta 1694 določili na 6 peljajev ali fuder lesa. Leta 1751 je Raigersfeld izmeril rešto na 2 klaftri 1 čevelj5 in dodal, da meri ižansko poleno 2 čevlja 8 col. Potemtakem je bila ali bi utegnila biti rešta v ljubljanski okolici skladovnica drv, dolga približno 4;10 m, široka 0,84 m, visoka 0,84 m (po dunajski meri), kar bi danes zneslo okroglo 3 m3 drv, peljaj pa 0,5 m 3 (AS, Raigersfeldov rokopis s signaturo 81 (I. 3d), str. 268). Ko so vzpostavili v prvi polovici 18. stoletja v Trstu komerčne oblasti, so le-te »bilancirale«1 izvoz, uvoz in tranzitiranje blaga skozi Trst v funtih, tudi v centih, vrednotile pa to blago istočasno še v goldinarjih. Ni mi znano, če so se sodobni mitninski uradi temu modernizmu prilagodili oziroma če so še naprej preštevali tovore ali tudi komade in pobirali tradicionalne pristojbine. Na koncu moramo ponovno priznati, da nas je Gestrinova publikacija zelo razveselila in samo želimo, da bi avtor s pričetim delom • nadaljeval. Če mu bo uspelo odkriti knjige vsaj do leta. 1730, potem bomo mogli drugače meriti razvoj trgovine in pomen trgovanja za slovenski teritorij in družbo, ki je tu živela. Gre tudi za vprašanje akumulacije kapitala s pomočjo trgovine in mitninske knjige bi nam mogle — tako vsaj predvidevamo - ^ marsikaj pojasniti. J o ž e Š o r n Varaždin u XVIII stoljeću i političko-kameralni studij. Zagreb—Varaždin 1972. — Sveučilište u Zagrebu i Historijski arhiv u Varaždinu povodom 200-te obljetnice studija uprave u Varaždinu 1769—1969. Štirje avtorji so objavili šest elaboratov, vendar so samo štirje prvotni, ker je od ostalih dveh prvi le natisnjeno predavanje na proslavi, drugi pa obsežen nemško pisani povzetek. Na prvem mestu je razprava Mirka Androića Prilozi poznavanju dru­ štvenih i gospodarskih prilika grada Varaždina u 18. stoljeću. To je zelo dobra arhivalna studija, ki jo bo s pridom uporabil tudi tisti slovenski zgodovinar, ki študira zgodovino slovenskega obrtništva, industrije, trgovine in agrara zlasti v 18. stoletju. Androić, ki ga poznamo kot dobrega zgodovinarja, se je s to razpravo ponovno izkazal. Opozoril bi samo na dva spodrsljaja: na str. 21 in 58 omenja, da je prišel 1586 v Varaždin tiskar Mandel-Manlius; mi bi rekli, da je tja prišel nekdanji ljubljanski tiskar Janž Mandelc. Radkersburg je seveda Radgona (str. 45). Vladimir Bayer je prispeval razpravo Političko-kameralni studij u Hrvat­ skoj u 18. stoljeću (1769—1776).' Počasi se nam spopolnjuje podoba kameralizma v teoriji in praksi. Bayer je prispeval k teoretičnemu aspektu, saj je obdelal politično-kameralni študij ali neke.vrste šolo, ki je delovala v Varaždinu od 1769 do 1772, nato- pa v Zagrebu od 1772/73. do 1776; z letom 1776 so bile te 5 Vilfan, op. cit., str. 69 in dodatek (57) na str. 78, se sprašuje, če je resta kubična mera. Naknadno sem opazil, da Raigersfeld 'dodaja podatku o rešti še meto ižanskega polena. Toda koliko so merila polena drugod na Slovenskem? To nas navaja na misel, da je bila rešta rela­ tivna kubična mera; fiksna je bila samo njena dolžinska mera (tako se nam dozdeva), širina in višina sta nihali. 392 ZGODOVINSKI, ČASOPIS XXVII 1973 študije vključene v novo osnovano pravno fakulteto kraljevske akademije znanosti v Zagrebu. K poznavanju kameralizma sta prispevala vsak svoj delež še Eugen Pusić. Političko-kameralne nauke u 18. stoljeću i Joseph. Sonnenfels, in Slobodan Štampar, Ekonomska politika i financijska naüka Josepha von Sonnenfelsa. — Kdor bo odslej proučeval kameralizem na Slovenskem, ta bo nujno moral upoštevati tudi navedeni-dve razpravi; mimo njih nikakor ne bo smel iti. Ostali del knjige sestavljajo priloge (tudi v barvah), ki so po svoje zani­ mive in povečujejo vrednost že tako pozornost vzbujajoče publikacije. 4 J o ž e S o m Industrielle Revolution. Wirtschaftliche Aspekte. Köln—Berlin 1972. — Neue Wissenschaftliche Bibliothek 50, Geschichte. Knjiga kot zbirka-18 razprav s področja gospodarske zgodovine je raz­ deljena — pač z ozirom na tematiko — v šest delov. Prvi del, ki obsega tri razprave, ima skupni naslov »Ekonomske predpostavke za industrializacijo«. Skupni naslov za drugi del se glasi »Podjetniki kot nosilci gospodarske dina­ mike« (tri razprave), za tretji del pa »Tehnični napredek in njegova razširitev« z dvema razpravama. Sledi »Tvorjenje kapitala« kot skupni naslov četrtega dela s štirimi razpravami; predzadnji del »Vloga države« ima spet samo dve razpravi, medtem ko je poslednji del spet obsežnejši (štiri razprave), in se glasi »Vodilni sektorji v procesu industrializacije«. Ne bi se zadrževali pri kvalitetnih razpravah znanih nemških in drugih avtorjev, ker so zanimivi vsi elaborati. Več nam je do tega, da opozorimo, kako so se tudi uredništvo in avtorji vznemirjeno — podobno kot drugi raziskovalci — zaustavili pri vprašanju, ali naj bo zborniku za osnovo pojem .industrijska revolucija' in naj v tem primeru služi Anglija za model, ali pa naj privzamejo kljub vsem pomislekom omenjeni pojem bolj kot nekakšno opredelitev splošno- zgodovinskega dogajanja. Predno so se odločili za srednjo pot, so podali zgodo­ vino pojma industrijska revolucija'. Omenjeni pojem — ugotavljajo — je nastal zunaj znanosti; ta ga je prevzela šele pozneje. Znanstveniki so. o njem veliko razpravljali, tudi ga obsodili, a ne zbrisali. V asociaciji na socialnó- politične dogodke v francoski revoluciji so ga vpeljali v vsakdanji govor Francozi, da bi z njim karakterizirali tako tehniške izume kot socialnoeko­ nomske spremembe, ki so jih povzročile vse novosti v področju organizacije obratov po tehniški plati. Socialni filozofi in politični ekonomi kot so Marx, Engels in John Stuart Mill so pojem prevzeli, ga povezali z angleškimi raz­ merami in ga ' dvignili na' stopnjo znanstvenega termina. V zadnji četrtini 19. stoletja je postal standardna formula predvsem po zaslugi Arnold Toyn- beejevega vpliva in je imel zdaj ožji zdaj širši obseg. Ožjega, kadar so govorili o inovacijah, nanašajočih se na organizacijo obratov po tehnični strani, širšega pa, kadar so govorili o modernizaciji socialnoekonomskega procesa. Glede na klasični primer Anglije se je uveljavil ta drugi širši pojem, kajti že v zgodnjem 19. stoletju so sodobni opazovalci spoznali, da je sedaj življenje podvrženo močnejšim spremembam prav po zaslugi preloma. v organizaciji obratov po tehniški strani. S forsiranjem angleškega vzorca tudi v severni Ameriki in zahodni Evropi je pojem zgubil svoje enkratno časovna in geografsko fiksi­ ranje; prišlo je do historičnega posplošenja, ki je vključevalo tudi že primer­ jalno komponento. Zdaj ni šlo več samo za politično revolucijo iz let na prehodu 18. v 19. stoletje, ki je bila usmerjena ekonomsko-šocialno, ampak sploh za različne oblike določenega dogajanja, ki je kmalu postalo še bolj splošno, končno pa univerzalno. Že v teku uvajanja termina industrijska revolucija' od strani splošne zgodovine so socialni in gospodarski zgodovinarji. podvomili o njegovi čvrstosti in nosilni sposobnosti/Videli so celo-nevarnost, da daje potuhó mehanistični modelni predstavi, ki da. ne upošteva mnogo­ terih svojskih- razvojev. Zato so vse bolj nadomeščali .industrijsko revolucijo' z manj dramatično industrializacijo', ki pomeni permanentni evolucijski proces. 25 Zgodovinski časopis 3 9 3 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973. Vedno znova se je namreč vsiljevalo vprašanje, ali je res v tako kratkem času dovršila družba premik iz pretežno agrarne v industrijsko, kot to implicira ali vsaj sugerira revolucijsko pojmovanje. Vendar so priložnostno le obdržali terminus .industrijska revolucija", in sicer takrat, kadar so hoteli naznačiti vrhunce te evolucije: simbol prve industrijske revolucije. je postal parni stroj, druge električna energija, tretje pa atomska energija. Pri znanstvenem terminu .industrijska revolucija' je sporno dvoje: najprej definicija in njen obseg, potem pa tako imenovana nosilna sposobnost termina (teorija : praksa). Avtorji in redakcija so se opredelili za srednjo pot: indu­ strijske revolucije ne obdelujejo v ožjem tehnološko-ekonomskem smislu kot revolucijo v proizvajalnem procesu ali kot premik težišča iz enega v drug ekonomski sektor, pač pa kot obči kompleks spreminjanja, kjer je tehnično- gospodarski razvoj vsidran v družbenokulturnih spremembah. Rezultat opredelitve: kljub naslovu Industrijska revolucija se na 400 straneh ' teksta samo dva avtorja dotikata te revolucije. Prvi je François • Crouzet, ki je napisal razpravo »Tvorjenje kapitala v Veliki Britaniji v ^času industrijske revolucije«, drugi je R. M. Hartwell s svojimi »Vzroki industrijske revolucije. Esej k metodologiji«. Vsi drugi govorijo in pišejo o industrializaciji. Za konec si dovoljujemo pripisati naslednjo pripombo: ko so jugoslo­ vanski gospodarski zgodovinarji pod konec leta 1972 na svoji prvi okrogli mizi v Zagrebu, ki je imela delovni naslov »Industrijska revolucija v jugo­ slovanskih pokrajinah«, obravnavali podobno tematiko, se je v glavnem po­ kazalo, da je veliko vprašanje, če — ko so govorili o parnem stroju — že lahko kar tako podolgem in počez govorimo o industrijski revoluciji v jugo­ slovanskih pokrajinah. Sestanek je končal svoje delo približno ' tam, kjer ga je začel: pojmi so nerazčiščeni, kriterij neenoten. Toda debata o industrijski revoluciji se nadaljuje in že to je napredek. J o ž e Š o r n F r i e d r i c h - W i l h e l m H e n n i n g , Die Industrialisierung in Deutsch­ land 1800 bis 1914. Paderborn 1973. UTB 145 (= TM-Taschenbücher), Wirt­ schafts- und Sozialgeschichte, Band 2. — 304 strani, 60 diagramov in zemljevidov. V obliki kompendija obravnava pisec prodor k industrializaciji v letih 1780/1800 do 1855, prvo fazo industrializacije v času 1835—1873, izgradnjo industrije v obdobju 1873—1914. Obdeluje agrar,, promet, denarne zavode, industrijo in rudarstvo itd. Stil podajanja ni pripovedovalen, ampak so po­ glavja in »podpoglavja« zastavljena problemsko. Delo je pisano sveže, živahno, jedrnato in pregledno; pravi moderni kompendij. Dobremu sistemu se ne čudimo več, ko preberemo avtorjev življenjepis (r. 1931) : Na göttingenski univerzi je študiral zgodovino, agrar, pravne in gospodarske vede in to znanje okronal z dvema doktoratoma (politične vede, pravo). Potem je bil več let profesor na isti univerzi, dokler ni leta 1971 postal direktor seminarja za gospodarsko in socialno zgodovino univerze v Kölnu in rensko-westfalskega gospodarskega arhiva v istem. mestu. V Kölnu je torej nadomestil dr. Hermanna Kellenbenza, velikega strokovnjaka za gospo­ darsko zgodovino, ki je odšel na drugo službeno mesto. Kot zgoraj omenjeni zbornik ima tudi Henningovo delo izdaten seznam literature. ^ J o ž e Š o r n M o n i k a G l e i t i e r ; Die Wiener Tschechen um 1900. München—Wien 1972, 628 strani. . . Češka manjšina na Dunaju in Nižjem Avstrijskem ima med vsemi skup­ nostmi na območju nekdanje habsburške monarhije poseben ' značaj. Je čisto mestnega značaja ter izvira iz migracijskih procesov predvsem v času druge polovice preteklega stoletja. Za samo manjšino velja, da. se je njen velik del 394 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 odselil po drugi svetovni vojni v ČSR (ČSSR), preostanek pa se, vsaj po rezultatih ljudskih štetij, naglo asimilira. Iz problematike češke skupnosti zajema delo (disertacija) M. Glettler predvsem strukturno analizo »narodnostne manjšine v velikem mestu« (Du­ naju), se pravi • skupnosti, ki je bila v dosedanji literaturi le deloma zajeta. Časovni razmak, ki ga delo zajema, sega od nekako leta 1880, ko je opazno skokovito naraščanje dotoka češkega življa na območju industrijsko razvijajo­ čega se Dunaja s širšim območjem, pa do pričetka prve svetovne vojne. V celoti je strukturna analiza dunajskih Cehov zajela naslednja vpra­ šanja: njihovo socialno strukturo v času glavne faze doseljevanja (tako število doseljencev, njihovo geografsko poreklo, socialnobiološko strukturo). dunajska češka samoupravna telesa (med drugim vprašanje političnih organizacij, versko življenje, problematiko manjšinskega šolstva idr), socialni položaj manjšine, dalje je obsežnejši razdelek posvečen koncepciji in oviram narodnostne politike dunajskih Čehov, tretji del knjige pa očrtuje (tudi statistično)- češki dunajski tisk ter gospodarsko in društveno življenje manjšine pred letom 1914. v^za­ ključnem delu pa najdemo vrsto dokumentov o problematiki dunajskega cestva v zajetem obdobju. - ' • Za slovenskega bralca -ie v prvem delu knjige še posebej zanimiva ocena jezikovnih podatkov ljudskih štetij za Dunaj v zadnjih desetletjih habsburške monarhije. Po uradnih podatkih bi tako znašalo število dunajskih in nizje- avstrijskih Čehov 1880. leta 68.158, leta 1890 jih je bilo že 44 % več kot pred desetimi leti, 1. 1900 4 6 % več kot leta 1890; s 102.974 uradno ugotovljenimi pripadniki češkega občevalnega jezika so v tem obdobju Čehi dose^b «vor maksimum. Glettlerjeva pravi, da štetje po občevalnem jeziku sicer dovoljuje sklep o narodnostnih razmerah, vendar ne daje brezpogojnega dokaza o narod-" nosti, »čeprav je teoretično bilo po zakonu vsakomur na voljo, da si izbere tisti jezik k pripadnostiNkateremu se je čutil«. Ob tem avtorica ugotavlja, da so se mnogi, ki so navedli pri štetjih nemški občevalni jezik kljub temu - čutili Čehe. Dalje opozarja, da sta se oba tabora, tako nemški kot češki, zavedala, da je uradna statistika nudila le spodnjo mejo (minimum) števila dunajskih Čehov, nakazuje pa tudi politično ozadje tega dejstva (na nemški strani strah pred prevelikim številom Čehov in pred njihovini ogrožanjem večinskega nemškega življa). Zanimivo je opozorilo, da se točnega števila dunajskih Čehov vendarle ne da točno ugotoviti; vzrok temu naj bi bilo vprašanje njihove fluktuacije in asimilacije, faktorja, ki sta bila_»od lokalnih dunajskih števnih metod popolnoma neodvisna«. Asimilacija naj bi bila pri tem pogojena z vzporednim pojavom urbanizacije. Ne da bi se dotikali na-, drobnejših številk povzemimo, da je med letoma 1856 in 1910 izhajala kaka četrtina vseh Dunajčanov iz dežel češke krone, nadaljnja četrtina pa posredno po starših, še večji odstotek pa po prednikih; med doseljenci je bila večina iz čisto čeških krajev. — Med zaključki, do katerih avtorica prihaja, je dalje opozorilo, da je manjkala dunajskemu češkemu nacionalizmu integracijska moč. Zanimivo je dalje dejstvo, da se Praga ni zanimala za dunajsko češtvo v taki meri kot bi se morala; vzrok temu je bil v zagovarjanju integritete dežela češke krone, medtem ko sta Dunaj in Spodnja Avstrija ležala izven tega območja. . Češki doseljenci so bili v večini ročni 'delavci tako, da pomeni proble­ matika češke imigracije v bistvu socialno vprašanje. Po podatkih iz leta 1900 so med poklicno strukturo dunajskega prebivalstva prevladovali med Čehi predvsem nedelavci (69,4 % Čehov in 48,5 % Nemcev), medtem ko je bil v " ostalih poklicnih kategorijah nemški delež dva do trikrat večji od češkega. Podatki tudi kažejo, da so poleg agrarnega proletariata odhajali (predvsem proti koncu stoletja) tudi manjši posestniki in njihovi družinski člani; vzrok -njihovemu priseljevanju pa naj bi bila agrarna kriza v osemdesetih in devet- - desetih letih. V celoti je bilo do leta 1900 opažati rast števila dunajskih Čehov, po tem letu pa njihovo nazadovanje, ki je bilo povezano z odseljevanjem priseljencev v češke dežele. 25* 395 - ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 v. , . V . o r i s u manjšinske problematike je v knjigi orisan pomen društvenega življenja dunajskih Cehov. Avtorica je tudi ugotovila, da je delovala konec devetdesetih let yec sto čeških organizacij in društev, katerih obstoja niso zajele m ti pristojne oblasti; niti nemškonacionalna »obrambna društva«, hiti ceni sami Zanimiva je nadrobnost, da je središčna Slovanska beseda (ustanov­ ljena 1. 1848) po ustanovitvi izdala tisoče letakov v češkem, slovaškem,' polj-, skem, ruskem, srbohrvaškem, slovenskem in nemškem jeziku. Clan društva je bil kasneje tudi Matija Murko. Dalje izvemo, da so bili med udeleženci prvega vseslovenskega sokolskega zleta (kongresa) leta 1882 tudi dunajski Cehi. Americani, Slovenci in Hrvati. - Poleg opozorila na kulturna društva še Oletterjeva dotika delovanja kulturnih organizacij dunajskih Cehov ter deleža ceske skupnosti v dunajskem delavskem gibanju. Ugotavlja, da je bilo češko delavstvo kot številčno najmočnejši sloj, vključeno v socialnodemokratsko stranko, od preloma stoletja pa se je tej stranki priključila še narodnosocialna stranica U meščanskem taboru avtorica pravi, da je ta igral v socialni struk­ turi ceske skupnosti le, vzporedno vlogo. Ob delavskem gibanju se dotika tudi '•> narodnostnega vprašanja v tem gibanju. — Poseben razdelek je namenjen prikazu dunajskega češkega kapitala. „ T a k o kpt drugod je tudi na Dunaju igralo posebno vlogo nenemško so sko vprašanje, saj so mestne oblasti preprečevale ustanavljanje češkega šolstva, tudi privatnega. Zanimiva so tudi opozorila, da so pristojne oblasti onemogočile celo utrakvistično šolo, ki bi omogočala češkemu šolarju prehod na nemški jezik Torej nasproten postopek kot na Koroškem. Pretres doku­ mentacije je dalje pokazal, da so se pojavili poudarjeni javni protičeški nastopi na Dunaju sele z Luegerjevo dobo, v njihovem ozadju pa so bila prizadevanja po ohranitvi nemškega značaja mesta.-Pripadnike češke skup­ nosti niso pričeli sedaj le ovirati, ampak tudi odpuščati iz mestnih služb in ustanov; posamezniki pa so celo morali dati izjavo, da so Nemci. Slednje je veljalo tudi za dosego meščanskih pravic. Po uveljavitvi novega mestnega statuta 1. 1900 je moral, prizadeti celo zagotoviti, da hoče »z vsemi močmi nemški značaj mesta«, kar bi z drugimi besedami pomenilo odreko češki' narodnosti v korist nemštva. Nov impuls nemško-češkim nasprotjem pa re pomeml cas neposredno pred prvo svetovno vojno, ko je v letih 1912/13 prišlo lo solidarnostnih demonstracij dunajskih Nemcev .v korist nemških manjšin v drugih kronovmah. - T o n e Z o r n D r a g o s l a v J a n k o v î é , Srbija i jugoslovensko pitanje 1914—1915 godine, Beograd, 1973, 574 str. * v , 2e na prvi pogled se nova knjiga prof. Jankovića odlikuje po znanstveni metodološki opremi, pripravljeni s skrbnostjo, tako značilni za njenega avtor- J a ; . ^ v a c e n m s . seznamom kratic, ki je hkrati pregled najpomembnejših naha­ jališč virov m.najbol j rabljene literature, nadaljuje s predgovorom, ki je strnjen kritični prikaz dosedanjega zgodovinskega pisanja o temi knjige- po s tmh (z uvodom skupaj dejansko petih) poglavjih same monografije pâ najdemo v knjigi se sintetične sklepe .(prevedene tudi-v francoščino), fran­ coski povzetek celote m končno še seznam oseb. Takšna oprema ni v pomoč samo zgodovinarjem ampak tudi širšemu krogu zainteresiranih bralcev — prepričam smo da bodo številni - da bodo lažje videli, kako temeljno in pomembno je delo, ki ga je opravil prof. Janković. Avtorja je k tej zahtevni in obsežni zgodovinski raziskavi kot prvi raz­ log nagnilo prepričanje, da »vloga Srbije v stvari jugoslovanskega zedinjenja v letin 1914—1915 se m zadosti in vsestransko raziskana, proučena, in da še m, deloma prav zaradi tega, dobila svoje prave, kar pomeni objektivne znanstvene osvetlitve, ampak je (v dosedanji literaturi) bodisi precenjevana, v določenem^ smislu idealizirana, ali podcenjevana« (str. 16). Medtem ko na­ vaja kot začetnika idealiziranja M. Djordjevića in Corovića, ugotavlja pod- 396 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 cenjevanje pri M. Paulovi i n v e č njenih naslednikih. Poskusil je zato dati novo »verzijo« tega procesa.- Drugi razlog za avtorja pa je, da hoče uveljaviti zgo­ dovinarski, znanstveni pristop, ki ga označuje hotenje po nepristranosti in ob- - jektivnosti. To hoče doseči »s prizadevanjem, da ničesar ne olepšuje ali hvali niti ne ocrnjuje ali zmerja — saj to ni in ne sme biti stvar zgodovinarja — marveč da poskuša kar najbolj objektivno in nepristransko ugotoviti dejan­ ski stan in razmere tistega časa in pa vsestransko, kolikor ve in zna, pojasniti njihove družbene in druge korenine in vzroke« (16). 'Takoj zapišemo, da se je avtorju namen, biti objektiven in nepristranski, nedvomno posrečik čeprav to ne pomeni, da bi bil brez socialnega in nacio­ nalnega izhodišča; Način njegovega obravnavanja omogoča stvarno in plodno diskusijo tudi o trditvah, ki bi utegnile naleteti na pomisleke ali nasproto­ vanja. V smeri odkrivanja in pojasnjevanja vzrokov političnih stališč v tedanji Srbiji glede nacionalnega oz. jugoslovanskega vprašanja bi se pa dalo še kaj storiti.. Želeli bi si kakega prikaza in analize elementov in karakterja srbskega nacionalnega vprašanja 1. 1914 v njegovi celoti in v vsem njegovem, obsegu (številčnem, teritorialnem, političnem in še katerem). S-tem bi bil podan .iz­ hodiščni in bistven element za pojasnitev razmerja med srbskim nacionalnim vprašanjem in pa med jugoslovanskim vprašanjem, ki ga razumemo kot vpra­ šanje političnega izraza in politične realizacije skupnih in konvergentnih potez in faktorjev v nacionalnih gibanjih vsakega jugoslovanskih' narodov posebej in vseh skupaj. Po našem prepričanju bi se šele s pojashitvijo tega razmerja dokončno izognili nevarnosti metodološko zgrešenega pomešanja srbskega na­ cionalnega vprašanja z jugoslovanskim , vprašanjem. (Takšno pomešan je ali celo identifikacija je pač poglavitni metodološki vir zmot v pisanju kakega M. Djordjevića ali Ćorovića, ki jih prof. Jankovič zavrača.) Seveda je ta pri­ pomba le želja in ne kritika knjige,, ki je v podrobnostih zelo .informativna tudi glede vzrokov. Pri delu za to knjigo se je avtor lahko oprl na svojo razpravo »Niška de­ klaracija • (nastajanje programa jitgoslovenskog ujedinjenja u Srbiji 1914)«, Istorija XX. veka, 1969, knj. X, str. 8=—111. Sam o tem pravi: »Kot rezultat nadaljnjih in širših raziskovanj je nastala ta knjiga, ki v temelju obsega, do­ polnjeno in predelano isto tematiko o jugoslovanskem vprašanju na začet­ ku prve svetovne vojne, razširjeno (nadaljevano) z dogajanji in razmer.ami v Srbiji in v jugoslovanskih deželah Avstro-Ogrske (in tudi v mednarodnih od­ nosih) še v teku leta 1915, do zloma Srbije jeseni 1915« (14). Skromnost je avtorju narekovala, da ni poudaril, dà je to »dopolnjevanje in predelovanje« prerastlo v novo kvaliteto, kar ni očitno samo ob petkrat povečanem obsegu, ampak zlasti ob širini in samozavestnosti tez, ki jih najdemo v sklepih knjige. Začnimo s kratkim povzetkom nekaterih najpomembnejših ali najzanimivejših. Lastna raziskava je avtorja utrdila v prepričanju, da je pravilna teza, ki - pravi, da je jugoslovansko vprašanje bilo eden od poglavitnih vzrokov avstro- ogrskega konflikta s Srbijo. S to vojno je Avstro-Ogrska hotela doseči obra­ čun ne samo s Srbijo, marveč z jugoslovanskim gibanjem na sploh. Zelo po- • memben dokaz sta obseg in značaj preganjanja prebivalstva v jugoslovanskih deželah. Pri tem avtor posebej opozarja na Slovenijo in, kar je še pomemb­ neje, ugotavlja, da je tudi glede Slovencev, podobno kot glede Srbov, to pre­ ganjanje imelo »značaj množičnega terorja s ciljem uničenja srbskega in slo­ venskega naroda kot naroda« (516). Avstroogrsko-srbska vojna je imela tudi značaj bratomorne vojne7 (avtor ne opaža specifike Slovencev, katerih enote na srečo niso'bile vključene v operacije proti Srbiji), kar je sicer pomenilo ne­ varnost za jugoslovansko misel v Srbiji, a je hkrati tudi poudarilo nujnost rešitve jugoslovanskega vprašanja. Najpomembnejši zunanji dejavnik, ki je deloval zbližujoče na Srbijo, na Hrvate in Slovencef ^e bila Italija, okoliščine njenega vstopa v vojno (londonski pakt) oz. jadransko vprašanje. Italija s svojo politiko je Hrvate, zlasti njihove predstavnike v emigraciji »porivala.. . v naročje Srbije« (518). Bolj točna kot običajna trditev, da so antantne-države bile odločno proti razbitju Avstro-Ogrske, je ugotovitev, da v prvih letih vojne te države, razen Italije, v tem vprašanju niso imele odločnega niti jasno 397 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 opredeljenega stališča. Prav tako v tem času niso imele odločnega in skup­ nega stališča v vprašanju ustanovitve velike jugoslovanske države. Res so Srbiji, ki je bila v zelo težkem položaju in pod neprestanim zavezniškim pri­ tiskom, obljubljale povečanje z nekaterimi, ne vsemi (zlasti ne s slovenskimi! op. J. P.) deželami, a to praviloma samo kot kompenzacijo za odvzem Make­ donije oz. za pridržanje nekaterih jugoslovanskih delov Avstro-Ogrske drugim državam (Romuniji, Italiji). »Prav s tem je 'program Srbije za osvoboditev in zedinjenje objektivno dobil obliko kompenzacij, proti čemur so se upirali in jeseni 1915 pritoževali jugoslovanski politični emigranti, predvsem Šupilo. Dejansko je koncepcija zedinjenja kot kompenzacija bila predvsem stvar poj­ movanja Rusije in drugih velikih zaveznikov, vsiljenega Srbiji in ni bila, ali ne zgolj, stvar pojmovanja tedanje srbske vlade« (521). Glasovi o možnosti trialistične preosnove Avstro-Ogrske (brez slovenskih dežel! op. J. P.) so spodbujali večjo aktivnost v jugoslovanski politiki Pašičeve vlade in obenem večjo popustljivost pri jugoslovanski politični emigraciji, ki se je bala, da je Srbija ne zapusti. Na prvi pogled je videti, da so se člani Jugoslovanskega odbora bojevali vedno samo za enakopravne odnose s Srbijo in Srbi, medtem ko so Pašič in drugi srbski politiki bili predstavniki hegemonizma in izključ­ nega srbskega nacionalizma. Dejansko so eni kot drugi bili meščanski poli­ tiki, vselej voljni in pripravljeni na boj za hegemonijo svoje nacije. Avtor to ugotovitev podkrepljuje za ta čas s primerom odnosa Šupila in Trumbiča do Slovencev in pa do Bosne in Hercegovine. Seveda tudi on ne zanika, da je « pri predstavnikih Hrvatov dejansko obstajal močan in utemeljen strah pred hegemonijo Srbije. Prav v tem strahu vidi tudi on poglavitni motiv za Trum­ biča in Šupila, da sta brž po niški deklaraciji spremenila svoje stališče do Slovencev, »ker je Trumbič prišel do prepričanja, da se Hrvatje brez Slo­ vencev ne bodo upali in ne bodo hoteli priti pod srbskega kralja« (524; tu bi bilo dobro natančneje povedati, da hrvaški emigranti tudi prej Slovencev niso odklanjali, a da jih zdaj hočejo pridobiti in da začno odklanjati mož­ nost sporazuma z Italijo na njihov račun; Trumbič odtlej dosledno podpira pravico Slovencev do etnične meje z Italijo op. J. P.). Tako Trumbič kot Šupilo sta v 1. 1914 in 1915 priložnostno mislila na možnost posebne hrvaške države in oba sta pri tem računala, da bi se taki državi vsaj deloma pridružili tudi Bosna in Hercegovina (Supilova sugestija Greyu junija 1915 za plebiscit v Bosni in Hercegovini obenem s Hrvatsko-Slavonijo in južno Dalmacijo, ne pa tudi v Sremu, Banatu in slovenskih deželah). Ideja o srbsko-hrvatskem, spočetka ne vselej tudi slovenskem, nacionalnem unitarizmu je ves čas vojne bila uradna ideologija srbske vlade. Z njo je utemeljevala svoj program zedi­ njenja kot vojni cilj. To idejo so poudarjali tudi jugoslovanski emigranti, čeprav niso bili intimno prepričani o popolni enotnosti in so nakazovali želje po konfederativni, federativni ali vsaj avtonomistični ureditvi bodoče države. Poudarjali pa so jo, da bi pridobili za zedinjenje vlade velikih zavez­ nikov, »ker so bili prepričani, da življenjski interesi hrvatskega naroda zah­ tevajo, da v tistih razmerah nikakor ne sme priti do njihove ločitve od Srbije« (526). Na srbski strani je politični, državnopravni unitarizem bil conditio sine qua non srbsko-hrvatsko-slovenskega zedinjenja in to ne samo v vladajočih meščanskih krogih Srbije, ampak tudi v širši politični javnosti. Po drugi strani sta Trumbič in Šupilo bila ogreta za dualistično ureditev, čemur» so se slovenski člani Jugoslovanskega odbora odločno uprli. Ne buržoazno demo­ kratična ureditev Srbije ne dejstvo, da je tam agrarno vprašanje bilo rešeno, nista pomenili kake posebne privlačne moči za jugoslovanske emigrante (celo srbski regent je priložnostno računal na demokratične in socialne momente v nacionalnem vprašnju in menil, da je ljudstvo Hrvatske na strani Srbije in da le »pripadniki višjih razredov želijo neodvisnost« — 528). Pereče je bilo nacionalno vprašanje. Privlačnosti Srbije pa je zelo škodilo tudi njeno rav­ nanje v priključeni Makedoniji. — S r b i j a je stala pred makedonskim vpraša­ njem (v tem je videla svoje notranje politično vprašanje) in tudi pred ja­ dranskim vprašanjem. Drugo je bilo sicer ključno vprašanje v boju jugoslo­ vanske politične emigracije in s tem bistveno za jugoslovansko zedinjenje, a 398 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 bilo je tudi vprašanje, ki je sama Srbija na njem bila neposredno zainteresi­ rana in kjer je storila vse, kar je mogla. »Vojna ji je ponudila možnost, da se ne zadovolji samo s pridobitvijo okna na Jadransko morje, ampak da vrh drugega zahteva tudi celo Dalmacijo in sploh celo vzhodno obalo Jadran­ skega morja. Pri tem je Dalmacijo štela za srbsko. Tako so se interesi in pri­ zadevanja Jugoslovanskega odbora in srbske vlade ujemali najbolj izrazito prav v jadranskem vprašanju. Boj za pravično rešitev jadranskega vprašanja, tj. za Dalmacijo in„ Istro (!) je pomenil enega pomembnih kohezijskih faktor­ jev, ki so v času vojne držali Jugoslovanski odbor in srbsko vlado, vzlic nju­ nim nestrinjanjem in sporom', povezana in v skupnosti« (530). Toliko iz sklepov prof. Jankovića. Nedvomno je njihova tehtnost, pro­ nicljivost, koristni so njihovi poudarki. Iz njih vidimo tudi, kolikšen je ob­ seg vprašanj, ki ga zanimajo, čeprav se v besedilu svojega razpravljanja do­ tika še marsikaterega vprašanja, ki v sklepih ni omenjeno. Mislimo pa, da v knjigi in še posebej v sklepih vsekakor manjka vprašanje razmerja »veli­ kega« tj. jugoslovanskega programa in »malega« tj. velikosrbskega programa v politiki vlade Srbije. • V splošnem in še posebej po tem, kar je v knjigi povedal prof. Jankovič, lahko sklepamo, da je vlada Srbije vsekakor resno mislila z velikim progra­ mom, da se je na vso moč trudila za njegovo uresničitev (seveda ob zgoraj omenjenem conditio sine qua non) in da ji je mali program pomenil le slabši izhod za silo. Vprašanje pa je: kaj so resnični motivi za takšno politiko? Pri­ pravljenost sprejeti vabljivo možnost, da se okno na Jadran razširi v posest cele srednje in severne vzhodne jadranske obale, je le delno pojasnilo (stra­ teška hegemonija Italije na Jadranu s tem ne bi bila prizadeta). Razume se nadalje, da je meščanstvo vsake nacije, tudi srbske, z veseljem sprejemalo vse možnosti za razširjenje državnega ozemlja. A tudi to ne zadostuje za po­ jasnilo motivov, saj je že pred koncem 1914 jasno, da uresničitev velikega programa vzlic vsem unitarističnim kavtelam pomeni, da se. s tem končuje posebna, srbska državnost in da bò oblast na nek, čeprav kolikor mogoče ome­ jen način, le treba deliti s hrvatskim in slovenskim meščanstvom; Čustvo slovanske oz. južnoslovanske solidarnosti, čeprav ga ni mogoče zanikati, bi komaj mogli vreči na tehtnico, posebno še ob nekaterih zelo vidnih in zelo bolečih protisrbskih izbruhih o"b začetku vojne pri- dveh velikih strankah na Hrvatskem in na Slovenskem, pri frankovcih in kranjskih klerikalcih. Kje torej iskati temeljne motive? Po našem mnenju v že na začetku pogrešani analizi srbskega nacionalnega vprašanja. Uvodno poglavje je študija o nastajanju jugoslovanske usmeritve v poli­ tiki strank in vlad predvojne Srbije. Če izvzamemo neuradne kulturno politič­ ne organizacije kot je »Slovenski jug«, ki je že od leta 1902 ognjišče demo­ kratične jugoslovanske misli, se prelom v politiki Srbije v smislu vključe­ vanja tudi Hrva,tov in Slovencev v njene zunanjepolitične cilje naznačuje šele med obema balkanskima vojnama v 1. 1913. Prehod k aktualizaciji političnih ciljev na zahodu ni oviralo samo dejstvo, da je to pomenilo neogiben spopad z Avstro-Ogrska v prihodnosti; ta prehod je moral opraviti tudi težaven obračun s tradicionalno izključno srbsko miselnostjo. Meščanstvo Srbije je tak obračun nadomeščalo z ideologijo o piemontski vlogi Srbije. Delavska stran­ ka pa se je vsa posvetila ideji balkanske federacije in je o načinu reševanja nacionalnih ' problemov južnih Slovanov v habsburški monarhiji v javnosti sprejemala koncepte, kakršne so zastopali socialdemokrati teh narodov. Avtor se ustavlja tako ob jugoslovanski socialistični konferenci v Ljubljani 1909 kot tudi ob balkanski socialistični konferenci v Beogradu 1910. Očitno pa je, da bi obema konferencama in sploh njuni tematiki bilo potrebno — vzlic vsej dose­ danji ' literaturi — čimprej posvetiti novo študijo. Takšna študija bi nedvomno pokazala, da temeljne razlike v stališčih niso bile ob alternativi balkanska federacija — jugoslovansko zedinjenje, ampak ob načelno različnem ocenje­ vanju pomena nacionalne države za delavske stranke in njihovo delovanje za družbeno revolucijo. Srbska socialdemokratska stranka je tak pomen nacio­ nalne države poznala in priznavala; ob tem je naletela pri hrvatskih in slo- 399 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 venskih socialdemokratih ne le na drugačno mnenje, ampak tudi na odpor in deloma celo javno distanciranje, česar izjave za kulturni jugoslovanski na­ cionalni unitarizem niso mogle kompenzirati. Tukaj domnevamo tudi enega vzrokov za mali interes SSDS za jugoslovansko zedinjenje -med svetovno, vojno. Drugo poglavje, o mednarodnih razmerah, ki je v njih nastajal vojni pro­ gram Srbije 1914—1915, upošteva vso literaturo, a dejansko samostojno raz­ iskuje in sodi na temelju diplomatskih dokumentov, predvsem tistih iz fonda srbske vlade in pa iz znamenite sovjetske publikacije iz fonda carske vlade. Avtor pregleda pritiske antantne diplomacije na srbsko vlado v zvezi s pri­ dobivanjem Bolgarije, Italije in Romunije, poskuse obnovitve balkanske zveze, odnose Srbije in Crne gore, albansko vprašanje, vprašanje posebnega miru centralnih držav s Srbijo, problem neaktivnosti srbske vojske v letu 1915 in pa stališča antantnih držav do jugoslovanskega programa. Ob tem poglavju, ki daje zlasti bogato gradivo za realno ocenjevanje dilem srbske vlade, za vrednotenje vloge balkanske komponente in pa jadranskega vprašanja v njeni politiki, le nekaj kratkih pripomb in opozoril. Za slovenskega bralca posebno zanimivo je, da Vidi, kako vsestransko je v tem času,1 vzlic besedilu niške deklaracije, še odprto vprašanje, ali bo morebitna jugoslovanska država ob- seglä tudi Slovence. Spričo tega menimo, da je premalo analiziran pomen in obseg znane Pašićeve okrožnice diplomatskim predstavnikom Srbije z dne 21. septembra 1914 o teritorialnih pretenzijah Srbije. Ce je rečeno, da je ob- segla »široko vse srbske, hrvatske in slovenske teritorije Avstro-Ogrske« ' in da je >edinole glede Istre dopuščala možnost njene razdelitve z Italijo« (204), je to vsaj glede slovenskih ozemelj netočno ali nenatančno. Besedilo okrož­ nice (od vzhoda »Murom do Lajbnica i onda zgodnom vododelnicom da obuhva­ ti Kranjsku i spusti.se u Istru, koju bi mogli podeliti sa Italijom, ako bi ova ušla odmah u akciju«) pušča odprto vprašanje slovenske Koroške, celega slo­ venskega Primorja s Trstom in Gorico, ne le Istre. Nedvoumno terja, za bo­ dočo jugoslovansko državo samo Kranjsko in slovensko Štajersko. Če pu­ stimo ob strani nejasnost glede Koroške (D. Šepič jo je v svoji grafični inter­ pretaciji okrožnice vključil v zahtevane teritorije — Italija, saveznici i jugoslo- vensko pitanje, str. 13), gre za formulacijo teritorialnega kompromisa v ja­ dranskem vprašanju na slovenskem ozemlju. Prof. Jankovič omenja (282), da je J. Cvijič-Dinaricus 1. 1915 v Nišu objavil brošuro s karto, ki je bila izdelana na temelju okrožnice z dne 21. septembra 1914. Bilo bi potrebno, ugotoviti, kakšna je ta najbolj zgodnja grafična interpretacija okrožnice. Ob tem naj opozorimo, da enako kot Pašič tudi prof. Jankovič uporablja izraz »Istra« na nek poseben način, ki je bil morda običajen v srbskem izražanju, ki pa ni na­ tančen. »Istra« mu ne pomeni samo tega, kar v resnici tedaj je, namreč av­ strijske dežele, skoraj identične z istrskim polotokom, ampak, če prav razu­ memo, celotno Primorsko, tudi Goriško in Trst (npr. 115, 204, 346, 405, 478, 518, 530). Ce je tako, bi takšno izražanje bilo dobro opustiti, saj niti tržaškega vprašanja niti na splošno vprašanje slovenskega Primorja ne moremo sub- . sumirati pod pojmom Istra. — Zelo zanimiva so izvajanja o vprašanju ne­ aktivnosti srbske vojske v 1. 1915, saj potrjujejo mnenje, da vzroki niso bili samo vojaški, ampak tudi politični. Odpor Srbije antantnim zahtevam, naj podpre vojskovanje Italije z ofenzivo proti vzhodu (govorilo se je celo o Ljubljani, za moči srbske' vojske gotovo popolnoma nedosegljivem cilju) je bil docela utemeljen v vojaškem položaju, a bil je tudi protest proti london­ skemu paktu (»Mi, ne znajući šta nam Italija ostavlja, treba da joj poma­ žemo!« je Pašič ugovarjal 22. junija 1915 ruskemu" predstavniku — 192). Do­ dali bi lahko, dà je . srbska vlada, ki je sicer odločno odklanjala sondiranja centralnih držav o možnosti separatnega miru (Pašič junija 1915: »Mi mir ne ne primamo« — 186), celo to kočljivo možnost jzkoriščala za protest proti londonskemu paktu (prim, izjavo prof. Stojanoviča in Belica predstavniku carskega zunanjega ministrstva dne 30. aprila 1915, cit. pri A. Mandič, Frag­ menti za historiju ujedinjenja, str. 173). 400 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Jedro knjige je drugo poglavje o obravnavanju jugoslovanskega vprašanja v Srbiji v 1. 1914—1915, tj. dozdaj relativno najmanj znanega dogajanja v zgodovini Srbije v prvi svetovni vojni. Poglavje oriše notranje razmere v Sr­ biji po začetku vojne, pregleda stališča meščanskih strank glede jugoslovan­ skega vprašanja, označi in oceni protivojnost Srbske socialdemokratske stran- ke in njeno rezerviranost v nacionalnem vprašanju, opiše aktivnost srbskih znanstvenih in kulturnih delavcev pri razvijanju in uveljavljanju srbske po­ litike v jugoslovanskem vprašanju, ustavi se ob dejavnosti neformalne ofi­ cirske skupine »črnorokcev«. Še posebej nas pritegne prikaz narodnopolitične dejavnosti južnih Slovanov iz habsburške monarhije, ki 'so tedaj bivali y Srbiji. Tu" srečamo tudi mnoge Slovence in vidimo njihovo dejavnost v srbski javnosti in še posebej v krogu Jugoslovanskega odbora v Nišu. Posebne av­ torjeve pozornosti je deležen članek D. Gustinčiča »Naša perspektiva« v »Ju- goslovenskem glasniku« št. 1/1915 »zaradi njegovega povezovanja koncepcije zedinjenja z določenimi nejasno socialističnimi ali bolje, agrarno-narodniškimi idejami« (351). Preseneča podatek, da je tisk iz tistega časa, celo poglavitna glasila strank, ohranjen le zelo fragmentarno. V tretjem poglavju pregleda avtor odmev vojnega programa Srbije in na­ cionalno politična stališča v Hrvatski-Slavoniji, Dalmaciji, Istri, slovenskih deželah, v Bosni in Hercegovini in pa v Vojvodini. Tudi v tem preglednem od­ delku najdemo pomembne nove podatke. Tako npr. sporočila N. Zupaniča in I. Meštrovića o znanih »jugoslovanskih« sestankih v Trstu aprila 1915. Sta­ lišča H. Tume pa so prikazana samo po knjigi njegovih spominov. Opozoriti v7 bi bilo treba, da so v francoskem povzetku avstrijske persekucije Slovencev neustrezno označene (»visèrent surtout à exterminer le peuple slovène« —,548). S takšnim prevodom je napačno podana avtorjeva misel, dà so ta preganjanja hotela Slovence odstraniti politično, kot nacijo, in seveda ne (fizično) iz­ trebiti. Zadnje poglavje govori o srbski vladi in jugoslovanski politični emigraciji, o Pašićevih motivih in njegovi iniciativi za ustanovitev Jugoslovanskega od­ bora in o pomenu niške deklaracije, obenem s podporo v jadranskem vpra­ šanju, za disciplinirano podreditev emigrantov politiki srbske vlade, disciplino, ki je v začetku maja 1915 prestala svojo preizkušnjo ob sestavi spomenice JO o jugoslovanskem vprašanju. Pozorno primerja obe poglavitni osebnosti, Trumbića ùi Šupila in sklene, da je šlo Trumbiću predvsem za ustanovitev jugoslovanske države kot zaščite jugoslovanskih dežel, zlasti Dalmacije, pred Avstro-Ogrsko in Italijo, medtem ko je Šupila, ki je bil bolj od Trumbića prepričan, da bo Jugoslavija uresničena, »skrbeia samo zadovoljitev interesov in zahtev Hrvatov v bodoči jugoslovanski državi« (551), kar je spomladi 1916 pripeljalo do njune politične ločitve. Takšen sklep bo verjetno naletel na ugovore, če pomislimo, da npr. D. Sepie v svojih delih Supilova stališča in njegove zasebne akcije pojasnjuje predvsem z njegovo zaskrbljenostjo za po­ ložaj Hrvatov v primeru, da bi bil uresničen samo načrt antante o poveča­ nju Srbije, kar bi seveda pomenilo dodatno razkosanje hrvaškega naroda, poleg razkosanja po londonskem paktu. Vsekakor pa je res, da je bil Pašić, ki ga hrvaško vprašanje kot vprašanje zase ni prav nič skrbelo, nezadovoljen s Supilovim obnašanjem. — V tem poglavju najdemo tudi zanimiv dokument o stališču Setona Watsoha glede Slovencev in Jugoslavije v začetku maja 1915. Svoje znano predvojno mnenje, da Slovenci sploh ne morejo priti v jugoslovansko državno enoto, je v letu 1915 popravil in v letu 1917 so neka­ teri slovenski politiki (G. Žerjav), iz tega dejstva menda črpali upanje, da to pomeni tudi zavračanje antantnih obljub Italiji (prim. H. Tuma, Iz'mojega življenja). Prof. Jankovič navaja pismo N. Tupaniča ž dne 13. maja 1915 J. Jovanoviču, ki pove, kakšne težave so člani JO imeli s Setonom Watsonom ob sestavljanju spomenice in sicer pri odstavku o zahtevanih slovenskih ozemljih: Seton Watson, piše Zupanič, »nije hteo da čuje o Trstu, Štajerskoj i Koruškoj sa izgovorom, da će nas javnost žbog šovinizma osuditi. Mi smo zatim tekst u toliko menjali, da ne tražimo ovih zemalja, već samo spomi­ njemo, gde žive Jugósloveni', ali ni ovako mu stvar nije mirisala. Prosto je 26 Zgodovinski časopis 4QJ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 bio, da se nabroje sve srbohrvatske provincije a slovenačke zemlje da se na­ broje generalno .Slovenijom". Tome sam se usprotivio ja i zbog nekonsekvent- nosti i još više zbog toga, što Englezi i Europa uopšte ne znaju što znači po­ jam ,Sloyenija . . . Sa pomoći g. Trumbića, koji je vrlo taktan i veliki patriot, ušla su ipak u manifest imena sviju slovenačkih pokrajina.. .« (496). Razume se, da z jesenjo 1915 časovno omejeno poglavje o odnosih srbske vlade in JO ne more razrešiti problemov, ki jih načenja. Knjiga, ki se končuje na takem kronološkem mestu, je sama po sebi obljuba, da hoče avtor s svojim raziskovanjem nadaljevati. Dejstvo, da je prof. Janković že napisal knjigo o jugoslovanskem vprašanju v letu 1917 in skupaj z B. Hrabakom knjigo o Srbiji v letu 1918, upravičuje pričakovanje, da bomo V prihodnjih letih od nje­ ga dobili strnjen prikaz jugoslovanskega vprašanja v času svetovne vojne, posebno še z vidika Srbije. Najnovejša knjiga pa še enkrat dokazuje, da je prof. Janković za to delo v resnici poklican. J a n k o P i e t e r s k i D r . V a n e k Š i f t a r , Razvoj ljudske oblasti med NOB v Jugoslaviji Izbrani dokumenti. Maribor 1972. Izdala Obzorja. Strani 318. 8°. Pri mariborski založbi Obzorja je leta 1972 dr. Vanek Šiftar izdal knjigo z gornjim naslovom. Knjiga ima 20 strani uvoda, drugo pa so izbrani doku­ menti, opremljeni s komentarji in literaturo. Knjiga obsega 88 dokumentov, s katerimi je avtor skušal tistim, ki jim je knjiga namenjena, približati revo­ lucionarni vznik ljudske oblasti v Jugoslaviji, pravzaprav v Sloveniji, ker je del, ki se nanaša na celotno Jugoslavijo zelo skromen, obsega samo 21 doku- nientov, kar je resnično malo. Dajejo le nekaj pojma o narodnoosvobodilnih odborih izven Slovenije, potem pa o obeh zasedanjih AVNOJ in na koncu o sporazumevanju nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije in reformi­ rane begunske vlade v Londonu. Pravzaprav spada v ta sklop tudi letak CK KPI z dne 12. julija 1941, ki pa ga je dr. Šiftar vključil med slovenske dokumente na strani 40, ker se mu je zdelo, da,po •vsebini spada tja. Ce upo­ števamo še ta letak, bi se razmerje med slovenskimi in izvenslovenskimi dokumenti spremenilo v 66 :22. Ne glede na to pa se jedro dokumentov nanaša na Slovenijo in o njih predvsem želim reči nekaj besed na tem mestu. Dokumenti v Šiftarjevi knjigi so torej razdeljeni v dva dela. V prvem so dokumenti organov ljudske oblasti v Sloveniji, v drugem so pa dokumenti ™ » ™ l i organov ljudske revolucije v Jugoslaviji. Sistem ureditve je pri obeh delih enak. Dokumentom so po možnosti dodani kratki komentarji in pri nekaterih še daljši seznam literature. Nedvomno je seznam literature pri nekaterih pomembnejših dokumentih zelo koristna zadeva, ker more tako iz­ brana literatura pri vestnejšem študiju omogočiti boljši vpogled v razvoj nakazanega problema, pa čeprav ta problem v začetku nakazuje samo odlok določene vrste. Avtorjeva ideja je v tem oziru resnično hvale vredna, čeprav niso jasni kriteriji, po katerih je literatura zbrana in urejena. Toda njene koristnosti ta pomankljivost ne zmanjšuje. Slovenski del dokumentov obsega 67 dokumentov. To število je takoj na prvi pogled videti zelo skromno. Še bolj pa je opazno, če se ob Šiftar jevi knjigi spomnimo na knjigo dr. Maksa Šnuderla Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, ki je izšla v Ljubljani 1949 in obsega 162 dokumentov pa je o njej dr. Maks Šnuderl še zapisal, da nima pretenzije, da bi bila v vsakem oziru pravilna. Zato se je omejil le na dokumente, ki so jih izdali vrhovni organi v Sloveniji. V okviru' te formalne zaokrožitve je še vedno nanizal 162 dokumentov. Dr. V. Šiftar je v primeri s Šnuderlom zaokrožil svojo zbirko le na 67 dokumentov, oziroma na 88 dokumentov, če slovenskim ' dokumentom prištejemo še one izven Slovenije. Formalna številka Šiftarjevih dokumentov dosega komaj kako polovico Šnuderlovih.. Zakaj tako? Vprašanje takega značaja nam pojasnjuje avtorjev uvod v izdajo doku­ mentov. Knjiga je namenjena študentom, ki študirajo >družbeno ureditev 402 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 SFRJ« in naj jim knjiga pomaga pri formiranju družbeno politične zavesti. Iz vsebine aktov naj spoznajo, kako se v njih kažejo ne samo moderna pravna načela, temveč tudi načela napredne in moderno urejene države m družbe. Šiftar jeva knjiga naj študentom da primerno gradivo za praktično spoznavanje navedenih načel. Pri izdaji je soodločalo tudi dejstvo, da gradiva take vrste vse preveč primanjkuje, čeprav je nekaj takega gradiva ze izšlo. Dr. Šiftar je torej imel pri izdaji svoje knjige povsem praktične cilje INe glede na take namene je pa želel pripraviti svojim studentom knjigo, ki гл ne glede na obliko pomoči študentom bila sočasno strokovno primerno oprem­ ljena, ker tudi ta plat knjige študente vzgaja in dviga. Knjiga torej nima posebnih znanstvenih pretenzij, skuša pa študentom skrbno približati metodo znanstvenega prikazovanja strokovno usmerjene knjige. Zato je avtor v uvodu zapisal: »Pri gradivu je naveden vir od kod je, in podatek, kje m kdaj je bil objavljen original« (str. 20). , , , , - • , i Uporabljene dokumente je dr. Šiftar razdelil v dve skupini, v slovensko in splošno jugoslovansko. Kake druge notranje razdelitve m uporabil. Koristna bi bila vsaj pri slovenskih dokumentih razdelitev po fazah razvoja, loda te periodizacije se je izognil. .Uvodni' značaj gradiva za predmet družbene ureditve SFRJ ne opravičuje odpovedi notranji penodizaciji izbranih doku­ mentov. Periodizacija naj bi prikazala razvojne etape narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Te pa so dejansko vplivale na rast in vsebino pravnih norm, ki jih mora študent poznati. Mislim, da bi bilo prav, da bi bih doku­ menti tudi oštevilčeni po vrstnem redu. Čeprav v Šiftarjevem primeru kako citiranje po izbranih dokumentih verjetno ne bo imelo kakega posebnega pomena, pa vejndar številčenje dokumentov olajšuje pregled. Dokumenti' so v glavnem razvrščeni po kronološkem redu. Vendar je ta red tudi nekoliko pomešan. Pri tem ne mislim, na dokumente, ki pripadajo nekako isti skupini, pa formalno nosijo različni datum, temveč mislim na dokument o narodni zaščiti iz marca 1944, ki ga je avtor uvrstil v dokumente leta 1942, češ da je »mogoča neposredna primerjava«. Takih izjem bi bilo pravzaprav lahko veliko! Poseben problem je bil za avtorja izbor dokumentov za knjigo. Uporabil je Šnuderlovo knjigo »Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji« in »Dokumente ljudske revolucije v Sloveniji«, zraven pa še razne druge liste in zbirke. Vse je med seboj primerjal in jih potem pri dokumentih v knjigi citiral, ker je hotel študentom pokazati, kje je bil objavljen original. Toda pri objavah pravnih predpisov je treba biti pri besedi original bolj pazljiv. Ni nujno, da gre pri besedi original samo za natančnost besedila, da je vestno podano, temveč gre pri tej besedi lahko tudi za nekaj drugega, za prvo objavo oziroma "za prvo uradno objavo. V tem oziru tudi dr. Šnuderl ni bil vedno do kraja natančen, vendar neprimerno bolj kakor dr. Šiftar. Pri Slovenskem poročevalcu je npr. treba razlikovati izdajo na osvobojenem ozemlju od izdaje v Ljubljani. Pri prvih objavah je treba upoštevati predvsem prvo izdajo, to je izdajo na osvobojenem ozemlju. Ljubljanska izdaja je npr., ko ni bila več centralna, ponatiskovala razne predpise, odredbe itd. Po kapitulaciji Italije moramo, če hočemo upoštevati uradne objave, poznati izdaje, ki jih je izdal izvršni odbor OF ali predsedstvo SNOS. O kočevskem zboru je npr. izšla knjižica z naslovom »Sklepi, dokumenti in govori«, ki jo je izdal IOOF. O zasedanju v Črnomlju so prav tako izšli »Sklepi in odloki«, ki jih je v posebni brošuri izdalo predsedstvo SNOS. V vseh primerih gre za uradne objave, čeprav so nekateri dokumenti izšli že prej tudi v Slovenskem poroče­ valcu. Toda avtor navedenih brošur ni uporabil. Za pravne predpise najbrž tudi ni nevažno, kje so izšle uradne verzije določenih norm. To vprašanje ne more biti nevažno tudi ža dr. Šiftarja, čeprav gre v njegovi knjigi, samo za izbrane dokumente. ' Avtor je tudi te hotel študentom približati na stro­ kovno ustrezen način. V tem oziru je pa na besedo original res treba pogledati malo globlje. 26* 403 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Toda pri izbiranju dokumentov ne mislim toliko, iz katere zbirke ali arhiva je bil kak dokument vzet ali sprejet v knjigo, ki jo je avtor pripravil. Važneje se mi zdi vprašanje, kateri dokumenti se sprejmejo v také nove zbirke. Kadar gre za zbirko pravno formuliranih predpisov mislim, da je drugače gledati na dokumente te vrste kakor na dokumente, ki nimajo tega značaja. Ze dr. Šnuderl in za njim dr. Šiftar sta sprejela v svoje zbirke dokumente, ki niso isto kakor odloki, resolucije, navodila in podobno, temveč sta pre­ vzela letake (npr. aprilski ~ letak CK KPS) in članke, ki določene odloke pojasnjujejo. Pri tem avtorji mislijo, da gre za kontinuiteto revolucionarnega procesa, ki jih opravičuje vključevati, tudi take dokumente. Toda ti dokumenti nimajo ne samo ustrezne pravne oblike in pomena, temveč so le .časopisno' pojasnilo ali spodbuda za akcijo, predvsem pa izraz take ali drugačne poli­ tične dejavnosti kake skupine ljudi. Zato po mojem v zbirko gradiva o razvoju pravnih predpisov in norm ne spadajo, ker preprosto nimajo tega značaja. Ali so zato brez vrednosti? Nikakor ne. Vsekakor jih je mogoče uporabiti za pojasnjevanje določenega ukrepa ali. okoliščin, zaradi katerih je do odloka prišlo. Bistveno pr i ' uporabi teh dokumentov je, kako jih uporabimo. Ne mislim, d a bi se jih pravni zgodovinar moral izogniti. To bi bilo nepravilno: Pač pa mora potegniti pravo zarezo med. gradivom te in gradivom druge vrste. Iz vsakdanjega življenja vemo, da zgodovinskega procesa' ne uravna­ vajo vedno le pravni predpisi, še celo pa ne revolucionarnega procesa. Vsaka zbirka pravnih norm bi zato morala imeti dva dela: zbirko samih predpisov in del, ki bi pomenil uvod vanjo in nato komentar. Uvod bi bil lahko daljši ali krajši zgodovinski prikaz dobe, v kateri so potem nastali tudi taki ali drugačni pravni predpisi. Mislim, da bi taka knjiga tudi študentom mogla veliko koristiti. Dr. Šiftar je del te zamisli skušal uresničiti, toda pojasnjevalni ali širši zgodovinski del je neznaten in študentom ae more zadoščati. Ne glede na moje pripombe pa sodim o knjigi dr. V. Šiftarja, da je sama na sebi dobro sestavljena in opremljena za okvir, kateremu je namenjena. Upam, da bo tudi izpolnila pričakovanja vsem, ki se hočejo seznaniti z za­ četki pravnega urejanja v toku našega narodnoosvobodilnega boja. t F r a n c e S k e r l 404 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 B I B L I O G R A F I J A ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE V LETU 1972 Zbral M i l o š R y b a r .Bibliografija, priročniki JANŠA, Olga: Bibliografsko kazalo k Zgodovinskemu časopisu I—XXV (:1947—1971:). Ljubljana, Zgodovinsko društvo za Slovenijo 1972. 56 str. 8°. [Ov. nasi.] Iz: Zgodovinski časopis XXVII/1972. KORSCH, Kari: Materialistično pojmovanje zgodovine. Spoprijem s Karlom Kautskym. (Prev: Božidar Debenjak.) (Ljubljana), Mladinska knjiga 1972. 145 + (II) str. 8°. (Tokovi.) ' 1 SIMONITI, Primož: Sloveniae sčriptores LatiAi recentioris aetatis. Opera scrip- torum Latinorum Sloveniae usque ad a. MDCCCXLVIII typis edita. Biblio- graphiae fundamenta. Zagreb, Academia . scientiarum et artium Slavorum meridionalium; Ljubljana, Academia scientiarum et artium Slovenica 1972. (III) + 184 str. 4». SLOVENSKI gledališki leksikon. 1—3. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana, MGL 1972. 8°. (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. 56—58.) Obča zgodovina, kulturna zgodovina AL JOUNDI, Sami: Židje in Arabci. (Prev., kronologijo in opombe sest. Slavko Kumer.) V Ljubljani, Borec 1972. 253 + (II) str. 8°. " CHAMBERLIN, Eric Russell: Grešni papeži. (Bad popes. Prev. Helena Menaše.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972. 332 + (III) str. + pril. 8°. (Biografije.) CLARK, Kenneth: Civilizacija. (Civilisation.) Osebni pogled. (Prev. Janez Gradišnik.) V Ljubljani, Cankarjeva založba 1972. 353 + (V) str. + pril. 4°. Ilustr. FAJDIGA, Vilko: Veroslovje. Zgodovina verstev. Ljubljana, (Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev) 1972. 65 + (II) str. 4°. [Ov. nasi.] Strojep. avtogr. FORSYTH, Frederick: Operacija Šakal. (The day of the Jackal. Prev. Alenka Puharjeva.) Ljubljana, Delo 1972.. 374 + (II) str. 8°. GIZYCKI, Jerzy & A. Górny: Človek in-hazard. (Kulturno-obyczajowa historia gier. Prev. Boris Verbič. Verze prepesnil Jože Šmit.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1972). 387 str. + pril. 4°.'. Ilustr. GÖÖCK, Roland: Glavna mesta Evrope. (Die Hauptstädte Europas. Prev.: Ljubka Budimirovič.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1972). 240 str. 4°. Ilustr. GOTT, Richard: Gverila v Latinski Ameriki. (Guerrilla movements in Latin America. Prev. Branko Vrčon.) V Ljubljani, Borec 1972. 432 + (V) str. + pril. 8°. GOTTSCHALK, Louis Reichenthal & Loren C. MacKinney & grof H. Pritchard: Temelji sodobnega sveta. (The foundations of the modem world.) Ljubljana. Drž. založba Slovenije 1972. 8°. (Zgodovina človeštva.- 4.) 405 • ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 KRUUSE, Jens: Zločin v Oradouru. (Oradour-sur-Glane. Prev. Janez Prijatelj.) • V Ljubljani, »Borec« 1972. 208 + (IV) str. + pril. 8°. PARETI, Luigi in sodel. Paolo Brezzi in Luciano.Petech: Stari svet. 3. 1200 pr. n. š. do 500 po n. š. (Slov. prev. Jože Stabej in Branko Vrčon.) Ljubljana,, Drž. založba Slovenije 1972. X + (II) + 366 + (II) Str. + pril. 8°. (Zgodovina človeštva. 2.) PIEKALKIEWICZ, Janusz: Vohuni, agenti, vojaki. (Spione, Agenten, Soldaten.) Za kulisami druge svetovne vojne; (Prev. Branko Perko. Uvod napisal Vojmir Kljakovič. Uvod prev. Tone Glavan.) V Ljubljani, Cankarjeva založba (1972). (630 + (II) str. 4°. Ilustr. RUSSELL, Bertrand: Modrost zahoda. (Wisdom of the west.) Zgodovinski pregled zahodne filozofije v njenem družbenem in političnem okviru. (Prev. Boris Verbič.) Ljubljana, Mladinska knjiga [itd.] Ì972. 320 str. 4°. Ilustr. Umetnost BIHALJI-MERIN, Oto: Mojstri naivne umetnosti. (Die Naiven der Welt.) Prev. Janez Gradišnik. Ljubljana, Mladinska knjiga (1972). 312 str. 4°. Ilustr. DU RY, Carel J.: Islamski svet. (Die Welt des Islam.) (Iz nemščine prev. Helena Menaše.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1971 [1972]. 264 str. 8°. (Umetnost v slikah.) JAKAC, Božidar: Portret Tit(a). (Ur. Melita Stelè.) (Ljubljana), Drž. založba Slovenije 1972. (99) str. [jap.]. 4°. Ilustr. KOMELj, Milček: Lamut Vlado. (Retrospektivna razstava 1942—1962.) (Uvodna študija, bibliografski podatki . . . ) Novo mesto, Dolenjski muzej 1972. 139 + (IV) str. 8°. Ilustr. r LOGAR, Janez: Ekslibris pri Slovencih. (Prev. Milan Mlačnik.) (Ljubljana, Exlibris Sloveniae 1972.) 24 str. 8°. Ilustr. Vzpor. nasi.: Exlibris bei den Slowenen. Besedilo slov. in nem. MENAŠE, Ljerka & Luc Menaše: Ivana Kobilca. Ljubljana, Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije; Kranj, Gorenjski muzej 1972. 124 str. 8°. (Zbirka slovenskih likovnih umetnic.) Ilustr. MESESNEL, Janez & Bogomil Gerlanc & Lojze Bizjak: Albert Sirk. Retro­ spektivna razs tava. . . (Prev. Jasna,Kovic. Fotogr. Radovan Čok. Ur. kataloga Janez Lenassi.) (Piran, Mestna galerija 1972.) 56 str. 8°. SREČANJE umetnostnih zgodovinarjev treh dežel na temo: Slikarstvo,. kipar­ stvo in urbanizem ter arhitektura v'slovenski Istri, v Kopru 14. in 15. aprila 1971. (Publikacijo je pripr. Janez Mikuž. Prev. v italij. Giorgio Visintin.) Koper, (Kulturna skupnost in svet za kulturo ' občine) 1972. 102 + (I) str. + pril. 8°. STELÈ, France: Gorše. (Retrospektivna razstava 1924—1972. Seznam del. življenjepisni, bibliogr. in razstavni podatki Lado Smrekar. Prev. v angl Vesna Strenar, Nataša Brumen. Fotogr. Nino Vranić.) Kostanjevica na Krki, (Dolenjski kulturni festival) 1972. (132) str. 8". STELÊ, France: Gotsko stensko slikarstvo. Fotogr.: Mauro Sarri, Mario Falsini. (Katalog z literaturo. Tekst: Damjan Prelovšek. Risbe: Nataša Šumi.) (Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1972.) loč. pag. 4°. (Ars Sloveniae.) TOMASSONI, Italo: Piet Mondrian. (Prev. Jože Stabej.) Ljubljana, Drž. za­ ložba Slovenije: Zagreb, Naprijed (1971). 96 str. 4». (Mojstri dvajsetega sto­ letja.) Ilustr. . ZBORNIK za umetnostno zgodovino. Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta. 9. Ljubljana, Umetnostnozgodovinsko društvo SRS 1972. 204 + (II) + XLVIII str. + 1 si. 8°. ; 406 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 ZADNIKAR, Marijan: Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije. L'architecture médiévale des chartreux et les chartreuses Slovènes. (Likovno ur. avtor. Prev. iz lat. Primož Simonia.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972. 434 + (I) str. + 1 pril-. 4°. Glasba CVETKO, Dragotin: Jacobus Gallus. Sein Leben und Werk. München, Trofenik 1972. 152 str. + pril. 8°. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen. 8.) Z notami. HÖFLER, Janez: Slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju. Tipologija njenega glasbenega stavka. Inavguralna disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta 1972. XIII + 187 str. 4°. Z notami. Razmn. TROBINA, Stanko: Slovenski cerkveni skladatelji.' Z uvodom v cerkveno glasbo in njeno zgodovino. Maribor, Obzorja 1972. 312 str. 8«. Ilustr. UKMAR, Vilko: Glasba v preteklosti. Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972., 241 + (II) str. + pril. 8°. Ilustr. Slovstvo - i KOBLAR, France:-Slovenska dramatika. I. (Od začetkov do naturalizma.) Ljubljana, Slovenska matica 1972. 252 + (III) str. 8». Ilustr. LAVRIN, Janko: Gončarov. (Goncharov. Prev. Janez Gradišnik.) Maribor, Obzorja 1972. 98 + (II) str. 8°. Ilustr. LAVRIN Janko: Puškin in ruska literatura. (Pushkin and Russian literature. Prev. Janez Gradišnik.) Maribor, Obzorja 1972. 168 + (III) str. 8°. Ilustr. POGAČNIK, Jože: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo. (:Oris izhodišč in ocena vrednosti.:) Trst, (»Zaliv«) 1972. 151 str. 8°. (Kosovelova knjižnica. 5.) • POGAČNIK, Jože: Zgodovina slovenskega slovstva. 8. Eksistencializem in strukturalizem. — Dodatek. Štefka Bulovec: Bibliografija. Maribor, Obzorja 1972. 430 + (II) str. + pril. 8°. o. ROMUALD OMCap — Lovrenc Marušič: Škofjeloški pasijon. Faksimile rkp. . . . Spremna beseda France Koblar. Ljubljana, Mladinska knjiga 1972. (84) + XV + (I) str. 4°. [Končni nasi.] (Monumenta litterarumSlovenicarum.il.) SALAMUN-BIEDRZYCKA, Katarina: Anton Podbevšek in njegov čas. Maribor, Obzorja 1972. 100 str. 8°. (Znamenja. 37.) Jugoslavija* ANDONOV-POLJANSKI, Hristo: Goce Delcev in njegova doba. Skopje, Misla 1972. 92 + (III) str. + pril. 8°. KOŠUTIĆ, Ivo: Gusarji Jadranskega morja. (Prev. Avguštin Pirnat. Ilustr. Zdensko Svirčič. Ilustr. med tekstom Povijesni arhiv Hrvatske, Agencija za fotodokumentaciju.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije (1972): 68 + (IV) str. 4°. MITROVSKI, Boro & Venceslav Glišić & Tomo Ristovski: Bolgarska vojska v Jugoslaviji 1941—1945. (Bugarska vojska u Jugoslaviji 1941—1945.) Bolgarska okupacijska vojska (:od aprila 1941. do 9. septembra 1944:). — Sodelovanje med narodnoosvobodilnim gibanjem Jugoslavije in protifašističnim odporom Bolgarije. — Sodelovanje bolgarskih otečestvenofrontovskih enot v bojih na ozemlju Jugoslavije ob koncu vojne. (Prev. na slov.: Andrej Debenak. Beograd, »Međunarodna politika« 1971 (1972) 270 str. 8». 407 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Slovenija in Slovenci BOJ za severno mejo v letin 1918—1919. (Krško, Odbor prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—1919 1972.) 16 str. 8°. Ilustr. GESTRIN, Ferdo: Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. Libri, daziari del Cinquecento e Seicento in Slovenia. V Ljubljani, Slovenska aka­ demija znanosti in umetnosti 1972. 490 + (II) str. + 1 pril. 8°. (Vin za zgodo- . vino Slovencev. 5.) Z 2 si. KRANJEC, Miško: Zimzelen na slovenskih tleh. Kronika kmečkih uporov. (V Ljubljani), Prešernova družba 1972. 234 + (II) str. 8°. KREMENŠEK, Slavko: Slovensko študentovsko gibanje 1919—1941. (Résumé trad, par Viktor Jesenik.) Ljubljana, (Inštitut za zgodovino delavskega gibanja) 1972. 476 str. + pril. 8°. KRONIKA grofov celjskih. (Prev.-in z opombami opremil Ludo vik Modest Golia. Prir. po: Franz Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli.) (Maribor, Obzorja 1972.) 153 + (V) str. 8°. Ilustr. POGAČNIK, Albin: Habsburški denar na Slovenskem od 1521 do 1918 (Nu­ mizmatična razstava.) V Kranju, (t. Gorenjski tisk) 1972. (7) str. 8». Ilustr. 120 [STODVAJSET] let Mohorjeve družbe. (:1852—1972.:) (Ur. Jože Dolenc in Rado Bordon. Z 52 črnobelimi ilustr.) (V Celju) 1972. 62 + (II) str. 4». UDE, Lojze: Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor, Obzorja 1972. 390 + (II) str. 8°. (Razpotja. 22.) Z avtorj. si. ' ZGODOVINA cest na Slovenskem. (Sodelavci: Rudolf Cimolini [itd.]) Ljub­ ljana, Republiška skupnost za ceste 1972. 304 str. 4°. Ilustr. Razmnož. 1 N Arheologija CURK, Iva: Ohranjeni mitre ji na Slovenskem. (Nemško besedilo je prispeval Jaro Sašel, italijanski povzetek je delo Viktorja Brvarja.) (Maribor, Obzorja 1972.) 23 str. 8°. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. 31.) Ilustr. Ov. nasi.: Mitre'ji na" Slovenskem. . KLEMENC, Josip & Vera Kolšek & Peter Petru: Antične grobnice v Šempetru. Antike Grabmonumente in Šempeter. (Prev. Janko Golias.) Ljubljana, (Na­ rodni muzej) 1972. 87 + (II) str. + pril. 4°. (Katalogi in monografije. 9 = Šem­ peter. .2) Ilustr. Besedilo slov. in nem. KNEZ, Tone: Novo mesto v davnim. Od bronaste dobe do ustanovitve mesta. Novo mesto in der Vorzeit .Maribor, Obzorja 1972. 156 str. 8°. Ilustr. PAHIČ, Stanko: Nov seznam noriško-panonskih gomil. Ljubljana, SAZU 1972. Str. 109—212 + 2 zvd.' 8°. (Razprave SAZU. Razred za zgodovinske in druž­ bene vede. VII/2.) PAHIČ, Stanko: Pobrežje. Ljubljana, (Narodni muzej) 1972. 84 + '(LXIV) str. 4°. (Katalogi in monografije. 6.) Ilustr. Besedilo slov. in nem. PETRU, Sonja: Emonske nekropole (:odkrite med leti 1635—1960:). Ljubljana, (Narodni muzej) 1972. 299 + (I) str. + 2 pril. 4°. (Katalogi in monografije. 7 = Emona. 2.) Ilustr. PLESNIČAR-GEC, Ljudmila: Severno emonsko grobišče. The northern ne­ cropolis of Emona. (Prev. v angl.: Jill Košak, Anne Čeh. Risbe: Tanja Krasov- sky. Fotogr.: Srečko Habič.) Ljubljana, (Mestni muzej) 1972. 273 + (III) str. + + CCXXV tabi. + 2 pril. + corr. 4°. (Katalogi in monografije. 8 = Emona. 3.) Besedilo slov. in angl. TODOROVIĆ. Jovan & Vladimir Kondić: Keltski in rimski Singidunum. (Prev. Zoran Ferjančič, Marko Stefanovič. Fotogr. Ivan Trobec.) Ljubljana, Muzej grada, Beograd. 1971'. 61 + (I) str. + pril. 8°. (Muzej grada Beograda. Katalog razstav. 10.) Vzpor. nasi.: Celtic and Roman Singidunum. Besedilo slov. in angl. 408 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 Etnografija £ H F S ° r i e n t a i ê s , V I - Acta sexticonventus de ethnographie Alpium orientalium trancantis . Red. Robert Wildhaber. Monàchii, Trofenik 1972. 156 + (IV) str. + 1 zvd. 8°. Ilustr. ; V U V + C V A n t ° n ^ T e l i k a A P ^ a n i n a - ž i v lJ e nJ e> delo in izročilo pastirjev. (Risbe 7з2 s°r 8°»PaC g r - C e V C [ ] , ) L J u b l J a n a - (Drž.. zaloaa-Slovenije) 1972. f 4 F ? f R ' f B ° r i s : Odmirajoči stari svet vasi. Poljudno" znanstvena razprava, ba 1972 ? Ä «oVernFS+ kl e t n % r a f s k i muzej.) (V Ljubljani), Prešernova druž- Т-ТТХЛР [Etnografski in domoznanski oris Škocjanskih hribov.] 7™>f ' , Z m a . S a : Slovenska ljudska glasbila in godci. (Julijan Strajnar: Zvočni primeri. Risbe izdelal Franc Ferdin. English transi by B. P Moli ) Maribor, Obzorja 1972. 114 + (IX) str. 8». Ilustr. Z 1 gramof. ploščo. ' TRADITIONES (Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje.) Acta Instituti e thnographie Slovenorum. 1. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umentosti 1972. 226 + (II) str. 8°. Arhivi, muzeji ARHIVSKA tehnika. (Skice: Sergij Vilfan in Boris Žitek. U n : J o ž / ž o n t a r ) Ljubljana, Arhivsko društvo Slovenije 1972. 223 str.. 8°. (Arhivski priročniki. 1.) B - C ï £ ' 7 e ? n a & J a n e z M e s e s n e l & Hanka Štular: Muzeji in galerije v Slove- n i * V • ? - sest. in ur. Vesna Bučić. Ljubljana, Društvo muzealcev Slovenije m runsticna zveza Slovenije 1972.) (72 + 1 ov.) str. + 1 pril. 8». Ilustr. Izšlo tudi v angl., ital. in nemšč. g o ° f 1 ^ I t g r a d i n m u z e J - Vodnik po loškem muzeju. (Škofja Loka 1972.) 32 str. ^POKRAJINSKI arhiv v Novi Gorici. (L. Bezlaj-Krevel: Pred tridesetletnico vseljudske. vstaje. _ L Mordej-Baloh: Nekaj iz predpisov ô arhivski službi. — _t>. Murovec: Nekaj upravno političnih sprememb na območju severno- primorskih občin.. .) V Novi Gorici 1972. 124 str. + corr. 8». [Ov. nas i ] (Publikacija. 1.) J RUT Al i Marija: Trentarski muzej. (Das Trenta Museum. Il museo di Trenta, j 'rev.: Drago Marc, Milko Rener.) (Nova Gorica), Goriški muzej 1972. (16) str. 8». Narodnoosvobodilna in antifašistična borba AMBROŽIC, Lado-Novljan: Gubčeva brigada: (Izdelava skic Vladimir Štimac.) .Ljubljana, (Partizanska knjiga in Odbor Gubčeve brigade) 1972 1073 + (T str. + 1 pni . 8°. (Knjižnica NOV in POS. 8.) Ilustr. ' l BORILI so se, krvaveli. (Ur. Marjan Pertot. Naslovno stran izdelal Peter 197231 s t r 5 ? ' ( p n p r a v l j a l n i o d b o r z a Postavitev spomenika padlim borcem) BRIGADA »Ljube Šercerja«. [Seznami borcev.] Ljubljana, odbor SNOU ' brigade »Ljube Sercerja« 1972. 32 str. 8°. FERLEZ, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941—1942. Ljub- Ilusfr ( P a r t l z a n s k a kn^S^) 1972. 636 + (IV) str. 8». (Knjižnica NOV in POS. 2.) IZ boja j u n a š k e Ljubljane. (Gradivo zbral in pripr.: Stane Koman.) (Ljub- ™ - ß e z ^ r a d . Odbor za muzejsko zbirko in varstvo spominskih obeležij NOB obcme 1972.) 144 + III + (II ov.) str. 8». [Ov. nasi.] Ilustr. J KLIČE glavni štab (Ur. 'in avtor uvoda Stanko Petelin.) (Ljubljana, Združeno PTT podjetje 1972.) 733 + (I) str. + 1 zvd. 8». Ilustr. 409 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 KRALL, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem, i. Osrednje tiskarne. Ljub­ ljana, (»Partizanska knjiga«) 1972. 393 + (I) str. 8°. (Knjižnica NOV in POS. 40.) Ilustr. KRALL, Jože: Partizansko tiskarstvo v Slovenskem primorju. (Kratek pre­ gled.) (V Idriji, Mestni muzej [1972].) 61 + (I) str. 8°. Ilustr. MEMENTO. Mrtvim v spomin, živim v opomin. Ljubelj, 10. 9. 1972. (Ur. France Sušteršič.) ([Ljubljana], Komisija za bivše politične zapornike, internirance in deportirance pri Republiškem odboru Zveze združenj borcev NOV Slovenije 1972.) 59 + (III) str. 8°. Ilustr. MUSER, Ema: Spomeniki naj govore. (Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto.) (Slikovno gradivo Slavko Doki in Srečko Kodre.) Novo mesto, Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV 1972. 188 + (III) str. + 1 zvd. 4». OTROCI v osvobodilnem boju in graditvi socialistične domovine. Katalog prir.: Milan Brezovar, Jože Kori in Nataša Malenšek. . . . (Fotogr.: Cijan Stoka Anton Klančnik.) Ljubljana, Muzej ljudske revolucije Slovenije 1972. (12 + II ov.) str. 8». PARTIZANSKA saniteta v Sloveniji. . . . Razstavo in besedilo kataloga zasno­ vala Zorka Tribušon . . . (Fotogr.: tehnična služba Muzeja ljudske revolucije Slovenije.) (V Ljubljani, muzej ljudske revolucije Slovenije 1972.) 36 str. 8°. Ilustr. PREBENEG svojim padlim. (Prir. in ur. Milan Bolčič. Pri zbiranju gradiva.so sodelovali: Angela Bandi por. Križmančič [itd.]. Slike: Mario Magajna.) Pre- beneg, (Odbor za postavitev spomenika) 1972. 28 str. 8°. RAVNIKAR-PODBEVŠEK, Štefanija: Sv. Urh. Kronika dogodkov iz narodno- osvobodilnen vojne. 2. izd. V Ljubljani, Borec 1972. 640 str. + 176 pril.. + 1 zvd. 8°. SLOVENSKI izgnanci. Proslava na dan borca, 4. julija, na gradu v Brestanici. Dokumenti. (Uredn. odbor: Pavle Zaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc.) (V Ljubljani, »Komunist« [1972].) 75 str. 8». Ilustr. SPOMENIK Zveze borcev Brežice. (Brežice, Zveza borcev NOV [1972].) 24 str. 8°. (Ov. nasi.) Ilustr. XVI. [ŠESTNAJSTI] pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1972. Ljubljana, (Odbor za pohod) 1972. 138 str. + pril. 8°. Ilustr. ŠIFTAR, Vanek: Razvoj ljudske oblasti med NOB v Jugoslaviji. Izbrani do­ kumenti. Maribor, Obzorja 1972. 312 + (IV) str. 8«. Ilustr. TRIBUŠON, Zorka: Partizanska saniteta v- Sloveniji . . . [Razstavni katalog.] (Fotogr.: tehnična služba Muzeja ljudske revolucije Slovenije.) (V Ljubljani, Muzej ljudske revolucije Slovenije 1972.) 36 str. 8°. VIDIC, Jože: Beg z morišča. (2. izd.) V Ljubljani, Borec 1972. 472 + (III) str. 8°. Ilustr. ZADNIK, Maks: Požig prvih sedmih vasi na Primorskem. Ob tridesetletnici. — J. Dujmovič-Šimaj. Ponat. iz Primorskega dnevnika. Trst, Založništvo trža­ škega tiska 1972. (I) + 48 + (II) str. 8°. Ilustr. ZBORNIK dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del VI., knjiga 14. Borbe v Sloveniji 1944 (:•!. junij—15. julija:). (Ured. odb.: Fabijan Trgo [idr.]. Ur. slovenske izd.: Jože Certalič in Jože No­ vak. Pripr. za tisk: Vojnozgodovinski inštitut JLA in Inštitut za zgodovino de­ lavskega gibanja v Ljubljani.) Ljubljana, Partizanska knjiga 1972. 717 + (I) str. 8°. • Krajevna in pokrajinska zgodovina,' krajepisi in vodniki AŠKERC, Anton: Tahi na Štatenbergu. — Jože Koropec: Štatenberg in kmečki upor. Maribor, Obzorja 1972. 47 + (III) str. 8°. [Ov. nasi.] . 410 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 BENEDIK, Valentin: Vače. Prazgodovinska naselbina, trg in župnija. (Vače, Župnijski urad) 1972. (II) + 92 str..8°. Strojep. avtogr. BERILO o Rutu. Izbor objavljenega in neobjavljenega gradiva o vasi Rut na Tolminskem. (Ur.: Branko Marušič. Prev.: Helena Jerkič.) Nova Gorica, Go­ riški muzej 1972. (I) + 109 + (II) str. 4°. (Berila. 2.) Strojep. avtogr. CELJSKI zbornik 1971/1972. Celje, (Kulturna skupnost) 1972. 604 + (IV) str. + pril. 8°. Ilustr. DEBELJAK, Janez: Plenkača pesmi poje. Kulturnozgodovinska kronika Lo­ škega potoka. Ljubljana, (Krajevna skupnost, Loški potok) 1972. 165 + (II) str. 8». Ilustr. HESS-RAK, Margareta: Kako je nastala kapelica v Koprivnici. (Celje, t. Aero 1972.) 24 str: 8°. HOTENJE, ki je postalo stvarnost. (Ur. Hinko Dermol [itd.]. Opr. Hari Drauš- baher.) (Velenje, Občinska konferenca SZDL 1971.) (91) str. 8°. [Ov. nasi.] Ilustr. Vsebina: J. Coricar: Velenje med preteklostjo in prihodnostjo. I. Stopar: Kulturna dediščina Šaleške doline. D. Ževart: Delež Šaleške doline v slovenski kulturi. M. Zevart: Šaleška dolina v osvobodilnem boju. M. Kmecl: Kulturni obraz današnjega Velenja. B. Pogačnik: Velenjski pomenki. HOZIAN, Gizella: Sad ljubezni do Boga in domovine. Zbrala podatke in zida­ nje cerkve (na Gornji Bistrici) opisala . . . Zgodovinski uvod napisal Ivan Zel- ko. (Murska Sobota), samozal. [1972]. 156 + (I) str. 8°. Ilustr. ^—- KACIN-WOHINZ, Milica: Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918— 1921. Maribor, Obzorja; Trst, Založništvo tržaškega tiska 1972. 468 + (I) str. 8°. (Zgodovina Slovencev 1918—1945. 1.) Ilustr. KOROPEC, Jože: Zemljiške gospoščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16 .stoletja. Maribor, Obzorja 1972. 196 str. + 1 pril. 8°. Ilustr. KRANJEC, Miško: Podrti hrast. Kronika nekega rodu. (Leto 1941 v Prekmurju.) Murska Sobota, Pomurska založba 1972. 158 + (II) str. 8°. LJUBLJANSKA obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja. (: Zbornik raz­ prav.:) Ur. Vlado Valenčič. Ljubljana 1972. 152. 4° (Publikacije Mestnega ar­ hiva ljubljanskega. 3.) LOŠKI razgledi. 19. V Škof ji Loki, Muzejsko društvo 1972. 459 + (I) str. 8». MLINARIC, Jože: Topografija posesti kostanjeviške opatije. 1234—1786. (Übers, von Adela Zgur.) Maribor, (Dolenjski kulturni festival, Kostanjevica na Krki) 1972. 157 + (H) str. + 3 zvd, 8«. PAGON, Andrej: Pri Kobaridu léta 1917. Potovanje po zgodovinskih tleh, kjer domačini še pripovedujejo . . . (Dop. in popr. ponat. iz Primorskega dnevnika.) -(Trst), Založništvo tržaškega tiska 1972. 46 + (II) str. + 1 zvd. 8°. Ilustr. PAHOR, Miroslav: Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. (Fotogr. Jože Kološa.) Ljubljana, Mladinska knjiga; v Piranu, Pomorski mu­ zej »Sergej Mašera« 1972. 288 str. + pril. 8°. PAHOR, Miroslav & Tone Mikeln: Piran. 1. Kratek zgodovinski pregled. — 2. Ogled mesta v 6 intinererjih. (Avtorji fotografij: Jože Kološa, C. Marin, Jule Lenassi. Tiskano v 4 izdajah [: slov., ital., nem., angl.:].) Portorož Zavod za turizem 1972. (64) str. 8°. Ilustr. PLANINA, France: Škof ja Loka s Poljansko in Selško dolino. (Zvd. narisal Franc Otujac.) (Škofja Loka), Odbor za proslavo tisočletnice Loke 1972 196 + (III) str. + pril. 8». Ilustr. PRAZNIK neke vasi. Prvačina ob 25-letnici priključitve. (Ur.: Cvetko Nanut ) (Prvačma, Krajevna skupnost 1972.) (24) str. 8». [Ov. nasi.] (Knjižnica Srečanj. 5.) Imstr. RUŠKI letni oder '72. (Odg. ur. Adalbert Arlati.) . . . (Ruše, »Svoboda« 1972) 41 str. 8°. Ilustr. Ov. nasi Ruše. 300 let ljudske kulture. 411 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 RUTAR,- Simon: Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno . . . U Gorici . . . 1882. (Faks. ponat.) (Nova ' Gorica, Goriški muzej 1972.) 334 + XVI str. 8°. Z avtor j . si. Vseb.: Marušič, Branko: Simon Rutar in njegova »Zgodovina Tolminskega«. STOPAR, Ivan: Celjski stari grad. (Maribor, Obzorja 1972.) 26 + . (I) str. 8°. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 32) Ilustr. Končni nasi.: Stari grad nad Celjem. STOPAR, Ivan: Grajski objekti z območja slovenske Štajerske na Vischerje- vem zemljevidu iz leta 1678. Celje, (Kulturna skupnost) 1972. 68 str. + 2 zvd. 8°. Ilustr. Iz: Celjski zbornik 1971/1972. VALANT, Milan: Zgodovina najstarejše Ljubljane (: Šentjakoba:). Ljubljana, (samozal.) 1972. 50 + (I) str. 8°. Ilustr. . ZBORNIK občine Grosuplje. Gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika. 4. Grosuplje, (uredn. odb.) 1972. 313 + (XII) str. 8°. ZELKO, Ivan: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Ljubljana, SAZU (1972). str. 377—473 + (I) + 3 pril. 8°. (Razprave SAZU. Razred za zgodovinske in družbene vede. VII/5.) - ZELEZNIK, Milan: Nova'Štifta (na Dolenjskem). (Ponat.) "(V Mariboru, Ob­ zorja 1972.) 34 + (II) str. 8°. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. 29.) Ilustr. • Biografije, spomini, dnevniki ABRAM, Jože: Moja Trenta. Zbral in ur. Jožko Kragelj. Gorica, Goriška Mo­ horjeva družba 1972. 178 str. + pril. 8°. BROOK-SHEPHERD, Gordon: Poslednji Habsburžan. (The last Habsburg. Prev. Dušan Tomše.) Ljubljana, Delo 1972. 229 + (II) str.. + pril. 8°. ČERMELJ, Lavo: Med prvim in drugim tržaškim procesom. (Ljubljana), Slo­ venska matica 1972. 241 + (II) str. 8°. Ilustr. DEDIJER, Vladimir: Josip Broz Tito. Prispevki za življenjepis. (Prev.: Fran Albreht [itd.]. Vinjete France Mihelič.) [2. razš. izd.] [1.] [Repr. ponat.] (V Ljubljani), DrŽ. založba Slovenije (1972). (IV) + XLIV + 769' + (I) str. 8». DOBROVOLJC, France: Cankarjev album. Maribor, Obzorja 1972. 335 + (III) str. + 1 pril. 4°. Dr. [DOKTOR] Niko Županič. Ob odkritju njegove spominske plošče v Grib- ljah v Beli krajini. (Ur. Jože Dular.) (V Metliki, Belokranjsko muzejsko dru­ štvo) 1972. 54. + (II) str. 8°. Ilustr. Vseb.: J. Dular: Dr. Niko Županič; N. Župa­ nič: Griblje in moji starši; N. Županič: 400 let gradu in trdnjave Pobrežje; B. Komelj: Bibliografija dr. Nika Zupaniča. ĐUROVIĆ, Dragoljub: Tito med nami. (Ljubljana, Dopisna delavska univer­ za 1972.) (XVI) + 340 + (IV) str. + pril. 4°. Ilustr. Z 2 gramof. ploščama. GALA, Aleksander-Peter: Partizanski zdravnik. Ljubljana, Partizanska knjiga 1972. 451 + (III) str. + 2 zvd. 8°. Ilustr. GERZINIČ, Alojzij: Božji služabnik Janez Gnidovec. Duhovnik, vzgojitelj, misijonar, škof. Buenos Aires, Baragovo misijonišče 1972. 227 str. + pril. 8D. KOLAR, Vilko-Domen: Lačni, toda pogumni. Spomini iz vojnega ujetništva. V Ljubljani, Borec 1972. 183 + (III) str. + pril. 8». LESKOVEC, Karel: Vesela pomlad, Ljubljana, Partizanska knjiga 1972. 368 str. 8°. Ilustr. LETO svetnikov. 3. (: Julij—september.:) Izd. sta pripravila Maks Miklavčič in Jože Dolenc. V Ljubljani, Zadruga katoliških duhovnikov 1972. 689 + (Vil str. + pril. 8°. Ilustr. LUDWIG, Emil: Freud. (Der entzauberte Freud.) Brez časovne maske. (Prev. Bogomil Fatur.) (Maribor, Obzorja 1972.) 198 + (II) str. + pril. 8°. (Veliki možje. 25.) 412 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 MESER, Werner: Adolf Hitler. Legenda mit, resničnost. (Prev. Silvin Košak.) Ljubljana, Drz. založba Slovenije 1972. 550 + (II) str. 8°. (Biografije.) MITFORD Nancy: Gospa Pompadour. (Madame de Pompadour. Prev. Alenka Moder-Saje.) Maribor, Otzorja 1972. 268 + (III) str. + pril. 8». (Svet v knjigi. MITFORD Nancy: Ludvik XIV. (The sun king.) Sončni kralj. (Prev. Marijan Tavčar) (Maribor, Obzorja 1972.) 203 + (III) str. + pril. 8». (Veliki možje. 26.) UB odkritju spomenikov skladateljem Ipavcem. (Ur. Janko Liška in Marjan g a r ; L a e o£ u r , P n C e l j u . Sklad za postavitev spomenikov skladateljem Ipav­ cem .1972. 89 + (II str. + corr. 8». Ilustr. Iz vseb.: D. Cvetko: Skladatelji ipavc! m slovenska kultura; E. Pertl: Ipavci kot zdravniki; M. Kartin: O živ- jenju m delu skladateljev Ipavcev; M. Žagar: Šentjurska pokrajina in njeni ljudje; J. Liska: Iz zgodovine Šentjurja in okoliških krajev. . POTTER John Deane: Pacifiški admiral. (Admiral of the Pacific.) Življenje Isoroka Jamamota. Prev. Janko Moder.) Maribor, Obzorja 1972 504 str + pni . 8°. (Svet v knjigi. 112.) S S ' 7 : Dnevnik (: 1869-1874.:) (Ur. in opombe napisal Branko Ma- ÏQB 1 rei N . a r 0o^ aT, l n f t u d i J s k a knjižnica. Nova Gorica, Goriški muzej 1972. 1972 " P ' i n Р 0 Р Г - P O n a t - i z > P r i m ° r s t e g a dnevnika« SPEER Albert: Spomini (Erinnerungen.) 1—2. (Prev. in opombe prir. Branko Avsenak.) Ljubljana, Delo 1972. 8°. Ilustr. - - ^ TITO in Dolenjci. (Razstava. Besedilo kataloga Tone Štampohar.) (V Novem mestu, Dolenjski muzej 1972.) (16) str. 8». [Ov. nasi.] Ilustr. TITO v Sloveniji . Katalog pripr. Jasna Horvat ш Matija Žgajnar . . . (Fo- togr.: U j a n Stoka Anton Klančnik.) Ljubljana, Muzej ljudske revolucije Slo­ venije 1972. (16 + II ov.) str. 8°. VAUHNIK Vladimir: Nevidna fronta. (Uvod napisal Dušan Biber. Spremno besedo Makso Snuderl.) Ljubljana, Delo 1972. 182 + (II) str. 8°. Y I N K O Vbdopivec, 1878-1952. (Gradivo zbrala in ur. Marko Lozej in Tomaž i l a Y f - M N r ° 7 a G o , r i c a . Primorski akademski zbor >Vinko Vodopivec« 1972.) 28 str. 8°. [Ov. nasi.] Z 1 si. VUKMANOVie Svetozar-Tempo: Revolucija teče dalje. (Revolucija koja teče.l Memoari. 1—2. Ljubljana, Mladinska knjiga 1972. 8°. Šolstvo, prosveta in. učbeniki BOŽIČ, Branko & Štefan Trojar: Zgodovina. Za tehniške šole. (Zvd. je iz­ delal Peter Svetik.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972. 278 + (V) str 8° Ilustr. С к К 1 ° 1 В Ж 1 К ' о [ л Г а ч ] гУт а . ј е /, 2 z S ° d o v i n e - 7- razred osnovne šole. (Kartografsko obdelal Peter Svetik.) (Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972.) (16) str. 4". PRIZADEVNI šolniki na Slovenskem v obdobju 1774—1914 . . . (Kaalog je ur. t-rance Ostanek.) Ljubljana, (Slovenski šolski muzej) 1972 34 (II) str 8» Ilustr. SBRTZAJ, Danilo: Zgodovina z osnovami politične ekonomije. Za prvi razred notelske sole. Ljubljana, (Gostinski šolski center) 1972. 95 str. 8°. SLOVENSKA šolska knjiga ob 200-Ietnici uradnih šolskih tiskov. Razstava . . . . (Katalog je ur. France Ostanek.) Ljubljana," (Slovenski šolski muzej) 1972. 51 + (II) str. 8°. Ilustr. Ov. nasi.: Razstava ob dvestoletnici slovenske šolske knjige. SLOVENSKO Alojzijevišče v Gorici ob 80-letnici. (V Gorici, t. Budin 1972.) 32 str. 8°. Ilustr. 413 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 STO let kmetijskega šolstva v Mariboru. (Ur.: red. odbor.) Maribor, (Priprav­ ljalni odbor za proslavo 100-letnice kmetijskega šolstva) 1972. 47 str. 8°. Ilustr. ŠESTDESET let gradbenega šolstva 1912-1922—1947—1962—1972. (Jubilejna iz­ daja Gradbene tehnične [!] šole v Ljubljani. Ur. uredn. odbor) Ljubljana 1972. (95 + I ov.) str. 8°. p. f. 60 [ŠESTDESET] let posebne osnovne šole Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani .Ljubljana 1972. 69 + (I) str. 8°. Ilustr. TITL, Julij: Zgodovina. Za poklicne šole. Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972. 159 + (III) str. + pril. 8°. WEBER T[omaž]: Vaje iz zgodovine. (Za) 6. razred osnovne šole. (Kartogr. ob­ delal Peter Svetik. 2. izd.) (Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972.) 16 str. 4». WEBER T[omaž]: Vaje iz zgodovine. (Za) 8. razred osnovne šole (Kartogr. ob­ delal Peter Svetik. 2 .izd.) (Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1972.) (16) str. 4°. Gasilstvo BOŽIČ, Branko: Sto let Gasilskega društva Ljubljana-Vič. 1872—1972. (V Ljubljani 1972.) 74 str. 8°. Ilustr. KOMÂN, Leo: 80[Osemdëset]-letnica gasilstva v Leskovcu. 25. 6. 1972. (Lesko- vec 1972.) 25 + (XII) str. 8°. Ilustr. LETOPSI Slovenskega gasilskega muzeja. Ur. Branko Božič. Ljubljana, • (Ga­ silska zveza Slovenije — Svet Slovenskega gasilskega muzeja) 1972. 76 + (III) str. 8°. NARAKS, Ljuban: (75 [Petinsedemdeset] let Gasilskega društva Velenje. — 40 let gasilske službe v velenjskem rudniku.) (Velenje, Šaleški rudar 1972.) 46 + (I) str. 8°. Ilustr. 50 [PETDESET] let poklicnega gasilstva v Ljubljani. (Ur. Jože Janežič.) (Ljub­ ljana, t. Železniška tiskarna 1972.) (36) str. 8° p. f. STO let gasilskega društva Slovenska Bistrica. (1872—1972.) Slovenska Bistrica 1972. 22 str. 8°. Ilustr. " Podjetja, društva, ustanove AVTO-MOTO društvo, Ptuj. 1946—1971. (Ptuj 1972.) 24 str. 8°. Z 1 sli. Ov. nasi.: 25. obletnica Avto-moto društva Ptuj. DEBEVC, Miro: SGP Gradnje Postojna. Ob petindvajsetletnici. Odg. ur. Miro Debevc.) (Ljubljana, Delavska enotnost 1972.) 24 + (II ov.) str. 8° p. f. [Ov. nasi.] Iiustr. GOSTOL. 25 let. (Ur. uredn. odbor.) (Nova Gorica 1972.) (32 + I ov.) str. 8». Ilustr. IMP, Industrijsko montažno podjetje Ljubljana. (1947-72. 25 let. Fotogr.: Boris Kobal.) (Ljubljana 1972.) (45) str. 4°. [Ov. nasi.] Besedilo slov. in srbohrv. JERMOL, Andrej & Vinko Lipičar: Petindvajset let. Avtoprevoz. Tolmin (1972). (48) str. 8°. Ilustr. • KANTE, Alojz: Petindvajset let ČZP Soča Nova Gorica. (Fotogr.: Sergej Ciani, Angelo Nemec, foto arhiv ČZP »Soča«.) (Nova Gorica 1972.) (72) str. 8° p. f. KLUN, Franc & Bogo Valič: 25 ([Petindvajset]-letnica ustanovitve podjetja Stavbenik Koper). Koper (1972). 50 + (I ov.) str. 8°. [Ov. nasi.] Ilustr. NAMA Ljubljana. (25 let. Almanah ob srebrnem jubileju. 1946—1971. Sest. in ur. Vekoslav Potočnik in Majda Gartner.) (Ljubljana 1971.) (67) str. 8° p. f. [Ov. nasi.] Ilustr. NAŠIH 25 let. (Gradbeno podjetje Dravograd.) (Dravograd 1972.) (36) str. 8°. Ilustr. 414 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 OPEKARSTVO v Ljubečni. (Glavni in odg. ur.: Milan Brecl.) (Ljubečna, Ope­ karne 1972.) 40 + (I ov.) str. 8» p. f. Ilustr. PRIJATELJ, Janez: Litostroj. (25 let. Fotogr. Betka Kocjančič.) (Liublianq 1972.) 16- + (I ov.) str. 4°.. RAŠICA. (Ob 25-letnici. Odg., ur. Peter Šoštarič.) (Ljubljana 1972.) 84 str. 8Û. [Ov. nasi.] Ilustr. Besedilo slov., srbohrv., mak., nem., angl. in franc. RAVNIKAR, Igor: Kokra Kranj. 25 let. (Fotogr. Egon Kaše, Fotoarhiv Kokra.) (Kranj 1972.) 56 + (VIII) str. 8». [Ov. nasi.] SATURNUS. (1921-1971. 50 let.) (Ur.: Slavko Gerlica in Janez Ošaben.) (Ljubljana 1971.) (80) str. 8°. [Ov. nasi.] Ilustr. TEKSTILNA tovarna Sukno Zapuže. (100 let.) 1872—1972. (Zapuže 1972.) (54) str. 8». [Ov. nasi.] Ilustr. TKANINA Celje. 1952—1972. (Odg. ur. Gustav Grobelnik. Fotogr.: Viktor Berk.) (Celje 1972.) 41 + (I) str. 8» p. f. Ilustr. Godbe in pevski zbori JELOVŠEK, Edo: 70 [Sedemdeset] let Zelezničarske godbe v zgodovini Zida­ nega mosta. (-Zidani most od sive davnine do danes.) Ur.^uredn. odbor. V Zi­ danem mostu 1972. 80 str. 8°. Ilustr. KULTURNO umetniško društvo >Slava Klavora« Maribor. Ob petindvajsetlet- nici ustanovitve. (V Mariboru 1972.) 72 str. + 1 pril. 8°. Ilustr. PALČIČ, Radovan: 45 [Petinštirideset] let pevskega zbora Loški glas sekcije DPD Svboda Kisovec . . . (Loke 1972.) 32 str. 8°. Ilustr. 70 [SEDEMDESET] let godbe ravenskih železarjev. (Odg. ur.: Marjan Kolar.) Ravne na Koroškem, Pihalni orkester ravenskih železarjev) 1972. 80 str. 8°. Ilustr. Šport HORJAK, Ante: Ribiška družina Brestanica — Krško. 1946—1972. (Brestanica & Krško 1972.) 27 + (I ov.) str. 8». [Ov. nasi.] Ilustr. 50 [PETDESET] let Planinskega društva v Slovenski Bistrici. 1922—1972. (Slo­ venska Bistrica 1972.) 21 + (I ov.) str. 8». Ilustr. PLANICA 1934-1972. Ur. Evgen Bergant. Ljubljana, Organiz. komite za I. svet. prvenstvo v smučarskih poletih . . . (1972). 80 str. 8°. STANIČ, Edvard: 25 [Petindvajset] let kanalske odbojke. OK »Salonit Anhovo«. (Fotogr.: Iz osebnih zbirk Emila Hvalice [itd.].) (Kanal 1972.) (48 + I ov.) str 8°. [Ov. nasi.] TELESNA kultura v Šiški 1902—1972. (Zbral in ur. Dušan Kuret.) (Ljubljana Partizan Spodnja Šiška 1972.) 84 + (XVI) str. 8°. Ilustr. 415 ' • ) SYNOPSIS Monika. S e n k o w s k a - G l u c k , Warsaw, Boya 4/72, Poland: New Materials lor the History of the Agrarian System in the Illyrian Provinces. Resumé: Matériaux pour 1' histoire du régime agraire dans les Provinces lllynennes. .UDK 333 (49.12/.13) »1809/1813« Jasna F i s c h e r , assistant, the Institute for the History of Labour Movement, 61000 Ljubljana, Yu: Educational Sociétés for Workers and the Beginnings ot the Worker's Movement at Ljubljana. Zusammenfassung: Die Arbeiterbildungsvereine und die Anfänge der Ar­ beiterbewegung in Ljubljana. UDK.374.73:331 (497.12 Lj.) »1867/1874« - - Franc R o z m a n , assistant, the Institute for the History of Labour Movement 61000 Ljubljana, Yu: The Socialistic Movement in the Slovenian Stvria until 1874. . _ y Zusammenfassung: Die Arbeiterbewegung in der slowenischen Steiermark von 1870 bis 1874. UDK 329.14 (497.12-17) »1870/1874« - ' ' Peter Vo d o p i v e c ' , assistant, University of Ljubljana, 61000 Ljubljana, Yu: The Parliamentary Activity of the Yugoslav Club Between September 1917 and March 1918 and the Origin of the January Memorandum. Zusammenfassung: Die parlamentarische Tätigkeit des Jugoslawischen Klubs vom September 1917 bis zum März 1918 und die Entstehungsgeschi­ chte des Jugoslawischen Memorandums. UDK 342.534 (436-86) »1917/1918« Tone Z o r n , scientific collaborator, the Institute for National Questions, 61000 Ljubljana, Yu: The Nazi Census in Carinthia in 1939. Zusammenfassung: Die nationalsozialistische Volkszählung in Jahre 1939 in Kärnten. UDK 312.953/.954 (436.6=863) »1939« Ferdo G e s t r i n , professor, University of Ljubljana, 61000 Ljubljana, Yu: Commerce and Peasants' Uprisings in Slovenia and Croatia in the' 16th Century. Zusammenfassung: Handel und Bauernaufstände in Slowenien und Kroatien im 16. Jahrhundert. UDK 323.325 (497.12/.13) »15« :38 Nada K l a i ć , professor, University of Zagreb, 41000 Zagreb, Yu: Some New Views Upon the Causes of the Croatian-Slovenian Peasants' Uprising Bet­ ween 1572—1573. • Zusammenfassung: Einige neue Thesen über die Ursachen des kroatisch­ slowenischen Bauernaufstands von 1572—1573. UDK 323.325 (497.13) »15?2/1573« Vinko Š r i b a r , scientific collaborator, National Museum, 61000 Ljubljana, Yu: The Freisinger Town »Otok« (Gutenwerth). A report About the Archaeolo­ gical Excavations in 1971 and 1972. Zusammenfassung: Der Freisinger Markt Gutenwerth. Bericht über die archäologischen Ausgrabungen 1971—1972. . UDK 930.26 (497.12 Otok-Gutenwerth) Božo O t o r e p e c , senior professional collaborator, Slovene Academy of Sci­ ences and Art, 61000 Ljubljana, Yu — and Josip Z o n t a r , retired pro­ fessor, 64000 Kranj, Yu: The Candle Ordeal at Kamnik in 1398. Zusammenfassung: Ein Kerzenordal aus Kamnik vom Jahre 1398. UDK 343.142.5 (497.12 Kamnik) »1398« Jože P i e r a z z i , Triest, Via Commerciale 76, Italy: Mazzini and the South •Slavs. Riassunto: Mazzini e gli Slavi meridionali. UDK 323.13 (=86):92 Mazzini KAZALO — С О Д Е Р Ж А Н И Е — C O N T E N T S RAZPRAVE - СТАТБИ - STUDIES Ferdo G e s t г i n , Trgovina- in kmečki üpori na Slovenskem in Hr­ vatskem v 16. stoletju 207—218 ToproBAfl и крестБАнекие восстанил в Словении и Норватии в 16. веке. ; Commercé and Peasants' Uprisings in Slovenia and Croatia in the 16th Century UDK 323.325 (97.12/.13) »15«:38 Nada K1 a i ć , Neki novi pogledi na uzroke hrvatsko-slovenške se­ ljačke bune 1572—1573 god s . . . 219—303 Некоторвш HOBBie взгллдн на причинБ1 хорватско — словен- ского крестБЛнского в о с с т а н м 1572—1573 гг. Some New Views Upon the Causes of the Croatian-Slovenian Peasants' Uprising Between 1572—1573 UDK 323.325 (497.13) »1572/1573« Vinko Š r i b a r , Freišinški trg Otok (Guten werth). Poročilo o arheo­ loških izkopavanjih v letih 1971 in 1972 305—320 Фреизинское местечко OTOK (Гутенверт). Доклад o археоло гических раскопках в 1971 и 1972 гг. : The Freisinger Town »Otok« (Gutenwerth). A Report About the Archaeological Excavations in 1971 and 1972 UDK 930.26 (497.12 Otok-Gutenwerth) Božo O t o r e p e c — Josip Ž o n t a r , Božja sodba (ordal) sveče v Kamniku leta 1398 321—328 БОЖБИ суд (ордал) свечи в Камнике в 1398 г. The Candle Ordeal at Kamnik in 1398 UDK 343.142.5 (497.12 Kamnik) »1398« Jože P i e r a z z i , Mazzini in Južni Slovani 329—342 Мадзини и ГОЖНБГС славине Mazzini and the South Slavs UDK 323.13 (=86):92 Mazzini PROBLEMI IN DISKUSIJA - СБЕЗДБ1 И НАУЧНБШ СОВЕГЦАНИЛ -'PROBLEMS AND DISCUSSION • O aretacijah Slovencev med prvo svetovno vojno (Dušan K e r m a v - n e r ) 343—375 O арестах словенцев во времл Первои мировои ВОИНБ1. The Arrests of the Slovenes During the First World War UDK 323.281 (497.12) »1914« INSTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI č a s . 1973 DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI - 01 § * - ^ 4 8 СОВЕГЦАНИИ — SOCIAL LIFE, CONGRE UDK 061.2.05 + 061.3 1 1 9 7 4 8 0 4 5 ! 3/4 Zgodovinsko društvo za Slovenijo v letih 1970—li Обгцество историков Словении в 1970—1972 гг. The Historical Society of Slovenia Between 1970—1972 Znanstveno zborovanje »Tretji rajh in Jugoslavija 1933—1945« (Tone Z o r n ) 381—382 НаучнБш СИМПОЗИУМ »ТретБии раих и ГОгославил« 1933—1945 гг. The Conference of Researchers on »The Third Reich and Yugo­ slavia In the Period Between 1933—1945« C0BISS OCENE IN POROČILA - РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕГЦЕНИЛ - BOOK REVIEWS AND REPORTS UDK 930 (048.1) Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike I. (Stane C r a n d a) 383—385 Sonja Petru, Emonske nekropole (Marijan S l a b e ) 385—387 Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva (Stane G r a n d a) 387—388 Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem (Jože Š o r n ) 388—392 Varaždin u XVIII stoljeću i političko-kameralni studij (Jože Š o r n ) 392—393 Industrielle Revolution (Jože Š o r n ) 393—394 Friedrich-Wilchelm Henning, Die Industrialisierung in Deutschland 1800 bis 1914 (Jože Š o r n ) 394 Monika Glettler, Die Wiener Tschechen um 1900 (Tone Z o r n) . . . 394—396 Dragoslav Janković, Srbija i jugoslovensko pitanje 1914—1915 godine (Janko P l e t e r s k i ) 396—402 Vanek Šiftar. Razvoj ljudske oblasti med NOB v Jugoslaviji (France Š k e r 1) 402—404 BIBLIOGRAFIJA - БИБЛИОГРАФ1Ш - BIBLIOGRAPHY UDK 016:930 Miloš Rybdf, Zgodovinske publikacije v letu 1972 405—415 Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-2/72 z dne 17. 8. 1972 je časopis oproščen prometnega davka.