NOVOTEMA GRADBENI MATERIAL PO PROIZVODNIH CENAH v Novem mestu, Ljubljanska cesta 26, tel.: 068/21 -434 ILliriUijnl LiM Št. 44 (2254) • Leto XLIII • Novo mesto • četrtek, 29. oktobra 1992 • Cena: 60 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST lil Doseženih pravic ženske ne dajo! Srečanje udeleženk I. kongresa SPŽZ v Dobrniču — Sonja Lokar in Vika Potočnik o pravicah žensk danes — Apel za ustavitev nesmiselne vojne_ IU O DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOBRNIČ — Pred 49 leti je bil v Dobrniču I. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. V soboto pa so se udeleženke kongres v Dobrniču zopet srečale. Zbralo se jih je presenetljivo veliko, med njimi pa so bili tudi predstavniki borčevske organizacije, Gubčeve brigade, potem Sonja Lokar, podpredsednica predsedstva SDP, Vika Potočnik, vodja nedavno ustanovljenega urada za ženske, predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik in drugi. * 3 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLTNJSKI LIST DOLENJSKI LIST I aš četrtkov p rij a tel 'j Udeleženka I. kongresa SPZZ Dragica Rome seje v uvodu spomnila, kako seje pred 49 leti v Dobrniču zbralo 180 žensk iz domala vse Slovenije. Med drugim so odločno zahtevale takojšnje odprtje druge fronte. »Sedaj pa nam mnogi tega ne priznavajo in blatijo naše delo,« je zaključila uvodno misel Dragica Rome. Ciril Pungartnik je poudaril, da brez njihovega sodelovanja na strani sil, ki so se borile proti fašizmu, verjetno danes ne bi bilo samostojne Slovenije, kajti v boj niso šli zgolj za lastno preživetje, ampak tudi za preživetje naroda. Ob razgrinjanju spominov na drugo svetovno vojno se je oglasil tudi Niko Ga-leša, v imenu stoterih Bosančkov, ki jim je po vojni Slovenija ponudila dom, se je zahvalil vsem, ki sojih sprejeli za svo- e fg SAMSUNG CX—5013 T — 51 cm, teletext, euro AV... 660 DEM CX—5325 W — 55 cm, teletext, raven ekran, top tekst... 880 DEM CX—5913 W(T) — 63 cm, teletext, top text, raven ekran, super VHS priključek... 1290 DEM Vsi artikli so atestirani v EEGS in posebej v SLO. Enoletna garancija in zagotovljen servis 7 let. SAMSUNG EURO 2000 Brežice B. Milavec 73 tel. (0608) 61-936 Ljubljana Zaloška 34 tel. (061)443-342 ) I ! Danes v Dolenjskem listu 1 na 2. strani: • Belokranjci brez pitne vode? na 3. strani: • Kdo bo vračal Lorencij na 4. strani: • Občine se vesele le bodoči na 7. strani: • »Z dimnikarstvom bo še hudi na 8. strani: • Odšel je popotnik, zaljubljen na 9. strani: • Simfoniki prvič v »rojstnem« na 10. strani: • Se dolenjski kruh ne na 11. strani: • Za zdravje globlje v žep Vi na 12. strani: • Če župnik potrka na šolska vr Minljivo je človekovo življenje, krhko kot cvetje jesenskih rož in begot-no kol plamen sveč, ki jih bomo v nedeljo, ob dnevu mrtvih, položili in prižgali na grobovih svojcev, znancev in prijateljev; nosimo jih v svojem spominu in v srcih ter jim tako dajemo toploto lastnega bitja za spletanje tistih vezi, s katerimi človek premaguje minljivost posameznika in sklepa rodovno in občestveno skupnost, zmagovalko nad smrtjo. V jesenskem zraku bo dehtelo cvetje in trepetale bodo lučke tudi na grobovih ljudi, ki nam osebno niso blizu, a nas njihova smrt zavezuje k spoštovanju njihovega prispevka naši skupnosti Počastitev mrtvih je tako, naj se sliši še tako nenavadno, počastitev življenja v njegovem najglobljem pomenu in bistvu. (MiM) je. Vse prisotne je še spomnil, da moramo tudi danes pomagati bosanskim beguncem, ki so ostali brez doma. Jožica Miklič, direktorica SDK Novo mesto, je poudarila, da so ženske v pol stoletja veliko pridobile, postale so ekonomsko neodvisne in veliko bolj iz-obraženbe, vendar bo potrebno še nekaj rodov, da si bomo izborile vse, kar jim gre. Sonja Lokar je opozorila, da bo samo Urad za žensko politiko premalo, ženske bi se morale bolj aktivno vključevati v politično delo, kajti sedaj je v parlamentu le 11 odst. žensk in so prešibke, da bi aktivneje vplivale na slovensko politiko. Vika Potočnik, poslanka in vodja urada za ženske, je nega kongresa SPZZ so na pobudo Sonje Lokar udeleženke poslale v svet apel za ustavitev nesmiselne vojne in morije na prostoru nekdanje Jugoslavije. V sporočilu pravijo, da protestirajo zoper nemoč evropske in svetovne politike, ki že tako dolgo dopušča, da se v vojnah na tleh bivše Jugoslavije nekaznovano izpodkopavajo temelji sodobne evropske civilizacije: človekove pravice, nedotakljivost državnih meja, enakopravnost med velikimi in majhnimi narodi, pravice nacionalnih manjšin, sožitje med kulturami in verami. Protestirajo zoper kratkovidno preračunljivost vseh, ki bi lahko bistveno vplivali na potek dogodka, saj je vojno treba ustaviti za vsako ceno, da ne bo, kot je že enkrat bilo, prepozno za vse svet. dejala, da bo urad ščitil že dosežene pravice žensk hkrati pa se boril za nove. J. DORNIŽ Umrl je pesnik Severin Šali NOVO MESTO — V soboto, 24. oktobra, je v novomeški bolnišnici, kjer je nekaj tednov ležal zadet od kapi, preminil pesnik, prevajalec in urednik Severin Šali. Umrl je le dva dni po dopolnjenem 81. letu. Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili k večnemu počitku v^ torek, 27. oktobra, na novomeškem' pokopališču v Ločni. Pogreb je bil v družinskem krogu. Novomeščani in drugi so se od svojega mrtvega pesnika poslovili ob žari, ki je bila na dan pogreba v mrliški veži na pokopališču. Severin Šali je bil rojen v Podlis-cu pri Dobrniču, otroštvo in mladost pa preživel v raznih krajih trebanjske občine, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je študiral v Varaždinu, živel nekaj časa na Hrvaškem, nato pa v Ljubljani, kjer je služboval v Jugoslovanski knjigami. Po osvoboditvi je najprej deloval kot svobodni književnik in prevajalec, potem pa pri Dolenjski založbi, ki jo je tudi ves čas vodil. Kasneje je bil lektor in urednik pri Mladinski knjigi v Ljubljani ter tam dočakal upokojitev. Pokoj je preživljal v Novem mestu. Pesnik Severin Šali je izdal sedem pesniških zbirk, zadnja, Pesnik na večerni poti, je izšla lani ob njegovi 80-letnici. Pesnil je do zadnjega. Prevajal je največ iz hrvaščine, srbščine, makedonščine in ruščine, znan pa je predvsem po prevodih Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva, Ševčenka, Andriča, I. G. Kovačiča in Matavulja. I. Z. Gorjanci naj bodo območje miru Predsednik Kučan na svečani seji v Brežicah BREŽICE — Na svečani seji ob prazniku občine Brežice, ki je bila v torek dopoldne v viteški dvorani brežiškega gradu, je slavnostni govornik Milan Kučan dejal, da ta praznik spominja na čase, ko je bil slovenski narod močan in srečen. »Medsebojno priznanje Hrvaške in Slovenije v okviru obstoječih meja da jasno vedeti, daje treba določiti samo še mejo na morju, drugje pa uskladiti pravno z dejanskim stanjem. Nobeno slovensko vodstvo se nima pravice pogajati o tem, ali bo na Gorjancih slovenska ali hrvaška vojska. Ce res želimo evropske meje, se bo moralo tu zavzemati za varovanje območja miru. Krepiti bomo morali gospodarstvo ob meji, ki naj ne bo le miloščina republiškega centra, ampak rezultat spoznanja, da so vse najmočnejše gospodarske zmogljivosti Evrope ravno ob mejah,« je med drugim dejal predsednik Kučan. Z ženo Štefko sta nato obiskala Tehnično remontni zavod Bregansko selo, podjetje Kovis na Veliki Dolini, mojstra umetnega kovaštva Jerneja Zorka iz Cerkelj ob Krki in sodobno kmetijo Martina Kržana v Cundrovcu. KONCERT OB DNEVU REFORMACIJE NOVO MESTO — V počastitev dneva reformacije bo v nedeljo, 1. novembra, ob 18. uri v prostorih Evangelijske cerkve na Grmu v Novem mestu večer duhovnih pesmi in evangelija. Nastopili bodo: črnski pevski zbor iz ameriške zvezne države Južna Karolina, pianist Ross Kimura in violinist Benjamin Hlastan. Vstopnine ne bo, lahko pa boste darovali prostovoljen prispevek. PRISPEVEK ŽENSK MED VOJNO JEBIL VEUK — Sopoudarili vsi gostje, ki so se udeležili spominskega srečanja udeleženk /. kongresa SPŽZ v soboto v Dobrniču. Udeleženke pa niso govorile le o preteklosti, poudarile so tudi, da so slo venske ženske danes zelo obremenjene, še zdaleč pa njihov položaj ni tak, kot si ga zaslužijo. (Foto: J. Domiž) »Activa« za solidne varčevalce LB Dolenjska banka je ob svetovnem dnevu varčevalcev ponudila novo obliko brezgotovinskega poslovanja — Novi bankomati in druge posodobitve NOVO MESTO — Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, ki bo le- omogoča odlog plačila, saj poravnavo tos v Sloveniji prvič obeležen predvsem kot praznični dan reformacije, je Ljub- računov opravljajo le trikrat mesečno. Ijanska banka. Dolenjska banka, delniška družba Novo mesto, pripravila svojim varčevalcem še eno novost. Gre za brezgotovinsko plačilno kartico Activa. Pogoj za njeno pridobitev je dosedanje korektno poslovanje preko tekočega računa. Plačilna kartica Activa pomeni novo obliko brezgotovinskega poslovanja. Namenjena je imetnikom tekočega računa za še bolj sodobno in enostavno plačevanje blaga in storitev. Imetnikom PRVA LASTOVKA SLOVENSKE POMLADI S tem seje Dolenjska banka pridružila LB bankam v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Celju, Velenju, Mariboru in Poleg tega banka imetnikom kartice odobrava višji limit na tekočem računu in sicer v višini 2- do 5-kratne povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Kartico so dobro sprejeli tudi trgovci. Z. L.-D. ND NARODNI DEMOKRATI V BOJU ZA DEMOKRACIJO, NE ZA OBLAST TO JE RAZLIKA! • Plačilna kartica Activa pa ni edina novost, ki jo je Dolenjska banka pripravila za svoje varčevalce. Poleg dveh bankomatov v Novem mestu priključuje na omrežje še tri nove v Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Imetniki tekočih računov v LB bodo tako lahko prišli kadarkoli do gotovine že na več kot 70 bankomatih po vsej Sloveniji. S širjenjem brezgotovinskega poslovanja s čeki in Activo, s trajniki na tekočih računih za poravnavo mesečnih obveznosti, s pismom zaupanja in z bankomati želi Dolenjska banka posodobiti in poceniti poslovanje ter skrajšati vrste pred bančnimi okenci. Murski Soboti, katerih 11.500 komitentov že uspešno posluje s kartico Ac-» tiva. Z njo je trenutno možno plačevati kupljeno blago in opravljene storitve na več kot 1.200 prodajnih mestih v Sloveniji, od tega tudi na 107 mestih na Dolenjskem in v Beli krajini. Z Activo je že mogoče poslovati tudi na nekaterih bankah na Hrvaškem, nadaljnjo širitev njene poslovne mreže pa predvidevajo najprej v Italiji in Avstriji. Ob grožnji zavoljo Kučana m V drugi polovici tedna bo oblačno vreme z občasnimi padavinami in tudi hladneje bo. LEPOTE JESENI — Najsi umetniki in oblikovalci prizadevajo ustvariti še tako popolne umetnine, narava jih vedno prekaša. Jesen je njena najbolj nadarjena učenka. Kanček njene igrivosti se je znašel tudi v ikebani, ki jo je prejšnji teden rada pokazala A lenka Bobič iz gostilne Pri Karolini v Škocjanu. Ajdovčke, kar trinajst skupaj zraslih, je našel sosed Milja Jerman, Alenka pa jim je naredila tako lično posteljico. (Foto: T. Jakše) I tretjič objavil podobo predsedniškega Milana Kučana, pa čeprav prijazno nasmejanega v srajci in kravati, domačnega in hkrati zadržanega. Sele potem, ko je slišal, da gre za plačan oglas in da se uredništvo oglasom ne misli odpovedati, ker želi svojim kupcem list še naprej nuditi po polovični polni lastni ceni, se je “telefonist” vdal in premislil. Pripetljaj nam je prišel prav za glasen premislek o ravnanju v predvolilnem času. Dolenjski list ostaja prej ko slej politično in finančno t neodvisen in nestrankarski pokrajinski politično-informativ-ni tednik, odprt za vse stranke, za njihova mnenja in stališča. Pri uresničevanju vsebinske zasnove tudi v predvolilnem času ne potrebuje zakona o volilni kampanji, še manj pa nadzor strank ali celo cenzuro. Povsem zadoščata novinarska profesionalnost in vest. To hkrati pomeni, da si tudi v pisanju o predvolilni aktivnosti strank pridružuje pravico, da o objavi odloča v skladu z merili, ki sicer veljajo za druge prispevke v časopisu. Ti morajo biti aktualni, pomembni, v duhu novinarske etike in, ne nazadnje, za bralce zanimivi Uredništvo si bo prizadevalo kar se da nepristransko, nenavijaško in uravnoteženo spremljati predvolilno kampanjo. Profesionalnost in vest sta glavni vodili ptt naj gre za poročilo, la mora biti brez vrednostnega ocenjevanja, ali komentar, ki se mu v predvolilnem času novinarji ne mislimo odpovedati saj se demokracije zaradi volitev ne more omejiti. Če pa bo katera stranka hotela objaviti več in mimo tega, bo morala objavo plačati kot prepoznaven oglas tako, kot so storili pobudniki za kandidaturo Milana Kučana, ki so tako razburili našega nepoučenega naročnika. MARJAN LEGAN naša anketa Belokranjci brez pitne vode? V Metliki so zeleni pripravili razpravo na visoki strokovni ravni — Bodo Gorjanci ___________narodni park in demilitarizirano območje? METLIKA — Metličani in drugi Belokranjci so prejšnji petek dodobra napolnili metliški hotel, kjer je v organizaciji Zelenih Bele krajine potekala razprava na temo »Bomo ostali brez pitne vode?«. Očitno se ljudje dobro zavedajo, kako pomembno in pereče je to vprašanje, odkar seje izkazalo, daje Krupa kot potencialno največji vir pitne vode za Belo krajino za dolgo dolgo zastrupljena s PCB. Da gre za izredno pomembno vprašanje, ki presega okvire Bele krajine, pa se vidi tudi po številnih uglednih strokovnjakih, ki so se udeležili te razprave. V okviru svojih strok so o teh vprašanjih v Metliki govorili dr. Peter Habič iz Inštituta za raziskovanje Krasa, dr. Lojze Čampa iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, dr. Franc Drobne iz Geološkega zavoda, inž. Igor Kovačič iz Vodnogospodarskega inštituta, minister za znanost dr. Peter Tancig, mag. Mitja Bricelj, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, inž. Željko Štahan iz hrvaškega ministrstva za varstvo okolja, seveda je bil tam tudi Belokranjec dr. Dušan Plut, strokovnjak za belokranjske vode, član Predsedstva Republike Slovenije in predsednik Zelenih Slovenije. V črnomaljski občini je sedaj sicer dovolj vode in tudi zadnja raziskovanja izvira Dobličice in njenega vodozbime-ga zaledja, ki je za Krupo najmočnejši belokranjski vodni vir, so pokazala, da gre za zelo ugoden vodni vir; vendar ima sedaj v črnomaljski občini le kakih 70 odst. gospodinjstev vodovod. V metliški občini pa je ravno najmočnejši vodni vir Obrh ekološko neustrezen, varstveni pas je ogrožen, precejšen del pa gaje na Hrvaškem; poleg tega sta tudi zajetji Jamniki in Rajakoviči, odkoder dobiva neoporečno vodo goijanski del občine, na Hrvaškem. Zato si v Metliki precej obetajo od globinskih vrtin in tudi strokovnjaki napovedujejo, da bo iz globin moč dobiti dovolj kakovostne vode. Seveda je to povezano s precejšnjimi sredstvi, denarja pa je v metliški občini premalo, in to kljub temu da zadnja tri leta za oskrbo z vodo namenjajo kar tretjino občinskega proračuna. Tako glede vode kot sicer se je v razpravi pogosto pojavljalo tudi vprašanje Gorjancev in zlasti Žumberka. O tem je govoril predstavnik hrvaškega ministrstva inž. Štahan kot o eni planini z dvema stranema, cilj obeh sedanjih držav, Slovenije in Hrvaške, pa bi moral biti ŠOLANJE RAČUNOVODIJ KRŠKO - Posavski center za permanentno izobraževanje Krško bo usposabljal za poklic računovodja. Učni program je zavod sestavil s sodelovanjem ministrstva za šolstvo in šport, Ekonomske poslovne fakultete Maribor in še nekaterih ustanov. Prijavnice kandidatov za omenjeno usposabljanje bo zavod sprejemal do 10. novembra. skupen: celovito varovanje Žumberka in Gorjancev na vseh področjih. Po njegovih besedah je Hrvaška sprejela ponudbo za sodelovanje in idejo, da bi Gorjance oz. Žumberačko goro razglasili za narodni park. • Največ tehtnih besed o teh vprašanjih pa je povedal prof. Zdenko Ro-ter, ki obžaluje, da »jeo razpadlo« nekdanje spominsko območje Žumbe-rak-Goijanci, kajti po ukinitvi te skupnosti je prišlo do anarhičnega stanja in do najviše stopnje politizacije vprašanja o Gorjancih, vsa nekdanja skrb za to območje pa je po Rotarjevem mnenju sedaj reducirana na nezdravo tekmovanje, s katere strani se bo po cesti prej prišlo na Trdinov vrh. Zato je prof. Roter predlagal (in te njegove predloge so na koncu sprejeli kot del zaključkov večera), naj bi slovenskemu predsedstvu in zunanjemu ministrstvu poslali poziv, naj čimprej razpravljajo o obojestranki (slovenski in hrvaški) naravovarstveni zaščiti Gorjancev; da se takoj prekinejo vsi posegi v Gorjance, še posebej gradnja ceste nad vodnimi viri, ter ukinitev vseh vojaških aktivnosti na Gorjancih. Za sožitje in odprto mejo med Slovenijo in Hrvaško seje zavzel tudi Niko Drakulič, ki živi v Zumber-ku, dela pa v Sloveniji. Poleg zadev, ki jih je predlagal prof. Roter, so sprejeli še zahtevo, daje treba odločno nadaljevati ekološko sanacijo Bele krajine, zlasti v zvezi s Krupo, zavarovati sedanje vodne vire in pospešeno iskati nove. Pri vsem tem pa Belokranjci upravičeno pričakujejo večjo in učinkovitejšo pomoč naše države, saj so že vseskozi obrobna in po krivici odrinjena dežela, sedaj pa še obmejna. Meja pa jim, razen nekaj mejnih prehodov, ni prinesla nič, zlasti nič novega in dobrega, kvečjemu dodatne težave in neprijetnosti. Zato hočejo, da bi skozi to mejo potekal svoboden pretok ljudi in blaga. A. BARTEU NOVO MESTO — Pretežni del elektroenergetske opreme za HE Vrhovo je dobavila novomeška Novotehna in ta posel je dobila v hudi konkurenci z velikimi slovenskimi trgovskimi hišami. Tik pred lansko vojno, ko so bili odnosi med Slovenijo in Srbijo že zelo napeti, je Novotehni še uspelo v Vojvodini prevzeti opremo za HE Vrhovo in tako sije ta novomeška firma pridobila ugled in zaupanje in dokazala, da je sposobna tudi v težkih razmerah izpe- ljubljansko pismo Vsi polnoletni Slovenci bomo delničaiji Končna poslovitev od družbene lastnine? LJUBLJANA - Kakšna usoda čaka predlog Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je včeraj (28. oktobra) obravnaval slovenski parlament, zdaj, ko to pišem, še ne vem. Lahko pa posredujem temeljne značilnosti Zakona o lastninskem preoblikovanju. Predvsem je treba ugotoviti, da bodo obveljala že znana razmetja med odplačno in neodplačno privatizacijo. Razmerje med brezplačnim in odplačnim lastninjenjem je naslednje: država bo za 40 odst. celotnega družbenega premoženja izdala državljanom certifikate, 20 odst. družbenega premoženja bosta dobila odškodninski in pokojninski sklad, preostalih 40 odst. pa bo šlo v Sklad za razvoj, pri čemer bodo imeli zaposleni predkupno pravico. Podjetje si bo lahko samo izbralo način preoblikovanja. Lahko sc bo odločilo za prenos navadnih delnic na sklade, notranjo razdelitev ali odkup delnic, prodajo svojih delnic, prodajo vseli svojih sredstev, preoblikovanje s povečanjem lastniškega kapitala, za prenos delnic na Sklad za razvoj m še kombinacijo omenjenih načinov lastninjenja. Državni certifikat v vrednosti 300.000 tolarjev bo dobil sleherni državljan, ki bo 31. decembra 1992 (če bo zakon sprejet) star 18 let. Državljani tega denatja seveda ne bodo dobili v roke (v gotovini), temveč bodo lahko certifikat le zamenjali za delnice družbenega podjetja, v katerem delajo ali so delali in se upokojili, ali pa za delnice enega od investicijskih skladov (npr. pokojninskega). Delnice bodo državljanom - če bosta podjetje ali investicijska družba uspešna -prinašala dobiček ali dividendo. Certifikati ne bodo prenosljivi; glasili se bodo na ime upravičenca. Med novostmi predloga zakona je vsekakor treba omeniti natančnejšo opredelitev družbenega premoženja. Obstajajo namreč velike razlike med vrednostjo družbenega kapitala prt knjigovodskih bilancah podjetij in ocenjenimi vrednostmi podjetij. Podjetje bo zato moralo pripraviti otvoritveno bilanco na podlagi navodil, ki jih bo predpisala vlada. Zakon še določa, da bo treba v družbenih podjetjih, ki so sc od začetka leta 1990 naprej kakorkoli statusno preoblikovala, t.j. reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital, ustanavljala nova podjetja itd., obvezno opraviti revizijo. Nezakonito prilaščanje naj bi tudi “pravno sankcionirali”. Po domače: vse takšne mahinacije naj bi razveljavili podjetnežem pa tudi materialno (in kazensko?) stopili na prste. Teoretično je torej možno, da bomo vsi Slovenci postali delničaiji. Vendar se to ne bo zgodilo, saj mnogi nimajo denatja niti za sproti, kaj šele za kupovanje vrednostnih papitjev. Toda - če nam bodo ti certifikati že prišli v roke, jih le ne kaže vreči kam v kot. Bolj koristno bo, če bomo dobro premislili, kam in v kaj jih vložiti - da bi sčasoma ne postali papir brez vrednosti. VINKO BLATNIK ljati prevzeti posel. Od takrat je na tem področju povsem enakopraven partner večjim in bolj uveljavljenim firmam. Sedaj je gradnja na HE Vrhovo v zaključni fazi, treba je opraviti še kakšno petino del. Novotehna seje prijavila na razpis za dobavo in montažo specialne opreme — merilnih transformatoijev in spet v močni konkurenci dobila posel, tudi zaradi zaupanja, ki si gaje pridobila s prej dobro in korektno opravljenim delom. Tako so prejšnji ponedeljek v HE Vrhovo podpisali pogodbo z investitorjem Savskimi elektrarnami in njihovim pooblaščencem Smeltom. Hkrati je Novotehna podpisala pogodbo za montažo te specialne opreme z mariborsko Hidromontažo. Podpisu so prisostvovali tudi predstavniki zagrebškega Dalekovoda, ki želi navezati tesnejše poslovne stike z Novotehno, in bodo kmalu gostje v Novem mestu. Sedanja pogodba za dobavo in montažo je »težka« 11 milijonov tolarjev, v kratkem pa naj bi Novotehna podpisala še pogodbo za dobavo in montažo prezračevalnih naprav za HE Vrhovo, in to v vrednosti 22 milijonov tolaijev. A. B. STROKOVNJAKI O PITNI VODI — Zaradi zastrupitve Krupe s PCB je oskrba Bele krajine s pitno vodo zelo otežena, iskanje novih neoporečnih virov pa zelo drago. Belokranjci zato upravičeno pričakujejo večje razumevanje in pomoč drža ve. Za metliško občino je rešitev iskanje vode v globinah gorjanskega dela občine. (Foto: A. B.) Novotehna za HE Vrhovo Novomeška firma je v močni konkurenci zaradi vse večjega ugleda dobila več pomembnih poslov »PORABO JE TREBA ZMANJŠATI,« je tudi v Brežicah vztrajal dr. Jože Pučnik na pogo vorus podjetnikom Francem Polovičem st. (levo ob dr. Pučniku) iz Dobove. (Foto: B. D.-G.) Z dr. Pučnikom o podjetju Polovic Licenca za Adidas DOBOVA — V četrtek se je v brežiški občini mudil dr. Jože Pučnik, podpredsednik slovenske vlade za splošne zadeve. Sprejeli so ga predstavniki občinskega izvršnega sveta, brežiški in krški veljaki socialdemokratske stranke ter nekaj gospodarstvenikov. Družno so si ogledali nove proizvodne in trgovske prostore, kijih gradi podjetje AFP iz Dobove. Ravno ta dan je namreč družinsko podjetje Polovič podpisalo pogodbo z Adidasom in z njo dobilo generalno licenco za področje Slovenije in ostalih držav Balkana ter tudi za precejšnje število vzhodnoevropskih držav. Polovičevi področje tekstila že dobro poznajo, sedaj pa naj bi se lotili še izdelave in prodaje športne opreme. Franc Polovič st. je ob tej priložnosti orisal svojo življenjsko pot, na kateri je iz mladega moža, ki sije z dvema kovčkoma šel služit kruh v Nemčijo, postal uspešen podjetnik, v Posavju med zasebniki daleč najmočnejši. Dr. Pučnik je ob tem primeru opozoril na neizmernost podjetnosti, za katero pa je potrebno poleg sposobnosti še mnogo tveganja. Zastaviti sije treba nemogoče cilje in pri tem izkoristiti mladostno zaletavost. »Za kaj takega je potrebno spremeniti vzorec mišljenja. Pri nas se še vedno nagrajujejo tisti, ki vzbujajo v Slovencih lažna upanja. Sam nisem med njimi, zato ne bom imel uspehov na volitvah. Pa kljub vsemu še vedno trdim, da imamo preveč razvejeno socialno mrežo, da trošimo preveč glede na to, kar ustvarimo. Povprečne plače bi morale biti največ 350 mark, vendar očitno še nismo sposobni skrčiti potrošnjo, še več, spet sprejemamo razširitev socialnih pravic,« je poudaril dr. Pučnik. Kot je dejal, se tudi sam zavzema za socialne pravice, vendar v okviru možnosti, saj biti socialdemokrat še ne pomeni biti sanjač. Sicer pa je ocenil, da ima Slovenija odlične možnosti za razvoj. Čeprav je bil sam zagret demosovec, je priznal, da je sedanja vlada na ekonomskem področju boljša od prejšnje. B.D.-G. OPRAVIČILO V poročilu o proslavi borcev NOB na Golušniku pri Novem mestu, objavljenem prejšnji teden na 2. strani, je »tiskarski škrat« izpustil del stavka, v katerem je rečeno, da je bil slavnostni govornik predsednik IS mag. Boštjan Kovačič. Nadaljnje izvajanje je zavoljo tega pomanjkljivo in celo popačeno, za kar se govorniku, piscu poročila in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL Spoštovani bralci DOLENJSKEGA LISTA! V zadnji številki smo vam predstavili razvejanost poslovne mreže Zavarovalnice Triglav d.d. Lahko ste se prepričali, da naše poslovanje seže prav v vse kotičke mlade države Slovenije. DANES bi vam radi najavili našo stalno rubriko, v kateri vas bomo redno seznanjali z vsemi novostmi, kijih pripravlja naša zavarovalnica. V kratkem vas bomo informirali o trenutno najbolj aktualnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih, o premoženjskih zavarovanjih občanov in o novostih pri avtomobilski ponudbi. Da nas boste lažje našli, še naslovi naših predstavništev: — KOČEVJE:61330 Kočevje, Trgzbora odposlancev 18 tel. 061/853-630, vodja Jože RAČKI — ČRNOMELJ: 68340 Črnomelj, Kolodvorska 32 tel. 068/53-100, vodja Janez KREMESEC — METLIKA: 68330 Metlika, Mestni trg 4 tel. 068/58-706, vodja Janez KREMESEC — TREBNJE: 68210 Trebnje, Goliev trg 9 tel. 068/44-663, vodja Franci CVETAN ZAVAROVALNICA TRIGLAV — KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! O ■*-> o z 0 4-» O C 0 0 C > o (J) o o. Veleposestnica cerkev? V osnutku zakona o denacionalizaciji, ki gaje pripravila Peterletova vlada, je bilo vračanje nacionaliziranega premoženja Cerkvi in verskim skupnostim predvideno le izjemoma. Vrnili naj bi v glavnem le sakralne objekte in nepremičnine, potrebne za versko dejavnost Cerkve. Parlament je menil drugače in je sprejel le splošno določbo o pravici vračila premoženja Cerkvi. Kmalu seje pokazalo, da so bila nesmiselna pričakovanja, da se Cerkev ne bo pulila za nekdanje »posvetno« premoženje. V utemeljevanje pričakovanja Cerkve, da bo dobila nazaj premoženje, seje vključil sam nadškof dr. Alojzij Šuštar, češ daje itak last vseh ljudi, kar je cerkvenega, cerkvenih naj bi tako postalo tudi občudovanja vrednih 36 tisoč hektarov slovenskih gozdov s Triglavskim narodnim parkom vred. Stvar je doživela buren odziv gozdarjev in drugih ljudi, ki so prepričani, da takšna vsenarodno pomembna dobrina, kot je gozd, zahteva drugačnega upravitelja in daje sporno daleč pod raven evropskih držav spraviti delež javnih gozdov. Kot opozaija dr. Stojan Pretnar, upokojeni univerzitetni profesor, bi vračilo gozdov Cerkvi pomenilo tudi restavracijo fevdalizma, čemur se je odrekla celo katoliška Cerkev v leta 1983 uveljavljenem zakoniku cerkvenega prava. V njem ni nobene besede o civilnem premoženju v lasti Cerkve, zato pa piše, da je vse cerkveno premoženje pod vrhovno oblastjo rimskega papeža. Slovenija res ne more brez tujih gospodaijev? TONE DELLASCIAVA, delavec v ribniškem Riku: »Bolje bi bilo, da bi ostalo tako, kot je. Cerkev bi z vrnitvijo velikih površin zemljišč in gozdov dobila preveliko moč. Vprašanje je, kako bi vračilo vplivalo na gospodarjenje z gozdovi. Ključno vprašanje pri odločanju o tem, ali naj se Čerkvi premoženje vrne ali ne oz. kaj naj se ji vrne, pa se mi zdi to, kako je Cerkev prišla do lastnine.« MAGDA BABIČ, gostilna A v Šalki vasi pri Kočevju: »Če se vrača vsem, se morajo določene stvari vrniti tudi Cerkvi. Kaj, pa bi bilo treba podrobno raziskati. Če je tako, kot se spomnim, da so nas učili v šoli, da so Cerkvi podeljevali zemljo in gozdove Nemci, da bi podprla njihovo oblast, se mi ne zdi pravično, da bi ji to zemljo in gozdove sedaj vrnili. Slovenci smo bili takrat hlapci. Zdaj, ko smo samostojni, bi končno lahko bili gospodarji.« PAVEL LIPEJ, občinski uslužbenec v Metliki: »Če je res, kar pravijo, da bi gozdovi z vrnitvijo Cerkvi prešli v tujo, vatikansko lastnino, potem sem proti temu, da se vračajo. Gozdove naj ima v upravljanju tisti, kije usposobljen zanje strokovno skrbeti. Država in Cerkev naj stvari med sabo uredita drugače, na primer s tako odškodnino, ki bo zagotavljala, da cerkvena dejavnost, dobrine in kulturni spomeniki, s katerimi Cerkev sedaj upravlja, ne bodo propadali.« ERIKA DRAŽUMERIČ, kmetijska teh-nica iz Črnomlja: »O tem, ali naj Cerkev dobi vrnjene gozdove ali ne, doslej nisem dosri razmišljala. A vidim, daje dilem precej. Čigava lastnina bodo ti gozdovi? Kaj bo z delavci, ki so zdaj v njih zaposleni? Kdo bo skrbel za gozdove in kdo bo strokovno odgovoren zanje, saj so gozdovi tudi naravno in obče bogastvo? Sprašujem se, ali ne bi mogli Cerkev in država stvari med sabo urediti drugače.« ALEKSANDER DUŠIČ, kmetijski inženir iz Brežic: »Po mojem ne bi spet smeli tvoriti cerkvenih veleposesti, ker je vprašanje, na kakšen način je Cerkev prišla do lastnine. Morali bi ji vrniti -le lastnino, ki jo potrebuje za nemoteno opravljanje verskih obveznosti. Večino cerkvene zemlje naj bi podržavili in jo dali v upravljanje najugodnejšemu ponudniku. Tudi Cerkvi, če bo to ANDREJ KASTELIC, dipl. inž. gozdarstva, vodja enote Trebnje v GG Novo mesto: »Kadar govorimo o vračanju gozdov Cerkvi, bi morali ločevati gozd, ki pripada posameznim cerkvam, od velikih škofijskih gozdov. Večji kompleksi predstavljajo narodni potencial in bi bilo treba o njihovem vračanju temeljito razmisliti. Prisotna je bojazen, da bi se med gozd in stroko vmešal nekdo tretji, ki bi imel povsem drugačen interes.« RENATA KUHAR, konfekcionarka v Lisci Krmelj: »Sem za to, da se Cerkvi vrne vsaj del premoženja, ki ji je bilo odvzeto, saj delo duhovnikov postaja iz materialnih razlogov vse težje, ohranjanje naše kulturne dediščine pa vse bolj potrebno. Z vrnjenim premoženjem bi bilo to dosti lažje. Želela bi, da bi tudi odpirali verske šole, ki so v preteklosti pomagale nekaterim znanim Slovencem revnih staršev do uspeha. Žal spet prihaja tak čas, da so potrebne.« FRANC LEVIČAR, župnik na Raki: »Prav je, da se popravi krivica, storjena Cerkvi, in seji vrne imetje. Cerkev bo gotovo odgovorno ravnala s premoženjem, kot je že v preteklosti. S svojim premoženjem bo avtonomno razpolagala slovenska Cerkev, ne pa Vatikan. Kar zadeva na primer Triglavski narodni park, sem prepričan, da bodo tudi tedaj, če bo vrnjen Čerkvi, z njim upravljali strokovnjaki.« PETER LAVRIH, Frančiškanski samostan Novo mesto: »Res clamat ad Domi-num. Stvar pripada gospodarju. Lastnik in upravljalec sta dva pojma in dve osebi. Upravljalec bo lahko ostal isti, če bo dobro gospodaril. Novomeški samostan ne dobi nazaj nič gozda, ker ga pač ni imel in mu ga zato nihče ni vzel. Gre za pravično stvar v splošno dobro slovenskega naroda in države. Če bo zgrajena na pravičnih temeljih, bo stavba nove domovine trdno stala.« a ■* a Kdo bo vračal Lorencijev dolg? V nedeljo so člani trebanjske zadruge izvolili novo vodstvo — Kritični do kreditiranja Lorencija, prodanih stanovanj in šentruperške zadruge_ TREBNJE — »Več kot 95 odst. slovenskih kmetov ima premalo zemlje, da bi lahko živelo in delalo samostojno brez zadruge. Prav zato je zadružništvo tako pomembno, saj združuje majhne kmete v organizacijo, ki jim daje moč in jih ščiti,« je na nedeljskem občnem zboru članov Mercatorjeve—Kmetijske zadruge Trebnje poudaril predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. • Posebnost kmetijstva je morda tudi v tem, da je za boljše življenje potrebno vse več znanja, za naravo, s katero živimo, pa vse več modrosti (Gliha) LDS O KMEČKEM TURIZMU SEVNICA - Občinski odbor Liberalno-demokratske stranke v Sevnici je v soboto zvečer pripravil pogovor o razvojnih možnostih kmečkega turizma in celovite ponudbe. Stankarski kolega mag. Janez Širše je rad prisluhnil vprašanjem in nanja tudi odgovoril. V občini še ni nobene turistične kmetije. Najbližje do cilja ima kmet Franc Redenšek z Mrtovca, ki pa je na sestanku z liberalnimi demokrati in kmetijsko svetovalko povedal, da naložbe ne bo mogel dokončati brez izdatnejše pomoči. Za kmečki turizem se zanima še nekaj kmetij. Dopolnilna ponudba naj bi bil lovski, ribiški in športni turizem ter vinska cesta na Malkovec in Trno- Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Pretekli teden so po Dolenjski in Beli krajini rastli jurčki. Tudi na tržnico so jih prinesli in jih ponujali po 800 tolarjev za kilogram. Ostale cene: zelje 40, paprika 160, radič 130, jabolka po 40 do 60, banane 90, grozdje 100, hruške 70, česen 260, kivi 180, kostanj 100, čebula 40, fižol 130, orehova jedrca 1200, suhe hruške 300, sirček 300, smetana 700, jajčka 18 in krvavice 400. Pri Sadju in zelenjavi so se ta ponedeljek dobile banane po 90, grozdje 117, sveže zelje 36,češe 219, kislo zelje 100, limone 189, pomaranče 165, cvetača 199, brstični ohrovt 181 in fižol 123 tolarjev. Deladini je imel banane po 80, hruške 70, solato 150, koren 80, orehe 1000, krompir 30, čebulo 40, kostanj 90, papriko 100 in fižol po 160 tolaijev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem rednem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 340 do treh mesecev starih in 130 starejših prašičev. Prvih so prodali 170 po 300 do 320, drugih pa 38 po 230 do 250 tolaijev kilogram žive teže. Na občnem zboru članov trebanjske kmetijske zadruge, ki je bil v novi osnovni šoli v Trebnjem, seje zbrala več kot polovica njenih članov. Zborovanje je v uvodu popestril nastop trebanjskega okteta. Direktor zadruge Drago Kotar je v poročilu o poslovanju povedal, da seje zadruga od leta 1976, ko je začela ukinjati lastno kmetijsko proizvodnjo, preusmerila v pospeševanje kooperacijske proizvodnje. Za posodobitev kmetij je namenila veliko kreditov, tudi nepovratnih. V trebanjski občini seje proizvodnja mleka v desetih letih povečala za skoraj 60 odst. Prav tako seje povečala prireja mesa, čeprav je v zadnjem času interes mesne industrije v vlaganje pitane govedi manjši kot pred leti. Ker so izgubili največjega kupca krompiija, Kolinsko, seje njegova pridelava za pol zmanjšala. • Vladna politika do kmetijstva je v celoti zgrešena, saj temelji na ideologiji Liberalno-demokratske stranke. (Metelko) • Vinogradništvo v Sloveniji na žalost vedno bolj nazaduje. (Jože Kovič, direktor Slovenijavina) Po poročilu finančnega stanja zadruge, ki gaje dala računovodkinja Francka Grošelj, se je usul plaz vprašanj in pripomb. Alfonz Jaki, Božo Kravcar in še nekateri so spraševali, ali bodo morali dolg, ki ga ima Janez Lorenci do kmetijske zadruge, poravnati njeni člani. Direktor in računovodkinja sta povedala, da se je Lorenci pri zadrugi zadolžil za nekaj več kot 9 milijonov tolaijev, do • Po novem zakonu o zadrugah seje trebanjska kmetijska zadruga letos poleti preoblikovala v kmetijsko zadrugo z omejeno odgovornostjo in v nedeljo so njeni člani izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik zadruge je postal Stane Urek, podpredsednik pa Drago Sila. danes pa se mu je nabralo poleg tega še nekaj čez 8 milijonov tolarjev obresti. Ker je Lorenci prekinil kooperantske odnose z zadrugo, so za vrnitev denaija že poiskali pravno pot. Direktor zadruge je še zatrdil, daje vloženi denar zavarovan z Lorencijevimi nepremičninami in osnovnimi sredstvi. Precej članov je zanimalo tudi, zakaj je zadruga prodajala stanovanja po Prašiči obolevajo za kugo Bolezen odkrili v občinah Šmariepri Jelšah in Šent-jur, ne pa še v Posavju — Inšpekcija svari KRŠKO — Veterinarska inšpekcija medobčinskega inšpektorata Krško je prejela 16. oktobra letos obvestilo, da se je v občinah Smaije pri Jelšah in Šentjur pojavila svinjska kuga. Opozarja rejce, naj bodo skrajno pazljivi. Zlasti naj ne kupujejo prašičev od prekupčevalcev, ki morda prodajajo živali ne- • Svinjska kuga, želi spomniti veterinarska inšpekcija, je virusna bolezen, zaradi katere lahko domači in divji prašiči poginejo. Virus, ki jo povzroča, je zelo odporen in preživi v svežem mesu po nekaj dni, v suhem 30 dni, medtem ko se v zamrznjenem mesu obdrži celo več let. Virus ne povzroča bolezni pri človeku. Kuga se z okužene živali na zdravo prenese z mesom, blatom, urinom itd. Po okužbi zboli prašič v 3 do 36 dneh, poveča se mu temperatura, ne je, začne ga »zanašati« in na koncu obleži. Sedemdeset do 80 odst. obolelih živali pogine. Svinjska kuga se ne zdravi, ampak je potrebno vse živali, kjer gre za sum bolezni, pokončati in neškodljivo odstraniti, je v obvestilu navedel veterinarski inšpektor na medobčinskem inšpektoratu v Krškem, Hinko Maver, dr. vet. med. znanega porekla. Omenjeni trgovci dovažajo prašiče tudi iz Hrvaške in ker veterinaiji domnevajo, da se je bolezen v navedeni občini prenesla iz sosednje države, je potrebna toliko večja pazljivost pri nakupih prašičev. Veterinarska inšpekcija priporoča rejcem, ki za svinj- Kmetijski nasveti Segrevanje - znak za alarm Zaradi suše prizadeta koruza se težje tlači in slabše silira, zato lahko pričakujemo, da se bo letos pripravljena silaža bolj kvarila kot prejšnja leta. Ce je nagnjena k temu, se bo že nekaj tednov po zapiranju silosov začela greti in ponovno fermentirati, prav to pa je zanesljiv zunanji znak za alarm. Treba je naglo ukrepati, kako, povzemamo iz prispevka, ki ga je za Kmečki glas napisal inž. Stane Bevc iz novomeške enote Kmetijskega zavoda Ljubljana. Ko opazimo, da se je silaža začela greti, je treba čimprej zmetati •z silosa vso segreto silažo in jo razprostreti v tanek sloj, da se bo ohladila. Če se na njej še ni zaredila plesen, bo še uporabna za krmo. Pri ponovnem skladiščenju v stolpnem silosu je koristno vso površino silaže poškropiti s štirikrat razredčeno propionsko kislino, kar pomeni, da porabimo 1 liter nerazredčene kisline na en kvadratni meter. Pri tem je treba biti zelo pazljiv. Manj nevarna je uporaba pripravka mold-zapa, ki ga je v trgovini (Salus Ljubljana) mogoče dobiti tekočega ali v obliki praška. Prvi je primernejši, za kvadratni meter silažne površine potrebujemo 2 litra te tekočine, ki jo pred uporabo še razredčimo z vodo v razmerju 1 : 9. Mold-zap je znan tudi kot silirni dodatek, s katerim 2e ob siliranju poskrbimo za boljšo silažo. Vse povedano je lažje uporabljivo v stolpnih silosih, mnogo težje Pa v koritastih, ki jih je zaradi večje praktičnosti in manj napora Pri polnjenju in praznjenju pri nas vse več. Koritast silos ima večjo Površino, zato pride pri njem več silaže v stik z zrakom, s tem Pa sc močno poveča možnost, da se bo silaža kvarila. Že priprava silosa, zlasti tlačenje in jjokrivanjc silažne mase, mora biti vestno *n temeljito opravljena, podobno pa je tudi z vsakodnevnim odvzemom. Ta naj bo čimvečji, zapiranje pa vsakič temeljito, da bo šlo kar najmanj silaže v kvar. Silažo, ki se je začela greti, je mogoče včasih vsaj delno rešiti •udi s pomočjo prcsiliranja, to je ponovnega siliranja v manjše silose ali polivinilaste vreče. To se obnese pri silaži iz mletega koruznega zrnja ali mletih storžev, mnogo manj pa pri običajni silaži, ki je imajo naši kmetje največ. Inž. M. L. smešno nizkih cenah, ko pa bi danes lahko zanje veliko več iztržila, ter za kaj so se uporabila ta sredstva. Računovodkinja je povedala, da je zakon o prodaji stanovanj veljal tudi zanje. Prodali so 12 stanovanj, 20 odst. denarja so morali takoj odvesti v republiški stanovanjski sklad, 5 milijonov tolaijev pa so namenili v poslovne namene. Glede pred kratkim ustanovljene šentruperške kmečke zadruge pa so dejali, dajo v smislu konkurence pozdravljajo, vendar pa ne odobravajo njene zahteve po delitvi premoženja, saj postopka izločitve niso izpeljali tako, kot zahtevajo pravni predpisi. Poudarili pa so, da so se vedno pripravljeni pogo-vaijati. J. DORNIŽ AJDA ZA ZDRAVJE GOTNA VAS — Pekama Ajda pod geslom »več za zdravje in kvalitetnejše življenje« spreminja svoj proizvodni program z uvajanjem polnovrednih vrst kruha. Tako je že od ponedeljka mogoče v nekaterih prodajalnah v Novem mestu kupiti polnovreden rženi kruh, finski kruh, štručke »komspitz« ter ostale vrste natura peciva. Omenjene vrste kruha in peciva imajo veliko balastnih snovi in so obogatene s pšeničnim zrnjem, sončničnimi in lanenimi semeni ter ne vsebujejo maščob in sladkoija. Novi Ajdini proizvodi so predvsem priporočljivi tistim z boleznimi srca, ožilja in sladkornim bolnikom. sko krmo uporabljajo pomije, da dajo prašiče preventivno cepiti proti kugi. Rejec, ki želi prašiče odpeljati v drugo občino, mora poskrbeti, da bodo te živali cepljene najmanj 14 dni pred odvozom. Zaradi potrebnega poznejšega nadzora mora biti vsak prašič ob cepljenju označen s številko, ki se vpiše v zdravstveno spričevalo. Ta dokument mora imeti s seboj vsakdo, ki svinje prevaža, saj policija in veterinarska inšpekcija promet z omenjenimi živalmi nadzirata. Če pri tem odkrijeta pomanjkljiva zdravstvena spričevala, živali zaplenita in pošljeta v karanteno ali zakol. Doslej so na ta način pred tremi leti v Posavju pokončali že 180 prašičev, ki so bili po vsej veijetnosti kupljeni na Hrvaškem. Več kot zgolj martinovanje z mladim vinom Vrsta vzporednih pri-reditev ob prazniku ČRNOMELJ — Martin s pečeno gosjo, mladim vinom, dišečim kostanjem in drugimi dobrotami se bo v Črnomlju letos pojavil že v petek, 6., in v soboto, 7. novembra. Prireditev bo v hotelu Lahinja in pred njim. Pričela se bo v petek ob 17. uri z degustacijo moštov na stojnicah pred hotelom, nadaljevala pa v hotelu z raztavo belokranjskih jedi, razglasivijo rezultatov, podelitvijo diplom najboljšim moštom ter martinovanjem z ansamblom Razdobje. V soboto bo ob 10. uri vodena degustacija nagrajenih moštov, ob 11. uri predavanje o kletaijenju v letu 1992/93 in vinski zakonodaji, popoldne ob 16. uri pa spet vodena degustacija in nato martinovanje z ansamblom Belokranjci. Prireditelji posebej opozaijajo vinogradnike, da bodo sprejemali vzorce moštov za ocenjevanje že v ponedeljek in torek, 2. in 3. novembra, od 9. do 12. ure v črnomaljskem hotelu Lahinja, komisija pod vodstvom mag. Wondra iz Ljubljane in enologa Toneta Pezdirca iz Metlike pa bo pričela z delom 4. novembra ob 9. uri v hotelu Lahinja. VINOGRADNIKI, V SEMIČ! SEMIČ — Semiška podružnica Društva belokranskih vinogradnikov bo 13., 14. in 15. novembra priredila v semiškem hotelu Smuk martinovanje z bogatim strokovnim in kulturnim programom in pokušnjo najboljših vin. Degustacijo bo en teden prej, v petek, 6, novembra, opravila posebna enajstčlanska strokovna komisija, ki jo bosta vodila mag. Julij Nemanič in enolog Tone Pezdirc. Vse vinogradnike, ki bi s svojimi vini radi sodelovali na ocenjevanju, pozivajo, naj v petek, 6. novembra, do 9. ure dostavijo vzorce. Ocenjevanje bo popoldne istega dne, Če bo vzorcev veliko, pa še v soboto dopoldne. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Mošt je povrel Trditev iz naslova drži v glavnem za vina normalnih trgatev. Te dni trgajo v vinogradih, ki so prijavljeni za vina “posebnih kakovosti”, pozne trgatve. Tisti vinogradniki, ki se spuščajo v tako tveganje, moramo priznati, obvladajo kletaijenje. Ta višja stopnja kletaijenja zahteva znanje in tehnološko disciplino. Za ljudi, ki so odprti za nasvete, ki znajo poslušati, ki prebirajo strokovno literaturo, postane kletarska tehnika skoraj poštevanka, ki jo vedo za vedno. Ker pa ni dovolj obvladati samo kletarsko tehniko, da bi dosegali na ocenjevanjih najvišja odličja, je potrebno biti tudi malo umetnika in globlje razumeti sorto, grozdje in letnik. Strinjam se s trditvijo, da je kletarstvo tehnika in umetnost. Ne smemo pozabiti, da ob vseh naštetih zahtevah ne pridelamo grozdja vrhunske kakovosti, če smo trto preveč obložili. Vsak vinogradnik se mora sam odločiti, ali bo prideloval več in prodajal po nižji ceni ali manj, da bi z višjo kakovostjo dobil vstopnico v višji cenovni razred. Menim, da je za dosego “kakovostnega razreda” (vsaj 16,1 točke) dovolj, če obvladamo kletarsko tehniko, toda držati se moramo reda in upoštevati tehnološko disciplino. Kaj moramo storiti za mlado vino, ki je povrelo v tem trenutku? 1. Določiti je potrebno skupne kisline, hlapne kisiine in alkoholno stopnjo. Ako imamo hlapne kisline več od 0,5 g/l, bo vino občutljivo za ocetni cik, zato ga moramo bolj zažveplati in držati v polni, dotočeni posodi. Letos smo napovedali nizke stopnje skupne kisline. Vina, ki imajo poa 6 g/l skupne kisline, je potrebno takoj pretočiti, da se ne bi kislina na drožeh še zmanjšala. Ako želimo, da se nam vino pred prvim pretokom vsaj delno očisti, zažveplajmo 1 hi vina v posodi vsaj s jx)l decilitra tekočega 5-odst. žvepla. S tem žveplanjem bomo preprečili naravni razkis vina. Pozor na “tekoče žveplo”! Na trgu se je pojavilo v novi koncentraciji, ki je mnogo večja od 5 odst., zato se prepričajte, kaj kupujete. Sicer _pa je ne glede na razkis vina, brz ko mošt povre, potrebno mlado vino zažveplati. Žveplamo lahko tudi s trakovi -žveplenicami, če sod ni dotočen in če imamo za to opremo. Več kot 1 del tekočega žvepla na hi bi bilo preveč. 2. Določiti je potrebno prosti S02 (žveplo) v vinu en teden po žveplanju. Če dobimo nad 10 mg/ 1, največ (Jo 20 mg/l, dobro kletarimo. Če je žvepla manj od 10 mg/l, je mogoče vino letos požeruh za žveplo, kar zahteva posebna navodila. Če je prostega S02 več kot 20 mg/l, smo prežveplali. 3. Nazadnje, vendar je to najbolj pomembno, vino pokušamo. Ako ugotavljamo nečist vonj, recimo vonj jxi gnilih jajcih, moramo vino nemudoma pretočiti z močnim zračenjem. Ta ukrep uspe, če sod, predno vanj vračamo vino, močno zažveplamo. Ugrabimo eno žveplenica na hi vina, da žveplov dioksid pobere smrdljivi plin žveplovooik. Povrelo vino moramo takoj testirati na zrak. Če nam v 12 urah v kozarcu vino ne potemni ali porjavi, je stabilno na zraku in bo potrebovalo manj žvepla. Prvi pretok svetujem čimprej. Bela vina z lepo sortno cvetico je treba čimmanj zračiti, da bomo kasneje lahko uživali ob vonjanju vina iz kozarca. Metliške črnine in frankinje ne škodi malo prezračiti, cvičku in sploh rdečim vinom z manjšo obarvanostjo pa zračenje ob prvem pretoku ne koristi, ker zapravimo svežino, ki jo pri takih vinih pričakujemo, mag. JULIJ NEMANIČ Čakajo samo še posebno trgatev »Letino je okrnila suša, vendar je grozdje izjemno kakovostno, morda celo boljše kot leta 1983,« ocenjujejo v Vinu Brežice___ BREŽICE — Trgatev in prevzem grozdja sta tudi v Brežicah že končana. Pred nekaj dnevi je bilo okrog 150 ton grozdja le še v vinogradih Vina Bizeljsko-Brežice, ki pa bo redno trgatev veijetno zaključilo še v tem tednu. Tudi letos bodo poskušali pridelati vina posebnih kakovosti, in sicer izbor modre frankinje, suhi jagodni izbor šardoneja in laškega rizlinga ter ledeno vino — laški rizling. Brežiški vinogradniki in vinarji so letos pričakovali eno najboljših letin v tem ali celo v nekaj desetletjih, saj seje rast začela zelo zgodaj, nastavek je bil pri vseh sortah odličen, spomladanskih pozeb ni bilo, cvetenje je bilo zgodnje, • V Vinu bodo letos predelali okrog 2.100 ton grozdja. Večino so odkupili v bzeljsko-semiškem okolišu (1.300 ton), 250 ton v dlenjskem okolišu, poleg tega pa so obrali še 550 ton grozdja v lastnih vinogradih. Čeprav so bele in rdeče sorte v bzeljsko-sremiškem okolišu sajene v enakem razmeiju, pa je le slaba tretjina prevzetega grozdja belih sort. Vinogradniki pač oddajajo tisto grozdje, ki ga sami ne morejo prodati.______ oploditev dobra, vreme je bilo izredno lepo, grozdje zelo zdravo in celo toča ni, kot običajna leta, napravila večje škode. Vendar je dolgotrajna suša vzela od 30 do 50 odst. pričakovanega pridelka. Letošnja trgatev seje začela dva tedna prej kot običajno. Pridelek je sicer manjši od pričakovanega, zato pa je izredne kakovosti. Vse bele sorte so tako dosegale sladkorno stopnjo od 18 do 22 odst., kar ob zelo zdravem grozdju napoveduje odlična vina. Kljub bojazni se je izkazalo, da so tudi kisline pri vseh sortah primerne (6 do 9 gr/liter). Rdeče sorte so dosegle sladkorno stopnjo 17 do 20 odst., nekoliko slabše se je odrezala samo žametna črnina, ki je bila preobložena (tudi zaradi nepravilne rezi) za take vremenske razmere. Zaradi deževja v času trgatve so letos HELENA MRZLI K, IR dosegli svojevrten rekord: v enem samem dnevu so prevzeli in predelali 350 ton grozdja. Odkupne cene za grozdje so se odvisno od sorte in sladkorne stopnje gibale med 38 in 65 tolarji. Ker je bila vinogradniško-vinarska zadruga ustanovljena šele tik pred trgatvijo, je podjetje Vino v dogovoru z njo še prevzemalo grozdje neposredno od zadružnikov. Približno polovico vrednosti prevzetega grozdja bo podjetje izplačalo takoj po končani predelavi, o načinu izplačila druge polovice pa se bodo še dogovorili z zadrugo. B. DUŠIČ-GORNIK {gospodinjski kotiček Jajce ima vse potrebno • ’A J A > ^ s 1 BOGASTVO JESENI — Učenci in učitelji sadjarji čebelarji kmetje in drugi krajani s Štrekljevca so z razstavo v gasilskem domu v pokazali obiskovalcem kako bogata, radodarna, igriva, polna fantazij in okusna je jesen. Obljubljajo, da bodo ob letu privabili sem razstavljalce iz cele Bele krajine. (Foto: T. Jakše) Jajce je biološko polnovredno živilo, saj vsebuje vse potrebne snovi za nastanek novega bitja. Za naše telo je jajce pomembno zaradi beljakovin, lecitina, vitaminov in mineralov. Ima tudi večjo količino holesterola. V 100 g jajčne mase se nahaja 300 do 400 mg holesterola. Pogosta je navada, da si zaradi hitre in enostavne priprave že otroci sami ocvrejo m použijejo po več jajc naenkrat. Nič ni narobe, če se to zgodi nekajkrat na leto, zelo nepravilno pa je, če to preide v navado in takšna jajčna jed nadomesti glavni dnevni obrok. V različnih deželah so jajca zastopana že v predjedeh, kot jajca v aspiku, nadevana omleta ali jajčna omaka. Po obedu pa imajo jajca pomembno vlogo v raznih sladicah, kot so kreme, narastki, pene in v raznem pecivu. Pri pripravi jedi uporabljamo beljak in rumenjak skupaj, največkrat pa ju ločimo, saj ima vsak svojo vlogo. Rumenjak nam jed zgosti, jo obarva, da okus in zveča hranilno vrednost. Z beljakom, stepenim v sneg, pa jedi rahljamo in vežemo maso. Jajce je neobstojno živilo. S staranjem se mu sestava močno spremeni, postane neuporabna in zdravju škodljiva. Zaradi luknjičave lupine izhlapevajo voda in plini. V notranjosti nastajajo kemični procesi, zato jajčna masa zvodeni in nastaja neprijeten vonj. Jajca domačih kokoši, ki so pogosto umazana z blatom, pred shranjevanjem nikoli ne umivamo z vodo. S tem jtospešimo prodiranje mikrobov v notranjost jajca. Takšna takoj razbijemo in uporabimo ali zamrznemo. V zamrzovalniku jih hranimo pri temjteraturi -15° C do 8 mesecev. Po odtajanju jih takoj uporabimo. Čista jajca z nejx>-škodovano lupino hranimo v hladilniku ali hladni shrambi brez izrazitih vonjav, ker se jih le ta hitro navzamejo. Uporabna so 2 do 3 tedne. Kako ugotovimo svežost jajc? Jajce položimo v slano vodo. Če se jtotopi, je sveže, če zavzame navpično lego, je staro približno tri tedne, če pa se dvigne proti gladini vode, je staro več mesecev. Takšno seveda zavržemo. Jajc nikoli ne uporabljamo takoj, ko jih vzamemo iz hladilnika. 1 IZ NKŠIH OBČIN NA ZDRA V JE! — Prva sta z vodo iz laškega vodovoda nazdravila minister Jazbinšek in novomeški župan Dvornik. (Foto: A. B.) Še zadnja vas dobila pitno vodo Odprli 2600 m dolg vo-dovod Gradenc-Lašče LAŠČE — Sobota, 24. oktobra, je bila za suhokrajinsko vasico Lašče pomemben dan. Ob prisotnosti številnih vaščanov, predstavnikov KS Žužemberk in novomeške občine je minister za varsto okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek slovesno predal namenu vodovod. Tako so Lašče kot zadnja vas na desnem bregu Krke v novomeški občini dobile zdravo pitno vodo, kar v teh su-hokrajinskih krajih velja še toliko več. Vodovod v Šuhi krajini so začeli graditi že leta 1935 v Dravski banovini, ko so zajeli vodo iz kraškega izvira v Globočcu pri Zagradcu, druga svetovna vojna pa je nadaljevanje gradnje suho-krajinskega vodovoda za dalj časa zavr-la. Po vojni je to delo spet steklo, od 1975 do 1988 so pri gradnji vodovoda sodelovale tudi mladinske delovne brigade. Tako je sedaj v občinah Novo mesto, Kočevje in Grosuplje na območju Suhe krajine več kot 63 km vodovodnega omrežja. Letos seje novomeška Komunala kot investitor lotila gradnje 2.600 m dolgega vodovoda Gradenc—Lašče, ki je bila zaradi kamnitega in težkega terena še posebej zahtevna. Vrednost opravljenih del znaša okoli 15 milijonov tolarjev, denar pa so zagotovili novomeška_občina, Komunala, republika in KS Žužemberk. Največ del je opravil zasebni izvajalec, domačin Jože Zupančič, s prostovoljnim delom pa so se izkazali tudi vaščani, ki so že prej precej pomagali pri gradnji drugih vodovodov v okoliških krajih. Izvajalec del Zupančič je delo dobil v konkurenci 10 ponudnikov, njegova ponudba pa je bila daleč najugodnejša. A. B. OPREMINO DARILO BIHARJEVIM ČETVERČKOM KOČEVJE — Kočevska Oprema se je že večkrat izkazala z dobrodelnimi prispevki in posluhom za reševanje problemov tistih, ki so potrebni pomoči. Slednje dokazuje tudi s svojim darilom Bihaijevim četverčkom za njihov prvi rojstni dan. Bihaijevim bo podelila pulte-delovne plošče za celotno kuhinjo, izročila pa jim jih bo takoj, ko bo kuhinjsko pohištvo pripravljeno za postavitev. Prej R-5 kot soba Fifoltovi z Dvora se že vozijo s petko, nagra-do Dolenjke NOVO MESTO — Kočana je velika nagradna igra ob 40-letnici trgovskega podjetja Dolenjka. Med imetniki 40.000 kuponov je bilo 230 srečnežev, ki v tem času prihajajo v upravno stavbo podjetja po bolj in manj vredne nagrade. V četrtek je prišla tudivnajbolj pričakovana delegacija iz Žužemberka. Tja je namreč odšla glavna nagrada, temnozelena Renaultova petica. Imen srečneža skorajda ne moremo zapisati, če prej ne omenimo sposobnega poslovodje tehničnega oddelka trgovine Market iz Žužemberka, Igorja Kocjančiča. »Vse zna ponuditi, z vsakim se usede in mu pomaga. Ko smo tam kupovali otroško sobo, je odšel z nami na Dvor in nam pomagal izmeriti in svetovati,« pripoveduje srečna lastnica srečke Terezija Fifolt. V tej trgovini je kupila otroško sobo in za izplačani znesek prejela 30 kuponov, med PETKA ZA FIFOLTOVA — Direktor Dolenjke Milan Jakopin izroča ključe Petke Tereziji Fifolt. Poleg nje njen mož Ivan in poslovodja trgovine Market Igor Kocjančič. njimi tudi tistega s številko 19.535, ki je zadel veliko nagrado. Mož Ivan je šofer pri Gotjancih in tačas se je vozil po Nemčiji. Od tam jev nedeljo zvečer tudi poklical domov. Pa ne da bi spraševal o tem, kaj smo zadeli, temveč ga je zanimalo, kako je z najinim naraščajem«, pripoveduje Terezija, ki v teh dneh pričakuje drugega otroka. Filfoltova družina je mlada, vendar se lahko pohvali, da so v petih letih zgradili hišo. Avto Lada bo ostal pri hiši, petica pa bo poslej v rokah Terezije.« Srečna sem, pa čeprav je petka prišla prej kot otroška soba, za katero smo prejeli kupone,« je za konec pristavila Terezija. J. PAVLIN mi IZ NKŠIH OBČIN Občine se vesele le bodoči župani Kaj si Žužemberk lahko obeta od samostojne občine? — Brez pomoči države bi bili bosi in goli — Optimizem ministra Jazbinška, ugovor Boštjana Kovačiča ŽUŽEMBERK — Zadnjo soboto je krajevni odbor Liberalno-demokratske stranke Žužemberk v tamkajšnji osnovni šoli pripravil razgovor o razvoju demografsko ogroženih območij v luči lokalne samouprave. Poleg ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mihe Jazbinška so se ga udeležili še predsednik in podpredsednik novomeškega izvršnega sveta, Edvard Oven, poslanec Tone Anderlič, Jože Derganc in še nekateri gostje ter seveda predstavniki KS Žužemberk in tamkajšnjega gospodarstva. Medtem ko je minister Jazbinšek za- Boštjan Kovačič je ugovaijal Jazbin- govarjal nastanek manjših občin in nji- šku, ki je prepričan, da bi se v novih rialne pogoje za delovanje bodočih občin. Po njegovem bi moral ta zakon posebej obravnavati vsaj tri tipe občin: urbane, ruralne in posebne. Seveda bi moralo vsako razdruževanje temeljiti na upoštevanju lokalnih odločitev. A. BARTEU hovo neposredno komuniciranje z republiškimi organi, so domačini jzražali bojazen, da bi s tem, ko bi KS Žužemberk postala samostojna občina, bili še na slabšem, kot so sedaj. ».Bojimo se^da bo prišlo do združevanja revežev in Žužemberk brez izdatne pomoči države nima kot samostojna občina nobenih perspektiv, ne samo da ne bi napredovali, celo nazadovali bi,« so ministru ugovaijali domačini in svojo bojazen podkrepili s številnimi podatki o tej nerazviti krajevni skupnosti, kije naj večja v sedanji novomeški občini in ima 42 naselij, v katerih na 11.000 ha živi 3.900 prebivalcev. Tako domačini kot »občinaiji« so proti temu, da bi bodoče majhne občine komunicirale neposredno z republiko, ampak se zavzemajo za vmesni člen — regijo. manjših občinah ustvarila tudi nova iniciativna jedra, za te po Kovačičevem mnenju v manjših občinah (sedanja novomeška naj bi »razpadla« na 8 manjših) ni resničnih možnosti in potenciala. Glede na gospodarsko moč sedanje KS Žužemberk, ki naj bi postala samostojna občina, se domačini bojijo, da bodo goli in bosi in da njihovi dohodki ne bodo zadoščali niti za plače občinskih uslužbencev. »V takih razmerah se nove občine lahko veselijo le tisti, ki si na vsak način želijo postati župani!« je bilo slišati. Seveda pa ne bi imeli nič proti svoji občini, če bi bila sistemsko zagotovljena njeno normalno delovanje in razvoj. Minister Jazbinšek seje strinjal, daje treba vse te stvari prej rešiti in jasno določiti v zakonu o lokalni samoupravi, v katerem je treba definirati tudi mate- AUTE LAMPE ZE V 14 DNEH S POMOČJO V NOVEM MESTU Novo mesto so 9. oktobra obiskali glasbeniki in še nekateri drugi prijatelji iz pobratenega mesta Langenhagna. Ko so se spoznali s problematiko naše prestolnice, smo jim predstavili tudi begunsko problematiko, in sicer predvsem, kako pridobivamo sredstva za osebno higieno in čistočo. Najbolj hitro se je odzval gospod Aute Lampe, ki je že po štirinajstih dneh zbral med svojimi prijatelji toliko denarja, da je pripeljal za več kot 800 DEM pralnega praška in mila za naše begunce in ga preko mestne Karitas posredoval v begunske centre. Želimo si več takih in podobnih prijateljev. A. S. SKD računa na veliko glasov Lojze Peterle in Ivan Bizjak v novomeški občini bodo več pobirali mleka ipd., če ne bodo volili Kučana. Z Bizjakom stavimo na novega človeka za nove čase, na poštenjaka s čisto preteklostjo,« je bil odločen Lojze Peterle. Kot ima že navado, je mimogrede okrcal še novinarje in medije, češ da nobega kritika zoper Milana Kučana, »zaščitenega kot medveda«, ne pride v medije. Peterletov in Bizjakov novomeški urnik je bil zelo natrpan. Obisk sta pričela s »postajo« pred trgovino Maja v Bučni_vasi. Pri veterinarski inšpektorici Vidi Čadonič-Špelič, ki je članica novomeškega vodstva SKD, sta se pogovarjala s 25 izbranimi ženskami. Te so jima povedale, da bi rade čimprej novo porodnišnico, krščanski vrtec in verouk v šolah, predvsem pa so po besedah Čadoničeve ugotovile, da sta »ta dva ŽALNE SLOVESNOSTI NOVO MESTO - Na pokopališčih v Šmihelu in Ločni bodo tudi ob letošnjem dnevu mrtvih žalne slovesnosti. Na šmihelskem pokopališču bo slovesnost pri spomeniku padlim 1. novembra ob 10. uri, na ločenskem pa prav tako pri spomeniku padlim, in sicer ob 11. uri. NOVO MESTO — »Trdno sem prepričan, da imam na volitvah za predsednika dobre možnosti. Če ne bi bil, v to tekmo sploh ne bi šel. O odstotkih pa sedaj ne bi govoril,« je na tiskovni konferenci v Škocjanu prejšnjo sredo izjavil Ivan Bizjak, predsedniški kandidat Slovenskih krščanskih demokratov, zanosno predstavljen že kot bodoči slovenski predsednik. Bizjak, ki gaje Marjan Dvornik, predsednik novomeškega odbora SKD, označil za predstavnika zmernejše struje v SKD, seje v Novem mestu prvič pridružil predsedniku SKD Lojzetu Peterletu na njegovih obiskih po slovenskih občinah. Novomeška je bila trinajsta po vrsti. Po Peterletovih besedah je namen potovanja po občinah seznanjanje s politično, gospodarsko in še kakšno problematiko ter s tem, kako živi SKD na terenu. Na Dolenjskem računa na lep odziv volilcev, ki so jim že v prvo dali veliko glasov. »Svoje obljube smo izpolnili. Ljudje pa se ne bodo več dali ustrahovati, kot so se pred prvimi volitvami, da ne bo več pokojnin, da ne BILI SMO V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH V torek, 12. oktobra, smo učenci petih razredov osnovne šole Stopiče obiskali zdravilišče Šmarješke Toplice. Tam nas je prisrčno in gostoljubno sprejela Vanja Munih. Razkazala nam je zdraviliške prostore in nam razložila dejavnosti zdravilišča. In zakaj smo se odpravili tja? Pri spoznavanju družbe namreč pripravljamo projektno delo o zdraviliščih. Za gostoljubni sprejem in razgovor se zdravilišču najlepše zahvaljujemo. ESTERA FINK 5. a, novin. krožek OŠ Stopiče • Kot primer hitrejšega postavljanja gospodarstva na noge sta Peterle in Bizjak obiskala Bramac v Dobruški vasi, pri kosilu v Škocjanu pa sta se jima pridružila predsednika svetov krajevnih skupnosti Šmaijeta in Škocjan. Slednji seveda ni mogel mimo hidromelioracije Radulje, ki je nedokončana obstala pod Peterletovim premierstvom. Odgovora, kako in kaj oz. rešitve kajpada ni bilo pričakovati. Gosta sta se srečala tudi s predstavniki novomeških kolesarjev in Aerokluba, ki jih je Marjan Dvornik predstavil kot perspektivo novomeškega prostora. Zatem sta se gosta udeležila še shodov v Šentjerneju in Žužemberku, vmes pa sta se ustavila v Vavti vasi. SDP se pripravlja na volitve Predstavitev združene liste v Novem mestu — Danes volilna konvencija za dolo-___čitev kandidatov za poslance v državnem zboru v šesti volilni enoti fanta tako »fejst«, da bodo volile njiju«. V Novem mestu sta obiskala še dom starejših občanov. Ne da bi bil vprašan, je Bizjak na tiskovni konferenci v Škocjanu zanikal, da bi šlo za poceni nabiranje volilnih glasov. »Tak obisk bi koristil še marsikateremu politiku. Razprave v parlamentu bi potem morda tekle malo drugače.« Z. L.-D. Za begunske otroke v tednu miru Humanitarna akcija NOVO MESTO — Unicef-agencija OZN, ki skrbi za otroke po svetu, je prvi teden v novembru razglasila za teden miru v imenu milijon otrok Bosne in Hercegovine. Izvršnemu direktoiju Unicefa Jamesu Grantu je uspelo pridobiti vsa soglasja vojskujočih se strani, da bodo za ta čas ustavili vojno. V resničnost tega dogovora po dosedanjih izkušnjah nismo povsem prepričani, zato velja v tednu od 2. do 8. novembra vseeno kaj koristnega narediti za otroke brez doma. V Sloveniji je ta čas že blizu 24000 otrok v starosti do 16 let. V mnogih centrih in na nekaterih osnovnih šolah seje že pričel pouk za begunske otroke, v vtrcih pa dejavnosti za predšolske otroke. Žal družba ne more zagotoviti vsem otrokom vseh šolskih potrebščin in dovolj igrač. Zato so se pri Zvezi prijateljev mladine odločili, da v tednu miru izpeljejo široko humanitarno akcijo zbiranja šolskih potrebščin in igrač pod skupnim naslovom: Medvedek in barvice za prijatelje brez doma. V novomeški občini je trenutno 400 šolskih in predšolskih begunskih otrok. Dori polovici otrok naj bi s široko akcijo prek vrstnikov v vseh osnovnih šolah napolnili šolske torbice z nujnimi potrebščinami. Predšolski begunski otroci pa naj bi v tednu miru dobili vsaj eno igračo. Akcijo naj bi pomagali uresničiti tudi preko organizacij Karitas, ^vzgojno-varstvenih ustanov, Občinskega odbora Rdečega križa, Sekretarita za družbeni razvoj, Centra za socialno delo, Studia D, Dolenjskega lista in televizije Vaš kanal. Koordinator in pobudnik akcije v novomeški občini je Zveza prijateljev mladine. NOVO MESTO — Socialno demokratska prenova Slovenije bo na decembrskih volitvah nastopala skupaj s še tremi levosredinskimi strankami, ki si upajo priznati, da jim srce bije na levi strani: z Delavsko stranko, z Demokratično stranko upokojencev in s Socialno demokratsko unijo. T.i. združeno listo, ki deluje pod geslom »združeni smo močnejši«, na volitve pa se pripravlja z geslom »Slovenija je mlada, volite zanjo«, je na ponedeljkovi seji konference občinske organizacije SDP Novo mesto predstavil predsednik slovenske SDP dr. Ciril Ribičič. Cilji združene liste so jasni: skupen nastop na volitvah, okrepitev prizadevanj za razvoj Slovenije in socialno blagostanje ljudi, za socialno pravičnost, uveljavljanje interesov delavcev, brezposelnih, mladih, upokojencev in invalidov, za enakopravnost žensk in zaščito marginalnih slojev, za uveljavljanje regionalizma in razvijanja lokalne samouprave. Za nemajhna volilna pričakovanja ima utemeljitve. SDP je stopila v listo kot stranka z dobro organizacijo po terenu in s predanimi člani, ki se bodo upali iti od vrat do vrat, da bi ljudem — do njih bo v kratkem prišla tudi lična zloženka o združeni listi — razložili program liste. Velikega denaija v ta namen ne bodo zapravljali. Njeni poslanci, ministri, župani po občinah oz. vsi izvoljeni na prejšnjih volitvah iz vrst SDP dobro opravljajo svoje delo. Pri vprašanjih osamosvojitve so poslanci delovali konstruktivno, pri vprašanjih gospodarske in socialne politike pa kri- tično, žal dokaj osamljeno. SDP je bila na primer proti sedanjemu zakonu o zdravstvenem zavarovanju kot neprimernem za ta čas. Bila je preglasovana. Zato sedaj svetuje ljudem, naj se dodatno zavarujejo, pri čemer naj bi se ravnali po priporočilih sindikatov in zveze potrošnikov, saj so te organizacije nedvoumno na strani zavarovancev. Podpirajo tudi zamisel o kolektivnem zavarovanju upokojencev in spremembo zakona, po kateri bo dodatno zavarovanje za socialno ogrožene pokrila država. Ponedeljkov novomeški sestanek je bil tudi volilna konvencija za določitev kandidatov SDP oz. združene liste za poslance v državnem zboru v drugem in tretjem okraju (novomeška občina) šeste volilne enote. Za poslanca v drugem okraju kandidira kot neodvisni kandidat na Združeni listi Igor Vizjak, predsednik Območnega odbora Svobodnih sindikatov, v tretjem pa tajnik SDP Novo mesto Jože Florijančič in Sonja Lokar, sedanja poslanka v slovenskem parlamentu. Dokončna kandidatura Vizjaka in enega od kandidatov v tretjem volilnem okraju bo potrjena na današnji volilni konvenciji SDP oz. združene liste za šesto volilno enoto, na kateri bo volilo 88 delegatov oz. elektorjev iz 11 občin od Črnomlja do Brežic in vse do Žalca. Volilna konvencija • Člane novomeške SDP je zanimalo, kako bo z medijsko »pokritostjo« stranke pred volitvami in ali se bo cerkev vpletla v volitve. Dr. Ciril Ribičič: »TV ima povsem nemogoče stališče, da v drugi dnevnik lahko pride le stranka, ki ima predsedniškega kandidata. Tako se naših dosedanjih zborov, na katere je prišlo po 200 in več ljudi, po TV ni videlo. Upam, da se bo to spremenilo. Prav iz Dolenjske pa prihaja precej opozoril o vpletanju cerkve v volitve. Na poskuse kršenja pravil, ki tega ne dopuščajo, je treba veijetno računati še naprej.« bo na Otočcu. Kot kandidata za poslanca v državnem svetu pa bo novomeška združena lista podprla demokrata Miloša Kovačiča, direktorja Krke. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Za sožitje med narodoma Podružnica Hrvatskega kulturnega doma bo vsako prvo sredo v mesecu pripravila tribuno NOVO MESTO — Novomeška podružnica* Hrvatskega kulturnega doma v Sloveniji šteje okoli 190 članov; nekateri od njih v Novem mestu živijo že 20,30 in več let. Da bi novomeški odbor naredil čim več za plodno sožitje med Slovenci in slovenskimi državljani hrvaške narodnosti v našem koncu, so se odločili, da bodo vsako prvo sredo v mesecu v hotelu Metropol pripravili tribune pod naslovom »Ob sredah ob 18 h«, na katerih bodo predavali tako hrvaški kot slovenski razumniki. Koordinator teh tribun je znani novomeški zdravnik dr. Emil Lučev. Prva taka tribuna bo v sredo, 4. novembra, ob 18. uri. Dr. Alojz Jemrih, predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti, bo predaval o hrvaško-slovenskih književnih vezeh, o čemer je pred kratkim napisal obsežno in tehtno knjigo. Staša Vovk, ki bo večer povezovala, bo recitirala pesmi slovenskih in hrvaških pesnikov. Prvo sredo v decembru bo dr. Agneza Szabo iz zagrebškega zgodovinskega muzeja predavala o znamenitih Slovencih v 19. stol. na Hrvaškem, januarja bodo predstavili sakralno umetnost na Hrvaškem, februaija bo dr. Vladimir Horvat predaval o temi Bartol Ka-šič dve stoletji pred Vukom; marca bo dr. Ivan Antič predaval o migracijah Hrvatov, aprila pa bo znani hrvaški slikar Ivan Lackovič-Kroata govoril o naivi na Hrvaškem, hkrati pa bo razstava njegovih del. Nasploh bodo ob vsaki tribuni pripravili še likovno razstavo. Na prvem večeru bo svoje slike z motivi vinogradov razstavljal Niko Ančič, v decembru pa bo razstava vojinih fotografij iz Zadra. PISMO - Podporo za kandidaturo Milana Kučana na decembrskih volitvah so hodili ljudje množično podpisovat tudi v Novem mestu. Pri tem je bilo nekaj težav. Vratar iz “nove” občine o zadevi ni vedel nič in jih je pošiljal na “staro”, kjer so jim potem le razložili, da je treba iti na matični urad, ki je v prvi. Ko je bil list opremljen z uradnim žigom, zapletov še ni bilo konec. O kuvertah z že natipkanim naslovom in žigom o plačani poštnini so prijazne uslužbenke sicer nekaj slišale, celo to, da so v Novo mesto menda prišle, ampak one jih niso videle. Ali so se kje založile kar tako ali gre za novomeško oblastno koalicijsko skrivanje kuvert, se ne ve. VODA - Lašče v Suhi krajini so v soboto končno dobile vodo iz vodovodnih pip. Prvih nekaj kapelj si je v kozarec natočil slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek in s tem uradno odprl vodovod. Domačini so dokazali, da se na zadeve razumejo in so ministru takoj zatem postregli s Šilcem kačje sline za poplaknitev vode, ki še za v čevlje ni dobra. Suha Suha krajina gor ali dol. Navada s poplakovanjem je bila ministru sicer očitno zelo všeč. V gostilni je potem vztrajal do zadnjega. LOKACIJE - Med omenjenim vztrajanjem v gostilni je minister Jazbinšek hotel od vrha novomeške oblasti zvedeti, kaj ga “seijejo” s tisto policijo pri avtobusni, ki res ne sodi tja in ali ni mogoče najti primernejšega kraja. Občinskim mogotcem se je skoraj zaletelo, čisto oživeli pa so, ko so zvedeli, da je bil Jazbinškov informator Maijan Ravbar, vsaj v zvezi z urejanjem prostora najostrejši poslanski jezik v novomeškem parlamentu. “Pusti ti Ravbaija, on bo šel k javnemu tožilcu. Sem ravno danes podpisal,” je ministra informiral novomeški župan Maijan Dvornik. Kdo se bo najslajše smejal, bomo šele videli. TELEFONIJA - Novomeškim poš-taijem se v telefoniji dogajajo zadnje čase čudne reči. Sitni naročniki se hodijo pritoževat zaradi previsokih računov ali zaradi računov za telefone, ki jih sploh ni. Poštaiji se ne dajo zmesti, četudi dobe pod nos tako obremenilne dokaze, kot je posnetek s telefonske tajnice, da se “bova prevezala na drug par, ker ima tisti bedak spet vključeno tajnico”. No ja, računi so potem manjši. Na Jordan-kalu pa se ljudje sprašujejo, kakšni bodo za ta mesec njihovi telefonski računi. Plačali so po 3.200 mark in po 80 ur udarniško delali, da so dobili telefone, zdaj pa že drugi teden z njimi nimajo kaj početi. Telefoni so, ne prvič, mrtvi. CESTA - Nič manj'ših, kvečjemu večje probleme imajo ljudje na drugem koncu občine. Čeprav regionalno cesto med Zburami, Laknicami in Mokronogom popravljajo že dolga leta, je je okrog dva kilometra “v spodnjem delu” še vedno brez asfalta. Razumevanja zanjo tudi v času premierstva skoraj domačina Lojzeta Peterleta ni bilo. Ker je za asfaltiranje zdaj sicer vse pripravljeno, se cestaiji niso obremenjevali s krpanjem 'ukenj in je cesta praktično skoraj neprevozna. Ljudje pričakujejo ukrepanje v nekaj dneh, sicer obljubljajo močno popoprati volitve. Ena gospa je rekla, da 29. oktober kot nekdanji praznik novomeške občine le ni povsem pozabljen. Občina sicer molči, je pa SDP sklicala volilno konvencijo na Otočcu. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 31. oktobra, bo v Novem mestu do 19. ure odprt PC, Zagrebška od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru V Šentjerneju, Žužemberku in Straži bodo zaradi državnega praznika v soboto, 31. oktobra, Dolenj-kine trgovine odprte od 7. do 1 L ure • Novo mesto: v nedeljo, od 8. do 11, ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market v Šentpetru Črnomaljski drobir SOVA JE ZMAGALA - Viničanom bi bilo na srečanju s Spomenko Hribar v lovski koči na Zežlju lahko prijetno toplo, če ne bi prišlo vmes nekaj nepredvidenega. To nepredvideno je bila sova, ki si je čez poletje spletla gnezdo v dimniku, zdaj na jesen pa se ni dala kar tako pregnati. “Spomenka ali jaz!”, si je verjetno mislila ptica. In kakšen je bil rezultat: radiatorji mrzli, Spomenka premražc-na, sova pa v svojem toplem gnezdu. P.S.: Ni znano, kateri od desničarskih strank sova pripada. ZAMUDNICA - “Ti si urce zamudila,” bi lahko zapeli viniški lovci Spomenki Hribar, ki so jo povabili na polšji lov, a so jim mali kožuharji že prej pred mrazom pobegnili v tople luknje, da vrli lovci svoji gostji še repa niso mogli pokazati. “Ti si leta zamudila,” ji pojemo mi, kajti še je v živem spominu čas, ko so znali lovci delati čudeže in nagnati politikom pred nos ne samo premražene polhe, ampak tudi kakega bolj mogočnega kosmatinca. MRTVE DUŠE - V črnomaljski občinski skupščini spet preštevajo “mrtve duše” - poslance, ki le poredkoma ali nikoli ne prihajajo na seje skupščine. Zaradi takih je na zadnji seji propadlo glasovanje o statutu občine, kjer je potrebna dvetretjinska večina. Liberalne demokrate stalno izostajanje nekaterih poslancev tako moti, da so že predlagali nadomestne volitve v občinsko skupščino, ki bi jih izvedli hkrati z republiškimi. Seznam grešnikov imajo že pri roki in so ga pripravljeni obelodaniti. Na koncu je le zmagalo bolj kompromisarsko mnenje, da se je treba z vsakim posameznikom prej pogovoriti. V TELOVADNICI metliške osnovne šole je popoldne in zvečer enako živahno kot dopoldne, ko so v njej osnovnošolski otroci, ki se včasih dobesedno gnetejo, ker je po požaru zgrajena telovadnica premajhna. Z bližajočo se zimo je pričel z vadbo TVD Partizan. Zenske in moški so se nekajkrat že razgibali, da bi izgubili dekagramček ali dva, z vadbo pa bodo pričele tudi pionirke in pionirji. Vaditeljica slednjih bo Mojca Guštin, preverjena in že neštetokrat dokazana telovadkinja. NEKAJ DESET osnovnošolskih otrok iz Podzemlja ne more prehvaliti kosil, ki so jih uvedli v tem zavodu. Podzemeljska mladina je navdušena tudi nad plesnimi tečaji, nad tečajem borilnih veščin in nad razstavo slik, nastalih na letošnjem otroškem cks-temporu. V metliški osnovni šoli se že bojijo, da se jim bo zmanjšalo število otrok, kajti ni nemogoče, da bo vse več takšnih, ki bi radi končali šolsko obveznost v od Metlike le nekaj kilometrov oddaljenem Podzemlju. METLIŠKI POLICISTI so poostrili nadzor nad parkirišči, saj je vse več primerov tatvin. Policisti razpolagajo z močno lučjo, s katero ob večerih in ponoči osvetljujejo parkirne prostore, da bi odkrili dolgoprstneže. V METLIŠKI OBČINI je veliko črnih gradenj, kar gre na jetra vsem, ki so za red in disciplino. Izvršnik Jože Matekovič je poslikal nekaj najbolj v nebo vpijočih primerov. Nihče ne ve, ali za osebni družinski album ali pa bo slike pošiljal namesto novoletnih čestitk inšpektorjem, ki imajo reflekse, podobne crknjenim konjem. ZBOROVANJE - V nedeljo je imela Mercator Kmetijska zadruga Trebnje v novi osnovni šoli v Trebnjem občni zbor. Na dnevnem redu je resda bilo 9 točk dnevnega reda, tned njimi so bile tudi volitve novega zadružnega vodstva, vendar je bilo zborovanje vseeno predolgo. Na vabilu jc pisalo, da sc bo občni zbor začel ob pol devetih, začel pa se je ob deveti uri, ko se je v šoli zbralo več kot polovica članov zadruge, in se ob drugi uri- popoldan še ni končal. Le bi člani zadruge upoštevali kulturo dialoga in določenih stvari ne bi Ponovno načenjali, bi sc verjetno zborovanje zaključilo kakšni dve uri Prej. Dvomim, da se kmetje v vsakdanjem življenju obračajo s takšno hitrostjo, ker bi bila jesen potem brez sadov. POKOPALIŠČE IN SMETI - Ker re bliža dan mrtvih, jc na pokopališčih iz dneva v dan več ljudi, ki čistijo grobove umrlih svojcev, pri tem opravilu pa je kar nekaj takih, ki odpadkov ne nesejo na za to Pripravljeno mesto, ampak jih, kot je hilo te dni videti na pokopališču na Trebelnem, odvržejo kar za obzidje Pokopališča. Na Trebelnem dolgo reso imeli urejenega zbiranja odpadkov na pokopališču, pred kratkim so 'o le uredili, vendar sc krajani na to re niso vsi navadili. Navada je res železna srajca. IZ NKŠIH OBČIN mA IZ NtkŠIH OBČIN Nedokončna lista Še nekaj nejasnosti s socialnimi stanovanji METLIKA — Na javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v metliški občini je prispelo 42 vlog. Komisija je po opravljenih ogledih in točkovanju ugotovila, da trinajst prosilcev ne zadostuje splošnim pogojem razpisa, eden je posredoval neresnične podatke, preostalih osemindvajset pa je po vrstnem redu zbranih uvrstila na listo za dodelitev socialnih stanovanj, ki naj bi jo potrdil občinski izvršni svet. Na objavljeno listo komisije se je pritožilo enajst prosilcev, en ugovor pa je bil upoštevan in na listo je bil tako dodatno uvrščen še en prosilec, in sicer po številu zbranih točk na dvanajsto mesto, kar mu še omogoča skorajšnjo dodelitev socialnega stanovanja, saj jih je trenutno prav toliko na razpolago za vselitev. Izvršni svet je sprejel predlagano listo s popravkom, vendar pa seje pri zadevi vendarle zataknilo. Vseh dvanajstih ključev kljub temu ne bodo podelili kar naenkrat, ampak bodo morali prosilci od šestega mesta naprej še nekaj časa [»čakati. Komisija bo morala namreč še enkrat preučiti en primer. Je pa uspelo izvršnemu svetu rešiti še eno stisko. Ugodil je vlogi Republiškega zavoda za zaposlovanje, enoti Novo mesto, da za zavod dodelil v najem in pozneje tudi v morebitni odkup pritlično stanovanje v novem centru. Stanovanje bo z majhnimi posegi moč spremeniti v poslovalnico Zavoda za zaposlovanje. NEPOMEMBNI—Lani so se morali Belokranjci mesece ogibati zapori pri cestnem vdoru na Hrastu, letos se že mesece izogibljejo zapori pri vdoru med Suhorjem in Lokvico. Novomeški cestarji pravijo, da so zdaj končno dobili signal iz Ljubljane, da je denar za popravilo zagotovljen, aje najlepše obdobje že mimo. Zdaj bo namesto denarja popravilo oviralo vreme, Belokranjci pa imajo še eno nevarno točko več na tej prometni republiški cesti (Foto: T Jakše) NEVEDNE LJUBLJANSKE SRAJCE METLIKA - Belokranjci Ljubljančanom na radiu in televizji še nekako oprostijo, da jih v vremenskih napovedih opozarjajo na led in meglo na Gorjancih, medtem ko na lastne oči vidijo, da tam veselo sije sonce, ali pa v podatkih o vremenu po Sloveniji Belo krajino pogosto kar izpustijo - jug je pač jug. Nikakor pa jim ne morejo odpustiti, da zamenjujejo Metliko za Črnomelj in obratno, kajti to je že poseganje v občutljive notranje zadeve. In ko TV komentator v Utripu za pomebno metliško prireditev Zelenih, na kateri se je kar trlo pomebnih političnih in strokovnih velmož, izjavi, da je bila v Črnomlju, je mera polna. Potem je na tenki nitki tudi toliko opevana želja po lastni belokranjski regiji. Kajti odpre se v nebo vpijoče vprašanje: kje pa bo središče, v Metliki ali Črnomlju? Metličane pa v srcu gloda še črv nezaupanja: “Je sploh verjeti v nepristranskost teh nevednih ljubljanskih škricev, ki že kar enačijo Belo krajino s Črnomljem? Lepa beseda vedno lepo mesto najde Spomenka Hribar na __________Vinici__________ VINICA — »Brez Demosa ne bi bilo samostojnosti. Za ta del sem ponosna, da sem bila poslanka Demosa,« je na srečanju s predstavniki Demokratske stranke, lovci in ribiči iz Vinice v Lovskem domu na Žežlju popbisku Novotekso-vega obrata in Zupančičevega doma dejala poslanka Demokratske stranke Spomenka Hribar. Gostjo, ki je priznala, da se je s temi kraji ob Kolpi doslej bolj bežno srečevala, je o življenju in tukajšnjih problemih seznanil organizator srečanja Jože Stegne. Zlasti jo je opozoril na razmere, ki so nastale po uvedbi državne meje in obmejnega režima s sosednjo Hrvaško, kar je postalo usodno zlasti za turizem ob Kolpi, spremembe pa čutijo tudi ribiči in lovci, ter na slabo cestno infrastrukturo v teh demografsko ogroženih krajih. Spomenka Hribarje dejala, da se njena stranka zavzema za sorazmerni razvoj regij, pri čemer pa je treba posvetiti obmejnim krajem posebno pozornost. Nova samouprava je evropsko naravnana. S samostojno občino, ki je predvidena nimajo tako Viničani kaj izgubiti, pridobijo pa lahko lasten center, ki bi jim dajal več idej, spodbud in samozavesti za nadaljnji razvoj. Glede odnosov s Hrvaško je dejala, daje dolžnost vsake države najprej poskrbeti za svoje državljane. Ne glede na to pa bi bilo treba zadeve s šolanjem, delovnimi dovoljenji in zaposlovanjem reševati tako, da ljudi ne bi preveč prizadeli in ne bi netili nepotrebnega sovraštva, saj, kot je dejala, lepa beseda vedno lepo mesto najde. Enako ravnanje je svetovala tudi v odnosih s sosedi na tej strani Kolpe, v vlaških vaseh, ki se morda zaradi tega ali onega vzroka držijo bolj ob strani. Menila je tudi, da bo po volitvah veliko lažje držati republiške poslance za dane besede in oljube, saj bodo to profesionalci, ki bodo imeli v svojem volilnem okolišu pisarne, kamor se bodo občani lahko obračali s svo- DRŽITE JIH—»Poslej boste izvoljene poslance lažje držali za besedo,«je o novih volitvah in lokalni samoupravi povedala Viničanom Spomenka Hribar. Na sliki- v pogovoru z organizatorjem srečanja Jožetom Stegnetom. jimi zahtevami in problemi. Glede na nekatere obtožbe, ki so bile na njen račun napisane v pismih bralcev Dolenjskega lista, smo imeli s Spomenko Hribar poseben razgovor, ki ga bomo objavili v prihodnji Prilogi Dolenjskega lista. T. JAKŠE E Dragatuš jim je prvi podal roko Begunski otroci na obisku v osnovni šoli Dragatuš — Že v začetku novembra ogrevanje in pouk tudi v begunskem centru v Črnomlju — Skrajšani program celo tri slovenske ljudske pesmice. V črnomaljskem begunskem centru je približno 130 šoloobveznih otrok. Do sedaj so jih poskušali nekako pritegniti k igri in organizirano zaposliti skupaj s predšolskimi otroki v nekakšnem vrtcu. Dejavnost vodi Asim Na-darevič, kije bil tudi na obisku v Draga-tušu. Predno je postal begunec, je bil ravnatelj osnovne šole v kraju Jakeš pri DRAGATUŠ — Učenci četrtega razreda osnovne šole v Dragatušu, ki jih uči učiteljica Tatjana Jakofčič, zdaj precej bolje razumejo stiske, kijih doživljajo njihovi vrstniki v begunskih centrih širom po Sloveniji. Pred časom so se odzvali na okrožnico z ministrstva za šolstvo, naj se na različne načine solidarizirajo z otroki iz begunskih centrov, pa so svojim vrstnikom v črnomaljskem zbirnem centru poslali sličice in pesmice, da bi jih razvedrili. Otroci iz centra so se jim za pozornost zahvalili in kmalu je bila vzpostavljena vez, preko katere so prejšnji četrtek prišli k četrtemu razredu na obisk prvi gostje iz centra. ; prvi gostje iz centra. Osem otrok iz centra je tako z učenci četrtega razreda preživelo celo dopoldne. Učenci so skupaj z učiteljico pripravili program srečanja, ki so ga poimenovali »Podajmo si roke«, vseboval pa je ogled šole, skupno delo in klepet v razredu, risanje, petje, športno srečanje in ples. Učenci so spoznali, da se med seboj ne razlikujejo, da jih veselijo in osrečujejo iste stvari. Celo jezik ni bil več nobena ovira, saj so se begunski otroci, predno so prišli na obisk, naučili PODAJMO ŠIROKE — Pod tem geslom so v osnovni šoli v Dragatušu gostovali otroci iz begunskega centra v Črnomlju. Po dolgem času so se spet srečali s šolskimi klopmi, tablo, kredo in šolskim vzdušjem, ki so ga v begunstvu tako pogrešali Našli pa so tudi nove prijatelje. Na sliki skupaj z ravnateljico iz Dra-gatuša Stanislavo Badjuk in Asimom Nadarevičem. (Foto: T. Jakše) Semičani vlagajo v ceste Praznik KS Semič na Štrekljevcu — Zanimiva razstava pridelkov — Volitve v vodstvo KS 6. decembra ŠTREKLJEVEC — V gasilskem domu na Štrekljevcu je bila v soboto zvečer proslava semiškega krajevnega praznika. Slavnostni govornik Ivan Se-pohar, predsednik skupščine krajevne skupnosti Semič, je navzoče spomnil na tragične dogodke pred enainpetdesetimi leti na Gornjih Lazah, potem pa na kratko orisal dosežke v letošnjem letu. Ti so bili vidni predvsem v gradnji cestnih povezav. Tako je bila razšiijena 1,9 km dolga makadamska cesta v Rožnem Dolu v vrednosti 8,6 milijonov tolaijev, še letos pa bo dokončana asfaltna cesta od Krvavčjega Vrha do občinske meje z Metliko v vrednosti 9,5 milijonov tolar- INVALIDI V OBNOVLJENIH PROSTORIH ČRNOMELJ — Člani črnomaljskega društva invalidov so zadovoljni s protori na Kolodvorski cesti 34, saj so jih z dotacijo Zveze društev invalidov Slovenije, v vrednosti približno 11 tisoč nemških mark, že primemo adaptirali. Nanovo so jih ometali, izdelali novo stropno konstrukcijo, zamenjali talno oblogo, obnovili okna in vrata, napeljali telefon in kupili novo opremo. Občinski izvršni svet jih je zdaj oprostil najemnine za prostore, a za delo društva jim še vedno primanjkuje sredstev. V teh hudih časih, ko se vse več invalidov obrača na društvo po najrazličnejše vrste informacij in pomoči, bi nujno potrebovali tudi stalno zaposleno in strokovno dobro podkovano pisarniško moč. Odpadkov ni, ker so pač v grapah Trebanjska komunala še ne odvaža smeti iz vseh vasi — Ponekod odpor TREBNJE — Vaške smeti so še vedno sporne, čeprav je odlok o odvozu smeti, kijih narava ne more predelati, sprejet že dve leti, pa do odvoza smeti iz vseh trebanjskih vasi še ni prišlo. Največkrat so se spori začeli zaradi nabave kontejneija in zaradi prostora, kje naj bi ta kontejner v vasi stal. Pred dvema letoma je Komunala iz- lišč odpadkov, letos že 28. V krajih, kjer delala poseben program in urnik odvoza odpadkov, na podlagi tega so začeli širiti odvoz odpadkov tudi v naselja, ki jih do takrat še niso obiskovali. V začetku je bilo nekaj odpora krajanov, češ da na kmetih vse predelajo v gnoj in nimajo smeti, vendar so se kasneje na sistematičen odvoz navadili. V krajih, kjer so uvedli redni odvoz, so z. delavci, zaposlenimi prek javnih del, očistili črna odlagališča. V teh krajih se nedovoljena odlagališča ne pojavljajo več. Lani so očistili 34 nedovoljenih večjih odlaga- pa še nimajo urejenega rednega odvoza smeti in so divja odlagališča tudi čistili, so se zopet pojavila, npr. v Prelesju. Zato komunalci ugotavljajo, daje Siljenje odvoza smeti nujno. Kontejnerji, kijih zahteva sedanji odlok, so zelo dragi, težko pa je določiti tudi mesto, kjer naj bi bili postavljeni. Zato bo potrebno razmisliti o primernejši posodi. Novomeški komunalci so ugotovili, da se še najbolje obnesejo 700-litrski zabojniki na kolescih. V Komunali imajo spisek različno velikih posod in cenike, obljubljajo pa tudi, da •Zaradi naštetih težav, ki onemogočajo organiziran odvoz smeti iz vseh trebanjskih vasi, je Komunala občini predlagala, da odlok o ravnanju z odpadki izpred dveh let spremeni in zapiše, da se izjemoma lahko določi daljši rok praznjenja posode in da kmečka gospodinjstva, ki odlagajo odpadke, plačajo smetarino za 70 odst. koristne stanovanjske površine. bi jih gospodinjstva lahko plačala ob smetarini v treh obrokih. J. D. • Šolanje se bo pričelo, čim bo v centru urejena centralna kurjava, ki jo prav te dni intenzivno napeljujejo. Po predvidevanjih naj bi bilo to v začetku novembra. Zaradi pomanjkanja prostora bodo uvedli več kombiniranih razredov, pouk bo v treh izmenah po tri ure, poučevali pa bodo po skrajšanem 60-odstotnem učnem programu republike Bosne in Hercegovine. Modriči. Prav on sedaj skupaj z zavodom in ministrstvom za šolstvo vodi tudi priprave za pričetek šolanja v črnomaljskem begunskem centru. Za pouk naj bi v največji meri skrbeli begunci sami. Za prvo silo je v Črnomlju že na voljo pet učnih moči, kar bo za 130 učencev iz centra in še nadaljnjih 70, kolikor računajo, da se bo udeleževalo pouka še iz okolice, vsekakor premalo. Asim Nadarevič upa, da bo moč do pričetka pouka najti med begunci take z višjo ali visoko izobrazbo, ki bi bili primerni za pedagoško delo. T. JAKŠE jev. Prav tako naj bi se še letos nadaljevala rekonstrukcija v makadamski izvedbi ceste Štrekljevec — Jugorje v dolžini 1 km in vrednosti 17 milijonov tolaijev ter obnova ceste na Mimo goro in Sodni Vrh, kar naj bi stalo 4,5 milijonov tolaijev. V ceste je bilo letos v krajevni skupnosti Semič skupno vloženih kar okoli 40 milijonov tolaijev. Tako je bil tudi letos krajevni samoprispevek dobro naložen, žal pa se ta vir letos izteče in nujno bo treba najti nove vire financiranja, saj ima krajevna skupnost tudi za prihodnje leto še velike načrte. Tako bodo morali nadaljevati dela na cesti Štrekljevec—Jugoije, kjer naj bi z rekonstrukcijo in asfaltiranjem končali, poskrbeli naj bi za asfaltno povezavo nekaterih manjših krajev s Štrekljevcem in se lotili vodovda, ki ga marsikatero naselje na tem koncu še nima. Prav zato, da bi opozorili na probleme Štrekljevca in okolice, so pripravili proslavo krajevnega praznika v tem kraju. Po besedah Ivana Sepohaija v KS Semič računajo, da bodo poslanci, izvoljeni na decembrskih volitvah, znali braniti lokalne interese, obenem je za 6. december napovedal volitve tudi v vodstvo krajevne skupnosti. Po prisrčnem kulturnem programu so si udeleženci proslave lahko ogledali tudi razstavo sadja, medu in kmetijskih pridelkov, najboljši kmetijski pridelovalci pa so prejeli priznanja. Zanimiva razstava je bila odprta za ogled tudi v nedeljo, pospremljena s predavanjem, na katerem je Jani Gačnik iz Metlike spregovoril o modernem sadjarstvu. T. J. TREBANJSKI UČENCI O PROMETU TREBNJE - V Trebnjem so tudi letos učenci petih trebanjskih osnovnih šol imeti občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini. Generalna pokroviteljica letošnjega tekmovanja je bila krajevna skupnost Trebnje skupaj s tovarno Trimo Trebnje. Ker letos Trebnje razglasili za mesto, so organizatorji menili, da bi ob tem pomembnem dogodku morali dati večji poudarek tudi na varnost otrok v prometu. Učenci so morali najprej pokazati teoretično znanje na testih, kasneje pa še praktično, z vožnjo s kolesom po mestu in s spretnostno vožnjo na poligonu. Na tekmovanju je sodelovala tudi šola s prilagojenim poukom z Mirne. Učenci so tekmovali v dveh skupinah, v nižji skupini je med posamezniki zmagal Andrej Anzelj iz trebanjske osnovne šole, v višji pa Toni Pekolj, tudi iz OŠ Trebnje. Tudi ekipno so se najbolje odrezali učenci trebanjske osnovne šole. »Smo gasilci vredni manj?« Potrebovali bi nove av-_________tomobile___________ TREBNJE — Mnogi se na gasilce spomnijo vsaj v oktobru, ko je mesec požarne varnosti. »Trebanjski občinaiji pa so veijetno prezrli tudi to, saj so pred kratkim v predlogu o zvišanju proračuna določili, da se osnova namenjena za požarno varnost ne poveča, ker so menili, da so gasilci že v začetku leta dobili dovolj,« je za uvod o odnosu do gasilstva povedal predsednik Občinske gasilske zveze Trebnje Anton Strah. Anton pravi, da jih bo samo avtomobilsko zavarovanje stalo 800 tisoč tolarjev, postavitev nujno potrebnega radijskega oddajnika na Vrhtrebnjem, pa še dodatnih 180 tisoč tolaijev. »Samo zavarovanje avtomobilov in prostorov bo pobralo 25 odst. proračunskega denarja, kje pa je denar za nabavo cisterne, ki bi jo potrebovali v občini in stane 6,5 milijonov tolaijev!« še dodaja Anton. Vendar to še zdaleč ni vse, vozila, ki jih imajo društva, so stara od 10 do 17 let. Zato bi jih nujno morali začeti obnavljati. Občinska gasilska zveza Trebnje združuje 27 društev in ima okrog 2.000 članov. Med njimi je veliko mladih, ki so zelo aktivni. »Redno vsako leto skrbimo tudi za izobraževanje naših članov. V tem mesecu smo dali razpis za 130-umi tečaj za nižjega gasilskega častnika,« pravi predsednik gasilske zveze. Z nastankom nove države Slovenije tudi gasilci že težko pričakujejo sprejem dveh novih zakonov: zakona o varstvu pred požari in zakona o gasilstvu. V mesecu požarne varnosti bodo vsa gasilska društva v občini po gospodinjstvih preventivno pregledovala cisterne za olje, dimnike, hi-drantna omrežja itd. Poročilo o tem pregledu bodo oddali zavarovalnici Anton Strah Tilia. Vse skupaj z namenom, da do požara sploh ne bi prišlo. J. D. ul lili IZ NKŠIH OBČIN lijii » > ANTON NANUT NEVERSTVO DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA OBREMENITVE V MEHANIKI VONJ KUCA ROD GRMA-STEGA JA-GODIČJA ALŽIRSKA LUKA IME PEVCA IRGOUČA VOJAK REDNE TURŠKE VOJSKE DELO TLAČANOV INDIJSKO ZENSKO OBLAČILO OKRAS DRŽAVNI PRORAČUN LADJA NA TRI VRSTE VESEL NEUNIFOR-M IRANA OSEBA AVTOMATSKI STROJ NAPRAVA ZA CVRETJE LA VER RODNEY NAZIV GRŠKI URIK Z LESBOSA VODNA ŽIVAL POT V SNEGU TOKOVNI ODJEMNIK ISKALKA BISEROV zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda: H®fja sa s(tewi]© «55 Hoja navkreber v primeijavi z enako hitro po ravnem silovito zveča porabo energije. Celo hoja navzdol zahteva več energije kot hoja po ravnem, ker se mišice nog upirajo raztezanju. Prav tako porabimo več energije za hojo po pesku v primeijavi s hojo po asfaltu. Morda ste že sami opazili, da imajo ljudje, ki veliko hodijo, lepo oblikovane noge. Hoja namreč zgradi, oblikuje in napne mišice nog, kolkov in zadnjice. Te mišice so tudi vzdr-žljivejše, kar pomeni, da zmorejo več, ne da bi se posebej u-trudile. Mišice lahko močneje obremenimo s hojo navkreber in po strmini navzdol pa tudi s podaljšanim korakom in hitrejšim ritmom. Če v rokah pri hoji nosimo še dodatno breme, je to dobro dopolnilo, s katerim izboljšamo vzdržljivostne in krepilne učinke hoje. Če je hoja dovolj živahna, poskrbi za razvijanje aerobne sestavin gibalnih zmogljivosti, trenira srce, pljuča in skeletno mišičje. Podobno kot druge mišice se namreč tudi srce tem bolj krepi, čim več ga uporabljamo. Z redno aerobno vadbo izboljšamo sposobnost srca za črpanje s kisikom nasičene krvi v delujoče mišice. Tako dajemo telesu na razpolago več kisika, zato lahko vadimo dlje in bolj živahno z manj naprezanja. Srčni utrip v mirovanju pa se nam zniža. Učinkovitost zagotavlja le hoja najmanj trikrat na teden po pol ure. Taka kondicija prinese človeku pomembne dolgoročne koristi. Najpomembnejša je vsekakor zaščita pred obolenjem srčnih žil oziroma srčnim infarktom. S hojo zmanjšamo nevarnost srčne bolezni? V nasprotju s popolnoma nedejavnimi ljudmi navdušeni pešci manj zbolevajo za srčnimi boleznimi. Čelo počasna hoja pdplača človeka z zdravstveno koristjo, naj gre za ljudi, ki že imajo težave s srcem ali so k srčnim boleznim nagnjeni, ali za tiste, ki so zdravi in želijo zdravje ohraniti. Dandanes je že sam sedeči življenjski slog dejavnik tveganja za srčno bolezen. Raziskave namreč kažejo, da so ljudje do neke mere bolj varni pred srčno boleznijo, čim bolj dejavni so. Največje koristi žanjejo tisti, ki vadijo zmerno. Hoja pa ni le zaščita pred okvaro srca, zdravniki jo pogosto predpišemo tudi srčnim bolnikom. Po srčnem napadu ljudje, ki redno vadijo, okrevajo hitreje kot neaktivni prebo-levniki. Okrevajo tudi popolneje. Hoja je zanje veliko primernejša kot tek, saj z njo ne tvegajo preobremenitve srca in nenadne smrti. Opozoriti pa je treba, da hoja sama ni dovolj, da se bolnik zaščiti pred ponovnim napadom. Nujno mora zavreči kajenje, izogibati se mora hrane, ki vsebuje nasičene živalske maščobe oziroma veliko holesterola, in se zdraviti, če ima visok krvni pritisk. Živahna redna vsakodnevna hoja okrepi človekova pljuča in srce, mišice pa nauči učinkovito izrabljati kisik, kar omogoča večjo storilnost z manjšim obremenjevanjem srčne mišice. S hojo človek premaguje stiske prenatrpanega vsakdanjika, ki tudi obremenjujejo srce. Aerobna vadba, kakršna je hoja, pomaga ljudem s previsokim krvnim pritiskom, da svojo bolezen bolje nadzirajo. To pa je dobra novica, saj visok krvni pritisk grozi s srčno boleznijo, kapjo in boleznijo ledvic. Znanost ne trdi, da s hojo normaliziramo krvni pritisk, lahko pa ga znižamo. Hoja pomaga trajno zmanjšati preveliko telesno maso in ščiti pred debelostjo, s tem pa posredno znižuje krvni pritisk. Debelost je pomemben dejavnik tveganja visokega kivnega pritiska in hujšanje ga pomaga nižati. Hoja oziroma telesna vadba ne znižuje krvnega pritiska ljudem, ki ga imajo v mejah normale, lahko pa prepreči nastanek te bolezni. Pomembno je tudi, kako človek vadbo zaznava. Prostovoljna hoja vpliva na znižanje krvnega pritiska bolj kot vsiljena. Zato lahko življenje, začinjeno z dolgimi sproščujočimi sprehodi, zmanjša stresne odzive in varuje pred visokim krvnim tlakom. Hoja in sladkorni bolniki Z redno hojo lahko obvladujemo blago sladkorno bolezen, ki običajno napade odraslega človeka. S hojo človek premaguje stiske prenatrpanega vsakdanjika, ki obremenjujejo srce « » Vse bolj črno Globalno ogrevanje je nevarnost, ki se vse bolj grozeče dviga nad človeški rod. Le malokateri strokovnjak optimistično gleda na ta problem, večina jih obeta črne dneve, če se proces pregrevanja ozračja ne bo zaustavil. Človeštvo bi moralo močno zmanjšati količine ogljikovega dioksida, ki se sprošča v ozračje pri izgorevanju fosilnih goriv v termoelektrarnah, kotlovnicah in pri delovanju motoijev na bencin in nafto. Edina svetla točka je v dejstvu, da zelene rastline dihajo ogljikov dioksid in tako odstranjujejo precejšnje količine tega plina. Najnovejše odkritje pa ugaša še to svetlo točko. Na baselski univerzi so opravili poskuse v umetnem nadzorovanem okolju in ugotovili, da preveč ogljikovega dioksida rastlinam škodi. Rastline, ki so jim ustvarili ozračje s takšnimi količinami ogljikovega dioksida, kot bodo v ozračju sredi prihodnjega stoletja, so tvorile depozite škroba, kar je zmanjševalo njihovo sposobnost fotosinteze, hkrati pa so močno izčrpale tla. Rast v takem okolju pomeni njihovo propadanje. Jantarjev ujetnik Pred kakimi 30 milijoni let sc je v pradavnem gozdu, ki je pokrival ozemlje današnje Dominikanske republike, dogodila drobna nesreča; v drevesno smolo se je ujela žuželka. Iz lepljive pasti ni mogla in je poginila, smola pa jo je počasi povsem zalila. Ko je odmrlo tudi drevo in ga je prekrila zemlja, je smola v tisočletjih okamenela in postala dragoceni jantar. V zlatorumeni okamnini pa je ostala kot v neprodušni grobnici fosilna žuželka. Takih primerov je sicer veliko, vendar je jantar s fosilno žuželko iz Dominikanske republike nekaj posebnega. Iz nje so strokovnjaki vzeli najstarejša dedno snov, kar jih je znanost kdaj koli doslej raziskala. Analizo je omogočila nova tehnika genskega inženiringa, s katero se da tudi iz zelo majhne količine genske snovi pridobiti dovolj dezoksiribonukleinske kisline za znanstvene raziskave. Tako je fosilna žuželka postala prvi primerek več milijonov let stare genske snovi, ki so jo znanstveniki temeljito raziskali. Rezultati analize omogočajo primerjave starodavnih genov z geni danes živečih insektov, kar daje znanstvenikom nove možnosti študija razvojne poti živalskih vrst. Strukturna analiza dominkanskega fosila je znanstvenikom že pomagala rešiti eno od razvojnih ugank. Doslej namreč niso vedeli, kako določiti razmerje med termiti in ščurki; niso vedeli, ali imata obe vrsti skupnega prednika ali pa sta se vrsti razvili ena iz druge. Analiza je pokazala, da ščurki niso predniki termitov. sveta "Ne" predvsem za maščobe Menda je na svetu prav toliko shujševalnih kur, kot je ljudi, ki bi želeli shujšati. Da je preobilna telesna teža zdravju škodljiva (po novem pa bo slabo zdravje načelo tudi denarnico), je znano, zato vitkejša postava ne pomeni le modnega ukaza, temveč razumno potrebo. Najnovejši izsledki o hujšanju postavljajo prcnekatero shujševalno dieto v slabo luč, poudarek pa dajejo predvsem zmerni in izbrani prehrani. Ne od tega, koliko, marveč kaj človek poje, je namreč odvisno, ali se bodo zaloge maščevja pod kožo nabirale še naprej ali pa bodo počasi splahnele. Tako trdijo strokovnjaki za prehrano po obsežnih raziskavah, ki so jih opravili na Corncllski univerzi v ZDA. Kalorije, pridobljene iz maščob, so v tem pogledu bolj nevarne kot kalorije, dobljene od nemastne hrane. Telo namreč med samim presnavljanjem pokuri nekaj več kalorij, kadar gre za beljakovine in ogljikove hidrate kot pri presnavljanju maščob. Od 100 kalorij, ki jih zaužijemo s hrano, se jih samo 75 spremeni v telesno maščobo, če je hrana po sestavi beljakovinska ali ogljikohidratna, medtem ko sc kar 97 kalorij od 100 zaužitih spremeni v telesno salo, če je hrana pretežno maščobna. Ameriška zveza za srce jc zato že priporočila, naj ljudje v dnevni prehrani zaužijejo le tretjino potrebnih kalorij z maščobami, več pa naj jih dobe z drugimi vrstami hrane. Nasvet jc torej jasen: ogibajte sc predvsem mastnih jedi! Bolnišnica na tirih Indija jc Šima dežela in nemogoče jc za vse prebivalce zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo blizu njihovega prebivališča, vendar pa so Indijci našli način, kako ljudem zagotoviti nekatere zdravstvene storitve tudi daleč od medicinskih središč. V ta namen so uporabili dobri stari vlak in usposobili prvo bolnišnico na tirih na svetu. Pred dvema letoma jc začel delovati vlak, ki sc imenuje Življenjska linija. V treh vagonih so nameščena najosnovnejše zdravstvene naprave, ki omogočajo zdravnikom, da opravijo najpotrebnejše posege kar na vlaku. Vlak potuje po Indiji in se ustavlja v odmaknjenih zaselkih, kjer ga pričakajo pomoči potrebni bolniki. Kot pravijo, so z medicinskim vlakom pomagali že več tisoč bolnikom, premnogim so rešili tudi življenje, ker so prišli pravi čas. V letu dni so zdravniki na bolniščncm vlaku pomagali 20.000 bolnikom v odmaknjenih predelih. Tolikšne pomoči v rednih zdravstvenih središčih ne bi mogli zagotoviti. r Kako se obuti? O letošnji modi pri obutvi smo že pisali. Obožuje čevlje z vezalkami z nizko ali srednje visoko peto, ki je širša, marsikatera pa se proti koncu še razširi. Vezalke, velike zaponke ali poudarjene zadrge imajo tudi gležnjarji, ki se večinoma zaključujejo z mehkim krznom. Precej je semiša, nekaj laka, nekaj kombinacije obojega ali tovrstne kombinacije usnju. Seveda pa vsako obuvalo ne gre enako dobro k vsakemu oblačilu. H kostimu s krajšim krilom ali takim okrog kolen nosimo čevlje z nižjo peto, nekoliko bolj zaprte, z okrasno zaponko, vezalkami ali jermenčki. K pajkicam in "špichozam" nosimo gležnjarje vseh mogočih izvedb z nizko peto. Čevlji za k hlačnemu kompletu spominjajo že skoraj na moške, vsekakor imajo nizko peto. "Novi" čevlji z vezalkami, sponkami ali prepletenimi jermenčki in nekoliko višjo, spodaj razširjeno peto, pa gredo najbolje k modnemu daljšemu krilu. -v0\ i i o j , 7, * Mišja nadloga Posebno jeseni, ko si živali iščejo zimska prebivališča, se lahko zgodi, da se bodo zatekle v vašo hišo miši. Zato zadelajte vse odprtine, skozi katere bi lahko prišle, zlasti v shrambi in v omaricah pod pomivalnimi koriti. Hrano hranite v kovinskih ali steklenih posodah, da se jc miši ne bodo mogle lotiti, če bodo že prišle v hišo. Miši lahko uspešno odvračate z vejicami mente ali vratiča (gosje trave), ki jih obesite na police. Lovite jih lahko z mišelovkami, ki jih morate redno pregledovati ali jim nastavite zastrupljeno vabo. Pri tem se morate skrbno držati navodil in vztrajati več tednov. Morda je še najpreprosteje imeti doma mačko, saj že vonj po njej odganja miši. Če pa v bližini hiše zagledate podgano, pokličite sanitarno inšpekcijo, saj te živali prenašajo nevarne bolezni. ftlf Mesni zvitek Potrebujemo: 1/4 kg moke, 2 žlički pecilnega praška, 1/4 kg margarine, 1/4 kg skute, sol. Nadev. 1/2 kg mletega mesa, 2 jajci, sol, poper, majaron, sesekljana čebula in peteršilj, 1 žlica moke, 1 žlica margarine. Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom in soljo. V njej razdrobimo margarino. Dodamo skuto, sol in pognetemo v testo ter ga razvaljamo na dve tanki testeni krpi. Namažemo z nadevom in zvijemo. Povrhu zvitek pomažemo z rastepenim jajcem. Pečemo 30 minut v srednje vroči pečici. Nadev Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo meso, sol, poper in majaron. Vse skupaj prepražimo. Primešamo moko, malo ohladimo, dodamo jajci (nekoliko odvzamemo za mazanje) in sesekljan peteršilj. Mesni zvitek serviramo vroč, in sicer kot prilogo, ali pa ga damo na mizo s solato ali poljubno zelenjavo. Izkopavanje radiča •V drugi polovici oktobra že lahko pričnemo izkopavati korenine radiča, ki jih bomo uporabili za siljenje. Radič je namreč zunaj že prenehal z rastjo in koreni se več ne debelijo. Ko korene izkopavamo, moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Po izkopu pustimo rastline ležati neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri čemer pa dobe korenine še nekaj dodatnih rezervnih snovi iz listja. Liste potem porežemo na dolžino 3 cm, korene pa spravimo v zakop. Za zakop uporabimo prazno zaprto gredo ali pa klet. V zakopu na prostem se radič drži precej bolje kot v kleti. O tem, kako s temi koreni radiča ravnamo naprej, bomo pisali prihodnjič. Slovenija spet bližje Pred kratkim je izšla nova Petrolova avtokarta Slovenije z naslovom Atlas za popotnike, ki bo voznikom in drugim popotnikom še bolj približala našo malo, a zelo razčlenjeno in raznoliko domovino; v njej jc zaobsežen tudi še kar doberšen del Evrope. Karta vsebuje 170 žično vezanih strani, kar je zelo praktično, poleg kart pa je v njej še veliko število informacij o krajih, kulturnih in naravnih znamenitostih ter raznih navodil in opozoril. Za Petrol je karto izdal ljubljanski Eurotrade, zemljevidi so bili izdelani na Dunaju in dopolnjeni doma, prav pa bodo prišli tako avtomobilistom kot kole-saijem in tistim, ki se bodo odpravili na pot po Sloveniji peš. To je prvi slovenski avtomobilski atlas, ki upošteva novo politično delitev na Balkanu. priloga dolenjskega lista 1 3 [Jpig^elMgpgtt Si ZAŠČITNIK PRED BOLEZNIMI - Sv. Roka, zaščitnika pred kužnimi boleznimi pri ljudeh in živini, častijo predvsem zdravniki, lekamaiji, kmetje, jetniki in grobarji. Zlasti v srednjem veku, ko je kuga razsajala po vseh evropskih deželavh, so se ljudje z molitvijo in prošnjami obračali k sv. Roku. Še danes se mu z zaupanjem priporočajo bolniki, ki imajo kakršnekoli rane ali bolne noge. V spomin na kugo, ki je morila v Brežicah sredi 17. stol., je bila leta 1740 postavljena na starih temeljih cerkev sv. Roka, ki je skozi stoletja postala znana božja pot. V osrednji niši glavnega oltarja cerkve je upodobljen i\jen patron sv. Rok. Leseno plastiko je verjetno izdelal kiparsko ne najbolj izurjen domači podobar v drugi polovici 19. stol. Svetnikov obraz je prej kmečko realističen kot lep, draperija je preprostejša, pozlata se je umaknila rjavi in sivi polikromac-iji, dokončno se je izgubila sled monumentalnosti, ognjevitosti in izrazne moči 18. stoletja. Plastika ne govori s popolno lepoto in duhovnostjo, kljub temu pa je pričevalka običajev in verovanj ljudi in tako dopolnjuje duhovno ozračje in podobo nekega časa. (Pripravila: kustodinja Posavskega muzeja Jožica Vrtačnik-Lorber) Zaničujejo revne deklice - Gruntarske hčere zaničujejo revne deklice - ne smatrajo jih za sebi enake, kedar se jim delajo prijateljice, godi se to vselej iz sebičnosti, da imajo n.pr. zaupnice svoje ljubezni, da nosi skrivajljubčku šopke etc. Vse se hitro zve - Vsa škandalozna kronika izve se za čuda hitro po več ur daleč popolnoma natanko in se ve tudi z dostavki, naj se tiče farjev ali drugih ljudi. Posebno zaljubljene afere znane so nekaj dni in včasi le nekaj ur potem ko se zgode vsem deklicam cele bližnje in dalnje okolice in tudi takim, ki skor nikoli iz hiše ne pridejo. Take čenče prenašajo pohišujoči rokodelci, iz ene službe v dmgo neprenehoma sim ter tja štrkajoči posli, sejmarji, Id hodijo na trg le po novice, mestni znanci, poštni hlapci, tercijalke, romarji, kurbe, vlačugarji in berači. V VAŠA ZGODBA J.S. Nad vrati sobe, kjer dnevno prebijem nič koliko ur, visi lesen krožnik Tja sem ga obesila pred leti za okras, šele zdaj po mnogih letih, ga opazujem bolj pozorno. Navaden lesen krožnik polakiran, z rdečim robom, v sredi pa romantičen motiv: spredaj na skalovju razvaline gradu, po njim planinski šopek s planiko, sviščem v žareče modri barvi in rdeči sleč, za gradom pa veriga sivomodrih planin in večerna zarja obledele zlate brave. Na sredi rdečega roba je zapisana letnica 1953, zadaj pa z okorno otroško pisavo: Mami v spomin. Krožnik me spomni na profesorico risanja; čedna rjavolaska, postavna in elegantna pa tako oddaljena, le nekaj srečnežev v razredu je imelo srečo, da jih je opazila. Eden od udarcev, ki sem jih prejela v otroštvu, sem prejela od nje. Naloga je bila enostavna: vsakdo naj bi porisal nek lesen predmet ter ga prinesel v končno oceno na koncu nekdanje nižje gimnazije. Moja sošolka je bila hči mizarja, dobro situirana in čedno oblečena, smisla za risanje pa je imela malo. Tako sva potrgo-vali: jaz ji narišem krožnik ona pa mi prinese od doma boljši lesen krožnik in ga njen oče, potem ko ga bom porisala, polakira. Dogovorjeno, storjeno. V risanju sem bila dobra, vsaj tako sem mislila do tistega dne, ko... Sošolki sem narisala po robu krožnika značilen slovenski ornament: zaporedje cvetov in listov rdečih nageljnov. Dobro, sem si mislila. Zase sem se pa pošteno potrudila. Toda uštela sem se. Tistega dne sem v razredu žela zavist med sošolci. Moj krožnik je bil za vse najlepši, in, jasno, tudi zame, zato sem težko čakala ocene. “No, saj ni najslabše, bogve kaj pa tudi ne," je dejala profesorica in povedala oceno mojega izdelka: tri. Po razredu se je razlegel razočarani, in glasen oooo. Izdelek sošolke je profesorica ocenila z oceno odlično. In spet začudeni ooo po razredu, saj so vsi vedeli za kupčijo, oba krožnika in njuno zgodovino. Sošolka je žarela od ponosa, jaz od ogorčenja in jeze. Solze so mi navrele vpričo vsega razreda in bruhnila sem v jok Profesorica je bila presenečena in malo je manjkalo, da v svoji obupani jezi ne bi povedala kako in kaj. Toda kupčija je kupčija in za nekakšno poštenje sem kljub mladosti le vedela, zato sem krivico požrla. Bog ve, kje je, če je še živa, lepa profesorica Milena. Bog ve, kje je zdaj sošolka Vida. In sam bog ve, ali je še kje najin krožnik z rdečimi nageljni. Moj me sem ter tja spomni na to, da so privilegiji nekakšna življenjska spremljevalka vsega na svetu in za vse čase. Pred leti me je pot zanesla v mestece, kjer sem hodila v šolo. Gimnazije, slavne po tem, da se je tam šolal naš največji pesnik ni več, internat, kjer sem preživljala šolska leta, je zdaj stavba znanega podjetja. Dvorišče z meni tasko dragimi kostanji, kjer sem tolikokrat sanjarila o svoji bleščeči prihodnosti (o, ljuba mladost!), mi je bilo nezanimivo. Le rečica sredi trga in številni mostički čeznjo pa zanimiv gradič v parku so ostali še taki, kot jih hranim s svoji zakladnici spomina z okencem, ki ga zapira poslikani leseni krožnik Nataša: gsprta msMi Človek se v življenju velikokrat znajde na razpotju. Skoraj prevečkrat. Končujem študij. Sem v zadnjem, četrtem letniku. Marsikdo pravi: "Dekle, vsa prihodnost je pred tabo.1" Pa ni tako. Bolj ko se približuje konec in odhod iz študentskega življenja, bolj me je groza prihodnosti. Veliko ljudi misli, da je študentsko življenje postlano z rožicami, da je brez skrbi, z veliko žurov in zabav. Malokdo pa vidi drugo plat medalje: študij dneve in noči ter trud za uspešno opravljen izpit. In to počneš mesec za mesecem, leto za letom. Študij me je v začetku zelo navduševal. Verjela sem, da bom svoje znanje lahko dajala naprej. Knjige sem prebirala z užitkom, vsake nove stvari sem se veselila, bila sem neprestano na preži za novim. Danes pa... Spominjam se, kako sem opravila svoj zadnji izpit z visoko oceno. Prijatelji so mi govorili: "Iz tebe še nekaj bo." V odgovor le moj kisel nasmešek Že nekaj časa iščem službo, kjer bi imela možnost pokazati vse svoje znanje. A edino, kar mi vedo povedati, je: "Mi pripravnikov ne potrebujemo.1" Pred mano vedno ostanejo zaprta vrata. Katera vrata se mi bodo odprla, da bom lahko zaživela človeka vredno in ustvarjalno življenje? Hagar Nedvomno se je Vinko Ošlak s svojim novim romanom HAGAR, ki je izšel pri Mihelaču, lotil tem, ki so bile doslej v slovenski literaturi prej redko kot pogosto obdelane, najbrž tudi zaradi tega, ker je po eni strani nad njimi visel tabu Cerkve, na drugi pa socialistične družbe. Gre namreč za vprašanje duhovnikove spolne zdržnosti oziroma smisla celibatne obljube in njegovega družbenega delovanja. O ljubezenskih pripetljajih in mukah duhovnikov se sicer veliko govoriči in duhoviči, resneje pa se s tem vprašanjem niso spopadli ne naši umetniki ne strokovnjaki, medtem ko je vprašanje družbenega delovanja duhodnikov danes sicer manj pereče, razrešeno pa še vedno ne. Ošlakov roman Hagar obdeluje to tematiko in s tem odpira vprašanja, ki so nedvomno zanimiva, saj končno ne gre le za osebne dileme, pač pa za dileme, ki imajo širši značaj. Dobra tematika pa še ni dovolj za dober roman. Treba jo je še dobro napisati. Ošlak je sicer eden od redkih, če ne celo edini slovenski pisatelj, ki ima za seboj pravo pisateljsko šolo (obiskoval jo je v Hamburgu, saj kot disident že dolgo biva v tujini), a je videti, da mu "poklicnost" pri pisanju mestoma bolj škodi kot koristi. Pri branju romana se bralec srečuje z nategnjenimi stavki, nejpotrebnimi opisovanji, nerodnimi načini vodenja pripovedi in s slabim jezikom. Pisatelj, denimo, namesto da bi napisal: "drznil si je reči", izleže tale jezikovni stvor: "svojemu organu med zobmi in nebom je dal toliko svoboščin, da je le-ta proizvedel naslednji odgovor...". Ali namesto srce, položi v usta govorniku "človekov črpalni stroj". Za pokušnjo še tale odstavek: "...prišla sta do s platnom obitih vrat. Ko je človek odprl ta vrata, je s pogledom butnil ob starejšo gospo, ki je nekaj pletla; večkratnim obiskovalcem se je počasi zdelo, da plete neskončno dolg sal, s katerim do kdo branil pred prehladom vrat kozmosa. Gospa s pletenjem in prejo, ki se ji je kdove od kod vzela med prste, je prijazno pozdravila in utrgala vstopnico." No, to so morda res malenkosti, ki sicer dobrega vtisa pri branju ne morejo povsem pokvariti, lahko pa bi bil roman brez njih, v svoj prid, seveda. MILAN MARKELJ Pet klasikov Založba Mihelač že drugo leto zapored izdaja zbirko Svetovni klasi- ki, s katero želi zapolniti vrzeli na knjižnem trgu, ki jih še najbolj občutijo učenci in pa ljubitelji dobre literature. Ko so zbirko zasnovali, so imeli v načrtu tudi nove prevode svetovnih klasikov, vendar so ob pomanjkanju družbene pomoči prešli na izdajanje že prevedenih del, po katerih pa ni prav nič manjše povpraševanje. Prihodnje leto namerava založnik ob ugodnejših razmerah za prevajalstvo izdati povsem nove prevode. V jesenskem paketu je pred kratkim v Svetovnih klasikih izšlo pet novih knjig: Sovretov prevod Homerjeve ILIADE, Bradačev prevod Vergilove ENEIDE, IVANHOE Waltcija Scotta, GORA Rabindranatha Tagoreja in PLAŠČ IN ŠE TRI POVESTI Nikolaja Gogolja. Narava je nad vsem S {lesnikovo smrtjo se nepreklicno zaključi tudi njegov opus. Temelj v opusu letos preminulega Jureta Detele sta pesniški zbirki ZEMLJEVIDI in MAH IN SREBRO. Njegova tretja pesniška knjiga je pod preprostim naslovom PESMI izšla nedavno pri celovški Založbi Wieser. Sestavljajo jo pesmi omenjenih zbirk, ki jim je dodan nov cikel Tisoči krotkih oči. Zdaj nam iz ene knjige govori pesnik, ki je z lirično pretanjenostjo v usodi živih bitij ugledal usodo vsega sveta. Še preden je ekološka zavest prevpila naš čas, je Jure Detela namreč že pesnil v duhu zaskrbljenosti za vse oblike življenja. Pesnik, ki je v tem duhu tudi živel in ljubil vsa živa bitja bolj kot samega sebe, nas je obogatil s pretresljivimi metaforami in izostrenimi pomisleki o mestu človeka v širšem kozmičnem redu. S takšnimi izpovedmi je v poeziji naravi spet vrnil tisto posebno mesto in dostojanstvo, kakršnega je imela v Prešernovih časih, v romantiki. Pri tem je seveda najpomembnejše, da iz takšnega razumevanja narave raste tudi estetska in moralna drža, ki je presenetljivo sodobna. Kot dih krhke pesmi Jureta Detele nas opozarjajo, da posameznik lahko doseže svojo identiteto le, če prizna vse skrivnosti narave, če torej tudi prizna, da ga narava v vsem presega. To priznanje narava stoterno poplača s trenutki liričnih doživetij in eden takšnih se v Detelovi ufiesnitvi glasi tako: "Med divje/ brstečo/ ravnino/ in majhnim/ prosojnim/ oblakom/ se v komaj/ zaznavnem/ premiku/ obrača/ golobje/ pero". IVAN ZORAN Gospodarska podoba Slovenije pa je dokaj senčna: bruto proizvod Slovenije je z 11 milijardami dolarjev sicer za vzhodnoevropske in nekdanje jugoslovanske razmere znaten, vendar izračun na prebivalca v primerjavi z drugimi državami kaže, da je bogastvo Slovencev komaj polovično v primerjavi s singapurskim in kvečjemu tretjinsko v primerjavi z zahodnoevropskimi državami, da o štiri- do petkrat večjem relativnem bogastvu Švicarjev ne govorimo. Tudi "izvozna naravnanost" Slovenije je manj izrazita, kot si pogosto dopovedujemo.Slovenski izvoz v višini 4,5 milijarde dolarjev (v letu 1990 še za pol milijarde manjši) dosega sicer 40 odstotkov bruto proizvoda Slovenije, kar je normalno, čeprav ne pretirano "evropsko". Tudi sestava zaposlenih v Sloveniji s polovico vseh zaposlenih (355.428) v klasični industriji, od skupaj 636.967 še zaproslenih v gospodarstvu, še zdaleč ni "evropska". To pomeni, da storitve in finančništvo še niso postale prednostne naloge, prav tako tudi samostojno osebno delo ne, pri čemer celo leto 1990, ki je bilo za spodbujanje osebne dejavnosti zelo ugodno, razmer ni bistveneo spremenilo na boljše. Poleg tega je v Sloveniji izjemno veliko vzdrževanih oseb, saj je zgolj uživalcev pokojnin (in invalidnin) več kot 433.000 oziroma več, kot je zaposlenih v slovenski industriji. Če k temu prištejemo še 385.000 otrok, mlajših od 14 let, vidimo, da je število ljudi, ki jih mora 802.323 zaposlenih vzdrževati in preživljati, večje kot skupno število zaposlenih. Razumljivo, da zato tudi naša življenjska raven ne more zbujati kakšnega posebnega navdušenja. Če primerjamo komunikacijsko Vinko Blatnik: RojStVO in VZpOIl ^7 samostojne Slovenije razvitost Slovenije (število radijskih in TV-naročnikov, bralcev časopisov, obiskovalcev kinematografov) s svetom, odkrivamo v glavnem podrejenost evropskim standardom enako kot pri razvoju telefonskega omrežja, ki ima dvakrat do trikrat manj priključkov na prebivalca kot zahodna Evropa. Področji, na katerih ne zaostajamo veliko, pa sta izobraževanje in "opremljenost" z osebnimi avtomobili. Po številu učencev v osnovnih šolah na 1.000 prebivalcev sodi Slovenija med zelo razvite države: znanje je nedvomno ena izmed glavnih slovenskih komparativnih prednosti v primerjavi z razvitejšimi državami. Če strnemo: Slovenija je "v očeh statistike" majhna in sorazmerno nerazvita država, vendar z nekaterimi že razvitimi področji, vsaj v primerjavi z vzhodno Evropo. In celo prednostmi. Na križpotju ljudstev, prepihu zgodovine Med Slovenci prevladuje prepričanje (izgovor?), da nas je na gospodarsko obrobje Evrope potisnila zgodovina. Ali res? Geografsko smo se nekoč res priselili na njen jug, za svojo usodo pa smo bili ves čas obstoja predvsem odgovorni (ali krivi) sami. Ozemlje Republike Slovenije leži na meji srednje Evrope in Sredozemlja med Tržaškim zalivom Jadranskega morja in južnim robom Vzhodnih Alp. Smo ena izmed dežel v medna- Razvitost telefonskega omrežja y\ i0.ee FRANCIJA SLOUENIJfl rodni regionalni skupini Alpe-Jadran. Prebivalstvo Slovenije je torej naravno povezano z narodi vseh sosednjih območij. Slovenci smo najzahodneiši narod med južnimi Slovani. Na zahodu Slovenije, ob istrskem obrežju, in na njenem severovzhodu, ob delu meje z Madžarsko, pa kot stari manjšini živita še skupini Italijanov oziroma Madžarov. Od približno dveh milijonov prebivalstev živi na ozemlju naše republike okrog devet desetin Slovencev in le en odstotek članov obeh manjjšin; drugi prebivalci so v glavnem priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so sem prišli večinoma v zadnjih desetletijih. S sosedi povezujejo Slovenijo tudi slovenske manjšine v sosednjih državah: Italiji, Avstriji in Madžarski. Ozemlje Republike Slovenije, ki leži na stiku štirih večjih naravnih evropskih območij, Alp, Panonske kotline,Dinarskega gorstva in Sredozemlja, je imelo v vsej zgodovini prehoden pomen. Povezovalo je alpski svet in Panonsko kotlino, Balkanski polotok, Italijo in Sredozemlje. Zato je bilo sedanje slovensko ozemlje že od nekdaj pomembno prometno in geografsko križišče ob zgornjem Jadranu, kar se je izražalo tudi v širšem geografsko političnem povezovanju tega prostora. Ta geografska vloga sedanje Slovenije se je izražala tudi v strateških težnjah in spopadih sosednjih sil na slovenskem ozemlju. Hkrati z razčlenjenostjo goratega sveta, ki je spodbujalo nastajanje manjših uprav-nopolitičnih enot, je slovenskemu življu že sam prostor, na katerem živimo, v zgodovini vsilil dolgotrajno podrejenost večjim državnim tvorbam v sosedstvu, povzročal pa tudi vrsto težav pri našem osamosvajanju. 1 4 priloga dolenjskega lista G) nogomet I. LIGA, 12. KOLO: STUDIO D—ŽIVILA NAKLO 1:1 (1:1) Strelec: Prelogar v 19. minuti z 11-m. Studio D: Mohor 7, Pavlin 7, Kobe 6, Kosič 7, Prelogar 7, Milanovič 7, Mesojedec 6 (Prezelj 5), Primc 6, Marti-novič 6, Oblak 7, Bracovič 5 (Gruden 5). LESTVICA: 1. SCT Olimpija 19, 2. Maribor Branik 17, 3. Ljubljana 17, 4. Mura 16, 5. Studio D 15,6. Kompas Holidays 14, 7. Elektroelement Zagoije 13, 8. Živila Naklo 13 itd. Pari prihodnjega kola: EJektroele-ment Zagoije—Studio D, Živila Naklo—SCT Olimpija, Mura—Maribor Branik, Publikum—Kompas Ho-lidays, Belvedur Izola—Nafta, Železničar—Potrošnik, Steklar—Gorica, Rudar (V)—Koper in Slovan Mavrica—Ljubljana II. LIGA, 10. KOLO: TABOR JADRAN—AVTOBUM 0:1 (0:1) Avtobum: Magič, Farič, Križ, Smajič, Perica, Muhvič, Murn, Stojanovič, Struna (Jolič), Merdanovič, Komočar (Rajšelj). Strelec: Merdanovič v 41. minuti LESTVICA: 1. Oria Rudar 16, 2. Primoije 16... 6. Avtobum 11 itd. V naslednjem kolu igrajo Kočevci doma z Loko Medvodami. odbojka I. LIGA, moški, 2. KOLO: PIONIR—PROM 3:0 (5, 10, 14) Pionir: Babnik, Travižan, Gotenc, Mestnik, Černač, Smrke, Brulec, Ka-libarda, Dolya. LESTVICA: 1. Salonit in Pionir po 4 točke, 3. Kamnik Novi Graniti 4 itd. V 3. kolu igrajo: Olimpija—Pionir, PROM—Salonit, Granit Preskrba— Bled, Pomuije Vigros—Šempeter in Kamnik Novi Graniti—Fužinar. I. LIGA, ženske, 2. KOLO: TABOR—LIK TILIA 0:3 (-12, -8, -5) LIK Tilia: Kotnik, Hočevar, Turk, Vidmar, Klun, N. Briški, Drobnič, Akrap. LESTVICA: L HIT Casino in Krim po 4... 6. LIK Tilia 2 itd. V 3. kolu igrajo Kočevke doma s Krimom. II. LIGA; moški, 4. KOLO: PIONIR II—MIKRO ČRNUČE 1:3 (16, -11,-14,-12) LESTVICA: L Izola 6... 10. Pionir II 2 itd. V naslednjem kolu igrajo Novomeš-čani v gosteh s Salonitom II. 11. LIGA, ženske, 4. KOLO: PIONIR— PREVALJE 3:1 (8, 5, -12, 7) LESTVICA: 1. Mislinja (tekma manj) 6... 5. Pionir 6 itd. Novomeščanke igrajo v 5. kolu v Šentvidu. III. LIGA, moški, zahod, 4. KOLO: MOKRONOG—TERMO LUB- NIK 0:3 (-8,- 11,-2) LESTVIČA: L Termo Lubnik 8... 7. Mokronog 2 itd. V 5. kolu igrajo Mokronožani v gosteh z Olimpijo III. III. LIGA; ženske, zahod, 4. KOLO: PIRAN—LIK TILIA II 0:3 (- 12, -6,-9) LESTVICA: 1. Bohinj (tekma manj) 6... 7. Lik Tilia II 2 itd. V 5. kolu igrajo Kočevke doma z Bohinjčankami. namizni tenis I. LIGA, moški, 3. KOLO: NOVO-TEHNA—KOVINA 0:7 Horvat—Škafar 0:2, Vertuš—Zalaznik 0:2, Hribar—Ignjatovič 1:2, Horvat, Hribar—Ignjatovič, Škafar 0:2, Horvat—Zalaznik 0:2, Kralj—Ignjatovič 0:2, Hribar—Škafar 0:2. TAM—MELAMIN 7:0 Plohl—Špelič 2:0, Grbič—Murn 2:0, Tuncer—Lasan 2:0, Plohl,Revisz—Lesar, Murn 2:1, Plohl—Murn 2:0, Grbič—Lesar 2:0, Tancer—Špelič 2:0. LESTVICA: L Arcont 6... 5. Novo-tehna 2, 8. Melamin 0. II. LIGA, moškit3. KOLO: ISTRABENZ—NE KRŠKO 4:3, PRESERJE—NE KRŠKO 5:2 LESTVICA: 1. Petovia 10... 9. NE Krško 2. III. LIGA, moški, 3. KOLO: KRIŽE—SEVNICA 5:2. ŠKOFJA LOKA—SEVNICA 4:3 LESTVICA: 1. Kajuh Slovan 10... 9. Sevnica 2. rokomet I. LIGA, ženske, bela skupina^ 4. KOLO: OPREMA KOČEVJE—ŽALEC 27:22 (13:13) Oprema Kočevje: Jesenko, M. Dragičevih 7, Guštin 1, Vuk 1, L. Dragičevih, Jerič 3, Klančar, Bejtovič 5. Kondžič 7, Kersnič, Vinčič 3, Jovičič. BRANIK—NOVO MESTO preloženo LESTVICA: 1. Oprema Kočevje 7,2 Buija 6,3. Žalec 4,4. Izola 3,5. branik 2, 6. Novo mesto 0. V 5. kolu igrajo: Burja—Oprema Kočevje, Novo mesto—Izola in Žalec—Branik. SRL, moški, zahod, 4. KOLO: ŠE-ŠIR—NOVOLINE 22:16, AKRI-POL TREBNJE—KODEUEVO 20:21,NOVA GORICA—SGPGRO-SUPUE 31:14 itd. LESTVICA: L Kodeljevo 8... 5. Akripol Trebnje in Grosuplje 4, 8. Novoline 2 itd. SRL, moški, vzhod, 4. KOLO: KRŠKO—KROG 28:18 (16:8) LESTVICA: L Krško 8, 2. Velika Nedelja 6 itd. košarka 8. 1. LIGA, moški, rdeča sku[ KOLO: MARICOM MIKLAV! PODBOČJE 103:67 (47:39) odigrano že med tednom LESTVICA: 1. Maricom Miklavž 16, 2. Satex Maribor 14... 8. Podbočje 8. V 9. kolu igrajo Podbočjani z mladinci Smelta Olimpije. II. LIGA, moški, zahod, 4.KOLO: ŽADOM ČRNOMELJ—JESENICE 79:64 (34:26) LESTVICA: 1. Kraški zidar 8... 9. Žadom 5 itd. II. LIGA, ženske, 4. in 5. KOLO: NOVO MESTO—METKA 50:58 (30:26), POMURJE—NOVO MESTO 58:63 (32:19) Novo mesto:. Zupančič 21, D. Verstovšek 34, Žagar 27, Čavlovič 10, Birsa 4, Seničar 4, J. Verstovšek 13. streljanje SLOVENSKA LIGA, 1. KOLO: ISKRA SEMIČ—SONJA VESEL (IVANČNA GORICA) 1321:1278 Studio D ob točko in igralca Bolj kot izguba točke v nedeljo skrbi Novomeščane rdeči karton — V soboto v Zagorje brez Oblaka in Kosiča — Končno pravo lice Avtobuma Bolj kot izguba nedeljske točke v tekmi 12. kola I.državne lige proti ekipi Živil Nakla skrbi nogometaše novomeškega Studia D rdeči karton, ki ga je v 45. minuti srečanja najboljšemu novomeškemu žogobrcarju Dušanu Kosiču pokazal mariborski sodnik Borošak. Slednji je s tem le postavil piko na i kopici zmedenih odločitev, s katerimi je naelektril vzdušje v Portovaldu, kjer se je v nedeljo popoldne zbralo kar blizu 3.000 ljubiteljev nogometa. Ti so videli eno slabših letošnjih pred- poln izkupiček. In verjetno nihče ne bi stav, največji krivec pa je mariborski sodnik, ki je gostom dopuščal grobo .igro, prekrškov pa ni pravi čas kaznoval. Žrtev njegovih čudnih odločitev je bil Dušan Kosič, kateremu je po domnevnem prekršku nad gostujočim vrataijem pokazal rdeči karton, Kosiču je to prvi v njegovi nogometni karieri. Tako bodo radijci v Zagorje na sobotno tekmo 13. kola proti ekipi Elektroelementov odpotali krepko oslabljeni: v moštvu ne bo Kosiča, za katerega lahko le upamo, da mu disciplinska komisija ne bo izrekla daljše prepovedi igranja, in Oblaka, ki bo moral odslužiti dva rumena kartona. Brez dveh nosilcev novomeške igre bo seveda težko upati na ugodne vesti iz Zagorja, levji delež bremena bo tako morala nase prevzeti obramba. Ne glede na vse to radijci upajo, da jim bo v soboto uspelo osvojiti točko, le slednja jim še vnaprej zagotavlja mesto pri vrhu lestvice. Vrnimo se sedaj še k nedeljski tekmi. Malo je bilo nogometnega na njej, ob zadetkih še dve ali tri priložnosti na vsaki strani. Povedli so Novomeščani, ko je sodnik po grobem prekršku nad Martino-vičem v šestnajstmetrskem prostoru gostov pokazal na belo točko. Zanesljivi strelec je bil Prelogar. Toda veselje ni bilo dolgo, le dobre štiri minute kasneje so Na-kljanci po napaki domače obrambe izenačili, do konca pa imeli še nekaj priložnosti, da bi osvojili tudi drugo točko. Neodločen izid je ob dejstvu, da so radijci ves drugi polčas igrali z vsega desetimi nogometaši, vendarle uspeh, čeprav so v novomeškem taboru od nedeljske tekme pričakovali MLADINCI STUDIA D V FINALU NOVO MESTO - Kar nekako v senci članskega nogometnega prvoligaškega nastopanja dosegajo mladinci Studia D imenitne rezultate. Pod vodstvom trenerja Alojza Filače je ekipa v ligaškem tekmovanju še neporažena, pravi podvig pa se mlademu moštvu obeta v pokalnem tekmovanju. Z zmago v polfinalu ljubljanske nogometne zveze v Ljubljani nad ekipo Svobode po streljanju enajstmetrovk so se namreč uvrstili v finale, kjer jih čaka ekipa SCT Olimpije, morebitni uspeh na tej tekmi pa bi jih uvrstil med osem najboljših mladih ekip Slovenije. Ob tem velja povedati, da so mladi novomeški radijci med drugimi v pokalnem tekmovanju ugnali tudi lanskoletnega pokalnega državnega prvaka Slovana Mavrico s 3:1. BRELIHOV MEMORIAL ŠITNIKU SEVNICA - V nedeljo, 25. oktobra, je SK Milan Majcen pripravil tradicionalni, že 14. memorial Dušana Breliha, ki se ga je udeležilo 29 Brežice) predPovšetom (Sevnica) in ietnikarejm (Šempeter),, v ekipni pa SK JVIilan Majcen pred SK Savinjčan in ŠK Svoboda iz Krmelja. J. B. Pionir še brez izgubljenega niza V soboto čaka novomeške odbojkarje doslej najresnejša prvoligaška preizkušnja — S Promom gladko 3:0 — Kočevke popravile uvodni spodrsljaj Papež tretji v točkovanju za Zlato Rogovo kolo Prvo resno preizkušnjo v letošnjem prvoligaškem prvenstvu bodo imeli odbojkarji novomeškega Pioniija v soboto, ko se bodo v Ljubljani pomerili z ekipo Olimpije. Ljubljančani so namreč ob Salonitu bržkone edina ekipa, sposobna zmešati štrene pioniijevcem, katerih edini cilj letos je osvojiti prvo mesto in potem v dvoboju z mariborsko Viledo še naslov državnih prvakov. Novomeška ekipa je v drugem prvenstvenem kolu igrala doma z vrsto Proma. Čeprav brez Matjaža Urnauta in Petkoviča, ki sta bila poklicana v državno reprezentanco, so pioniijevci brez večjih težav vknjižili novi točki. Na tesno je šlo le v tretjem nizu, ko so gostje nenadoma povedli kar s 7:0 in je vse kazalo, da bodo igralci Proma presenetljivo osvojili set. Toda po Černačevi zaslugi seje novomeška vrsta zbrala, izid izenačila na 8:8 in povedla z 12:8, potem pa znova obstala. Gostje so dosegli šest točk zapored in šele minuta odmora domačega treneija Fedju-šina je stvari postavila ns svoje mesto, na razliko so potem igralci Pioniija tudi ta niz dobili. Salonit in Pionir sta tako po dveh kolih brez izgubljenega niza na vrhu lestvice, vse kaže, da bo končno odločitev dal šele njun medsebojni obračun. Še prej pa seveda čaka Novomeščane pot v Ljubljano, Salonit pa k ekipi Proma. Po slabem startu in porazu doma so svoje pristaše razveselile tudi Kočevke. Na gostovanju v Ljubljani so namreč kar s 3:0 ugnale ekipo Tabora, ki je v prvem kolu Zmagal je rogovec Bo-ris Premužič LJUBLJANA — V točkovanju za 11. lovoriko »Zlato Rogovo kolo« je letos nenadejano zmagal član ljubljanskega Roga Boris Premužič, kije v sedmih dirkah zbral 70 točk, drugi je Robert Pintarič (Astra) 64, toliko pa jih je zbral tudi Sandi Papež (Krka) na tretjem mestu. Zanimivo ob tem je nemara, da Premužič ni dobil ene same od točkovanih dirk, vselej pa je bil pri vrhu. Točke v boju za Rogovo lovoriko je letos osvojilo 28 kolesaijev iz petih klubov, ob Papežu pa najdemu pri vrhu še Ravbarja na petem in Štanglja (oba Krka) na osmem mestu. Svečana proglasitev najboljših bo konec novembra v Ljubljani, Zlato Rogovo kolo pa bo zmagovalcu podelil predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. ZIMSKO PRVENSTVO SEMIČ - TVD Partizan iz Semiča razpisuje belokranjsko zimsko ekipno prvenstvo v košarki. Ekipe naj se prijavijo do 6. novembra na naslov: Mirko Kočevar, Kašča 8, Semič, ali po telefonih: 56-230, interno 392, in 56-377. presenetila v Topolšici. Igralke LIK Tilie so potrdile, daje bil poraz s HIT Casinom nesrečno naključje, kajti znova so prikazale dobro in predvsem učinkovito igro na mreži, proti kateri gostiteljice niso našle pravega orožja. Upati je le, da bodo takšno igro Kočevke ponovile tudi v soboto, ko jim v goste prihaja doslej še neporažena ekipa Krima. Bodo igralke slednjega v soboto prvikrat zapuščale igrišče sklonjenih glav? Novotehna in Melamin lahek zalogaj NOVO MESTO — Brez. Roberta Smrekaija so igralci novomeške Novo-tehne lahek zalogaj za najboljše ekipe prve državne lige. To je pokazal tudi zadnji obračun v Novem mestu, ko Kovina ni oddala niti ene same točke, še najbližji častni zmagi je bil Hribar v dvoboju z Ignjatovičem. Tako čaka Novomeščane namesto pričakovane borbe za vrh celo boj za obstanek; Horvat in Hribar se vsaj doslej nista izkazala kot najboljša zamenjava Jamšku in Oeriju, od pioniijev Ver-tuša, Kralja, Retlja pa je bržkone preveč pričakovati, da bodo nabirali odločilne točke. Še slabše pa kaže Kočevcem, ki so po doslej prikazanem brez prave možnosti, da se obdržijo v najboljši druščini. Za Špeliča, Murna in Lasana je konkurenca prehuda, tu in tam resda lahko zabeležejo kakšno posamično zmago, kaj več pa je od njih težko pričakovati. rezultatov, bo pokazala že sobota, ko prihaja v Kočevje ekipa Loke Medvod, ki prav tako meri na vrh lestvice. B. B. tarnal nad takšnim razpletom, če ne bi bilo tistega rdečega kartona, ki bo treneiju Gugolju v naslednjih dneh zagotovo pobelil nekaj las. Vedrejših obrazov od Novomeščanov so bili v nedeljo Kočevci, ki so v 10. kolu druge državne lige osvojili dragoceni točki v Sežani. Brez treneija Mladenoviča, kije po porazu v pokalni tekmi z Domžalami dal ostavko, so premagali ekipo Tabora Jadrana in tako vendarle naredili korak bližje k vrhu lestvice, čeprav je malo verjetno, da jim bo še uspelo nadoknaditi zamujeno. Cilj Kočevcev pred pričetkom prvenstva je bil namreč uvrstitev v I. ligo, tja pa vodita le prvi dve mesti. Najresnejši kandidati zanji so, po dosedanjih igrah in • o V ponedeljek popoldne so v prostorih Nogometne zveze v Ljubljani opravili žreb šestnajstine finala pokalnega tekmovanja, tekme bodo odigrane v sredo, 4. novembra. Najbolj jo je žreb zagodel Novomešča-nom, ki morajo na vroč teren v Izolo k ekipi Belvedurja. Tekma med prvoligašema Izolo in Studiom D bo tudi derbi šestnajstine finala pokalnega tekmovanja. rezultatih sodeč, le Primoije, Oria Rudar, Jelen Triglav in Istragas Jadran. Alije bil sežanski uspeh avtobumaijev le naključje ali prelomnica v dosedanji beri poprečnih V VITI KLARIČ IN ČOSIČ TREBNJE - Minuli vikend sta bila na teniških igriščih Vita centra v Trebnjem dva zanimiva turnirja. Sobotnega, ki je potekal po sistemu izzivanja na dva dobljena tie breaka je dobil Klarič, ki je v finalu ugnal Pepelnaka s 3:0. V nedeljo pa je potekalo občinsko prvenstvo za dečke do 14. leta starosti. Najuspešnejši so bili Mirenčani, v finalu je Cosič s 6:1 ugnal Kirma, v boju za 3. mesto pa Strmole s 6:1 Vujasina. Brežiški karate je ostal brez uvrstitve Tekmovalcema iz Samo-bora niso dovolili na-___________stopa_____________ BREŽICE — Ekipa brežiškega karate kluba seje preteklo soboto odločila sodelovati na 1. državnem prvenstva v ljubljanski Hali Tivoli. Z močno željo po uspehu so v ekipo uvrstili tudi Muratagiča in Čuturo iz Samobora, vendar pa slednjima na prvenstvu ni bilo dovoljeno nastopiti. Brežiški karateisti so prepričani, da ima vodstvo Zveze zelo spremenljive kriterije, zato tudi sami iz protesta niso nastopili. Za najboljše karateiste tega kluba, kot so Veljko Jukič, Adi Brod, Kristjan Kajt-na in Borut Markošek je to gotovo velika škoda, prav tako pa tudi za klub, ki sije od nastopa na državnem prvenstvu precej obetal. Fantje so napovedovali uvrstitev med štiri najboljše ekipe, z malo sreče pa celo medaljo, kar bi nedvomno potrdilo, da ima Posavje zelo močno ekipo karateistov in da favoriti ne prihajajo vedno le iz Maribora ali Ljubljane. Toda po sobotnem zapletu je ostalo vse po starem. Brežiški karateisti letos delajo že 15. leto. V klubu je več kot 70 članov, ki trenirajo v štirih selekcijah. Dosegli so vrsto vidnejših rezultatov. V letošnjem juliju sta tako Veljko Jukič in Adi Brod sodelovala v članski klubski reprezentanci Slovenije na mednarodnem tumiiju za predsedniški pokal v Milanu. Turnirja so se udeležile ekipe iz 7 držav, med katerimi se je slovenska uvrstila takoj za italijansko in nemško. Jukič je med posamezniki zmagal v težki kategoriji in dosegel 2. mesto v absolutni konkurenci. Njegov klubski kolega Brod se je uvrstil na 2. mesto v srednji kategoriji. Člani brežiškega karate kluba imajo v letošnjem letu še dva velika načrta. Karateist Kajtna bo 5. decembra nastopil na Svetovnem pokalu za mladince kadete na Madžarskem, takoj nato pa še na državnem prvenstvu. Ob novem letu se bodo udeležili tudi velikega tumiija v Italiji. B.D.-G. DERBI NOVEMU MESTU 92 NOVO MESTO - V 2. kolu območne SKL-zahod so košarkarji Nove ga mesta 92 igrali doma z ekipo KK Bežigrad, ki jo vodi bivši znani igralec Borut Bassin, zanjo pa igrajo bivši košarkarji Olimpije in Slovana. Derbi so dobili Novomeščani s 104:96 (53:44), koše zanje pa so dosegli: Plantan 31, Vučkovič 22, Bajc 18, Iglunih 12, Peljhan JO, Cerkovnik 7, Červ 2, Lenart 1, Župevcc 1. V 3. kolu so bili Novomeščani prosti, v 4. kolu pa igrajo v soboto ob 16. uri doma s KK Feniks. LE TOČKA NA VZLIC REKORDU NA TRIBUNAH — Neodločen izid v nedeljski tekmi proti Živilom Nakloje manj, kar so novomeški nogometaši od tega dvoboja pričakovali Po prikazanem ter po rdečem kartonu Kosiča pa morajo biti tudi s takšnim razpletom zadovoljni Tisti od katerega so v nedeljo v Studiu D pričakovali več, je tudi Sandi Bracovič (na posnetku), ki je to jesen nasploh daleč od spomladanske forme Upati je, da bo kmalu zaigral tako, kot zna in da bo v finišu tega dela prvenstva le pričel tresti mreže nasprotnikov. (Foto: B. Budja) Le Oprema še brez poraza V soboto derbi med Burjo in Opremo — Odpor Žal-čank strle v drugem polčasu Medtem ko so prvoligaške ekipe v moški konkurenci zavoljo nastopov državne reprezentance na tumiiju v avstrijskem Celovcu ta vikend počivale, so dekleta v beli skupini prve državne lige odigrala srečanja tretjega kola. Najzanimiveje je bilo v Kočevju na derbiju med Žalcem in Opremo, dvema neporaženima ekipama. Po prvem polčasu je kazalo na ogorčen boj za zmago, ekipi sta se menjavali v vodstvu in šele drugi polčas je stvari postavil na pravo mesto. Da so igralke Opreme kvalitetnejše in bolje pripravljene, so potrdile že prve minute nadaljevanja, ko so z globoko in gibčno obrambo povsem onemogočile gostujoče rokometašice. Razigrali sta se Kondžičeva in Bejtovičeva, ki sta bili nerešljiva uganka za igralke Žalca; le-te se imajo predvsem odlični vratarki Jelenovi zahvaliti, da niso doživele še hujšega poraza: med drugim je ubranila kar štiri sedemmetrovke. Zadnjo tekmo prvega kroga prvenstvenih obračunov bodo Kočevke odigrale v soboto v Škofijah proti Burji, že neodločen izid bi jim bil dovolj, da obdržijo prvo mesto na lestvici. Derbi dna lestvice med mariborskim Branikom in Novim mestom je bil preložen, po dosedanjih izidih sodeč, pa bosta DANES PREDSTAVITEV KOGOJA NOVO MESTO - Triatlonski klub ' Kliav ’ Novo mesto pripravlja danes, 29. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi Zavarovalnice Tilia v Novem mestu predstavitev nastopa Igorja Kogoja na nedavnem svetovnem prvenstvu v ironman triatlonu na Havajih. Vsi, ki vas triatlon zanima, vabljeni! prav ti dve ekipi med seboj odločali o razvrstitvi povsem pri dnu lestvice. V drugih rokometnih ligah presenečenj ni bilo. Trebanjčani so na zahodu doma nesrečno izgubili proti vodilnemu Kodeljevemu, medtem ko je Novoline pričakovano ostal praznih rok v Škofji Loki in ga očitno čaka še trd boj za obstanek v ligi. Povsem po načrtih pa gre v vzhodni skupini Krčanom, ki so v soboto še četrtič zmagali — njihova žrtev je bil Krog — in tako napovedali, da z željami po osvojitvi prvega mesta mislijo povsem resno. KRKINI STRELCI NAJNATANČNEJŠI NOVO MESTO - Občinska strelska zveza je 21. oktobra v športni dvorani pod Marofom pripravila strelsko tekmovanje z zračno puško za člane in članice. V ekipni konkurenci članov je slavilo moštvo Krke I s 453 krogi, Krka II jih je nastreljala 411, SD Toni Mišič iz Straže pa 401. V ženski konkurenci ie slavila Krka s 419 krogi, drugi je bil Dom starejših občanov (295), tretji Pionir (270). V posamični konkurenci je zmagal Bele pred Redkom in Piškuričem (vsi Krka), med ženskami pa Prešičkova pred Aševo (obe Krka) ZMAGA DVOJICE KOŠRMU - SLAVEC LOŠKI POTOK - Teniški in balinarski klub Kordiš je pred dnevi pripravil zaprto prvenstvo Loškega Potoka v tenisu. Udeležilo se ga je 14 dvojic, zmagala pa sta Košmrlj m Slavec. A. KOŠMERL Topličana v evropskem vrhu Gordana Djurič in Boštjan Šimunič od prihod-nje atletske sezone veliko pričakujeta DOLENJSKE TOPLICE — Mlada topliška adetska vrsta je letošnjo sezono sklenila z izpolnjenimi cilji. To velja zlasti za Gordano Djurič in Boštjana Šimuniča, ki sta si utrla celo pot v mednarodne arene, njuni rezultati pa ju postavljajo v vrh evropske mladinske atletike. Djuričeva je sezono imenitno pričela, v dvorani je postavila kar dva državna rekorda, potem pa seje v Celju nesrečno poškodovala, izgubila mesec dni treningov in s tem tudi prvi del sezone. Prav poškodba je bila kriva, daje Djuričeva potem večji poudarek dala troskoku, kjer je slovenski rekord postavila kar na 12,47 metra in tako za vsega nekaj centimetrov zgrešila normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Seulu, ki si gaje tako želela. Nekaj zaslug za to gre tudi sodnikom, ki so na odločilni tekmi v Ljubljani dekletom ob skakanju namenili veter Boštjan Šimunič — Letos ie prva evropska zmaga. v prsi, in ne obratno. Kakor koli že, Gordana je še mlada, v mladinski konkurenci bo nastopala še dve leti in zagotovo bo prihodnje leto zraven na evropskem prvenstvu, ki bo v Španiji. Nekateri tam od nje pričakujejo nastop v finalu troskoka. Nič manjše niso želje Boštjana Si-muniča, ki je letos izjemno napredoval. V skoku v daljino je svoj osebni rekord postavil že na 6,75 m, v svoji disciplini troskoku pa je letos dosegel že 14,75 metra. V žepu ima tudi dva naslova državnih prvakov, največji uspeh pa je dosegel na ekipnem evropskem prvenstvu B skupine v Belgiji, kjer je z rezultatom 14,41 celo zmagal. Ta izid bi ga na tekmi A skupine, kjer nastopa osem najboljših evropskih ekip — sem se je za prihodnjo sezono uvrstil tudi njegov klub IBL Olimpija — postavil kar na četrto mesto v Evropi. Vse to je dokaz, da se z mladimi na osnovni šoli v Dolenjskih TopUcah dela strokovno in načrtno. Tako so mladi topliški osnovnošolci letos osvojili kar osem medalj na državnih prvenstvih, na ekipnih pa so bile pionirke tretje. Naj zapišemo le najboljše: Andreja Blatnik je reprezentantka v troskoku, kjer je letos z 11,63 postavila državni pionirski rekord, Melita Hohnjec navzlic komaj dvanajstim letom v daljinoskače prek 5 metrov, tu so še Petra Markovič, Klavdija Mum, Romana Šenica itd. Omenimo še tiste, ki so k takšnim uspehom prispevali svoj delež: Gorjanci — Avtobusni promet, Zdravilišče Šmarješke Toplice in Zavarovalnica Tilia. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Novioe iz strank X ZAHTEVA SDSS Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) podpira upravičene zahteve vaških skupnosti, da se jim vrnejo zemljišča, kot so gmajne ipd., ki so jim bila nasilno odvzeta in nacionalizirana. Zato Socialdemokratska stranka Slovenije zahteva, da se Zakon o denacionalizaciji ustrezno dopolni. Socialdemokratska stranka Slovenije se namreč zavzema za enakopravno obravnavo vseh pravnih oseb v procesu denacionalizacije. Dr jože PUČNIK Predsedstvo SDSS ZAHTEVAJO MORATORIJ LJUBLJANA - V torek, 20. oktobra, je imela stranka Slovensko ekološko gibanje, kije nastala pred kratkim, v Ljubljani tiskovno konferenco na temo: »Zakaj gre Slovensko ekološko gibanje na parlamentarne volitve?« Od ministra Jazbinška zahtevajo pojasnilo kdo in kdaj je sprejel program gradenj čistilnih naprav v Sloveniji in kakšen je bil vpliv javnosti v postopku sprejemanja tega programa. Dali so tudi pobudo, da mora čimprej priti do moratorija na izvoz slovenske kulturne dediščine. O izvozu, ki ne poteka niti po sedanjih zakonih, je čedalje več poročil. Moratorij naj velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjeni predpisi. PREDSEDNIKOMA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Slovenska in hrvaška javnost sta z zadovoljstvom sprejeli uspešne pogovore dr. Franja Tudmana in Milana Kučana na Brdu pri Kranju in ponovljena zagotovila o načelnem evropskem pristopu k reševanju odprtih vprašanj med državama. V prepričanju, da bo Vajina vloga pomembna tudi pri konkretizaciji rešitev, predlagamo, da svoje sodelavce spodbudita, da pripravijo načrt, kako kar najhitreje očistiti mejni reki Kolpo in Sotlo. Pri tem zagotovo ni pomembno, daje meddržavna meja do metra natančno določena. Obe državi naj poskrbela, da bosta reki čim bolj čisti. Zagotovo vesta, da je Sotla že bila zajezena (Vonaije), vendar je umetno jezero dobesedno zgnilo zaradi onesnažene vode. Slovensko ekološko gibanje za: MITJA ZUPAN ZAHTEVA ZA ZAČASNO UKINITEV Med pomembnejšimi interesnimi cilji, ki smo sijih 1991. leta postavili ob ustanovitvi Sindikata delavcev tehničnih pregledov v RS, je bilo oblikovanje široko razvejene nacionalne cestnoprometne varnosti tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil v RS v ustrezen republiški upravni organ samostojno oziroma v okviru ministrstva za notranje zadve ter zahteva, da Ministrstvo za notranje zadeve začasno ukine izdajanje pooblastil za ustanavljanje podjetij za tehnične preglede v RS, vse dokler v ministrstvu za notranje zadeve ne bodo rešena odprta vprašanja in predlogi sindikata, je bilo ponovno sklenjeno 23.10.1992. Vemo, da boste stali ob strani naših članov, ki skrbimo za varnost ljudi na tem področju. LOJZE LAKNER predsednik NEPOTREBNO OBREGANJE G. PETERLETA Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov gospod Lojze Peterle seje ponovno izkazal s svojo politično ozkostjo in nestrpnostjo. V posebni izjavi, kije včeraj prišla iz službe Slovenskih krščanskih demokratov za stike z javnostjo in ki jo mediji povzemajo, se gospod Peterle namreč brez potrebe in nedostojno obreguje v mojo podporo kandidaturi Milana Kučana za predsednika republike Slovenije. Peterle navaja, da so "Slovenski krščanski demokrati začudeni, da je poslanec SDP Janez Kocijančič podpisal podporno izjavo za predsedniško kandidaturo Milana Kučana kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenija, saj bi svojo podporo lahko izrazil le kot poslanec SDP-ja«. Gospod Peterle bi brez težav lahko preveril dejstva, predenje začel robantiti. Svojo podporo Kučanovi kandidaturi sem izrazil brez navajanja katerekoli od svojih funkcij, zadolžitev ali akademskih naslovov, izrazil sem jo le kot slovenski državljan in volivec Janez Kocijančič. V dokaz prilagam fotokopijo moje podpore kandidaturi. Če se je zdelo odboru, kije objavil spisek tistih, ki so pozvali k podpori kandidature Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije, zaradi razpoznavnosti primemo objaviti mojo amatersko funkcijo v slovenskem športu, nimam seveda nič proti, zlasti ker je enako podporo Kučanovi kandidaturi podpisal tudi cvet slovenskih športnic m športnikov, in to ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. JANEZ KOCIJANČIČ Se: Zastava na Vrhu sv. Franje Ugovori k uvodniku s tem naslovom, objavljenemu 1. okt. v Dolenjskem listu Ne morem razumeti, kako je mogel Dolenjski list v okolju in pri ljudstvu, ki je izredno občutljivo za takšne zadeve, objaviti v številki od L oktobra uvodnik pod naslovom »Zastava na Vrhu sv. Franje«, ki je do kraja zgrešen, nesprejemljiv in nepotreben prispevek slo-vensko-hrvaškim zdraham okoli meje na Goijancih. Novinarja, ki je to napisal, Andreja Bartlja poznam, vendar ne takega, kot seje pokazal tu, in moram izraziti svoje popolno nestrinjanje z njegovim pisanjem, kajti bral sem dosti tega, kar je bilo napisano in rečeno o tem na obeh straneh, vendar nikjer nisem našel toliko nepremišljenih in neargumentiranih stavkov, kot jih je v omenjenem uvodniku. Vprašam se, kje seje to tako zaostrilo in koga je treba plašiti s togo in zadrto mejo, ko imajo ljudje že dosti strahu zaradi vojne in problemov v zvezi s sedanjo odprto mejo? Ali bomo zidali zid še na Goijancih, pripeljali graničaije in pse, hodili s potnimi listi in vizumi, strahovali pred carino in podobno? Kaj ne beremo o veliki želji obkolpskih občin za strpno in sporazumno reševanje mejnih zapletov? Ali nam gre skozi ušesa glas 288 pozabljenih ljudi ob Kolpi? Da se ljudje ob meji bolje razumejo kot nabrušeni in nestrpni novinaiji, pričata tudi shod in maša na vrhu Gorjancev, ki sta privabila množico ljudi z ene in druge strani, da bi molili za mir in razumevanje med narodi. Vendar g. Bartelj ne morp vedeti ne slišati nič hrvaškega, ime Žumberačka gora je prepovedano, čeprav na vseh zemljevidih na slovenski strani piše Gorjanci, na drugi pa Žumberačka gora. Razvaline cerkvic niso od sv. llije in sv. Gore, ampak sv. Elije in sv. Jedrti, Trdinov vrh pa sme biti edino ime za najvišji vrh, kajti za to ima uradno potrdilo in pečat od krsta leta 1923! Tega imena Slovencem nihče ne brani, vendar imajo Hrvatje pravico vrh na svojem ozemlju imenovati po svoje Sv. Gera ali Gera, kakor pravijo Žumberčani. V očetovi zapuščini sem našel avstrijsko specialko, »landkarto«, staro 100 let, na kateri je Novo mesto zapisano kot Rudolfs-werth, bolj drobno in v oklepajih pa Rudolfovo, Novo mesto. Na vrhu Gorjancev pa piše enojezično in po hrvaško: Sv. Gera. Torej je Sv. Gera starejša in trdnejša od Trdinovega vrha, saj je nepozabljena kot del zgodovine tamkajšnjega ljudstva, simbol njegove samobitnosti in globoko vsajena v narodovem srcu in duši. Vsak narod ima pravico, da svoj del ozemlja imenuje in piše v svojem jeziku. Če koga to in podobno moti, vemo, kako se takemu pravi. Veliko zaničevanje do sosednih Hrvatov pokaže g. Bartelj, ko piše, da so se vrhu Gorjancev družili Slovenci in gr-škokatoliški in rimsko katoliški prebivalci Hrvaške. Torej na eni strani živijo samo Slovenci, vendar brez vere, na Še: Boljševizem v novomeški skupščini Odgovor na pismo (Dol, list 22. okt.) Marjan Ravbar ponovno nastopa v Dolenjskem listu z izlivanjem gnojnice po vsem in po vseh, ki so mu napoti. Obtožbe in označbe so tokrat ponovno brez utemeljitev zakonskih določb, ki naj bi jih pri delu skupščine kršili. Da gre v resnici le za zlobno natolcevanje, je dovolj dejstev: — »sporna« točka dnevnega reda je bila uvrščena na dnevni red na seji predsedstva skupščine SOGLASNO — tudi ob prisotnosti opozicijskih članov (socialistov); — sejo je vodil g. Jože Kukec, član socialistične stranke; — statutarna komisija je na proceduralno vprašanje dala jasno stališče, ki ni v ničemer oporekala dejanskemu poteku točke dnevnega reda, zato je g. Kukec pravilno in zakonito vodil sejo. Iz vsega tega je razvidno, da se meje M. Ravbar lotil iz drugih namenov. Glede na to, da so njegovi zeleni sklenili pakt s prenovitelji, socialisti in demokrati, pa predpostavljam, da je to poizkus politične diskvalifikacije v predvolilnem času. Zato zahtevam, da se avtor spornega zapisa javno opraviči, in to v naslednji številki Dolenjskega lista. Da pa se ne bi taki članki pojavljali tudi v prihodnje, sem sprožil ustrezen postopek, kjer bo odgovornost za javno izražena stališča ustrezno ovrednotena. Predsednik skupščine občine Novo mesto MARJAN DVORNIK drugi strani pa sami verniki brez narodnosti? Kaj takšnega že dolgo nisem bral, napisati to namerno ali iz neznanja je nedopustno. Takšnih kombinacij in špekulacij je že dovolj, zato poglejmo, kaj o tamkajšnjem prebivalstvu pravi zadnji, še jugoslovanski popis iz leta 1991! V mejni hrvaški občini Ozalj je našteto 14.607 prebivalcev, po procentih 94,9 Hrvatov, 1,0 Srbov, 0,8 Slovencev in 3,3 procenta ostalih. V sosednji občini Jastrebarsko je bilo od 32.211 prebivalcev 95,1 procenta Hrvatov, 1,2 Srbov, 0,1 Slovencev in 3,6 procenta ostalih. V slovenski občini Metlika je bilo 8.184 prebivalcev, od tega 76,66 procenta Slovencev, 12,49 Hrvatov, 1,27 Srbov, kar 5,77 takih, ki ne vedo, kaj so, neznanih in 3,82 procenta ostalih. V občini Novo mesto je precej drugače: od 58.970 prebivalcev je 90,60 procenta Slovencev, 2,48 Hrvatov, 1,87 Srbov in vseh drugih 5,05 procenta. Tako zdaj lepo vemo, da na strani Gorjancev ne živijo samo Slovenci, na strani Žumberačke gore pa žive v veliki večini Hrvatje. Kdo je od teh več ali manj veren (ali brez vere) o tem še ni statistike. G. Bartelj bi ne samo vse preimenoval, ampak bi še premikal mejo, ki mora biti natančna, kot pravi on, čeprav je že zdavnaj malo drugače postavljena in veljavna, kar se lepo vidi iz zemljevidne karte na str. 172 Atlasa Slovenije iz leta 1985 v izdaji Mladinske knjige in Geodetskega zavoda Slovenije. Dolenjski list bi lahko dal napraviti skico "spor- nega« ozemlja, opisno pa to izgleda takole: Dostopna pot, ki gre od Gospodične, vodi mimo radiorelejnega stolpa, ki je na slovenski strani, potem gre čez mejo m mimo najvišjega vrha Gorjancev ali Žumberačke gore, ki je kot črna pika vrisan in vpisan kot Trdinov vrh, ter pride do stavbe vojnega objekta, ki je vrisana na koncu poti. Zdaj je le vprašanje, ali naj verjamemo novinarjem ali pa strokovnjakom. In komu te igrice okoli že priznane in nespremenljive meje koristijo. Kolikor vem, Hrvatje ne nameravajo svoje Sv. Gere preimenovati v Vrh sv. Franje, čudi pa, da Dolenjski list dovoljuje smešenje predsednika hrvaške države. Ta ne preveč duhoviti krst sodi za šank ali v gostilno, ne pa v resen, demokratičen tisk! Hrvaška zastava na hrvaških tleh naj bi bila izzivanje in objestno postavljaš-tvo, ki ga gosp. Bartelj ne more trpeti, zato dol s hrvaško zastavo! To pa lahko postane zelo nevarno, kajti z zastavami seje mnogo hudega začelo, ko jih eni ali drugi nismo mogli gledati. Nam Slovencem je kaj takega tuje in g. Bartelj se ne more postavljati z »mi«! Kako si pri vsem tem g. Bartelj predstavlja skupen naravni park in izkoriščanje pitne vode (tuje), mi ni jasno, še manj pa, kako si v bodoče zamišlja dobre sosedske in prijateljske odnose med slovenskim in hrvaškim narodom, h katerim s svojim pisanjem ni prispeval nič lepega. IGOR JUGOVIČ Metlika Lastnik je vse postavil na glavo Kočevska knjižnica — sramota ali ponos? Dolga in trnova je prehojena pot kočevske knjižnice. Pestile so jo prostorske stiske, večkratno preseljevanje, kadrovske težave, menjavanje skrbnikov in kronično pomanjkanje denarja. Pred tremi leti seje knjižnica le rešila inštitucionalne odvisnosti kulturnega centra in se končno osamosvojila. Knjižnica izpolnjuje skoraj vse kriterije za malignost, le ustreznih prostorov nima. Žeje kazalo, da bo končno'le razširila in uredila svoje prostore in velik del knjižnih zmogljivosti preselila v preurejene zgornje prostore, pa seje kot strela z jasnega iz Amerike najavil bivši lastnik stavbe in postavil vse stvari na glavo. O kakršnikoli prostorski razširitvi seveda ni mogoče več razmišljati. Če bo še naprej prepuščena sama sebi, se prav lahko zgodi, da bo zgubila še ta zadušljivi prostor. Ob vsem tem pa bi morda le kazalo poiskati človeka, ki bi se z morebitnim novim lastnikom znal pametno pogovoriti in postaviti stvari na pravo mesto. Katastrofalno stanje v sedanji kočevski knjižnici pa želim ilustrirati z naslednjimi statističnimi podatki: v 248 m2 je stlačenih kar 46.820 knjig, 660’ časopisov in revij ter 2.044 kaset; republiški prostorski ormativ na 1000 prebivalcev znaša 22,8 m2, v kočevski knjižnici pa imajo na razpolago le 130,0 m2; republiško povprečje za izposojo na zaposlenega delavca znaša 14.750 enot, v kočevski knjižnici pa 22.589 enot; republiško povprečje izposoje na člana je 25 enot, v kočevski knjižnici 47 enot; republiško povprečje obiskov članov v knjižnici je 10, v kočevski knjižnici pa 18. In za zaključek še en zanimiv podatek: občinska sredstva za knjižnico na prebivalca znašajo v republiškem povprečju 88,68 SIT, kočevska občina pa namenja svoji knjižnici na prebivalca le 49,72 SIT. Mislim, da komentar ni potreben. Skrajni čas bi bil, da bi kdo za kočevsko knjižnico storil tudi kaj konkretnega. IVE STANIČ Zakaj šola ravno v Mrzli dolini? Ponujena lokacija pomeni nadaljevanje nekontrolirane rasti mesta v zadnjih 20 do 30 letih — Nadpovprečne nagrade na javnem natečaju podkupovanje stroke? Nameraval sem sodelovati na natečaju za pridobitev urbanistične in arhitekturne rešitve za osnovno šolo in vrtec v Mrzli dolini v Novem mestu. Namesto svojega predloga sem natečajni komisiji poslal pismo (podobno, kot je to), saj ne morem sodelovati pri nalogi, kije zaradi postavljenih zahtev ni mogoče narediti tako, da ne bi pomenila še enega problematičnega posega v prostor. Lokacija, kije ponujena za šolo in vrtec, je glede na moj odnos do okolja nesprejemljiva. Razpisovalcu in natečajni komisiji želim javno zastaviti nekaj vprašanj, zakaj je bila ponujena lokacija v Mrzli dolini. Lokacija je na kvalitetni plodni zemlji, zunaj maksimalne smeri grajenega prostora mesta, sprejete s prostorsko-ureditvenimi pogoji (PUP) v občinski skupščini Novo mesto 19. decembra 1991. S tem se zavrača strokovna presoja zazidalnih načrtov za Novo mesto glede njihove nadaljnje veljavnosti po sprejetju PUP za Novo mesto izven mestnega jedra. V njih je v primeru zazidalnega načrta Mrzla dolina zapisan »moratorij na nove objekte,. ukinitev nerealiziranega dela in nadomestitev s PUP. Z vidika razvoja kvalitetne mestne bivalne strukture v tem predeluje predvidena lokacija osnovne šole tudi povsem neustrezna.« S takim izborom so zanikana osnovna načela oblikovanja prostora Novega mesta, ki so našteta v že omenjenih PUP. V njih sta za šolo in vrtec predlagani dve možni lokaciji, ki ustrezata temeljnim usmeritvam sprejetega prostorskega razvoja Novega mesta in ki bi omogočali globljo navezavo na prostor. Za lokacijo v območju Zdol je bila ob koncu leta 1990 narejena tudi strokovna utemeljitev. Večina pomislekov, ki so me odvrnili od sodelovanja na natečaju, je vsaj posredno izražena v strokovnih podlagah za nastanek že omenjenih in danes veljavnih prostorskih dokumentov. Glavna pomanjkljivost prostora Novega mesta in okolice se kaže v izredni nehomogenosti prostora, ki je posledica stihijske rasti v zadnjih 20 do 30 letih. Sanacija je možna z ohranitvijo kvalitet, ki še so v prostoru, in s postopno re-konstitucijo sklenjenega bivalnega pro- stora. To med drugim pomeni tudi ponovno uveljavljanje hierarhičnih prostorskih razmerij med urbanim, deželnim in naravnim okoljem, ki so danes porušena. Izredno obsežen program izobraževanja, kije naveden v natečajnih podlagah, združen v blok, lahko pomeni nov prostorski ekscesni center, medtem ko bi prostor lahko dopolnil in vsebinsko povezal. Ponujena lokacija pomeni nadaljevanje nekontrolirane rasti, ko se z vsakim posegom na novo določa rob naselja. Za udeležence natečaja so bile razpisane zelo visoke nagrade. Arhitektovo delo je danes res močno podcenjeno in tudi te nagrade in odškodnine bi komaj pokrile dejanske stroške, ker pa močno odstopajo od povprečja drugih letošnjih natečajev in ker pogoji niso bili usklajeni s sprejeto prostorsko strategijo, jih lahko imamo za posebno obliko podkupovanja. Možno je, da si razpisovalec natečaja z višino nagrad želi pridobiti k sodelovanju kar največ (vplivnih) arhi- KRAJEVNI PRAZNIK KOSTANJEVICA - V imenu življenja nobenega strela več, ne v tem ne v onem imenu. Za to je zaprosil mladi recitator v kulturnem programu na proslavi ob kostanjeviškem krajevnem prazniku, ki je bila 21. oktobra na pokopališču v Kostanjevici. S praznikom se domačini spominjajo dogodkov na ta dan leta 1943, ko je okupator v Kostanjevici aretiral 70 moških in otrok, jih nekaj ustrelil kot talce in druge odvedel v zapor. Proslave 21. oktobra, na kateri so kulturni program izvedli osnovnošolci, so se udeležili svojci padlih in borci, med temi Jože Penca-Dcčko. Zbrane je nagovoril Jože Zagorc, pradstvnik KS Kostanjevica. Ob krajevnem prazniku je bilo tudi več športnih dogodkov. DOLENJSKI LIST tektov in z na ta način povečano »legitimnostjo« natečaja izigrati veljavnost PUP. Ob tem ne zagovarjam nedotakljivosti od skupščine potrjenih prostorskih pogojev. Vsak natečaj je lahko priložnost za kritično preveritev njihove veljavnosti in uporabnosti. Vendar je za takšno preveritev potrebno, da je arhitekt že pred natečajem natančno seznanjen z vsebino in nasveti, kijih ponujajo. Tega za Mrzlo dolino ni bilo, podobno pa seje zgodilo tudi z natečajem za zgradbo Policije na bregu Krke. Pričakujem, da bosta razpisovalec in natečajna komisija odgovorila na postavljena vprašanja in pojasnila svoja stališča in ravnanja ter ovrgla moje sume kot neutemeljene. To naj bi bil hkrati tudi prispevek k bolj javnemu in neprekinjenemu pogovoru o perečih prostorskih problemih in o vlogi arhitektov pri njihovem reševanju. 1RA ZORKO za »Odprti krog« Plače so že od aprila nespremenjene Banke so različne V zadnjih dneh so sredstva javnega obveščanja poročata o razpravi skupščinskega odbora za kreditno-monetarni sistem, kjer je bilo izrečenih tudi precej kritičnih pripomb na račun plač v slovenskih bankah. Omenja se podatek, da so bile letošnje avgustovske plače v slovenskih bankah za 109,5 odst. večje od januarskih. Iz komentarjev bi bilo moč sklepati, da se taka rast plač nanaša tudi na Ljubljansko banko d.d., kar pa ne drži. Vodstvo Ljubljanske banke d. d. je v okviru ukrepov za racionalizacijo poslovanja že aprila letos sklenilo, da se plače zaposlenih ohranijo oz. zamrznejo na ravni izplačanih plač za marec 1992. Ukrep je banka sprejela na lastno pobudo. Plače zaposlenih v Ljubljanski banki d.d. se torej že od meseca aprila niso povečale. Zamrznjena izhodiščna vrednost za izračun bruto plače v Ljubljanski banki d.d. znaša 28.160 tolarjev (približno 16.900 tolarjev neto), s čimer smo v septembru zaostajali že za 27 odst. za izhodiščno plačo, določeno z branžno kolektivno pogodbo. Ker Ljubljanska banka d.d. že skoraj pol leta ne izpolnjuje branžne kolektivne pogodbe, je deležna stalnih močnih pritiskov sindikata. Od začetka lanskega leta do septembra letos seje število zaposlenih v LB d. d. zmanjšalo za 539, do polletja 1993 naj bi se zmanjšalo še za dodatnih 642. Zmajšalo se je tudi število vodilnih in vodstvenih mest za 203. Zmanjšanje števila zaposlenih ni vplivalo na višino plač. V Sloveniji je trenutno registriranih 30 bank in vsaka zase skladno s tržnim položajem določa višino plač. Služba stikov z javnostjo Ljubljanske banke d. d. Usodne volitve Nekaj poudarkov iz predavanja prof. Janeza Sra-ke v KO SKD Šentjernej „ V nedeljo, 18. oktobra, je KO SKD Šentjernej v dvorani OŠ pripravil srečanje s profesorjem politologije Janezom Srako. Nekaj poudarkov iz njegovega predavanja in kasnejšega pogovora Komunizem kot ideja je bil v Sloveniji premagan že v letih 1936 — 38, ko so študentje na ljubljanski univerzi, popolnoma razbili komunistično misel. Naveza med (bivšimi) komunisti in prostozidarji ima za cilj preprečiti prodor krščanske misli (krščanske demokracije) v novonastajajočih državah in preprečiti razpad Jugoslavije in SZ. De Michelisu je bilo od prostozidarjev naloženo, naj prepreči razpad Jugoslavije. 11.1. 1992 je Vatikan prišel do informacije, da prostozidarji poskušajo doseči, da članice EGS 15.1.1992 ne bi priznale Slovenije in Hrvaške, kot je bilo dogovorjeno predtem. Zato je 12. 1. 1992 Vatikan obe državi priznal in s tem podprl (moralno) krščansko-demo-kratsko vlado v Nemčiji in drugih evropskih državah, da so kljub temu priznale Slovenijo in Hrvatsko. Posebno je poudaril pomembnost letošnjih volitev za Slovenijo. V Ameriki, kjer imajo demokracijo že 200 let, ni pomembno, če voli samo 30—40% volil-cev. Če zmaga katerakoli stranka, demokracija ni vprašljiva. Pri nas pa se bo na teh volitvah dejansko odločala prihodnja usoda Slovenije. Nikakor ni res, da se ne da ničesar storiti, kot trdijo mnogi, ki nasedajo propagandi sedanje pozicije. Vsak lahko nekaj stori! Odda naj svoj glas za dober program, ki gradi in združuje, ne za program, ki ruši in razdvaja. To pa je tudi smisel demokracije. »Dobivam, kar mi pripada« Odgovor na klic F. H. iz Šmarjete, ki je bil objavlji 44. št. DL v rubrike Halo, tukaj je bralec »Dolenj Želim, da sc oglasi pri meni F. H., saj me pozna, ker ni imel poguma, da se podpiše. Slovenija je demokratična država in naj se me ne boji. F. H. je zapisal neresnične podatke o meni in mojem možu. Mojega moža je veliko ljudi poznalo kot dobrega in poštenega. Če pa je odšel iz Slovenije, je to njegov in moj problem. Če ga zanima, kam je odšel, naj me pride vprašat in naj ga ne obrekuje. Slovenske uniforme pa ni oblekel zaradi takšnih kot je F. H.. Mislim, daje takšnih ljudi malo, vendar znajo človeka zelo prizadeti. Jaz ne dobivam nobene slovenske podpore, samo tisto, kar mi po zakonu pripada. Dosti je takih, ki so mi ponudili pomoč, njim hvala. Take, kot je F. H., pa prosim, naj se ne mešajo v zadeve, ki se jih ne tičejo. S tem ne bodo pomagali ne meni ne otrokom. Najina otroka sta poštena, razsojala ne bosta po narodno- en v Dolenjca«[ sti, ampak po dobroti. Mislim, da jih bom dobro vzgojila. Dvakrat do trikrat sem šla v Brežice obiskat svoje sodelavke, ker smo se imele rade in smo se spoštovale. Niso mi naredile nič hudega, kot tudi jaz ne njim. Zelo pa sem razočarana, da obstajajo ljudje, ki žalijo. Mislim, da ima vsak prgvico ustvariti si svoje življenje. DRAGICA JEVIČ * • • Egoist je llovek, ki se bolj zanima zase kot zame. (Bierce) • Diplomacija je pošiljanje šifriranih brzojavk o tistem, kar vsi jasno vedo. (Churchill) • Tudi desnica priznava, da ji bije srce na levi (M. Logar) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Za vse krivega učitelja tožba V javnosti je slišati različna mnenja o naši šoli, razmišljanja pa so največkrat na-perjena proti učiteljem — Tu je moje mnenje, mnenje prizadetega učitelja V mrzlih dneh se prileže topel kostanj Peče ga Nada BREŽICE — Ob koncu tedna gozdovi oživijo. V njih kar mrgoli nabiralcev gob in skoraj pod vsakim kostanjem kdo brska po listju za slastnimi sadeži. Toda letos je bila narava skopa, zato marsikdo ostane praznih rok. Na vse tiste, ki jim vroč, sveže pečen kostanj kljub vsemu neizmerno diši, je mislila Nada Sočan, ko je v začetku minulega tedna pred brežiško gimnazijo začela peči kostanj. Najbolj so se novosti na Trgu dr. Ivana Ribarja razveselili otroci in dijaki, ki se kar pogosto ustavijo pri Nadi in si kupijo merico kostanja. To jih stane 50 tolarjev. »Ceno so mi otroci določili sami. Oni kupujejo sendviče in hotdoge, zato že vedo, kako je s cenami,« pravi Soča-nova. Nato še pristavi: »Večkrat dam otrokom kostanj tudi, če nimajo dovolj denarja. Pošteni so in naslednji dan prinesejo preostanek, s seboj pa pripeljejo svoje prijatelje.« Kostanj je zanimiva sprememba za marsikaterega dijaka, ki ima sicer vsak dan na jedilniku sendvič. Morda je tudi zato z njo tako prijazen ravnatelj šole in soji na roko šli na občini, ko si je urejala papiije. Kostanj pogosto kupujejo tudi mestne gospodinje, saj ga doma nimajo kje speči. Od ponedeljka do četrtka, v prvih dneh obratovanja, ga je prodala že okoli 40 kg. Ob deževnih dneh ima mnogo več prometa kot sicer. V prezeble roke se namreč topel kostanj še toliko bolj prileže. Nada gre vsako jutro v gozd po kostanj. Ker ga nabira sama, ji bo nekaj dobička od prodaje vendarle ostalo za življenje. Ne bo obogatela, to dobro ve, toda za sproti bo. In to je bolje kot čakati na Žavodu zaposlovanje, kjer je dve leti iskala delo. Obiskali smo jo in jo fotografirali. Morda se bo le še kdo spomnil in popestril jesensko ponudbo na ulči-cah dolenjskih in posavskih mest. B.D.-G. Sem oče in učitelj v osnovni šoli. Strog, a poskušam biti dober oče. Hčerki poskušam razvijati karse da pravilen odnos do učenja in dela. Želim ji razviti občutek odgovornosti: do sebe, do drugih, do dela, do življenja. Toliko o mojih prizadevanjih kot očeta. Kaj pa moja razmišljanja o sebi kot učitelju in o vsem, kar se dogaja v našem šolstvu in odmevih o njem ter vzdušju, ki se ga želi o njem v javnosti ustvariti? Že šestnajst let poslušam o šoli: učenci so reveži, učenci doživljajo šoke, strese, bojijo se spraševanja, slabih ocen; nihče jih ne razume; učni načrti niso dobri, so preobsežni, učence preobremenjujemo z nepotrebnimi »snovmi«, kijih v življenju nikoli »ne bodo potrebovali«, učenci so objekt, ne pa subjekt v učnem procesu, ne morejo vplivati na delo in življenje šole, v šoli se dolgočasijo, večina učencev šole ne mara, nenazadnje: učitelji so »mučitelji«. PO VOLITVAH NIČ NOVEGA »Nekaj časa bo šlo še navzdol, potem pa...« Temu podobni naslovi se vse pogosteje pojavljajo v časopisih, vendar se je pri tem potrebno spomniti že vse mogočih obljub tja do raja na zemlji, ki pa niso obrodile sadu, povzročile so le politično zmešnjavo. Politiki so pred narod pripeljali že skoraj vse balkanske pogruntavščine in ga s tem slepili. Tudi vsi dosedanji politiki rdeče, črne in ne vem še kakšne barve so prepričani, da so že zelo veliko naredili za slovenski narod, in se s tem hvalijo na predvolilnih shodih. Vendar nobena od teh strani nima ne znanja in ne moči, da bi lahko kaj naredila za ta del Balkana. Tako se nam tudi po volitvah ne obeta nič novega, neglede na to, kdo bo zmagal. ANTON JUDEŽ NASVET VOLILCEM V naših tovarnah je preveč delavcev. Zakaj? Naši »napredni« so s silo vodili ljudi s kmetij v tovarne in jim govorili, da bodo delali samo po osem ur, potem pa bodo prosti, češ da so se že preveč nagarali. Kaj se je iz tega izcimilo, vsi vidimo. Vrč hodi toliko časa po vodo, da se ubije. Upam le, da so okrog prineseni delavci in kmetje to uvideli in da se bodo na bližnjih volitvah prav odločili: stran od »napredka«. Volili bomo take ljudi, kijih ne bremeni preteklost, take, ki niso pozabili na vero naših prednikov in ki še vedno živijo po krščanskih načelih, take, ki imajo močno hrbtenico, in take, ki ne bodo obljubljali raja na zemlji, saj tu ni mogoč. PETER REPOVŽ Šmarjeta Novo vodstvo SDP v Ribnici Na konferenci republiška predstavnika stranke Mi-ran Potrč in Angelca Murko ter ribniški župan RIBNICA — Pred kratkim so se strankino delo usmeijeno predvsem v zbrali ribniški prenovitelji na volilno- delovanje občinskih ustanov, manj pa programski konferenci stranke. Konfe- je bilo sodelovanja s člani. V razpravi so renče se je udeležil tudi predsednik nekateri opozorili, da bi morala stranka občinske skupščine Franc Mihelič, iz poseči v dogajanja v gospodarstvu, saj v republiškega vodstva stranke pa Miran kratkem sledi odpust nekaj sto delavcev Potrč in Angelca Murko. Iz uvodnega poročila dosedanjega ------------------ predsednika Lada Orla in tajnika Janeza Debeljaka je bilo razvidno, daje bilo KAKŠNO BO ZDRAVSTVO PO NOVEM? Ko sem si dal potrditi zdravstveno izkaznico, me je uslužbenka opomnila, da po novem letu v zdravstvu ne bo več tako, kot je bilo do sedaj, in da si bo treba zdravniški pregled v celoti plačati. Mislila je namreč na upokojence. Svetovala mi je, ker sem že starejši, naj se zdravstveno zavarujem, saj bom verjetno večkrat potreboval zdravnika. Pojasnil sem ji, da najbrž ne bom zmogel plačevati prispevka za novo zdravstveno varstvo, saj prejemam samo starostno kmečko pokojnino, ki znaša le polovico najnižje. Rekla je, da ne ve, kaj bo s takimi. Do sedaj so tudi revni ljudje z nizkimi osebnimi dohodki imeli možnost priti do zdravnika, in ko je bil človek na smrtni postelji, mu je zdravnik predpisal zdravila za lajšanje bolečin. Sedaj, kot kaže, tega ne bo več in revni bomo umirali v bolečinah brez zdravniške pomoči. Ostarelim kmetom se pišejo zelo mučne zadnje ure življenja in sprašujem se, ali smo si to res zaslužili. K. S. • Novoizvoljeni predsednik stranke v Ribnici Janez Bambič je v preteklem obdobju opravljal odgovorne funkcije na ravni republike in občine. Trenutno uspešno vodi krajevno skupnost Loški Potok in je tudi občinski poslanec. Obljubil je, da se bo takoj vključil v reševanje socialnih problemov in da bo aktiviral tudi poslanski klub. v RIK-u, vključiti bi se morali tudi v ekološka gibanja, poslanci v skupščini bi morali več sodelovati z drugimi strankami, podpreti pa bi morali tudi ideje drugih strank, ki imajo sorodna izhodišča in programe. V razpravo seje vključil tudi ribniški župan in dejal: »Vabila strankjemljemo resno, zlasti strankam, ki imajo v parlamentu malo poslancev, vedno radi prisluhnemo.« Angelca Murko je pojasnjevala zapletenost volilne zakonodaje in poudarila, da so volitve čas, ko stranka pokaže svojo moč in tako podoživlja svoje uspehe in neuspehe. O uspehu njihove stranke ne dvomi. Ob koncu se je v razpravo vključil Miran Potrč: »Od tega, kdo bo na teh volitvah zmagal, je v veliki meri odvisno naše bodoče življenje. Od tega so odvisne pravice delavcev, upokojencev, odpiranje novih delovnih mest, lastninjenje in denacionalizacija.« Vedno so bili pripravljeni sodelovati z drugimi strankami in na probleme pošteno odgovarjati. A. KOŠMERL Leta in leta nam učiteljem poskušate vcepiti občutek krivde. In ste nam ga. Tudi strahu. Učitelj je bil zadnji, ki si je upal javno izraziti svoje nezadovoljstvo, se ni upal potegniti za svoje »pravice«. Naučili ste ga molčati, ubogati, kimati predpostavljenim. Za vse zgrešene projekte v šolstvu, ki jih je, seveda največkrat v javnosti molče, moral učitelj uvajati v svojem delu, ne da bi njega kot praktika kdo vprašal za mnenje, je bil vsaj sokrivec (seveda v očeh javnosti). Spomnil bom na nekatera dejstva. Poglavitna naloga šolstva je bila — posebej je poudarek na tem danes — da se ustvari »učencu prijazna šola«. Učenec naj bo razbremenjen, ne smemo ga tre-tirati, učenec se lahko pritoži, lahko vpliva na oblike in metode dela, lahko izbira teme. Celo učitelje naj bi izbiral in šolo, ki jo bo obiskoval. Učenec ima pravico do počitka, spraševanje naj bi bilo napovedano, pri učencu ne smemo čakati neznanje, ampak znanje, on naj odloča o tem, kdaj in kaj se bo učil ter koliko se bo učil; učenec naj bo subjekt, naj bo aktiven in naj sodeluje pri učnem procesu, naj bo kreativen, naj se svobodno izraža! In učitelj? Ta naj bo vedno prijazen, potrpežljiv, sproščen oz. ustvaija sproščeno delovno vzdušje, naj bo vedno pripravljen pomagati pri učenju, pomagati učencem v stiskah, naj bo ustvaijalen, izviren, objektiven. Lepo, strinjam se. Ozrimo se nakj let nazaj. Upoštevajoč vse zgoraj omenjeno, so se začele uvajati novosti. Omenil bom samo ocenjevanje. Le-to naj bi učencem povzročalo številne znane težave. Pa so bile odpravljene številčne ocene za vzgojne predmete in uvedene opisne, pri predmetu etika in družba pa ocene sploh ni. Nato seje začelo uvajanje tri-mestrov. Cilj: učenec je še bolj razbremenjen, manj je ocen. Naj to komentiram. Ali bi še delal (jaz ali kdorkoli drug), če bi namesto plače uvedli razne pisne in ustne pohvale? Ali bi se z njimi lahko preživljal? Ali bi me bil kdo sposoben motivirati za delo? Težko. Učenec se tega dobro zaveda, saj bo, denimo, odličen tudi v primeru, če bo pri kakšnem vzgojnem predmetu ocenjen z oceno manj uspešno. Kaj pa druga plat tega? Ali ni res, da je lahko »manj uspešno« posledica ne nesposobnosti učenca pri vzgojnih predmetih, ampak občutka, ki gaje ta sistem pri njem že ustvaril, da se namreč ni treba truditi, ker posledice niso hude. In kaj potem ta učenec dela pri takem predmetu? Nič, moti pouk, učiteljevo delo malo ceni, ga celo ponižuje. Seveda za to ni kriv učenec. In kaj mislite, kdo je kriv, odgovoren? Ne sistem, temveč učitelj! Saj ne zna učenca motivirati ali celo ni sposoben za delo. Spet ta občutek krivde! In kaj so hoteli ustvarjalci tega doseči? Lepa zamisel, tako kot nekoč samoupravljanje. Da učenca ne bo več strah pred oceno, da bo sproščeno in ustvarjalno pridobival znanje. In moje skromno mišljenje praktika (ki ga že leta skrivam v sebi, saj sem poln občutkov krivde)? Uporabil sem (poučujem zgodovino, zemljepis in tudi etiko in družbo) številne metode in oblike dela z upoštevanjem želja učencev: individualizacijo, diferenciacijo, delo v dvojicah, skupinsko delo, polprogramirano delo, zdaj že projektno delo, pa z mnogimi viri z uporabo medijev, in vse to z enim ciljem: učenca motivirati. In rezultati? So, vendar ne taki, kot bi lahko bili. »Pa saj ni ocene!« pravijo nekateri učenci. In že prvo uro, potem pa še velikokrat v šolskem letu me mnogi kar naprej sprašujejo: »Zakaj se moramo tega učiti?« Ali mislite, da jim tega že prvo uro ne razložim? Pa vendarle, zakaj bi se učil, »če ni potrebno«? »saj za svoje delo ne bom nagrajen!« »Boš.«, je moj odgovor, »nagrada je znanje.« Kdo, se sprašujem, je v teh letih mladosti, imel tako razvito zavest, da se je učil za znanje, zase? Nekaj ali nekdo te je moral vedno v delo »siliti«, te kontrolirati: starši, ocena. To je v učencu vzbujalo strah. Posledica občutka strahu pa je občutek odgovornosti. Če strahu ni, ni odgovornosti. In »mi« bi radi prijazno šolo, šolo brez strahu! Kakšne pravice so to! Človek, odkar obstaja je in bo hotel za svoje delo »plačilo«. Kaj proizvaja šola? Znanje. In kaj že nekaj let nazaj strokovnjaki ugotavljajo? Daje splošna raven znanja učencev vse nižja. Kdo je za to kriv? Učitelj (predvsem). Ne zna ali slabo zna opravljati svoj poklic. Kolikor jaz vem, so učitelji v veliki večini garači, vestni in odogvomi ljudje. Za ta poklic so se odločili samo zato, da bi mladino čimveč naučili. To je lep, human poklic. Ugotovljeno je, da se po znanju naši učenci zelo uspešno kosajo z drugimi učenci v svetu. In kdo je za to zaslužen? Iz vsega tega se mi je porodila še ena misel. Ali ni ustvarjanje slabega vtisa o naši šoli in učiteljih pesek v oči javnosti in učiteljem samim? Ali ni cilj še naprej pri učiteljih ohranjati občutek slabe vesti? In nenazadnje: ali ni to zelo pretka- na politika? Odgovor: učitelj mora bolj kvalitetno opravljati svoje delo, se nenehno izobraževati, kajti on je glavni krivec za učencem neprijazno šolo in vse težave, ki naj bi jim jih le-ta povzročala. Tako bo učitelj še vedno živel in delal z občutkom krivde in bo zelo dobro premislil, ali naj dvigne glavo in glasno pove, kako je že leta njegovo garaško delo slabo ovrednoteno. Tako bo učitelj svoje nezadovoljstvo še naprej skrival globoko v sebi, še naprej bo kimal, še naprej bo eden redkih, ki ne bo šel stavkati, čeprav so velikokrat številni razlogi za to. Kar naprej zavajajte javnost! Pa saj že učenec ve, da je z vseh strani ščiten, da mu dajete potuho. Strokovnjaki — vi pa še naprej »slepim in gluhim« servirajte ugotovitve o čedalje nižji ravni znanja naših osnovnošolskih otrok! In veijemite mi, dolgo časa sem zbiral pp-gum, da napišem te vrstice. Zakaj? Se vedno je v meni občutek krivde, strahu, ki so mi ga vcepljali vsa ta leta. Zakaj? Ker se mi že zdaj, ko to pišem, zastavljajo tale vprašanja: kaj se mi bo zdaj zgodilo?, ali me bo kdo prijel za te besede?, ali me bo kdo kaznoval?, ali mi bo kdo začel metati polena pod noge? Vem, da za vse to ni razlogov, pa vendarle ostaja strah. Želel sem biti iskren, kajti zdi se mi, da si veliko pomembnejši ljudje kot sem jaz pred nekaterimi dejstvi v naši šoli zatiskajo oči in ušesa. In na koncu. Tolaži me, daje kljub vsemu še vedno velika večina otrok pridnih in za težave v šolstvu niso popolnoma nič krivi. Pa tudi v takšnem sistemu, kot ga imamo, bi se vse zamišljeno dalo uresničiti, če ne bi znova in znova vse odgovornosti prelagali na učitelja. ZORAN POREDOŠ Novo mesto Za vse poučen zbornik Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetov-ni vojni, to je naslov nove publikacije Gre za lepo urejen zbornik celotnega gradiva, obravnavanega na strokovnem posvetu, ki je bil 14. maja 1992 v Mariboru v organizaciji Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko s sedežem v Celju in Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki sta tudi izdajatelja zbornika. Objavljeni so strokovni prispevki enajstih uglednih avtoijev, dokumentirani s fotografijami in fotokopijami številnih izvirnih dokumentov — tako nemških kot povojnih jugoslovanskih in slovenskih oblasti. Nemško mobilizacijo na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem so v poljudnih strokovnih sestavkih prikazali ugledni zgodovinarji: dr. Milan Zevart, upokojeni ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor in redni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru; Lojze Penič, muzejski svetovalec, Muzej narodne osvoboditve Maribor; Emil Lajh, muzejski svetovalec, Muzej novejše zgodovine Celje; Jože Dežman, višji kustos, Gorenjski muzej Kranj, in Monika Kokalj-Kočevar, kustosinja, Gorenjski muzej Kranj. Dr. Danilo Turk, profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, diplomat in strokovnjak za mednarodno pravo, je prikazal mobilizacijo Slovencev z gledišča mednarodnega prava, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič pa je osvetlil moralne stiske slovenskih mobilizirancev. Pomemben je prispevek Alojza Ži-berta iz Kranja pod naslovom Mobilizirani, zaznamovani, pozabljeni, kije dokumentiran kar s 13 fotokopijami raznih dokumentov. Franc Fideršek iz Ptuja je podrobno opisal in s številkami podkrepil mobilizacijo na območju takratne občine Žetale, s prikazom usode mobilizirancev. Franc Potisk od Maijete na Dravskem polju pa bolj na splošno opisuje Slovence kot vojake druge svetovne vojne. Posebej je treba omeniti obširen prispevek Rudija Markoviča, predsednika Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko iz Celja, kije pod naslovom Položaj mobilizirancev v državi Republiki Sloveniji orisal razmere pri nas med okupacijo in po vojni, ustanovitev društva in dosedanja prizadevanja tega društva, kar vse je dokumentirano z desetimi prilogami, med drugim so tu tudi fotokopije predpisov ZR Nemčije, obširna ko-respodenca društva s predstavniki in organi ZR Nemčije. Ob koncu pa so objavljene fotokopije dokumentov, ki jih je po posredovanju Univerzitetne knjižnice Maribor društvu poslalo ministrstvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Kraljevine Belgije. Iz teh dokumentov je podrobno razvidno, kako so zadevo belgijski prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko uredili med Kraljevino Belgijo in ZR Nemčijo — predstavitev problema v parlamentu do sprejema ustreznih zakonov. To lahko služi kot vzorec vladi Republike Slovenije, da sklene z ZR Nemčijo podoben sporazum. Zbornik je uredil Ludvik Puklavec, dipl. ing. in predsednik območnega odbora Maribor, ki je tudi napisal uvod. Pri urejanju sta mu pomagala dr. Bruno Hartman in Albin Presker. Vsebina prav gotovo ne bo zanimiva samo za člane društva, temveč tudi za mlajše, da se seznanijo z resnično usodo desettisočev slovenskih fantov in mož med drugo svetovno vojno, o čemer se je dobrih 45 let molčalo, za svoje pravice pa se še vedno morajo bojevati z močjo argumentov in dokumentov. Objekti so, rezultatov ni _____Krški športniki bi lahko dosegli več Novinarka B.D.-G. j'e pod tem naslovom 8. oktobra objavila članek v Dolenjskem listu. V imenu PK Celulo-zar Krško se spodaj podpisani z vsebino članka glede rezultatov in objektov ne strinjam popolnoma. PK Celulozar je na letošnjih državnih prvenstvih osvojil dva naslova članskih prvakov, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Mladinci so nas razveselili z mladinskim državnim naslovom ter s tremi bronastimi odličji. Na strokovnost našega dela v vseh starostnih kategorijah so pokazali tudi pionirji, ki so osvojili dve srebrni in tri bronaste medalje. Tako so krški plavalci na državnih prvenstvih osvojili 18 medalj. V svojih vrstah imamo dve članski reprezentantki (N. Repec, S. Gradišek), ki sta zastopali barve Slovenije v promocijskem dvoboju s Hrvaško v Dolenjskih Toplicah in na Reki. Med 95 aktivnimi plavalci vseh kategorij imamo tudi 8 kategoriziranih športnikov: enega v zveznem razredu, enega v zelo perspektivnem redu in 6 tekmovalcev v perspektivnem razredu. Naši plavalci se poleg prvenstev udeležujejo tudi mitingov doma in v tujini, kjer dosegajo odlične rezultate in uvrstitve ter osvajajo veliko medalj, nagrad in priznanj. Ti rezultati so bili objavljeni v vseh slovenskih medijih in kažejo, da je PK Celulozar eden najuspešnejših klubov v Posavju in na Dolenjskem. Kaj pa pogoji za treninge? Vso sezono treniramo v 40 let starem letnem ba- POZIV DRŽAVLJANOM V Sloveniji seje umetno ustvaril položaj, da bi nacionalna lastnina prišla v roke določenih lobijev. Da bi se to lahko zgodilo, je bil povzročen kaos, ki se najbolj opazi v parlamentarni krizi, delni blokadi pravnega sistema in namenskem uničevanju gospodarstva, kar spet daje povod za socialne nemire in destabilizacijo države. Omenjene dogodke spremlja temu prirejena lažna kapitalistična ideologija, ki z resničnim tržnim gospodarstvom nima ničesar skupnega. Ža primer vam bomo podali nekaj poznanih potegavščin: neznani lastniki, tajnost plač menedžerjev v družbeni lastnini, razpuščanje delavskih svetov kot kontrolnih mehanizmov, kvazi pioslovne skrivnosti in podobno. Državljani Slovenije se nahajamo pred novo zgodovinsko izkušnjo. Mnogo gnilih jabolk je med politiki, v gospo-darstvenih in drugih strukturah. Te osebe so se pripravljene odpovedati lastnemu narodu. Zato vas pozivamo: Če želite biti gospodarji v svoji domovini in enakovredni drugim narodom, ne dopustite, da boste ob premoženje, kije vir preživljanja in obstoja vseh nas! Odločno zahtevajte nazaj, kar je vaše in vam hočejo ukrasti! Predsednik predsedstva Neodvisnih sindikatov Slovenije RASTKO PLOHL zenu pri tovarni Videm. Bazen ima sicer toplo vodo in ogrevane garderobe, kako pa treniranje poteka pri — 10 stopinjah, se lahko prepričate sami, če pridete ob takem vremenu na naš bazen. Če tovarna Videm ne dela, potem tople vode v bazenu ni, zato se moramo preseliti v šolske bazenčke («bane« v dolžini 12,5 oz. 16,6 m). Kaj ta dva bazenčka pomenita pri treningih za vrhunske rezultate, mi ni treba razlagati. Lani smo v teh bazenčkih trenirali skoraj 5 mesecev, 2 meseca smo imeli samo suho vadbo in le 4 mesece smo plavali v normalnem bazenu. Kljub takim pogojem dosegamo vrhunske rezultate, saj sta Repčeva (dvakrat) in Gradiškova (enkrat) sodelovali na mladinskih evropskih prvenstvih v letu 1990 in 1991, imamo pa tudi 3 potencialne plavalce za naslednja taka prvenstva. Popolnoma se strinjamo z ugotovitvijo, da je 5,6 milijona tolaijev, ki jih občina Krško namenja za šport, premalo za boljše rezultate. Občina ni namenila niti tolarja za zdravniške preglede in za gradnjo pokritega bazena, ki bi ga potrebovali. Zato v plavalnem klubu menimo, da bi bil pravi naslov Rezultati so, objektov ni (Krški športniki bi lahko dosegli več, plavalci so dosegli največ). Pisec članka bi se moral bolje prepričati o dejanskem stanju v krškem športu, ošportnikih, rezultatih, objektih in o težavah pri delu. Mimogrede bi tudi uredništvo Dolenjskega lista radi opozorili še na jjotreben bolj profesionalni pristop način pisanja športne strani. Prof. Anton Bizjak, trener PK Celulozar Krško OB ZELENIH TOLMUNIH KRKE Zapisana beseda, objavljena fotografija ali risba bodo še dolgo ohranile svoj pomen kljub vedno večjim pritiskom najrazličnejših drugačnih načinov medsebojnega obveščanja. To bi lahko rekli tudi ob letošnji prvi številki glasila ribiške družine Novo mesto, ki izhaja že 16 let, čeprav včasih tudi le enkrat na leto. Člani društev in raznih organizacij imajo radi obveščanje, ki je v njihovih rokah, zavoljo česar so tudi v taki prostovoljni skupnosti. Zeleni tolumini pišejo tokrat o novih prostorih družine, kijih imajo nasproti gimnazije, o članarini in dovolilnicah za ribolov, o raznih športnih tekmovanjih in nastopanju članov družine v pokrajini in v republiki. Časopis jim postreže tudi s strokovnimi vprašanji. Zanimivo je, da je družina samo lani vložila v Krko, Radešco, Blato in v Temenico za 53.800 nemških mark vrednih rib, kar govori o njegovi skrbi za gojitev in varstvo rib in ribolova. Marsikdo tudi ne ve, da je novomeška ribiška družina letos prodala 1400 kg v Temenici v Luknji vzgojenih ameriških lososov, ki so šli v morje v ribogojnici Žirovnice pri Crikve-nici. — Odgovorni in tehnični urednik glasila je Dušan Pezelj. Tg. Nenadoma je ugasnilo življenje Janeza Bukovca, človeka, kije komaj stopil v zasluženi pokoj. Janez Bukovec se je rodil 19. aprila leta 1933 v kmečko -delavski družini v Dolenjskih Toplicah kot najstarejši sin. Izučil se je za ključavničarja. Služboval je v Železarni Jesenice, kasneje v rudniku Črna na Koroškem, nato pa v Litostroju v Ljubljani. Leta 1960 seje poročil in živel na Dol. Podborštu pri Ivančni Gorici, zadnjih 30 let pa v Trebnjem. Rodila sta se mu dva otroka. V vseh službah je opravljal težaška in zdravju škodljiva dela, zato mu je bolezen jemala življenjsko moč. Moral je večkrat v bolnico, šel pa je tudi na operacijo ožilja. Leta 1987 je bil invalidsko upokojen. Bilje tudi član našega društva invalidov. Ž nami je bil na izletu po Beli krajini in obenem v Črnomlju obiskal svoje sorodnike. Z ženo sta sklenila, da bosta sedaj večkrat šla na izlete in v družbo, saj jima je uspelo kupiti stanovanje in bi se lahko na stara leta odpočila ter uživala sadove svojih pridnih rok. Na žalost se je Janezova življenjska pot na hitro končala. Vselej nam bo ostal v dragem spominu. R. DVOJNA BOLEČINA Umrl je moj tast. V Ribnici sem naročila venec, ki so ga pripeljali skupaj s krsto. Po pogrebu pa sem opazila, da venec leži pred cerkvenimi vrati. Naslednji dan je venec še vedno ležal pred cerkvijo. Poleg tastove smrti mi je zavrženi venec zadal dodatno bolečino. Dogodek me je hudo prizadel in ga ne morem dojeti. Zato se sprašujem: »Me v Moz-Iju res tako sovražijo? Komu sem kaj storila žalega. Med vaščani živim že od leta 1964. Ves čas sem bila trdno prepričana, da se imamo radi, da se spoštujemo, še posebej v trenutkih žalosti. To ponižanje bom le težko prebolela. JOŽICA SIMONIČ DOLENJSKI UST Dogodki v sliki in besedi OBČINSKI A VTO ZA GA ŠILCE — Takoleje predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič zadnjo nedeljo predal in krstil nov gasilski avto Gasilskega društva Mokro Polje. A vto, lado nivo, so mokropoljski gasilci za majhen denar dobili od no vomeške občine in ga preno vili in predelali v gasilski avto. GD Mokro Polje deluje dobrega pol stoletja, šteje 150 članov, spionirjipa blizu 200. Člani so iz G. in D. Mokrega Polja, Prapreč, Polhovke, Žerjavina in Pristave. Gasilci so avto obnovili in kupili prikolico s prispevki krajanov, zavarovalnica Tilia pa jim je odobrila ugoden kredit. Dosedanji gasilski kombi pa so dobili gasilci z Dolža. (Foto: A. B.) PROTESTNA ZAPORA CESTE— V petek, 23. oktobra, dopoldne so razjarjeni vaščani Budganje vasi, Gradenca, Lipja, Sel in Prevol s traktorji in avtomobili zaprli cesto Žužemberk—Budganja vas. Gre za najslabši cestni odsek v KS Žužemberk, ki bi bil lahko že asfaltiran, vendar zaradi nepopustljivosti lastnika zemljišč na začetku te ceste, niso mogli posodobiti ceste. Gre za vsega okoli ar zemlje. Sedaj so se dogovorili, da bodo takoj začeli posodabljati dober kilometer ceste Žužemberk—Budganja vas, s tem da teh spornih 80 dolžinskih metrov pač ne bo ne razširjenih ne asfaltiranih. (Foto: J. P.) V KRKI JE GORELO — V petek ob 13. uri je zagorela Kotlarna in Sinteza v tovarni zdravil Krka. Na »požarišče« so takoj pridrveli poklicni gasilci Krke, gasilci IG D Krka in gasilci Poklicnega reševalnega centra Novo mesto. Za vso razpoložljivo opremo so pripravili vse, saj je poškodba cevovoda dopuščala eksplozijo in izlitje nevarnih tekočin. Da ne bo pomote: tokrat je šlo le za dobro pripravljeno vajo, ki si jo je ogledalo veliko gasilcev iz industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev novomeške občine. Se posebejje bilo zanimivo opazovanje zaščite odtočnih jaškov pred izlitjem nevarnih tekočin in pobiranje strupene snovi s črpalko Elro. (Foto: J. Pavlin) CIU JE OBSTANEK V LIGI — Med pripravami rokometašev trebanjskega A kri-pola na Lisci je mlado moštvo nabiralo kondicijo, prvi trener Alojz Radelj pa je z rokometaši uigraval tudi nekatere tehnične inačice rokometne igre. Trebanjci so odigrali nekaj prijateljskih tekem z Zagorjani, ki so bdi v tem času na pripravah na Lisci in s katerimi so bili boj za uvrstitev v 2. SRL ter v Radečah s tamkajšnjim drugoligašem. Radelj pravi, da bi bil zaenkrat cilj novinca obstanek v ligi in nabiranje izkušenj, do pričetka lige 4. oktobra pa bi radi odigrali čimveč prijateljskih tekem. Na posnetku: moštvo RK A kripola in vodstvo med krajšim predahom. (Foto: P. Perc) OTROCI ZA ZGLED STAREJŠIM — Otroški parlament, ki se ga je pretekli četrtek v Sevnici udeležilo vseh 66 poslancev (na posnetku), izvoljenih na osnovnih šolah v občini, je postregel z obilico koristnih predlogov. Njihova vrednost je predvsem v tem, da so učenci zvečine samostojno dovolj (samo)kri-tično oblikovali svoje pobude za spreminjanje, izboljšanje razmer bodisi v učno-vzgojnem procesu, odnosov med učenci in učitelji ali zaradi šolskih malic in prometne varnosti. Zavzeli so se za cenejše učbenike, veljavne za več generacij, in za dostopnejši pionirski tisk. Ukinili naj bi srbohrvaščino in jo nadomestili s kakšnim svetovnim jezikom, v šolah pa bi morali več naredili za poklicno usmerjanje učencev. (Foto: P. Perc) Obveznice gradijo pošto in ceste Novomeške obveznice sicer ne gredo za med, program investicij pa se uresničuje — Vnovčena petina obveznic, deloma preko plačila za opravljena dela Kamera odkriva NOVO MESTO — Pred dobrim letom je novomeška občina izdala za 20 milijonov mark občinskih obveznic, s pomočjo katerih naj bi v čim krajšem času izpeljali projekte razvoja in sanacije novomeške gospodarske infrastrukture, vredne 33,5 milijona mark. Čeprav prodaja ni ravno bleščeča — zaradi tega in zaradi prevelike večletne obremenitve občinskega proračuna je bil tudi v novomeškem parlamentu nedavno izražen dvom o upravičenosti programa obveznic — je nekaj investicij iz programa obveznic že izpeljanih oziroma pred dokončanjem. Po občinskem odloku je 5,5 milijona mark od prodaje občinskih obveznic namenjenih razvoju telekomunikacij v občini: novi glavni telefonski centrali in poslovnim prostorom ter izgradnji telefonskega omrežja, najprej v Bučni vasi in Hinjah. Dela so v teku. Pet milijonov mark naj bi šlo za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Žužemberku in Mimi Peči ter za raziskave vodnih virov. Tri milijone mark bo vloženih v sekundarno plinovodno mrežo v Novem mestu, ki je v gradnji, dva milijona mark pa v komunalno opremo stavbnih zemljišč. V obrtni coni Cikava je ravno nared 18 lokacij. V obnovo cest bo vloženih 4,5 milijona mark. Zaključujejo ZDRUZNO ZA OSILNIČANE OSILNICA — V nedeljo, 19. oktobra, je Demokratska stranka v Osilnici ustanovila svoj odbor. Do tedaj so imeli demokrati v kočevski občini svoj krajevni odbor le v mestu Kočevje in odbor na občinski ravni. Za ustanovitev so se odločili na pobudo krajanov, po mnenju predsednika kočevskih demokratov Franca Bartolmeta pa je bila ustanovitev še ene stranke, poleg že obstoječe SKD, za krajane Osilnice tudi nujno potrebna. SKD naj bi bila namreč premalo, da bi lahko Osilničani dovolj učinkovito vplivali na reševanje svojih problemov. ODPOVEDI STANOVANJSKIH PRAVICA? RIBNICA — Po podatkih direktorja Komunalnega podjetja Komunala Ribnica, Jožeta Žakrajška, je v ribniški občini trenutno okoli 30 neplačnikov centralnega ogrevanja. Lastniki stanovanj* v katerih imetniki stanovanjskih pravic ne plačujejo kurjave, so skupščina občina Riko, Itpp, Inles SPIZ, nekaj neplačnikov pa je tudi v stanovanjih, ki so v lasti obrambnega ministrstva. Komunala, ki je v začetku tega meseca vsem neplačnikom že zagrozila z odklopom, bo vse te lastnike stanovanj v skladu s sklepom oziroma mnenjem ribniškega izvršnega sveta, naj obveznosti stanovalca prevzame lastnik, obvestila, da morajo poravnati stroške za ogrevanje. Kako bo oziroma naj bi lastnik nato od stanovalca izterjal plačilo, ostaja odprto vprašanje. Kot malo verjetna možnost obstaja način, za katerega seje na svoji zadnji seji 21. oktobra odločil ribniški izvršni svet. Ker je izvršni svet prepričan, da so med neplačniki tudi taki, ki bi lahko plačali, pa nočejo, bo vse ki so v njihovih stanovanjih in kurjave ne plačujejo, obvestil, da jim odpovedujejo stanovanjsko pravico, kolikor kurivo ne bodo poravnali. Odziv slab kljub množici brezposelnih Preusposabljanje KOČEVJE - Prejšnji ponedeljek so se pri Ljudski univerzi v Kočevju pričeli trimesečni tečaji za šivilje in mizarje. Organizatorja tečajev, ki sta prva iz programa preusposabljanja brezposelnih v kočevski občini, sta kočevski izvršni svet in zavod za zaposlovanje, kije tudi plačnik tečajev. Tečaj za šivilje obiskuje 30 brezposelnih žensk, za opravljanje različnih del v lesni dejavnosti pa 15 brezposelnih oseb. To je več kot trikrat oziroma celo štirikrat manj ljudi (razpis je bil za 100 šivilj in 60 mizarjev), kot jih za opravljanje šiviljskih in mizarskih del v kočevski občini potrebujejo že v tem trenutku. Daje bil odziv brezposelnih kljub veliki brezposelnosti daleč pod pričakovanji, si v kočevskem izvršnem svetu razlagajo v prvi vrsti s tem, da še vedno precej ljudi dobiva nadomestila za brezposelnost, ki so v marsikaterem primeru večja od plač tekstilnih delavk. Med vzroki za slab odziv navajajo tudi, da je med nezaposlenimi, ki so bili opredeljeni kot trajni presežki, veliko žensk, starejših od 40 let, ki so jim kot takim psihofizične sposobnosti že upadle, ne izključujejo pa tudi možnosti, da so med brezposelnimi tudi taki, ki jim ni do preusposabljanja zato, ker jim preprosto ni do dela. Slab odziv brezposelnih organizatorjem ni odvzel poguma. Organizirali bodo tudi tečaje za turistične in gostinske delavce. Na občini zagotavljajo, da bodo vsem, ki bodo uspešno zaključili njihove tečaje preusposabljanja brezposelnih, zagotovili delo. M L -S ureditev križišča pri LB, ceste Bršljin-Češča vas in ceste Žužemberk-Prevole. V načrtuje še: rekonstrukcija Ceste herojev, severna obvoznica v Novem mestu, ureditev Smihelske ceste, obvoznice in mosta v Dolenjskih Toplicah, ceste in mosta Dol. Maharovec, cest Žužemberk-Budganja vas in Srednji Lipovec-Veliki Lipovec. Občini je doslej uspelo vnovčiti za ENKRATNA RAZSTAVA ŽUŽELK LJUBLJANA — V Prešernovi dvorani — osrednjem atriju stavbe Narodnega, Etnografskega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani — so v torek odprli razstavo žuželk Entomologica sloveni-ca. Poleg bogate zbirke žuželk si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi uporabo vidotehnike, računalnikov in drugih pripomočkov pri raziskovanju žuželk. Na otvoritvi so lahko poslušali celo iz posnetkov žuželčjih zvokov narejeno kompozicijo Boštjana Perovška, ta skladba pa bo tudi zvočna kulisa med celotnim trajanjem razstave, to je do 15. novembra. Vabljeni! NOV USPEH SEVNIŠKIH RAKE-TAR JEV— Prvi predsednik sevniške-ga Astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice, Marjan Zidarič, se vse bolj uveljavlja kot uspešen podjetnik. Pretekli četrtek je »cvetu« slovenskega raketnega modelarstva v Loki pri Zidanem Mostu, kjer seje udomil, praktično predstavil modelarske raketne motorje, ki jih sam izdeluje in za katere je pridobil vse potrebne ateste. Na Vrhu nad Boštanjem, pri priznanem vinogradniku Jožetu Železniku, so na komisiji za raketno modelarstvo pri Letalski zvezi Slovenije znova pohvalili Zidaričeve motorje, kakršnih pri nas sicer ni na voljo. Ob tej priložnosti je gostitelj Železnik izročil svetovnemu prvaku s septembrskega svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu v ZDA Dragu Percu (na posnetku desni) steklenico domače kapljice. Perc je 18. oktobra na mednarodnem tekmovanju v švicarskem Oberkulmu zmagal v kategoriji strimerjev in znova potrdil, da spada v sam vrh raketnih modelarjev v svetu. (Foto: P. Perc) Sedem zahtev Slovenskemu kongresu o cestah in prometu 1 2 3 4 5 6 7 1. Projektirati paralelno gradnjo železnice z avtocesto na celotnem križu Slovenije (absurden je primer gradnje avtoceste skozi radovljiško dolino brez železnice). 2. Sprementii vse načrte, po katerih bi bili uničeni neprecenljivi naravni viri Slovenije, podtalnice Dravskega polja. Savinjske in Vipavske doline in najboljša obdelovalna zemlja. 3. Povezati preusmeritev tranzitnega tovornega prometa z avtocest na železnico v Sloveniji s prometno politiko Avstrije in Švice. 4. Strogo uresničiti načelo: »Nobene cestne gradnje brez izgradnje paralelnih kolesarskih stez!«, in pripraviti ter izpeljati načrt 2000 km kolesarskih stez za Slovenijo. 5. Poostriti predpise in kontrolo izpušnih plinov pri tovornih in osebnih avtomobilov po zahodnoevropskih predpisih ter izločati vozila, ki tem kriterijem ne ustrezajo. 6. Sprejeti iste kriterije za tovorni tranzit čez Slovenijo, kot veljajo v Avstriji in Švici. 7. Odpraviti sedanji okorni in dragi sistem pobiranja cestnin v Sloveniji ter vpeljati švicarskega z. enkratnim vsakoletnim plačilom cestnine. Za Zelene Slovenije; Dr. LEO ŠEŠERKO 4,443 milijonov mark obveznic. Proda- *■ la jih je za dobrih 2,7 milijona mark, največ, za poldrugi milijon, LB Dolenjski banki. Z obveznicami v vrednosti skoraj 1,8 milijona mark pa so bile plačane obveznosti izvajalcem. Deloma so z obveznicami plačali tudi stroške priprave in izdaje obveznic. Prodaja občanom gre slabo. Doslej so kupili le za 6.400 mark obveznic. Za investicije po programu obveznic je občina morala doslej prispevati preko 5 milijonov mark (v tolarski protivrednosti), v kratkem pa bo treba poravnati še za 455 tisoč mark že sprejetih obveznosti za izvedbo telekomunikacijskih in cestnih projektov. Zaradi premajhne in prepočasne prodaje obveznic je morala občina zagotoviti za 1,3 milijona mark premostitvenega denarja. V ta namen je uporabila kupnine od stanovanj. Da bi sedaj lahko ta denar razdelila za stanovanjska posojila, se bo morala še bolj potruditi za prodajo obveznic. Poleg tega bo treba poskrbeti za plačilo obresti za prodane obveznice iz prvega kupona, ki so zapadle 1. septembra; gre za 470 tisoč mark. Obveznost za izplačevanje je sicer razdeljena različno. Za program telekomunikacij jo je v celoti prevzelo novomeško PTT podjetje, za ceste pa občina. Z L -D POSLEJ MEDNARODNI PROMET Železniški potniški promet med Slovenijo in Hrvaško, ki se je doslej obračunaval po notranjih tarifah, bo 1. novembra postal mednarodni. To pomeni tudi prcejšnjo spremembo cen, da pa podražitev le ne bi bila prehuda, so se Slovenske železnice s hrvaškimi dogovorile za posebne popuste. Tako bo promet med državama po novem razdeljen na tri ravni, in sicer na mednarodni promet med Slovenijo in Hrvaško, obmejni in tranzitni promet. Za prvega bo veljal poseben 20-odstotni popust na mednarodne tarife, mogoče pa bo uveljaviti še druge olajšave. Tako bo za povratne vozovnice veljal še dodatni 20-odstotni popust, za lastnike izkaznic za mlade in starejše 30-odstotni popust, ki ga bo mogoče uveljaviti tudi na progah znotraj Hrvaške, za otroke do 15. leta 50-odstotni, za skupine od 6 do 24 potnikov 30-odstotni, za skupine nad 24 potnikov oziroma za skupine mladih do 26. leta pa 40-odstotni Služba SŽ za odnose z javnostjo TOKRAT V SKUPŠČINI NESPORAZUM KRŠKO - Seja krške občinske skupščine 22. oktobra je zaradi nesklepčnosti odpadla. Predsedstvo, ki se je sestalo takoj po dogodku, je ocenilo, da tokrat ni šlo za obstrukcijo, ampak je do nesklepčnosti privedel nesporazum. Pri taki oceni je ujjoštevalo, da je bil 22. oktobra nesklepčen zbor krajevnih skupnosti, medtem ko je dotlej nekajkrat “odpovedal” družbenopolitični zbor. Nesporazum naj bi bil v tem: ko je sekretar skupščine ugotovil, da je prisotnih zadosti delegatov v vseh zborih, je sejo zapustil Marjan Arh iz KS Leskovec. Ta se je vrnil, vendar je med njegovo odsotnostjo s seje odšel Vinko Bohorč, delegat KS Rožno Presladol. Tako je bilo delegatov v zboru KS premalo za sklepčnost parlamenta. ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Dom kulture Novo mesto namesto cvetja za pokojno Martino Vovk 1.500 tolaijev; sosedje iz Zagrebške ulice in Žabje vasi namesto venca za pokojno Martino Vovk 7.500; vaščani iz Mirne Peči namesto venca za pokojnega Viktoija Pa-vlenča 4.600; Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana namesto venca za pokojnega dr. Franca Hiibscherja 8.000; stanovalci bloka Nad mlini 19 in 20, Novo mesto, namesto cvetja za pokojnega dr. Franca Hiibscherja 4.300; stanovalci bloka Ragovska 8, Novo mesto, namesto cvetja pokojnemu Alojzu Štrbencu 5.480 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! SPORNI STEBER — Marsikaterega Trebanjca je zadnje čase zmotil steber, ki ga je Gradbeno podjetje Grosuplje pri gradnji noveposlovno-stanovanjske stavbe pod trebanjskim sodiščem postavilo le nekaj deset centimetrov stran od ceste, torej na pločnik. Gradbeni inšpektor Jože Mandelj je povedal, da si je gradnjo ogledal in ugotovil, da je pri prenosu iz načrtov prišlo do manjšega zamika. S šefom gradbišča se je dogovoril, da bodo zgradili nov steber, ki bo od ceste odmaknjen vsaj en meter, spornega pa bodo že v kratkem odstranili (Foto: J. Dorniž) GOBAN VELIKAN— V uredništvo ga je prinesla prvošolka Danica Popovič z Drske. Z očetom sta v nedeljo stikala za kostanjem na Hrastu v Beli krajini, pa se je prikazal zdrav in krepak goban. Na tehtnici je potegnil kar 1,10 kilograma. (Foto: J. P.) GOBJI ŠOPEK — Šest gobanov skupaj tudi ni nekaj vsakdanjega, še posebej ne za tistega, ki mu ne uspe najti niti enega gobana Novomeščanka Majda L. ima pri nabiranju gob srečo. (Foto: J. P) ROJEVANJE— V delavnici kiparja in slikarja Dirka Heija v Dragatušu te dni dobiva zaključni lošč zanimiv leseni igralni objekt v obliki vrtiljaka, ki predstavlja mucke pri igri Manjši model te konstatacije, zlitja umetnikovega estetskega obliko vanja in otroških potreb po igri, ki ga vidimo na desni je umetnik že razstavil na osnovni šoli v Žužemberku, kjer bo objekt stal, prava, s figurami v velikosti, kakršno drži v roki, pa bo tudi kmalu dokončana. V svoji domovini Nizozemski je umetnik izdelal več podobnih objektov za šole in otroška igrišča (Foto: T. Jakše) fZfK ZDRAVJE IN KVALITETNEJŠE ^ ŽIVLJENJE! Novo iz pekarne AJDA Polnovredni rženi in finski kruh ter štručke kornspitz lahko naročite po tel. 21-323, vsak dan od 7. do 15. ure! -__Brezplačna dostava na dom!_____- *« . Jk ll/rwUvM)twr lbofi»T^Jtaja/ tujo/ BARBKIN DAN Učitelji naše šole se zelo trudijo, da bi tudi starši spoznali naše delo, zato so pripravili odprti dan šole. Odprti dan šole je bil v soboto in poimenovali so ga Barbkin dan. Na ta dan je bilo na šoli veliko delavnic. Delavnice so nosile imena: glasbena delavnica, kuharska delavnica, delavnica naravnih materialov in kemijska delavnica. Sodeloval sem v kmetijski delavnici, kjer smo delali razne poizkuse. Ob koncu so vse delavnice razstavile svoje izdelke. LEON RIBIČ 3. r., OŠ Krmelj KEMIJSKA UČILNICA V OŠ Center je velika prostorska stiska. Poleg učilnice je bil kabinet. Vse skupaj je bilo zastarelo. Med poletnimi počitnicami je bila kemijska učilnica obnovljena. Kabinet in učilnico so uredili v en prostor. Stene so prebeljene, tla so nova. Novo je tudi pohištvo. Klopi so široke, stoli vrtljivi. Vse je lepo in ekonomično opremljeno. Prostor za kabinet so pridobili tako, da so del hodnika pregradili z leseno steno. Vse to nam bo olajšalo delo s poizkusi. V urejeni učilnici se dobro počutimo. JANEZ FERKOU 7. c., OŠ Center Novo mesto RAZSTAVA SLIK SLIKARJA FRANCETA SLANE V petek je bila na naši šoli, ob ponovnem poimenovanju šole po dr. Pavlu Lunačku, otvoritev razstave akademskega slikarja Franceta Slane. Njegove slike so zelo lepe. Prikazujejo peteline, pokrajine, mlin in različne šopke. Slike bodo na ogled ves teden. Šolaiji sijih bomo še posebej ogledali pri urah likovne vzgoje. Odrasli jih bodo lahko tudi kupili. Nekatere so že prodane. Za Šentrupert je razstava slik tako znanega slikaija, kot je France Slana, res velik kulturni dogodek. PETRA SKODA 7. r, novin. krožek OŠ Dr. Pavla Lunačka Šentrupert OBISKALI SMO FRANČIŠKANSKI MUZEJ Učenci 7.b, 8.a in 8.b grmske osnovne šole smo oktobra letos obiskali novomeški frančiškanski muzej. Pater Felicijan Pevce nam je razkazal knjižnico in spremljajočo razstavo o letos umrlem slovenskem pisatelju Pavletu Zidarju, njegovem 37-letnem delu. Zidar je napisal 76 del, od tega jih je v frančiškanski knjižnici shranjenih 48. Med učenci 7.b pa je bil tudi tisoči obiskovalec razstave, kateremu so podelili pohvalo in nagrado. KARMEN ŠTERBENC in LIVIJA MAJERLE 7.b, OŠ Grm, Novo mesto FRESKE NA VIHRU PRI ŠENTRUPERTU V okolici Šentruperta je veliko majhnih hribov, med njimi je tudi Viher. Na njem stoji lepa baročna cerkvica, ki je posvečena sv. Duhu. Letos so se vaščani odločili, da bodo zbrali denar za dva nova zvonika. Ko so to zamisel uresničili, je bila tudi knjižica z naslovom Freske na Vihru pn Šentrupertu. Knjižica opisuje cerkev in njene freske, ki so med najlepšimi v Sloveniji. MATEJA GORENC 6. b, OŠ Šentrupert OBISK GASILCEV Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato so nas prejšnji teden obiskali gasilci GD Brusnice. Na šolskem igrišču so nam pokazali, kako se požar gasi z vodo in kako gasimo z gasilnim aparatom. Razkazali so nam tudi ostalo gasilsko opremo, razne aparate in gasilske avtomobile. REBEKA MAT1ČEVIČ 7. r., OŠ Brusnice KJE PREŽIVETI PROSTI ČAS BREŽICE - Kmalu po izteku tedna otroka so na brežiški osnovni šoli pripravili okroglo mizo o tem, kako preživljajo učenci šole svoj prosti čas. V razgovoru so sodelovali predstavniki učencev, strokovnih delavcev šole, matične knjižnice, glasbene šole, karate kluba, gasilskega društva, staršev in občinske skupščine. Otroci so v razpravah pokazali, da problem ni, kako, ampak kje preživeti prosti čas. Želijo si urejena igrišča, mladinski dom, urejene kolesarske steze v mestu, bazen pri šoli in še kaj. Vsi udeleženci okrogle mize st) njihove želje sicer podprli, občinski sekretar za družbene dejavnosti Anton Podgoršek pa jih je vrnil na realna tla, ko je dejal, da za vse to ni denarja. Tako je vse ostalo le pri pobožnih željan brežiških osnovnošolcev, ki sc bodo še naprej igrali na ulicah in sc zbirali po lokalih. PLANIKA kranj Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve razpisuje zbiranje pisnih ponudb za najem POSLOVNIH PROSTOROV v Novem mestu, Glavni trg 24 Poslovni prostor obsega lokal površine 70 m2 in atrij 74 m2. Poslovni prostor z atrijem je po namembnosti opredeljen za gostinsko dejavnost, povezano s kulturnimi prireditvami (razstave, literarni večeri). Ponudbe za najem naj vsebujejo: — navedbo dejavnosti s programom — program preureditve poslovnih prostorov in atrija — višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora in atrija, ki jo je najemnik pripravljen plačati — pisno izjavo ponudnika, da bo vsa soglasja za preureditev pridobil sam, kakor tudi da bo vložil lastna finančna sredstva. Informacijo o razpisu dobite na telefon 064-222-721 int. 352 g. Stane Markun. Poslovne prostore oddajamo v najem najugodnejšemu ponudniku za dobo 5 let, ob znatnejšem vlaganju pa za dobo do 10 let. Ogled prostorov je vsak dan od 10. — 12. ure. Ponudbe sprejemamo 10 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako »NE ODPIRAJ — ponudba za poslovni prostor«, na naslov PLANIKA Kranj, Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, Savska loka št. 21,64000 KRANJ — Trgovska mreža. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odpiranju ponudb. ^GoldStar RTV SERVIS — Trgovina Anton Božič Vavta vas 71 a, Straža tel./fax. (068) 85-421 V — popravilo in prodaja avdio-video aparatov — komisijska prodaja (staro za novo) — prodaja na čeke — popravilo na domu Ugodno: TV Goldstar 37 cm .................... 34.059 SIT 51 cm .....................42-638 SIT 51 cm TTX ................ 46.380 SIT Servis zagotovljen! Delovni čas: od 13. do 16. ure ob sobotah: od 8. do 12. ure LESU Č t N O M I L 1, d.d. Tovarna pohištva in opreme Črnomelj, d.d. razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo lesne ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, zaželjene vodilne izkušnje — aktivno znanje nemščine ali angleščine. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LESO Črnomelj, d.d.,Belokranjska cesta 40,68340 Črnomelj — s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. NOVO NOVO NOVO Prodaja osebnih avtomobilov OLCIT 1130 cm2 KW 42 4 taktni 4 valjni boks motor Končna cena s tehničnim pregledom, radio aparatom ... 6750 DEM metalik barva .... 70oo DEM ZAGOTOVLJEN SERVIS IN REZERVNI DELI! Informacije in ogled SERVISNO PRODAJNI CENTER ®*N0M © SEAT Janez Molek ©VUG© ® LADA GRADAC 131 tel. (068) 57-207 fax. (068) 57-207 y TE ;lev IZIJSK I SPC iRED ^ ČETRTEK, 29. X. SLOVENIJA 1 9.45 - 12.10 in 15.00 - 0.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE: JAKEC IN ČAROBNA LUČKA CICIBAN, DOBER DAN NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU 10.50 ŠOLSKA TV: ANALITIČNA MEHANIKA (4/52) ANGLEŠČINA: FOLLOW ME, 59. lekcija MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE (4/20) 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 15.15 VIDEO STRANI 15.25 NAPOVEDNIK 14.30 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj. »*AV 18.35 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 SPOMINČICE, posnetek koncerta Vlada Kreslina 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA 23.10 DRAGI JOHN, amer. naniz., 28. epizoda 23.35 VEČERNA ZARJA, španska nadalj. (4/6) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (25. epizoda nemške naniz.) - 21.00 Umetniški večer Povečava: Cecil B. Demille - portret; Nepremagljiva (amer. film) PETEK, 30. X. SLOVEHUA1 10.05 - 12.10 in 14.40 - 1.00 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 PROGRAM ZA OTROKE: MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (5/10) ZVERINICE IZ REZIJE, (12/13) 11.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.05 NAPOVEDNIK 15.10 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: R & R, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (10/12) 21.25 SOVA BAGDAD CAFE, amer. naniz. (3/15) 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA: 22.20 VEČERNA ZARJA, španska nadalj. (5/6) 23.20 ŽELVIN DNEVNIK, angl. film 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues -19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (26. epizoda) - 21.00 Večerni gost: Dr. Paul Parin - 21.50 Studio City - 23.20 Koncert Bergenske filharmonije - 0.00 Video strani SOBOTA, 31. X. SLOVENIJA 1 7.15 - 1.55 TELETEKST 7.30 VIDEO STRANI 7.40 IZBOR 7.40 RADOVEDNI TAČEK 7.55 LONČEK, KUHAJ! 8.10 OSCAR JUNIOR (4/11) 8.15 MODRO POLETJE, 35., 36. del 9.10 KLUB KLOBUK 11.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 POROČILA 12.05 ZLATI SRČEK, ponovitev 13.20 NAPOVEDNIK 13.25 VEČERNI GOST: DR. PAUL PARIN, ponovitev 14.15 TEDNIK, ponovitev 15.05 SEDMI KRIŽ, amer. film (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACUE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DA NE BI BOLELO: BRONHIALNA ASTMA 17.40 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (8/22) 18.00 IN RAZLIČNA SO DELA, ISTI PA JE BOG... O REFORMACIJI NA SLOVENSKEM 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.35 ZASEBNA VOJNA LUCINDE SMITH, avstrai. nadalj. (4/4) 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: POPOLNA TUJCA, amer. naniz. (2/28) VEČERNA ZARJA, španska naaalj. (6/61 NOČNI OBISKOVALCI, angl. film 1.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Video strani -14.30 Tok, tok (ponovitev) - 16.25 Sova (ponovitev) - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Vsi so_ venci veli (prekmurske narodne) - 19.00 Človekova prizadevanja (norveška oddaja) - 19.30 Dnevnik ORF -20.00 Chopin s Pogoreličem - 20.25 Nesrečniki (amer. film) - 22.45 Akcent - 0.15 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani - 16.10 Sova (ponovitev) -1730 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Ljubljana -19.00 Videošpon -19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 27/35) - 21.00 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija - 21.30 Sedma steza - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah (4. oddaja) - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Propad hiše Usher (amer. film) - 0.00 Kriminal - 0.30 Video strani NEDELJA, l.XI. SLOVENIJA 1 8.50 - 13.30 in 15.15 - 0.25 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE: ŽIV ŽAV, ponovitev EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj. (4/9) 10.35 “ZA SPOMIN” 11.05 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 1 oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 SLOVENSKI MAGAZIN 12.35 VSI SO VENCI VELI PREKMURSKE NARODNE V IZVEDBI PREKMURSKEGA OKTETA, ponovitev 13.05 BEGUNCI, TU Z NAMI 15.40 NAPOVEDNIK 15.45 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (5/14) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 AMOS, amer. film 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (3/131 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (8/12) HANNAY, angl. naniz. (1/6) 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.10 Video strani - 14.20 Napovednik - 14.25 Športna nedelja - 17.30 Sova (ponovitev) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Druga godba 92 - 20.30 • TV prodaja nepremičnin - 20.35 Belci ne poznajo smrti (nemška poljudnoznan. oddaja) - 21.05 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 4/7) - 22.20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled - 23.00 Video strani PONEDELJEK, 2. XI. SLOVENIJA I 8.45 - 12,15 in 15.20 - 0.20 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (10/12) 10.50 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 1105 VIDEO STRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: RADOVEDNI TAČEK UTONILO JE SONCE (1/6) JAKEC IN ČAROBNA LUČKA OSCAR JUNIOR, češka naniz. (5/11) 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DZUNGU, nemška poljudnoznan. serija (9/27) 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 1 VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 DOKUMENTAREC MESECA: SKRIVNOSTNA POLJA BARV 2L20 Marina Gržinič-Aina Šmid: TRI SESTRE in DEKLICA Z ORANŽO 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠN1CE, 29. epizoda HANNAY, angl. naniz. (2/6) AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (9/13) 0.10 VIDEO STRANI TOREK, 3. XI. SLOVENIJA 1 8.40 - 12.15 in 14.20 - 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.05 PROGRAM ZA OTROKE: ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 DA NE BI BOLELO: BRONHIALNA ASTMA, ponovitev 12.00 POROČILA 1105 VIDEO STRANI 14235 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 4. oddaie 15.35 PROPAD HIŠE USHER, ponovitev' amer. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACUE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: LONČEK, KUHAJ! PRVI USPEHI DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (6/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (4/8) 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 1 VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.40 PRAVA CHARLOTTE, angl. nadalj. (1/4) 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 SPREHODI PO STARI UUBUANI (4/9) 23.35 SOVA: HAGGRAD II., amer. naniz. (2/7) HANNAY, angl. naniz. (3/6) 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.45 Video strani - 14.55 Dokumentarec meseca: Skrivnostna polja barv (ponovitev) - 15.35 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 28/35) - 21.00 Glasba, sbow in cirkus - 22.00 Omizje - 0.00 Svet poroča (ponovitev) - 0.40 Video strani SREDA, 4. XI. SLOVENIJA 1 9.20 - 1115 in 14.20 - 0.10 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI 9.45 PROGRAM ZA OTROKE: DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (1/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 4. oddaje 11.00 PRAVA CHARLOTTE, ponovitev angl. nadalj. (1/4) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA LEO SONNYBOY, švicarski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: RADIO FM, amer. naniz. (6/13) HANNAY, angl. naniz. (4/6) 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.45 Video strani - 15.55 Osmi dan (ponovitev) - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda - 22.00 Koncert nagrajencev 2. tekmovanja mladih orglavcev - 23.00 Video strani /"\ Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ IZVRŠNI SVET razpisuje nagrade za raziskovalno delo v letu 1992, in sicer: a) nagrade za raziskovalno delo, b) nagrade za mentorsko delo z mladimi na raziskovalnem področju. V Prijave lahko pošljejo podjetja in zavodi ter druge fizične in pravne osebe iz občine Črnomelj do 30. novembra 1992 na Izvršni svet SO Črnomelj. Poseben obrazec prijave je na voljo na Oddelku za družbeni razvoj občine Črnomelj. y DOLENJSKI UST 19 v Adriaticu smo Vas prvi opozorili na spremembe, ki jih s 1. januarjem 1993 uvaja nova zdravstvena zakonodaja. Ker te spremembe tako usodno posegajo v naša življenja, da Vas je z njimi preprosto nekdo moral seznaniti. Ker smo prvi pripravili ponudbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, predvsem pa, ker je dolžnost dobre zavarovalnice, da razvija in skrbi • za kulturo zavarovalstva in življenja nasploh. MMMAmmCHtl1U * zavarovalna družba d .d. Varujte Svoje Zdravje. assicurazioni s.p.a. r \ VELEMA trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto C. komandanta Staneta 10 tel. (068) 24-780, 24-781 Grosisti, trgovine, butiki — POZOR! Na zalogi imamo večje količine tekstilnih izdelkov iz LASTNE PROIZVODNJE in iz uvoza: • dolge spodnje hlače • otroške, ženske in moške pižame • sobne copate • bunde • flanela srajce • prevleke za vzglavnike • otroške dokolenke • otroške, ženske in moške trenirke • mečkanine za odrasle KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON Z o Q_ 3 Usnjene torbice, ženske denarnice * in rokavice lahko do Z O 15. novembra s tem kuponom Q_ 3 kupujete z IB*popustom Z fj O CL 3 * MAN/9 Z Partizanska 7 O CL Novo mesto 3 * tel. (068) 28-136 KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON KUPON^C^ C “O O Z 7 C -o o z * c -O o z c -O o z KUPON r A REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA ČRNOMELJ Oddelek za družbeni razvoj Na podlagi sklepa Izvršnega sveta občine Črnomelj dne 15.10. 1992 PODJETJE TEOL, Kemična industrija, Ljubljana, Zaloška 54, objavjamo javno dražbo uspešno slovensko proizvodno in trgovsko podjetje išče PRODAJALCA-KO za delo v prodajalni v Novem mestu, ki bo nanovo odprta decembra 1992 POGOJI: Poklic — prodajalec — 2 leti delovnih izkušenj — zaželjene izkušnje na področju prodaje kemičnih in drogerijskih izdelkov — vozniški izpit »B« kategorije — poznavanje osnov dela z računalnikom Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PODJETJE TEOL, Kemična industrija Karovska služba Ljubljana Zaloška 54 Dodatna pojasnila lahko kandidati dobijo po telefonu 061/101-104 (int. 10) za prodajo garsonjere v 2. nadstropju št. 5 v Dragatušu 43, v velikosti 25,70 m2, vpisana pri vi. št. 620 k.o. Dragatuš. Izklicna cena znaša 1.043.930 SIT. Pogoji dražbe: Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 52110-849-710, Občina Črnomelj — kupnina stanovanja z navedbo »plačilo varščine«. Zdražitelj mora pred začetkom javne dražbe komisiji predložiti potrdilo o državljanstvu RS, če je fizična oseba izpisek iz registra oziroma pooblastilo. S kupcem bomo sklenili ustrezno kupoprodajno pogodbo v roku 15 dni. Kupec mora kupnino poravnati v 10 dneh po podpisu pogodbe. Interesentom, ki na dražbi ne bodo uspeli, se bo varščina vrnila v 10 dneh brez obresti. Javna dražba bo 6.11.1992 ob 8. uri vprostorih Oddelka za družbeni razvoj — stanovanjsko gospodarstvo Mirana Jarca 3 v Črnomlju. Načelnik ODR: Jože Strmec J V TRGOVINI “NOVO!!! BARVE-LAKI ODKUPUJE NOVO MESTO, NAD MLINI 55 Obveščamo cenjene kupce, da smo razširili ponudbo z: — mešalnico lakov »UNICOLOR«, s katero vam lahko zmešamo 1000 nians barv za kovino in les — v mešalnici avtolakov STANDOX MJTOCACK LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug V Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81 -349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Plačilo je dobro in zagotovljeno! S \ TRGOAGENT LJUBLJANA, d.o.o. Smrtnikova 4 Tel. (061) 199-686 199-685 V 1. Zelo ugodno prodamo hišo pri Metliki (7 km), v izmeri 10x11 m, asfalt do hiše, starost 20 let, s 4 ha zemljišča, centralna kurjava, telefon. 2. V Kočevju prodamo dvostanovanjsko hišo, staro 10 let, z urejenim vrtom in centralno kurjavo. 3. V Trebnjem prodamo opremljeno hišo — 70 m2, staro 30 let, s telefonom, klasično ogrevanje in podkleteno, s 480 m2 vrta. 4. V vasi Krna prodamo hišo 110 m2, z asfaltom do hiše in s 1100 m2 vrta. 5. Novo mesto — prodamo visokopritlično hišo, v izmeri 11 x 10 m, 10 let, podkletena, z garažo. 6. Starejšo hišo v Šentjerneju prodamo, 120 m2 stanovanjske površine, 331 m2 vrta. 7. Zazidljivo parcelo v bližini Šentjerneja, v izmeri 695 m2, in 2221 m2 sadovnjaka, voda in elektrika v bližini, zelo ugodno prodamo. 8. V Ambrusu prodamo zazidljivo parcelo — 1250 m2, leži ob gozdu, sončna lega, elektrika in vodovod v bližini. 9. V Ivančni Gorici prodamo hišo, 240 m2, s pripadajočim zemljiščem - 850 m2. nEJEZJOpa so vam na voljo avtolaki za vse vrste domačih in tujih avtomobilov. Obiščite nas ali pa nas pokličite na telefon (068) 25-049, vsak dan od 7. — 18. ure, v soboto pa od 8. — 12. ure. / A REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto INŠPEKTORJA III Pogoji: — višja izobrazba upravne, pravne, ekonomske ali druge ustrezne usmeritve — tri leta delovnih izkušenj — vozniški izpit B-kategorije Delovno razmene bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: biti morajo državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št.: 15/90 in 5/911 ). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na Republiško upravo za javne prihodke, izpostava Trebnje, Golievtrg 5. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Danfoss Compressors, d.o.o., v ustanavljanju ČRNOMELJ, Heroja Starihe 24 objavlja prosta delovna mesta: 1. Proizvodni tehnolog — 2 delovni mesti Posebni pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji — aktivno znanje nemškega jezika 2. Vodja oddelka za vzdrževanje 3. Vodja kontrole kakovosti Posebni pogoji k točki 2 in 3: — najmanj srednja izobrazba elektro ali strojne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji; zaželjeno na takem delovnem mestu — aktivno znanje nemškega in pasivno znanje angleškega jezika 4. Vodja planiranja proizvodnje Posebni pogoji: — najmanj srednja izobrazba komercialne, ekonomske ali tehnične smeri — izkušnje na področju planiranja proizvodnje in mednarodne trgovine — aktivno znanje nemškega in vsaj pasivno angleškega jezika 5. Kemijski tehnolog Posebni pogoji: — višja ali visoka izobrazba kemijske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji — aktivno znanje nemškega jezika 6. Vodja finančno-računovodske službe Posebni pogoji: — najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju računovodstva — vsaj pasivno znanje nemškega in angleškega jezika 7. Vzdrževalec elektronik — več delavcev Posebni pogoji: — najmanj poklicna elektro šola, smer elektronika — 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja avtomatskih krmiljenj delovnih procesov — vsaj pasivno znanje nemškega jezika 8. Administrator Posebni pogoji: — končana srednja šola — znanje strojepisja — vsaj pasivno znanje nemškega in angleškega jezika Delo bomo po preverjanju kandidatov s testiranjem sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Posebne informacije lahko kandidati dobijo osebno na sedežu (nekdanje Gorenje) ali po telefonu (068) 51 -400. AFP, d.o.o., DOBOVA uvoz-izvoz, trgovina na debelo in drobno SELA 2 68257 DOBOVA razpisuje prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJA TRGOVINE — diplomirani ekonomist — 5 let delovnih izkušenj v tekstilni dejavnosti — aktivno znanje angleškega in nemškega jezika 2. TRGOVSKI POTNIK (prodaja tekstila in tekstilnih izdelkov) — višja šola ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj v tekstilni dejavnosti 3. TAJNICA — višja šola ekonomske smeri — 8 let delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in angleškega jezika 4. ODDELKOVODJA - 3 delavci — poslovodska šola — 5 let delovnih izkušenj v tekstilni dejavnosti 5. PRODAJALEC - 4 delavci — trgovska šola — 5 let delovnih izkušenj 6. VODJA GOSTINSKEGA LOKALA — gostinska šola — smer natakar — 5 let delovnih izkušenj v vodenju gostinskega lokala 7. NATAKAR — gostinska šola — 3 leta delovnih izkušenj 8. KUHAR — gostinska šola — smer kuhar — 5 let delovnih izkušenj 9. ČISTILKA — osnovna šola — 8 let delovnih izkušenj V Prijave z dokazili o izobrazbi in znanju tujega jezika ter kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov do 10.11.1992. J ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!i:iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiimiii!!iiiiimi;iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii!iiiiini;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiii^ zavarovalnica tilia d.d. novo mesto 68000 Novo mesto, Cesta herojev 1 1 Tel.: 068/22-152,24-615,23-726 | Telefax: 068/28-031 I v času, ko razpadajo veliki sistemi, mi nismo preveliki v letu 1991 smo obračunali za 63% več zavarovalnih premij kot v preteklem letu, izplačali pa tudi za skoraj 2/3 več odškodnin obvezno zavarovanje motornih vozil nam je v preteklem letu zaupalo cca 75% vseh lastnikov avtomobilov v petih dolenjskih občinah razen sedeža družbe v Novem mestu imamo svoja predstavništva in agencije tudi v Metliki, Črnomlju, Trebnjem, Kočevju, Grosuplju, Ribnici, Krškem, Sevnici, Ljubljani, Kranju in Kopru zavarovalnica tilia d.d. novo mesto ...............................................................................................................................iiimmiMiiiiiiimiiiiiP ♦ $ j, Ljubljanske mlekarne &0.0. <§* Štk ^ 61113 Ljubljana Tolstojeva 63 PO NOVO MESTO Ljubljanske mlekarne vam v prodajalni na Trški gori nudijo 20% cenejše vse • mlečne proizvode • globoko zamrznjene proizvode (ribe, testo, zelenjavo) Nakup si lahko popestrite s cenejšimi suhomesnimi proizvodi! Odprto: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure ob sobotah: od 8. do 12. ure Md M J^IwWa~ vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in qospo- ^ d.o.o. dinjstvo po ugodnih cenah Gmajna 6, Raka • • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko Tel. (0608) 75-541 • mehanizacijo • orodja • umetnagnojila • škropiva • semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol • GRADBENI MATERIAL gradbeni material • modelarna opeka 1 kom 33 SIT • armaturne mreže 9/6 3.599 SIT • armaturne mreže za tlake 1.350 SIT • apno — vreča 300 SIT • cement — vreča 420 SIT • opeka bramac 1 kom 71 SIT • hrastov lamelni parket m2 1.050 SIT posebno ugodno: • sladkor vreča 50 kg 2900 SIT • umetna gnojila: NPK15x15x151050 SIT, NPK 13x10x12 850 SIT, NPK 8x26x26 1320 SIT, kan 635 SIT, urea 749 SIT V ceno je vračunan prometni davek NAD 1000 VLOMOV NA DOLENJSKEM Ne dajte priložnosti vlomilcem, odločite se za cilindrične vložke z varnostnimi ščiti Oglejte si jih v prostorih INTERIERA, Cesta komandanta Staneta, Novo mesto (podhod Alpine), vsak dan od 15. do 19. ure. Inf. tudi po tel. (068) 23-598. Za vaše podjetje ali hišo naredimo sistem na generalni ključ! Dolenjci, Belokranjci, Posavci... PREMA vam do 5. novembra v svoji industrijski prodajalni v Adamičevi 2 v Novem mestu, tel. (068) 22-802 in 28-135, nudi ugoden nakup sedežnih garnitur in vzmetnic po tovarniških cenah, potem pa vas 7. novembra ob 10. uri vabi na otvoritev novega salona pohištva in poslovnih prostorov KRAJNC na Re-gerških košenicah 65a v Novem mestu, kjer boste še naprej po tovarniških cenah kupovali naše izdelke pod ugodnimi pogoji! zavese modnih barv in najnovejših modelov, karnise, ostalo notranjo dekoracijo in svetovanje po naročilu podjetja VOAL, d.o.o., Novo mesto. nzpln Te!.: (061)40 787 shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Jezdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. ime in priimek Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Popitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradidjo več kot 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061)40 787, Čang - Šlang prodaja na 'slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana flllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIimilllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimil.....Illllllllllllllllllllllllllliiilliiimiiiiiii.iim.1 V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR — kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 29. oktobra - Ida Petek, 30. oktobra - Doroteja Sobota, 31. oktobra - Krištof, dan reformacije Nedelja, 1. novembra - dan mrtvih Ponedeljek, 2. novembra - Dušanka Torek, 3. novembra - Silva Sreda, 4. novembra - Karel LUNINE MENE 2. novembra ob 10.11 - prvi krajec kino BREŽICE: 29. in 30.10. (ob 20. uri) ameriška drama Rajsko poletje. 30.10. (ob 18. uri) ameriška risanka Peter Pan. 31.10. in 1.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Zadnji dnevi raja. ČRNOMELJ: 29. in 30.10. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Prevarana. KRŠKO: 31.10. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Prevarana. METLIKA: 29. in 30.10. (ob 20. uri) ameriški glasbeni film Kralji Mamba. NOVO MESTO: Od 29. do 31.10. (ob 16. uri) ameriška risanka Mala morska deklica. Od 29. do 31.10. ter 2.11. (ob 18. in 20.15) ameriški fantastični akcijski film Batman se vrača. motorna vozila LADO 1600, letnik 1981, ugodno prodam. Jože Luzar, Stopiče 103. 4510 126 PGL, letnik 1982, menjalnik za R 18, prednje vetrobransko steklo, prednji in zadnji odbijač za R 11 prodam za 1,6oo DEM. S 23-330 int. 75, 25-368. 4517 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prodam. Marica Graša, C. herojev' 54, Novo mesto. 4520 126 PGL, letnik 1987, prodam. Stojan Šonc, Kočevske Poljane 10, Dolenjske Toplice. 4521 KOMBI furgon Mercedes 406 D, dolg, ter AM18 karavan, dobro ohranjen, prodam ali menjam. Marija Plantan, Zagrebška 13, Novo mesto. 4524 MAZDO 626, DIESEL, letnik 1985, prva barva, servo in nastavljiv volan, pomična streha, električna stekla, centralno zaklepanje itd., prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)76-362. 4526 126 P, letnik 1984, prodam. ® 86-202. 4527 GOLF DIESEL, letnik 1985, S paket, prodam. ® 27-972. 4533 DOBRO OHRANJEN R 4 GTL, prevoženih 50.000 km, prodam. ® 28-735, Kastelec, Na tratah 22, Novo mesto. jpMfc Dolenjska banka d.d. M Novo mesto ACTIVA — prava poslovna odločitev Vsakodnevno denarno poslovanje lahko spremlja vrsta problemov in neprijetnosti, ce ne vemo, kako enostavneje urejati naše denarne zadeve. LB Dolenjska banka d.d. Novo mesto je široki paleti storitev, s katerimi rešuje večino tovrstnih problemov, dodala plačilno kartico ACTIVA. PLAČEVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE PREPROSTO! Plačilna kartica ACTIVA predstavlja novo obliko brezgotovinskega poslovanja, namenjalo imetnikom tekočih računov za sodobno in enostavno plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih širom Slovenije. Za plačevanje na prodajnih mestih zadostuje, da predložite plačilno kartico in s podpisom overite račun, za vse ostale formalnosti glede plačila pa poskrbi banka v sodelovanju s prodajnim mestom. POSLOVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE GOSPODARNO! Poravnava računov, nastalih s plačilno kartico ACTIVA, se opravlja le trikrat mesečno, in sicer 8., 18. in 28. v mesecu. O plačilu računov vas banka obvešča z rednimi izpiski tekočega računa. Privlačna ugodnost plačilne kartice je dodatno povečanje dovoljenega negativnega stanja (limita) na tekočem računu, ki lahko v odvisnosti od bonitete imetnika dosega do 5-kratnika povprečnega mesečnega dohodka za dobo do dvanajst mesecev. KJE LAHKO POSLUJETE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA? S plačilno kartico ACTIVA lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. Teh je v Sloveniji že preko 1200, samo na območju Dolenjske in Bele krajine pa preko 100. S plačilno kartico ACTIVA boste lahko poslovali v vseh večjih enotah DOLENJSKE, Kmetijske zadruge KRKA, NOVOTEHNE, ELEKTROTEHNE, MERCATOR — STANDARD-a, v trgovini TERMOTEHNIKAter hotelih in restavracijah Zdravilišč KRKA. Mreža prodajnih mest se neprestano dopolnjuje in bo po fazi uvajanja kartice zajemala vse pomembnejše trgovske in storitvene dejavnosti v Sloveniji. Če se želite pridružiti mnogim, katerim je plačilna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v vaši matični enoti banke, kjer boste dobili vse informacije in uredili vse potrebno za pridobitev plačilne kartice ACTIVA. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je ACTIVA prava poslovna odločitev! /O jutotjanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustje (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartoli, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Duiič-Gomlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka UndH-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telelax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^pravica, Ljubljana. J Z 101 confort, letnik 1980, registrirana za celo leto, in po delih prednjo in zadnjo havbo, streho in 4 vrata za Z 101 confort prodam. Hočevar, Klenovik pri Škocjanu, S (068)76-312. 4534 JUGO 55, star dve leti, ravnokar registriran, prodam. S 21-778, po 19. uri. GOLF, DIESEL, letnik 1984, ugodno prodam. Marjan Dajčman, Kal 21, Semič, iE 56-609, v četrtek od 18. do 21. ure. 4539 JUGO 45, letnik 1984, registriran do 7/93, prevoženih 63.000 km, prodam za 2.400 DEM. ® 26-862. 4543 MITSUBISHI, LANCER 1,5 GLX, 40.000 km, prve registracija 2/90, prvi lastnik, prodam. ® (0608)79-385. 126 P, letnik 1987, prevoženih 36.000 km, prodam za 2.700 DEM. ® 86-185. 4547 VW 1200 prodam. Franc Kuhelj, Stavča vas 23, Dvor. 4548 Z 128, letnik 1987, in telico, brejo 8 mesecev, prodam. « 85-845. 4550 126 P, letnik 1985, registriran do 9/93, prodam. Damjan Potočar, Trška Gora 75, Novo mesto. 4555 OSEBNI AVTO GOLF JXD, letnik 1985, prodam za 9.300 DEM. ® 42-565. R5 campus 4 vrata, star 4 mesece. Soster, Muhaber 50. R 5 GTL, 1.4,34.000 km, 5 vrat, prodam. ® 84-770. 4563 UGODNO prodam R 5 D, star 2 meseca. V račun vzamem tudi R 4. ® 73-151. 4571 126 P, letnik 1985, prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 4576 GOLF JXD, letnik 1990, prodam. ® (068)44-693. 4577 VW, letnik 1976, registriran do 22.9.1993, s širokimi platišči in z vso dodatno opremo, prodam. V račun vzamem tudi manjši avto. ® 25-893. 4578 GOLF 1300, bencinar, letnik 1981, prodam. Darko Bučar, Dobruška vas 15, Škocjan. 4581 LADO ČARA V AN, letnik 1987, prodam. ® 24-992. 4583 JUGO 45, letnik 1983, prodam. Robert Rukše, Gabije 75, Brusnice. 4588 JUGO 55, letnik 1985, prodam. ® 27-434, od sobote dalje. 4589 GOLF D, letnik 1989, prodam. ® 20-340. 4593 TRAFIC 1000 D, letnik 1985, prodam. ® (068)23-902. 4594 FIAT UNO 45 S, letnik 1985, prodam. Košak, Jelše 2a, Otočec. 4595 PETICO, staro dve leti, rdečo, proda prva lastnica. ® (068)41-080. 4596 126 PGL, letnik 87, reg. do aprila 93. Cena 2900 DM. ® 068/24-953. kmetijski stroji TRAKTOR TORPEDO prodam. Janez, ® (068)42-189. 4528 TRAKTORJA IMT 539, star 2 ali 4 leta, prodam. Franc Košak, Tolčane 5, 61303 Zagradec. 4542 IMT 539 in krožne brane OLT, 24 diskov, prodam. Strojine, Mladetiče 10, Krmelj. 4552 kupim 260 KOM strešne opeke Strešnik Vesna, po možnosti grafi barve, kupim. ® (0608)60-361, zvečer. 4598 obvestila ROLETE, žaluzije, lamelne zavese in roloje izdelujemo, montiramo, servisiramo v vseh barvah. Cene so konkurenčne. «(061)441-323. 4443 PO NAJNIŽJIH CENAH vam nabavljam vse vrste oken in vrat iz programa Jelovica. Se priporočam. Janez Zagorc, Vratno 8, Šentjernej, ® 42-494. 4516 ŽALUZIJE—ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 4531 EMAJLIRANJE kopalniških kadi z uvoženim materialom. Garancija 2 leti. ® (064)66-052. 4537 najcenejši Castro! SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/ 21 9S2 Igralni avtomati, prodaja pikad, novih in rabljenih, izdelovanje igralnih avtomatov, jolly, card, 5x5, vse s Philips monitorji, cene ugodne. LAM-BO ELEKTRONIKA, Turnerjeva 22, Maribor, tel. (062) 211 -504 od poned. do petka, od 8. do 16. ure. Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. Bakrena pločevina za žlebove po 430 SIT/kg v kolutu ali v ploščah ter nerjaveča pločevina različnih debelin od 340 SIT do 370 SIT/kg na zalogi. Prevzem mogoč vsak dan od 7. ure do 19. ure na naslovu DRAŠLER, Ljubljana, tel.: (061)262-230. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651 fax: 068-45-652 Najceneje na Dolenjskem: — proizvodnja betona — prevozi in strojno vgrajevanje betona — talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO! EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO CX 5312 W (55 cm, raven ekran, teletekst, A V, stereo) 850 DEM CX 6813 W (70 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1295 DEM CX 5913 D (63 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1250 DEM Na zalogi imamo bogato ponudbo HI-FI stolpov, videorekorderjev, CD playerjev in kombiniranih mikrovalovnih pečic od 17 I do 34 I. Posebna ponudba: SAMSUNG MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE -kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf SAMSUNG EURO 2000. Brežice Tel. (0608) 61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prodajalce na terenu, za nov izdelek, ki ga potrebuje vsako gospodinjstvo, iščemo. Dober artikel, dober zaslužek. Pokličite po tel. (mobitel) — 0609 610-439. TEČAJI TUJIH JEZIKOV TONSON d.o.o. obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaje: angl. jezika — začetni za odrasle, pričetek 4.11., italijanskega jezika — začetni za odrasle, pričetek 2. 11., angl. jezik za predšolske otroke in za otroke od 1. — 4.razreda ter za francoski jezik — začetni, za mladino in odrasle. Informacije tudi za ostale tečaje na tel. 85-882. Vsi tečaji bodo na OŠ GRM. AVTOŠOLA »Zala« organizira v torek, 3. 11. 1992, ob 17.00 uri v osnovni šoli CENTER na C. herojev 1 v Novem mestu tečaj za voznike vseh kategorij. Vsi, ki še nimate vozniškega izpita in boste opravili izpit za tovorno vozilo, boste hkrati dobili tudi izpit za osebni avto. Cene so konkurenčne. Vse informacije po telefonu 27-366. Trgovina MOTOROIL Prešernov trg 7 Novo mesto Tel. (068)21-861 vam nudi po najugodnejših cenah — olja za osebna in tovorna vozila — masti — gume — korita — antifriz — avtokozmetiko — ter veliko izbiro rezervnih avtomobilskih delov AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3 Novo mesto Tel. (068) 24-132 vam nudi: * veliko izbiro motornih žag STIHL, ALPINA, posebna ugodnost TOMOS - HUSOVARNA 61 F že za 43.998,60 SIT * verige, meči, zobniki * kotli za žganjekuho 60, 80,100,1201 * vrtno orodje GARDENA * jesenski čebulček, česen, vrtnice Najem dolgoročnega kredita po 2,5% letni obrestni meri. Inf. (068) 59-614 od 16. do 19. ure. Izvajamo montažo oblog, stropov, vgradnjo oken, vrat, vgradnjo novih oken v stare okvirje po naročilu in druga mizarska dela. Mont-les Božičnik, tel. (0608) 82-945. keune* HAIRCOSMETICS Moški in ženski frizerski salon Renata Fabjan Roška 1 (na avtobusni postaji) tel. (068) 28-153 Zaradi opustitve programa ban/ za lase Koleston in preparatov za trajno Ilirije Vedrog nudimo storitve 25% ceneje za barvanje in 15% ceneje za trajno ondulacijo. Zaželjena naročila! »Ugodno prodamo poslovne prostore v centru Trebnjega z dvema telefonskima priključkoma. Informacije (068) 45-615, 45-618 in (061) 210-591 od 7. do 15. ure.« Odkupujem kostanjevo hlodovino. Plačam takoj! Tel. (068) 51-504 Ženitna svetovalnica FORTUNA Dekleta, žene, vam osamljenost greni življenje? Pokličite nas in pomagali vam bomo poiskati življenjskega partnerja. Posebne ugodnosti nudimo ženam z osnovno in poklicno izobrazbo. Inf. po tel.: (061) 225-453 Ribogojnica Drago Drobež Gor. Gomila 2 Šentjernej Tel. (068) 42-376 Obveščamo cenjene stranke, da sem začel s prodajo postrvi! službo dobi DELO NA VAŠEM DOMU. Delovne izkušnje niso potrebne.Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Jože Štupar, Dobrava 28, Dobrnič. 4512 BISTRO BACARDI iz Šentjerneja išče prikupno dekle za delo v strežbi. Trg Goijanskega bataljona 6, « 42-110, 42-345. 4560 DEKLETA IN FANTE z lastnim prevozom, po možnosti z R 4, iščemo. ® 22-366,24-415. 4561 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom iščemo. » 22-366, 24-415. 4562 KUHARICE za peko pizz iščemo. ® 22-366,24-415. 4565 DEKLE za delo v bifeju zaposlim. « 27-762, popoldan. 4570 NUDIMO honorarno delo. ® (061) 783-104, od petka dalje. 4579 ČE STE V FINANČNI STISKI, se priključite prodajni skupini potnikov na terenu. Kličite v četrtek in petek, po 15. uri. ® 23-977. 4597 preklici JOŽE LAH, Migolica 4, Mirna, prepovedujem hojo in vožnjo po moji parceli št. 1600. 4541 prodam PRODAM manjši cirkular. Pokličite na * 068/24-953. UGODNO PRODAM Comodore C-64, kasetnik in joystick ter sedežno garnituro. ® 27-824. DVA KOMATA, 22 in 14.50 cole, malo rabljena, prodam. Staniša, Konec 12. 4509 DIMNIKARJI! Prodam malo rabljen stroj za čiščenje kotlov in industrijski sesalec, sesa prah in vodo. ® (061)832-146. 4511 ŠTEDILNIK na trda goriva GORENJE MIV, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Maijana Valentine, Pod goro 8, Krško, ® (0608)33-331. 4518 RABLJENA notranja vratna krila in okenska zastekljena krila ugodno prodam. Smuka 2, Stara Cerkev. 4525 OTROŠKO POSTELJICO prodam. ® 84-572, po 15. uri. 4529 KAVČ, omaro z nastavkom, staro 4 leta, prodam. ® 27-742. 4530 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. Ilič, Vrhpeč 24, Mirna Peč. _ 4540 SEMENSKI KROMPIR sante, jerla in romano prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični, ® (061 )783-195^ WAGNER brizgalko 7000, visokotlačno na 220 V, z vsemi priključki, malo rabljeno, ugodno prodam. ® (0608)34-943. 4546 MIKROVALOVNO pečico Sharp, kombinirano, prodam. ® (0608)32-869, od 20. ure dalje. 4553 DVA PRALNA STROJA Gorenje, iste znamke, rabljena, prodam. ® (0608) 32-860, od 20. ure dalje. 4554 MIZARSKO KOMBINIRKO, širine 50, več operacij, prodam. « (068)42-481. 4556 DOBRO OHRANJENO spalnico poceni prodam. ® 23-752.— 4559 VEČJO KOLIČINO konjskega gnoja prodam. «(068141-131. 4564 TRAČNO ŽAGO in MIO HOBI kombinirko, prodam. ® 73-631. 4568 NOVO LESENO stavbo na hrastovih stebrih, 3.5 x 4 m, prodam. « (068)47-593. 4572 TV 730 prodam. Gor. Kamence 4, Novo mesto. 4574 KRAVO SIMENTALKO ali telico, brejo 9 mesecev, prodam. Mali Podljuben 2. 4582 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, šivalni stroj Bagat in 4 vratna krila prodam. ® (068)44-604, po 20. uri. 4586 SEMENSKI KROMPIR sante in de-zire prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj, « (064)312-056. 4590 LADIJSKI STROP, prve kvalitete, prodam. ® 27-905. 4592 razno EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti. «(064)66-052. 4324 ŠIVANJE in vse vrste popravil usnjene konfekcije. Cvelbaijeva 5, ® 27-560. 4485 ODDAM v najem prostor za skladišče cca 25 m2 v bližini Novega mesta. W 25-433, po 16. uri. 4551 NAJAMEM gostinski lokal ali kupim manjše stanovanje. « 068/ 25-544 (petek od 15. — 20. ure). NAJAMEM poslovni prostor v centru Novega mesta (20 m2). Ponudbe na ® 068/ 23-585. GARAŽO v Novem mestu, na Leba-novi, oddam. ® 73-106, zvečer. 4584 posest KMETIJO na lepem kraju, Trebelno 27, prodam. « 45-448. 4513 VINOGRAD v Borštu pri Ajdovcu in gozd v Dulih pri Srednjem Lipovcu prodam. Brezar, Šrednji Globodol 5, Mimf Peč. 4519 ZAZIDLJIVO PARCELO (130 a), z urejeno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, v naselju Breg pri Kočevju, ugodno prodam. S (061)858-027. 4522 STAR VINOGRAD, (12 a), v Ar-meškem pri Brestanici prodam. Čena p° dogovoru. ® (0608)32-964. 4532 HIŠO na lepem kraju na Gmajni 2, Šentjernej, prodam. Krhin, «(061)313-286. 4535 STAREJŠO KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje kupim. Ponudbe pošljite pod Šifro: ..ZDOMEC« 4538 STAREJŠO HIŠO na Senovem, 33 # zemlje, prodam. «(061)263-953. VINOGRAD na žici, star 12 let, 14 a, s parcelo za vikend, vodo in elektriko, prodam. Ponudbe na S: 33-655. 4558 V KRŠKEM v samostojni hiši prodam trisobno opremljeno stanovanje z garažo, vrtom in kletjo po ugodni ceni. Informacije na *r (061)40-756. 4573 LOKAL, nov, v centru Trebnjega, prodam. Sc (068)44-604, po 20. uri. NOVO HIŠO v Brežicah prodam. S (0608)61-026. 4587 VINOGRAD pri Dvoru prodam. Sr (068)87-725. 4591 PRODAM ali oddam stanovanje 60 m2,20 km iz Novega mesta. Po 20. uri. ® 26-288. DEKLE išče garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. ® (068)23-404, od 8. do 16. ure. 4569 OPREMLJENO STANOVANJE s telefonom iščem. 3? 25-960, od 18. do 19. ure. 4575 ENOSOBNO stanovanje oddamo. St 78-397, zvečer. 4580 ženitne ponudbe stanovanja SOBO s kopalnico in telefonom v Novem mestu, po možnosti v bližini bolniš-niče, išče samska ženska brez otrok. Šifra: »DOSTOPNA CENA« 4566 UPOKOJENKO, kmečko žensko, staro do 65 let želim spoznati. Star sem 59 let. Imam hišo in nekaj zemlje. Naslov v oglasnem oddelku. 4515 AGENCIJA ALBATROS, ženitma posredovalnica. ® (063)411-648, od 16. do 19. ure vsak dan. 4523 MIK« MIRNACOMERC - MIKO SEVNICA vas obvešča, da je odprla nov SALON POHIŠTVA IN KERAMIKE - MIKO 6 v BREŽICAH, Milavčeva 1 tel. 0608/61-846 VABIJO VAS, da jih obiščete, kakor tudi v salonu BOŠTANJ, KRŠKO, NOVO MESTO in SEVNICA. f »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 NOVO MESTO 'N PRODAJA UNIVERZALNO STRUŽNICO, US 51/1250 (PO-TISJE ADA), generalno obnovljeno leta 1983. Informacije dobite po telefonu 068-22-356 ali osebno v našem podjetju. Podgorje d.o.o. podjetje za preskrbo Stopiče kmetijske dejavnosti Tel. 043-780 t Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: * bunde znanega italijanskega proizvajalca »BRUGI« po 4.410 SIT, 6.860 SIT, 8.200 SIT, 8.420 SIT in puhovke po 8 783 SIT * armatune mreže: 9/6 3.895 SIT, 8/5 3.007 SIT, 4/2,5 1.136 SIT i * na zalogi izredno pestra ponudba bele tehni-* ke in drobnih gospodinjskih aparatov Se priporočamo! ZAHVALA V 59. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ata, stari oče, brat in stric ALOJZ KOBE V Brezov log 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Cestnemu podjetju za podarjene vence in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 60. letu starosti zapustil naš upokojeni sodelavec JOŽE ANDREJČIČ voznik v pokoju Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 26. oktobra 1992, na pokopališču Kot pri Dvoru. OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU Cestno podjetje Novo mesto V SPOMIN KOMOČAR LADISLAV — SLAVKO 28. 10. 1920 — 23. 5.1992 in KOMOČAR LADISLAV — LADO 27. 10. 1961 — 11. 8.1992 Nihče ne ve za bolečino, ki v naših srcih zdaj leži, spomin na njiju pa vedno bolj in bolj živi. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustil RUDI VIDMAR iz Čelevca 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala osebju Kliničnega centra - oddelka CIT, GD Zbure in Šmarjeta ter govorniku Franciju Peršetu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si polja, vinske gore, smrt ločila te je od nje. V 53. letu starosti smo se morali nepričakovano posloviti od našega dragega brata, strica, svaka in soseda JOŽETA LEGANA Šahovec 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala velja tudi vaškim fantom, vsem GD, posebno GD Dobrnič, za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Šahovec, Canada, ČSSR ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 48. letu nas je po kratki, a težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, oče in stric MILAN KNEŽEVIČ s Ceste herojev 66 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Iskreno se zahvaljujemo nevrološkemu oddelku, Kmetijski šoli Grm, sodelavkam Intel servisa, posebej Janezu Štruklju, družinam Ostič, Bregant, Petrovič, Sorudžič za pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Ružiča, sin Damir, hčerka Dijana in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame SLAVKE KOLENC z Odrge pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, še posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših ob&nov Novo mesto, Gostilni Cugelj in trebanjskemu pevskemu zboru upokojencev. Žalujoči: sin Adolf z družino in hčerka Stanka z družino OSMRTNICA Po težki bolezni je umrl naš upokojeni sodelavec JOŽEF EMILIJAN TRŠINAR iz Goriške Gore pri Škocjanu Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil Novo mesto ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi AVGUST POGAČAR z Libne Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu NEK, LISCI SEVNICA, PTT podjetju NOVO MESTO, kolektivu pošte KRŠKO in podjetju VIDEM, vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalja, darovali vence in cvetje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala godbi na pihala in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 28. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, vnuk, brat in stric TOMAŽ KASTELIC iz Vel. Bučne vasi 50 Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, mu podarili vence, sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica LJUDMILA KOREVEC rojena Smrekar Mali Kal, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala sodelavcem Cestnega podjetja Novo mesto - gradnje, Motvoz Grosuplje, g. Anici Kavšek, Šinoles Ivančna Gorica ter Zarabčevim, Robkovim in Tonetu Novaku, pevcem iz Šentvida in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni s % s * n * s H * * * % S $ * * s s h ** 5 s 5 S * Anton Komočar »Kaj bijaz med samimi doktorji in direktorji velikih podjetij,«si je pred 6 leti rekel Anton Komočar iz Krške vasi pri Brežicah, ko so ga povabili na podelitev priznanja Jugoslovanskega centri za vzdrževanje gospodarske opreme v Zagrebu. Čeprav ima sam samo obrtno šolo kovinske stroke, seje povabilu vendarle odzval Priznanje je prejel za sodelovanje in delo na področju sodobne anti-korozivne zaščite gospodarske opreme in magistralnih cevovodov. Ko je leta 1959 končal služenje vojaškega roka, doma ni mogel dobiti dela. Zaposlil seje kot monter centralne kurjeve v podjetju Monter iz Zagreba Kasneje je delal kot monter plinskih naprav in po treh letih postal preddelavec. 12 let je vodil delo na večjih gradbiščih in si nabiral izkušnje pri gradnji plinovodov in naftovodov. Posebej ga je zanimala zaščita cevovodov, saj je dobro vedel da bo tudi pri nas prej ko slej postala nujna. Njego va zagnanost je obrodila sadove in zato je danes na področju antikorozije med prvimi možmi v Sloveniji Anton Komočar je v letu 1978 postal samostojen obrtnik za montažo plinskih instalacij in zaščito kovin. Zaposlil je 5 ljudi s katerimije opravljal dela za zagrebški Naftaplin. Že dolga leta predtem si je nabavljal potrebno opremo, od transportnih strojev, kamionov, avtodvigal agregatov za varjenje, kompresorjev in strojev za strojno izolacijo, do detektorja za preiskus izolacije. Nabavna cena tako velike zbirke strojev je tako visoka, da si je ne morejo privoščiti niti največja podjetja. Komočarjevi so si pomagali z iznajdljivostjo in lastnim znanjem. Anton je že v podjetju Monter prejemal številna priznanja in nagrade za uspešno inovativno dejavnost Na domačem dvorišču so tako nastali trije izolacijski stroji za magistralne plinovode in še vrsto drugih zahtevnih strojev. Ko so se leta 1990 odnosi v državi zaostrili je začel iskati delo na slovenskem tržišču. Uspešno in kakovostno delo v preteklosti nu je takoj odprlo vrata do prvega večjega dela - gradnje razvoda kerozina v Krškem. Potem so delali še pri gradnji plinovodov in plinskih postaj, tlačnega vodovoda in cevovoda po starem mostu čez Krko. Zdaj zaključujejo razvod plinifikacije Cestne baze na Drnovem in vrtino za vodnjak v Arnovem selu. A nton Komočar je skupaj s sinovoma že registriral podjetje, ki bo začelo z delom v januarju. »Pri nas so zelo omejene možnosti za tehnološki razvoj,« se huduje, a kljub vsemu načrtuje razširitev dejavnosti s proizvodnjo montažnih delov, kompenzatorjev, tlačnih posod in s toplotnim preobli-ko vonjem kovin. Pogoje za razširitev dejavnosti so si Komočarjevi zagotovili z lastnim delom in sredstvi ko so si pred leti zgradili novo delavnico s 500 kvadrati prosto- Antona najbolj moti da morajo obrtniki svoje obveznosti do družbe izpolnjevati redno, pri načinu plačila pa niso izenačeni s podjetji Tako nimajo možnosti, da bi izterjali plačilo v normalnem roku. O teh stvareh veliko razmišlja, še posebej ko spremlja dogajanja v skupščini in se jezi nad strankar- w skimi razprtijami Če ga pobaraš 4 za prosti čas, pravi da najraje razmišlja o poslu, saj je vedno tre- 4 ba kaj dograditi posodobiti in dodelati Tudi zaradi tega so mu v 4 torek podelili najvišje občinsko J priznanje — oktobrsko nagrado. 0 BREDA DUŠIČ-GORNIK 4 * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 $ 4 4 4 4 4 4 *4 I J PREDSOBA V BELO KRAJINO — Ivan Kranjc, obrtnik in predsednik Obrtne zbornice Novo mesto, se je v torek zjutraj prijazno odzval povabilu, naj iz kupa plačanih položnic izžreba dobitnika glavne nagrade. Sreča se je nasmehnila Janku Tkalčiču iz Jankovičev 2, p. Adlešiči Nagrade za pravočasne plačnike Glavna nagrada, predsoba Alples, v Adlešiče NOVO MESTO — Pa ga imamo dobitnika glavne nagrade, ki ga je v torek zjutraj iz zajetnega kupa plačanih položnic izžrebal nihče drug kot predsednik Obrtne zbornice Novo mesto, Ivan Kn^nc. Srečo je namenil Janku Tkalčiču, Jankoviči 2, p. Adlešiči Tolažilni nagradi prejmeta A na Mirtič, Sela pri Zajčjem Vrhu 9, p. Novo mesto, in Pavel Gorenc. Vinica 26, p. Šmarješke Toplice. Nagrajenci lahko dvignejo nagrade k našem naročniškem oddelku. Ob zadnji letošnji izterja vi naročnine za Doleryski list bomo naročnike, ki so hkrati tudi redni plačniki žrebali še trikrat. Nagrade (avtoradio, tvalkman, namizni računalnik) ter šest tolažilnih nagrad (žepnih kalkulatorjev) je prispeval Technoshop, d.o.o., Suhor pri Metliki, ki ima na zalogi bogato izbiro televizorjev, video in Hi-fi aparatov znamke Samsung. Vse, ki se bodo pri njih odločili za nakup in prinesli s seboj zadnji izvod Dolenjskega lista, bodo nagradili še z lepim darilom Za žrebanje naslednje nagrade, avtoradia, bodo prišli v poštev vsi, ki so ali pa bodo po pošti ali v našem naročniškem oddelku plačali položnice do torka, 3. novembra Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Suša v Šentjerneju je doletela le bogate — Kdaj telefoni v Karteljevem — V Žu-žemberku od eksplozij pokajo hiše — Kako je z reklamo v Novem mestu Ivo Cvirn iz Arnovega sela se je prek našega dežurnega telefona prvi jezil. Povedal je, da mu gre že dolgo v nos naše ministrstvo za notranje zadeve, ki nič ne naredi s sedanjimi in bivšimi direktorji. Ti so si zgradili vile, si preskrbeli dober zaseben posel, tovarne pa so propadle. »V rdečem režimu ni bilo tega. Vsi smo imeli službe in dober standard. Sprašujem se, kam sta nas pripeljala naša krška direktoija Gorenc in Čargo«. Gospo iz Bršljina v Novem mestu moti, da ne ve, kdaj proti mestu pelje mestni avtobus. Pravi, da bi lahko, tako kot v drugih mestih, obesili vozni red. Morda bi bili avtobusi potem tudi bolj rentabilni. Naslednji nas je poklical Iv-ko iz Brežic. Moti ga parkiranje v starem mestnem jedru. Menda so na občini sklenili, da bodo ta del mesta zaprli za promet. Ivko meni, da bi bil to samomor za vse trgovine in lokale v središču mesta. Raje naj uredijo parkiranje.« Občinarji in trgovci naj svoja vozila puste v stranskih ulicah, pa bo center prazen,« je zadevo zašpičil Ivko. V imenu »sabejnkov« iz okolice Šentjerneja seje pritožila gospa in zatrjevala, da je v tem koncu občine suša doletela le bogate. Le-ti so namreč dobili občinsko koruzo, revežev pa nihče ne Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. vidi in ne sliši. »Pred petdesetimi leti so zemljo jemali bogatim in jo razdelili revnim, sedaj jo bodo nazaj dobili spet bogati, nas bo pa vzel hudič,« je svoje misli strnila jezna »sabejnica«. Jože Gartner iz Karteljevega 28 se je hkrati jezil na upravo pošte in krajevno skupnost. Prebivalcem tega naselja so že pred leti obljubili telefon. Ljudje so plačali napeljavo in priključek, zaenkrat pa se lahko pogovatjajo le po srobotovini. • Marijo iz Novega mesta mod odnos ljudi do mešanih zakonov na tleh nove Slovenije«. Potrebno je na stvari gledad človeško. Ljubezen ne pozna meja, politika pa uničuje zakone. Pusdmo ljudi, naj se imajo radi, pa čeprav vsi niso slovenske krvi.« Poklicala nas je tudi Betokranjica iz Črnomlja. Ne ve, kam naj se pritoži nad vsemi, kiji v teh deževnih dneh brizgajo umazano vodo iz luž po fasadi njene hiše. Teh problemov ni bilo do tedaj, ko so pričeli obnavljati most čez Lahinjo. »Obvoz so naredili mimo moje hiše, za luknje v asfaltu pa se nihče ne zmeni. Na občini pravijo, da ni denarja,« pravi Belokrajica. Podoben problem s hišo ima tudi G. D. iz Žužemberka. Povedal nam je, da so v žužemberškem pes- kokopu takšne eksplozije, da so starejše hiše vse razpokane. Odgovorni se za to ne zmenijo. Štefka Novak iz Novega mesta pravi, da v Dolenjskem listu pogreša kotiček za ženske, Francelj izpod Gorjancev pa bi rad, da bi spet objavljali program Studia D. Bralko iz Metlike mod meja. Pred dobrim mesecem, natanko 13. septembra, se je z zetom peljala iz Kamanja proti Rakovcu. Ustavili soju policisti, in čeprav je bilo vse v najlepšem redu, so pred dnevi v nabiralniku našli pošto s položnico, na kateri piše, da mora zet plačati kazen 2000 tolarjev, ker je peljal čez mejo prek »črnega prehoda«. To ni prav, pravi gospa iz Metlike in predlaga, da bi bili policisti do domačinov manj strogi pri prehajanju iz ene na drugo stran mqe. Zadnja se je v naš telefon oglasila M. L. iz Novega mesta. Odprla je vprašanje takšnega in drugačnega plakatiranja po mestu. Zanimalo jo je, kdo odobrava takšne reklamne panoje, kot so jih pred dnevi postavili pri glavni avtobusni postaji. Pozanimali smo se na občini in odgovorni so nam povedali, da je na tem področju v mestu precej nereda, kljub temu da so mesta za oglaševanje. J. P. REVOZ PREDSTA VIL VOLVO 850 GLT — Minuli četrtek so v novomeškem Revozu slovesno predstavili osebni avtomobil volvo 850 GLT, ki bo kot sad sodelovanja med obema avtomobilskima velikanoma vključen v Renaultovo prodajno mrežo. Gre za a vtomobil s petimi cilindri, 20 ventili, s prostornino motorja 2435 kubikov in s kar osemletno garancijo karoserije proti rja venju, katerega osnovna cena bo med 162 in 188 tisoč tolarjev, s plačili davkov pa bo potrebno zanj odšteti med 65 m 75 tisoč markami. Po besedah direktorja Revoza Bernarda Coursata računajo, da bodo v Sloveniji letno prodali kakih 350 volvov. (Foto: B.B.) Še lepo vreme so si naročij Jesensko srečanje v Tržišču uspelo tudi zaradi nadvse lepega vremena — Predstavitev novega turističnega prospekta — Pohvala ministra Siršeta SEVNICA, TRŽIŠČE — »Ta prospekt ima več plusov kot minusov. Je tudi za turistično bolj razvite kraje spodbuda, da strokovno nadaljujejo s promocijo svojega okolja. V zadnjem času je bilo sorazmerno zelo malo takih poskusov, kot je sevniški, že zato zasluži izid novega turističnega prospekta občine Sevnica pohvalo,« je dejal slovenski minister za turizem in gostinstvo Ja- vodih izdal sevniški izvršni svet, oblikoval in izdelal pa ga je ljubljanski MIT. Prospekt je stal 16.000 DEM, njegovo izdajo pa so podprli Inplet, Jutranjka, Kopitarna, Lisca, Stilles in Steklarstvo Mlakar. Minister Širše je opozoril, da turistična gradiva zvečine bolehajo na informativnosti, ugodno pa je ocenil zamisel o dopolnjevanju sev-niškega prospekta, ki sicer predstavlja ŠE VREME NAKLONJENO — Jesensko srečanje v Tržišču je preteklo soboto lepo uspelo ne le zavoljo raznovrstne kulinarične ponudbe domačih jedi in dobrega mošta, zaradi prikaza raznih kmečkih del, ampak tudi zato, ker je šlo organizatorjema, krajevni skupnosti Tržišče in sevniškemu turističnemu društvu, na roke nenavadno toplo vreme. Tako je imel muzejski vlak, ki sicer prevaža turiste v soškem koridorju, njegova lokomotiva paje bila narejena leta 1917, med dobro razpoloženimi potniki oz. gosti tudi ministra za turizem Janeza Siršeta (na posnetku), ki se mu je v Tržišču pridružil še minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk (Foto: P. Perc) posamezne vsebinske sklope turistične ponudbe s konkretnimi programi. Prospekt bo na voljo pri vseh turističnih agencijah, ponudili ga bodo še Centru za turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, da bi o naravnih lepotah in kultumo-zgodovinskih znamenitostih več zvedeli v tujini na raznih sejmih. Sevniški turistični prospekt s sloganom »v objemu gozdov in voda« ponuja razkošje narave na Lisci, Lovrencu in okolico, pogled na zmajaije in jadralne padalce, sprostitev ob ribolovu in lovu, ogledu starega mestnega jedra z gradom in Lutrovo kletjo nad njim, z baročnimi freskami, galerijo krasilne umetnosti Ivana Razborška, muzejskimi zbirkami o požnokrščanski naselbini Ajdovski gradeč nad Vranjem, o zgodovini gasilstva in sevniški polpreteklosti, šolstvu itd. P. P. ZADNJI DOBITNIK KNJIŽNE NAGRADE NOVO MESTO — Nagradno igro smo srečno izpeljali do konca in zadnji dobitniki knjižne nagrade so v glavnem naši stari znanci. Za najpravilnejši odgovor na vprašanje, koliko naročnikov je v ribniški občini, bodo knjigo Ivana Malavašiča, Erazem iz grape, prejeli: Darinka Tomažin, Kalce 4, Krško, Gordana Bukovac, Kajuhova 4, Črnomelj, ter Jože Žura, Mestne njive 8, Novo mesto. nez Širše na Malkovcu, na sklepnem delu prireditve Jesensko srečanje v Tržišču. Magister Širše je pohvalil sodoben pristop prospekta, ki gaje v 10.000 iz- Amanda najlepša Uspela razstava pasemskih mačk v Novem mestu NOVO MESTO - Razstave pasemskih mačk, ki jo je Felinološko društvo Ljubljana v sodelovanju z novomeškimi člani pripravilo minulo nedeljo na grmski osnovni šoli, sije ogledalo čez tisoč obiskovalcev in ljubiteljev malih živali. Obisk je ponovno potrdil, da ima Novo mesto v tem pogledu najhvalež-nejše občinstvo. Na razstavi je 35 gojiteljev predstavilo 48 pasemskih mačk, prevdsem perzijk in himalajk. Domači razstavljala so se s svojimi mačjimi lepoticami lepo odrezali. Največ glasov je dobila bela perzijka Amanda (lastnica Terezije Balkovec iz Novega mesta), na drugo mesto se je uvrstil ijav perzijec Erič (lastnik Anžlo-var iz Novega mesta), tretji pa je bil mladič, dimast perzijec Garfield (lastnica Vene iz Mokronoga). Članica društva Milena Božič pravi, da so uspehi vsakoletne razstave spodbudni, da raste tudi povpraševanja po članstvu v felinološkem društvu kot tudi število pasemskih mačk po dolenjskih domovih. Na tej razstavi je nove domove dobilo kar nekaj perzijskih muck. »Upajmo, da se bo število članov društva v tem delu Slovenije še povečalo, o lastnem društvu pa zaenkrat še ne razmiljamo, ker nas je premalo,« pravi Božičeva. MiM čiscoipha kosou tfram ri f Sornjr tfrtipoljr Delovni čas: sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja od 20.00 — 03.00 petek, 30.10. ob 21. url MIRAN RUDAN - band (AVTOMOBILI) KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakal psiholog Matjan Stokanovič. Nagradna igra 3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR — Desetine in desetine telefonskih klicev za fotografijo strehe interne bolnišnice v Novem mestu potrjujejo, da uganka ni bila težka. Težja je bila odločitev, komu dati nagrado. Prva se je v četrtek osebno oglasila Andreja Mikolič Udovč, Ragovo 14 a. Novo mesto, in povedala pravilen odgovor. Ker doma nimajo telefona, ji tokrat izjemoma (za naprej veljajo le odgovori po telefonu) podeljujemo nagrado. Če mislite, da ste uganili, katero odjavnih stavb smo fotografirali ta teden, nas od četrtka od 8. ure dalje pokličite na telefonsko številko 23-610. Prvi, ki bo povedal pravilni odgovor, in je ali bo postal naročnik Dolenjskega lista, bo po pošti dobil 3.000 tolarjev. £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado FRANCIJU DOBOVŠKU iz Boštanja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Tiho teče reka - ANS. TONIJA VERDERBERJA 2 (6) Nate smo ponosni - ANS. PETRA FINKA 3(1) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE 4 (2) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL 5 (3) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA 6 (9) V maju - KARLI GRADIŠNIK 7 (5) Bog hišo vašo naj živi - FANTJE Z VSEH VETROV 8 (7) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ 9 (-) Pika poka - ANS. BRATOV POUANŠEK 10 (8) Moja zidanica - ANS. LOJZETA SLAKA Predlog za prihodnji teden: Praznujmo skupaj - ALFI NIPIČ —.................... 9 42 Glasujem za: Z 2 3 ‘X Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto BI LAHKO ŽIVELI BREZ SLUŽBE? Direktor vseh direktorjev je prijazno prisedel k Jožiču Repiču. - Kako? - Kar gre. Ne bi se posebej pritoževal. - Slišim, da ste odličen zidar. Velikokrat pomagate ljudem pri gradnji. - Kakšen tolar kapne v žep, veste, direktor. Dandanašnji je vse hudičevo drago, otroci in žena pa zahtevajo svoje. - Tudi varjenje vam gre odlično od rok - Človek se mora naučiti marsičesa, če hoče preživeti - Polagate tudi ploščice, kajne? - Pa menda niste v gradnji, direktor? - Ne gre za to, Repič. Povedali so mi, da se spoznate tudi na elektriko. - Po tleh me ravno ne bi vrglo, če bi jo moral razpeljati po bajti. - Celo, ja, celo to vem, da ste pravi mojster, kar zadeva centralno ogrevanje. - Dober glas seže v deveto vas, pravijo preprosti ljudje. - Zdaj pred zimo žagate tudi drva po vaseh. - Lotim se tudi tega, samo da nismo lačni. Tri otroke imam, veste, direktor. - Do tega pogovora me je skrbelo za vas, Repič. - Zakaj? - V Hitrotkalu ste "tehnološki višek”. Izgubili boste službo. Že naslednji mesec. Pa sem, vidite, pomirjen. - Kaj pa, če bi šli namesto mene na cesto vi, direktor? - To bi bila katastrofa, Repič. Vi se spoznate na veliko reči, na veliko poslov, na veliko del. Preživeli boste tudi brez službe v Hitrotkalu. Jaz pa bi dobesedno crknil, saj veste, Repič, da ne znam ničesar delati. „ « TONI GASPERIČ