|SSNĐ3SD-$561 7 350 556C U m keiwc Oblačno ďo. občasno bošesneíitoJuírí tiiadno ifí suho. www^na àtdvifJc« 1 Koxa poitilodjo pride zima Narobe sv«t. Bo2u' íii silvc» sirovo iila nus ruz> cseljcvuhi i poiTil;tdii»iii (vnipcraiunimí in Koncem, ki stu hudi lu skomino pa roDianriřoi siHÚní ortdcjt.la bi v soju lepi» okrašenih ni^sr. hocatih o&iJcukIov in ftil» vcsirsklh poijtibovz ndjlepsinii ^cljtimi doMla ^cposctKn řur Sedaj. ki> »o novoletne lučkv iii>n^niic. ko so «^jioeteta prvu drcve.sj, irobenHve in celo zvončki, pu je prisld. Kruvj limai In to tuko,i po koncnnili poćitnii'uh, /JI niiio^v^kiflun' Jii*r enroll, npntub^tjťiíc Irnrnkc n:i prjsksir očišćenih ptoCnikili in ^'diko ve!>el]a otrokom! ■ bš, folor vos četrtek, 9. /«nuarja 2003 Ob 50-/etrt/ci certlfíkat za varovanje okolja Esotecfici Harmoniia človeka, tehnologije in okolja VIÎLKNJK • nivši in sedunji ddavvi Ksolechu so konec minulemu letu nu-^dni>1li pvtdc^icii obletnici ohxtoj» te^ I2a podjetjn. Objubileju si> priprn^ili tick^ij /uniiiiivih srocdnj in aktivnosti, meil katerimi naj med dru];ini omenimo Uid knjige t iiuslovom ljudje in Rsorechi ki v xfiki In besedi povezuje i^tt^» utrinke, /godbe in misli poveznne / dosed nji ni ^.1 vrenjem podjetju RSOt ixkaler42gu l/Jjjjjijo korenine d anušnjc-S«i lûsofechu. Posebno darilo za priiznik py je bj|u pricJohitcv c^^riifikaia po MandarUih ISO I4livvcIcnjskcrrKbmu kulture, kije bila nuniunjcna vsem dctavcen^ podjetja. izročil dr. Bogdan Topiř, direktor Tňv Baveni Sava. dniZbc za ccrtifici-ranje kakovosti, »^'lovek postaja src-diS6; poslovnega procesa in Ic tisii, kt ima oKHitck, daje p«''ni<:mbcn ćtcn v«» rigc v p'eka. leh-flologije In zdravcg,a okolja,« je na slovesnosti poudarila prcckednica upi-a« ve Eáoteeha Zofija Mazej KukyviC. ■ Tekst irr fotografija: O.K. 260 SIT 19. januarja bosta v Sloveniji dva referenduma O usodi Slovenskih železnic in vlaganj v telefonijo Kepuhil&kJi «uUliiu komisija je /n 19. december ruzpisaU predhodna znkonodiijna referenduma o vrai^aiiju vl.igjinj v telefonsko omrc/Je In o prodn-ji dr;iuvn«}2;j dvleAd v Slovenskih žckznlcnh. ÍCa poslance drhivtic^n 2h<»ra nlstu zjive^u-joCa, ti se luhko nsi koncu koncev odlomijo ludi drugače. Kefe« rendumu bostn nspusnu. će ju bo podprla već kol polovica vo» llvcev; ki bodo pribil na volišča. Predstavniki delavccv in sin-dikiHOv Slovenskih ^clexniť se v nasprotju z vlado, ki pri preoblikovanju iclii^.nic zajwarja ustanovitev lK^Idín^1 in treh vianiit družb, ^avzemajc» za entw vito podjetje z većinsk lnul ržav-nim defc^eni. Vanj njj hI bile vklju^'ne tudi vse tiste dejavnosti. ki nujne /a i/vajunje ?clczni«kih storitev. Nndnljť}'a'ijv na cctra strain. Izbrali ste Jolando V Ceplak o Erin Skopski sejem sitlenil leto z dobičkom VIJ.KNJE, SKOPJK • Ob orfloćitvi Hře o nnkupu većin- ske^ dclc/u skopsk«^ sejma so innof;! ugib)iM o sinolniosti te n;ilo/bc. ^ poselte;! oh koncu predlansk^a leta, ki gajelo podjel* je sklenilo z rdečimi številkami. V Eri p;i $o biti ves čas optiini* Htićni, prvpnćani. postal Skopski sejem i>onílo prcohrayln: mukefliHiskcsu gospodar«!vm terinformiitivni. kulturni. /;dm>m in tranzitni center celotne ju^ov/Jtodnu K^rope.Tu sejinÍiVc.kl je tudi edina vtem delu Ivvrope, oblega k^r 2CKi.iHKI kMtdnitnib metrov, kurje već kol vii slovenski !ellke nuůrte. zrasel nuj bi poslovno iruov^ki kompleks pr^ d(d>en slo^vnskemu R'I'C v Ijub^ani. Pîvl ukrepi. Ki jih je sprejelo novo vodstvo, sov letu 2(«32 obrodili «idovc. Íř'. reorganizacijami 30 /manj^li Število ^uposlenih/a 4()odbtotkov in uresnlćili nekaj sejenvkib |>rireditev. Poslovno leto so sklenili z 2.^l).0()i) evri dobitka. Se večje in ambicioznejie na^te pa imajo /a letos. ■ mz ''imenovani zdravniki'' O Orreklor/C9 Eset&cha Zoňja Mazaj Kukovié s cartlfíkatcm za varovanja oko//a. d.d.l ZAVAROVALNICA M A R i B O R MtiSTlïlIllTW • Izberite modro svojo poi! r teM Vita^ tiL i v 817 SI K OD ČETRTKA DO ČETRTKA »^HIAS 9. januarja 2003 n ONOVitEC e Zbor krajanov še ta mesec NAZAR.IE • ČUní civilu« p<»l>u(ie, ki si v ol)C'ini Na/arje pri7^deva za čistťjsi znikin okolje, so sf pn^d minulimi prazniki seSIl na pogovorih s prvdstavniki največjima onesnaževalca v kniju • p4»dj«lja Glin poiii^tvo Na/arje. Kot so povetlali, konkretnih txl^ovon» na zastavljena vprašanja nist> dobili, mto tudi niso sprejeli nol)enili sklepov. V ponedeljek, 7. januarja, naj bi sc na sestanku dogovorili o n^idaljnjili aktivnoslih. Odločeni so, da bodo Se la mesee sklicali zbor krajanov na lo icmo, ker ga ni sklical župan Ivan Pur-nat. Najbrž pa bodo v svojo sredino povabili ludi predsiavnike htsinika podjetja Cîlin Pohi^lvo Nazarje • Bre^sl iz ("erknicc. ■ tp Letos manj premoga VELENJE-- Po delovnem načrtu« ki ^a je potrdil tudi nadzorni svet IhhIo v Premogovniku Velenje letos« v 227 delovnih dneh. nakopali 3 milijone 750 tisoč ton premoga, kar je za MM) tis<»Č ton premica manj kot lani. dobrih 5 t>d.siotkov pa naj bi sc zmanjšalo ludi Slevilo zaposlenih. V poprečju naj bi bilo v premogovniku zaposlenih 2450 ljudi, ■ Rekorden obisk velenjskega muzeja VELENJE • V Muzeju na velenjskem gradu, ki organiza* cijsko sodi pod Kulturni center ivana Napotnika, so v lan» skem letu zahelezili rekorden oltlsk r^ihovih zhirk. In to v vseh 45 letni zgodovini. V letu 2(Hn so preštevali dol)rih U tisoč obiskovalcev, do M. 12. 2(X>2 pa so našteli 21 tisoč 17 irfnskovalcev. Ker so imeli grajske/l)irkeodprte tudi prve dni v novem letu, so samo prva dva dni /iihelezili preko 200 ob-isicovaicev. Kavčnikovo domačijo je v leiu 2002 obiskalo 4 li&oč» muzej v Topolšici, za kaierega strokovno skrbijo delavci Muzeja pa več kol U) lisoč obiskovalcev. Skupaj lorej skoraj 35 lisoč. Damijan KljajiČ, vodja Muzeja, ki je z rezultati zelo zadovoljen, pravi, da bo lako dober obisk težko poncwiii, ■ hš Redita seja predsedstva Skupnosti obcin Slovenije I I I *••••* «' Dogovor z novim ministrom? v decembru je v Velenju, v prostorih občinske bise, potekala IK. redna .seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Predseduje Ji Boris Sovič, mariborski /upan, ki smo ga po seji prosili za povzetek odgovorjenega. Povedal nam je« da so tudi na decembrsici seji obravnavali vrsto /elo aktualnih vprašanj, povezanih z delova* njtm> lobdne SiimoU{Hiive v Sloveniji. Posebej so poudarili, daje skupnost občin Slovenije dobila sialus reprczcnlativiiosli, kar določa zakon. Vskupnoslje vključenih 108 slovenskih občin s skupno 1 milijon 500 tisoč prebivalcev. So torej pomembno združenje, ki odraža interese željo in poirebe državljank in državljanov naive države, v združenje pa je že od vsega začeika vključena ludi MO Velenje. Uvodoma so predstavniki občin obravnavali vpraiUnja povezana z otn^kim varstvom. Boris Sovič je dogovorjeno pcjvzel lakole: »V pripravi je pravilnik in spremembe zakona, ki bo lo vprašanje urejal drugjtčc kot doslej. Obstaja velikazaskrbljenosl lokalnih skupnosti spriCo razlik. V Sloveniji so občine, ki imajo probleme zaradi prezasedenosti vrtcev in občine, ki imajo probleme zaradi premajhne zase- denosti. Novi zakon bi lahko, če ne bi bil usklajen, prinesel občinam dodatne finančne obvezno-Sli, saj zmanjj^uje normative za vključenost olrok v posamezni oddelek v vrtcih. Skupaj z Mi-nislrslvom smo dosegli kompromis. to pa je, da bo sicer veljal nov normativ, vendar bo lokalna skupnost lahko z astreznim sklepom uveljavila tudi do sedaj veljaven normativ.« Obravnavali so ludi problematiko prehodov čez železniške prehode. »Tu obsiaja ncjasnosl med občinami in Slovenskimi železnicami, kdo naj plačuje vzdrževanje prehodov čez železniške tire. Lokalne skupnosti zavračajo, da naj bi bile same delno odgovorne za to. Po na^ mora to biti v pristojnosti Slovenskih Železnic ali drugih astrcznih državnih inStilueij za 10 področje.« Tudi o problemaliki financiranja občin so govorili. »V zvezi z zadnjimi izjavami, ki smo jih slišali s tem v zvezi obzasILsanju novih ministrov, smo sklenili, da sc želimo čim prej seslali z novim ministrom,« ObiČajnosc prcdsiavn i ki skupnosti slovenskih občin, večinoma so lo župani in najožji sodelavci, sestajajo enkrat mesečno, naslednjič pa se bodo zbrali fe-bruaija 2003. ■ bš Lepo darilo za otroke Iz CVIU Velenje Računalnik, ki odpira okno v svet Tik preti iKJŽičem in tik pred novoletnimi počitnicami je bil prav posel)en k iz Centra /a v/gojo in i/4»braževa-nje Velenje. Čeprav so ti mladostniki drugačni , so varovanci pripravili ganljiv koncert. »Ko sem o njem pripovedovala mojim sodelavkam, sem predlagala, da bi bilozelo lepo, če bi tem otrokom polepšale življenje z darilom. Vem namreč, da marsikaj rabijo. Imeli so,recimo,'JVsprejem- nik, ki jim ga je podarila neka družina, gledali pa ga niso mogli, ker niso imeli antene. Takrjii so gasilci iz Gorenja organizirali akciji: in kupili video rekorder, ml pa smo se odločili, da bomo poskušali zbrali denar za računa- skupaj s sodelavko Jano Movh, ki mi jc pomagala pri akciji, šla do gospoda Franca Ka^Čea. Ta nam je dal preostala potrebna sredstva za nakup računalnika, tako da je donator tudi Clorenje d. d. Računalnik smo kupili v CJo- Sreča otrok v oààetku za usposabljanje fn delavk podejtja Gorenje I.P.C., ki so zbraie glavnino sredstev za nakup novega računafnika, je bila iskrena. In zeto ganljiva. Inik,« nam je s solzami v očeh pri-pťívedovala Vera IrSič. ki je akcijo pripravila in uspešno izpeljala. Bila je ganjena in srečna. Tudi zato, ker so si njene sodelavke vzele čas in prišle z njo k otrokom, kijih sama zelo dobro pozjta. »Prispevali sť> vsi zaposleni v Gorenju l.PC - oddelek elektrokomponunte. Dali so, kolikor so lahko. In nabralo sc je 11Q liscjč 700 tolarjev. Potemsem renju Pelini, kjer nam je direktor prav lako priskočil na pomt>č z ugodno ceno računalnika. Vsem iskrena hvala v imenu naših olrok,« nam jc povedala Vera ir^ič- Marija Kovačič, ravnateljica cent ra za Vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje, nam jc ob tem humanem dejanju povedala: »Ko sem slizla za lo idejo, sem bila ganjena. Mami na5e varovanke sem res izjemno hvaležna, saj ni bila le ideja, ampak je akcija uspcUi! I Ivaležjiasem ludi njenim sodelavkam in vsem, ki so ji pomagali kupili ta računalnik. Računalnik bo uporabljala skupina mladosln i kw, starih okoli 18 let. ki se pripravljajo na vslop v Varstveno delovni center. Ti otRKi imajo sta-tus invalida. Šc pred kraikim je veljalo mišljenje, da naj ti ("ju-oci počnejo kaj z rokami, sama pa sem prepričana, da jih nc smemo izolirali od leh-nike in svela, ki jih obdaja. Vešči so dela z računalnikom, posebej za lo pa imamo tudi odličen program, imenovan Kombo. Pomaga pri opLsmciijevanju, razumevanju m alem a-tike, logike, ki jo prav tako lahko uspešno ra/vijamopri leholroeih. P<\ ludi kakšna računalniška igrica bo prišla prav.« Ob tem naj dodamo, da so v oddelku za usposabljanje vpraz-ničncm decembru dobili šc en računalnik. Prisjxřvali so ga velenjski Lionsi, ki so pripravili do-bríxlclni božično-novoletni koncert. ■ 65 Mladinski center Šmartno ob Pakl Mladi popotniki, dobrodošli! SMARINO OB PAKI - Pi>čit-ni^ko /driižer\je Slovenije je v začetku ^adnjťga tedna v leiu 2<>02 v prostorih javnega zavoda Mladinski center v Smart-nem ol) l^ikl pripravilo srečanje predstavnikov Youth ho.stlov Slovenije. Ne po naključju. Prav tu .so namreč pripravilo pri-lt>/n<»stno slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu zgornje prostore mladinskega centra, ki so jih uredili za po* trel>e mladih po|H)tnikov. Se pt>* sebej tistih z mar\| mo2n(»>;imi in sredstvi, a željo po večjemu poznavanju, ljul>ezni in spošt<»- vanju podeže^a ter cer\jenju kuhumih vrednot krajev. Kot smolah ko sliSali, so najhujši trenutki zgodovine mladinskega prenočevanja v Sloveniji - na srečo - že mimo. Kljub (emu pa bo potrebno skrbno združili ideje, znanje in voljo, da bo mladinsko prenočevanje v Sloveniji nudilo največ predvsem njegovim koristnikom - mladim popotnikom iz Slovenije in tujine. VŠmarŠkcm mladinskem centru so za le namere uredili z^mjc pros-lore. Poleg sanitarij so tu skupna iežiiča za 35, v bivalnem apartmaju pa za 5 mladih popotnikov. V njih bodo lahko prenočili, astale storitve (hrana) pa jim bodo navo-ijtw hližj^jem g cl Olje lansko k(n sklenili z Í7gnh«i (l8 bi • p«> cicvnjli > ma^ln hli7ii t7 cldiii i<>eln moihCji na zHilnji soj j s prijel I «InfutJ sniti prrtj^rnni naložb v icm lc> liL /aptisod'ibllvv ini'dIcInsUh in npirnu* ituj hhiH* itU'nilh-c(kiK520milU(Kim Iv lurjev, iKlfirhivo poprU'akujc> Jo piihllhit) 200 nnlljonciv .«^li; kijiii btida piK^tblli izgrnd* igoanilMilnnl in 2aCcf(4s nje trDtiiLif«)hx(la'fta«>din v/Jr^cvj^njv DuAann KrujjIJ» ruij hi JogrnJili pííhlí^jio 1700 ^v;j<]r:ilnih molros' bťjl-povrStn. V prilíií^u inikldCl nig hi dopK^vtjaurt-USi birdiolcj^ke. dorniatol():»l:<*, nkik^l()lAO.' milijonov SVI! OkloNa le- tO!) iiisj hi v trcTjco) n;iJi!Írr>pju nin^cç?« Jela ho]nÍ^nicc Lirc-ditvvna Jclâ /a intviii;^»-loški oJdcJck. lo ho najveću iui!<>?h:i, koiičaJi pj ivtj bijomnro Im 2Û04. 1\K1Í(\I ruij hi pristojno miniamvopn» spcv.ilo lííO milijonov S(T/a gradbenO'InslnlncijskA ho]iiènic5pd ^^ofircmo tjCt mi- fijOJtOV IťriAlj IV. fok^s lumiv/ava- jovbolnKnlcj letos fwrabili I0(> niijy<»nw SIT densir-ja prrtKsiui /.iposodijbflcvoá-r<)mn /amcnjnvo t^oirajjinih .ipamur, Kupíu n;inier.Tr»jo nf>nrilof:jcbl-ne klrur^ijc.)i{>ombljjll pa niij hl ga /.-íčťliv nd&tťdnjih dneh. Vokvini lír ruU^^bc so kupiti íc In rcjilgciisko opâmie. ki oU(ipjc C* iniku prr* seUli ^c ncvroU^kl oUUckk. MinblD^lvo /dr.ivje j« /a |tr.tdbcno-inilal;icljskii dela plačilo lÂ2nillijoi)os' liMaij^v. bdniSnicn pa je prispcvaUi nO milijonov (olnrjev ^a riakup <çr«tie. 5 milijt^iwv tolarjev pa so bnl n.iTneniliSe /a fH>i«odf> iraic ■ 9 S proslave ob dnevu samostojnosti v bcinl Šmartno ob Pakl »Da bi država bolj vračala ljubezen svojim prebivalcem!« Ohcaid ohiHrH' Ssraahno oh IV ki.<10 /iiTnanravdli dun.-Jr>ostl» 36. ricc<^hcr. na sam pr^/Atvnl rl;m in jX'tfevvlK /o- sUivnostncm povoru podćrfj) «imaryii Alojz Podgcrtck 1*1 n:t&li v»sviu kj bljonjtini prcbtv.ilciUiko IjirfijJj Za peiÍ9twn uvod pund t • nn^iilvinim hoiicerlom. Nu njem so iia«loplli dnmiici m^eni pc>:>« ki rbnr, pcvstm >kiipiibi < nnic-inii5 Kkiilumt^H dnisiv» Î^^IPC (diríRvni uhchjc Miljah Icr pl»tia skiifňnu ^iiiiirŇlu'osnovne ^>le |mkI vnri^liifin Vfujc Biibik. Koi je ch ick prihjtnosii v 50 mMe phsůlke. kot Sli A'^na svojo h3f>jego^'em mnenju bi hilo lepo. £e ht bi) pov\>d c^mtcnje oh dnevu le no&(3lgičnu iusur» in vcstfljc nad Jcsv^.ki prei^kle^ Ue$eileija. «tOiplja pelina pomeni kup uihiv, ki ^ kopiCijo in u$odno vplivajo m nfiSo življenjsko raven, na blaçi»uinje nďiih dni^ru n» so- ctalfto prav>ii>o«i. /di se mt. da s« v«dno holj odd.iljujerDO od polenu dclus'« liswgu, k.ir iisl-sfinmo in liste^n. do (esar smo uprtiviiicni. levjim sc. d:< tc pri n?i%kni.iluv«^ ljudi, ki nodoprc-fijogli lako malo. da ne ty^no imelikďjdelin /ju>8t?clmda biisdriiva boljvniCsib liut>c&n svi.>|im pn.'hiv'đJcćm, m da M s« bolj kol do s«dn; postavib m arsLtnja ^m prej (Klgcvt>riij fii) ugodno vprH&A';il, nojohmm-jj veliko KslvarjalnoAl. svoj p^iiusin piupi tClpvo Cluvcikvsi. ■ tp MtfnHgaCm vtisa i Obvestilo za javnost 00 ponajelM' 1. ^ srede, 15.1.2003, bo4o otr 18. uri v S^ni dvoran MKlnfi občin« VsiH^ polekali Infomistivni $e$tanld pred jvodbo oOraiuna odpadkov po ncveoi ûritnem pravHidor. v CstJlek. 16.1.» bo ptavtako ob 18. ifl irfofmaiivni »sunek tuđ ť Kulturnem Oomu v Šo^ju u ob&tnt šoStarj in Šmsrtro ob Paki, VWjeni so vel predstavnDd In i^KavnU vQ(sQnovartsidh blokov. Uvolna beseda bo pripMia predstavnikom Ertea V« erje, rtovi tanmi pravilnik $ horkretmrrt podalM bodo prvds&viu predstavrUM MO Velenje, ravnanje z oďpaďkt pa Do predstavtjerto s strani PociBtjs ss ureianje prostora Wenje Ta0B|a Knvfjak SloïM n odnossz iMotloil MOv / kV APO VIZIJA d.0.0. Računovodstvo In davčno svetovanje Lokovica 18/c, SoManj TeL: 5-882-658 E-mall: apo»vizl]a@sloLnet a V4V/ I •V,. tm. Nasveti PoUiSite na» U danes In se nam pritfni2itei Kontaktna osaba: Janja Praznik (041/669*517) Smo m«d prvimi v SaleSki tf olini ta področju rafiunovotfsUh stortiBv la đav&iegt ffetov«ii|a. ISletsiprtzađovameza zadovolíctva na&ih poslovnih parlneilev Jia tam poOroč)«. Zvestiiba nalih strank In lud k nov« nam polrjufejo, da svoje Ó6\n Opravljamo kakovosino In odgovorno. Prad iiamj w noiri 6s$l (■ nove zahteve. Vstop Slovanija v Cvniptim slojpnwt ja za nas Inhr. U amo ga zenail pravo^oo \ri se nanj hidi lemtjjlto pripravili. Poleg strokovne bsbrada, izkužaej, pridobljene lloarvce za vodenje reôtinnodstvï. sprejeme v VavčarUI slstam avalotran^ pri PCMC uvajamo po vzoru zahodno evropskih diinbidl eajsodobftsj&o lehAoki^ljo poslovai^a. Sodoben jnh)m8Cl)skj tlstons omogoča preko tntemela Ijdl nallm poslovnim parfaierfem stalen dostop do potrebnih podatkov In želenih Informaolj, pomembnih za pravočasno In pravllso odločitev. Kol četrti računovodski servis v Sloveniji smo (Vstopih tudi k tiOlvnostim za prldoUlev standarria kakovosti 130 9001:20(», ti ja najsodobABjia orodje za sodobno vodenje podj«1|a Ir pravnprav oMovnl pogoj za obstoj računovodskega sarvisa v oovih Č»lh M novih razmerah. Prepričani smo, da bomo z nllm kakovost računovodskih storHev In davčnega svetovanja itvfonlli ^ eavlSjonven. Ucdnca za vodenje računovodstva (GZS d5/4 17.12.2001, edino podjetje v Sa^njsl(o-šaješla naloga» saj morajo, skladno s predpisi, vsi poslovni subjekti v driavi svoja lelna poroiiJa predložili AJPES. V leiu 200.1 bodo lo prvič slo-rili tudi sami^ilojni podjetniki. Naža izpastava pokrije območje t. i. regije SASA Ilir celoino K(in^ko ri pravife, ni edina naloga, ki jo misii/e uresničiti? »»Ne. Druga skupina nalog bodo različna slatisUčna raziskovanja. Najpomembnejše med njimi bo trenutno mesečno statistično raziskovanje o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov. Prejemkov je 9 vrst izdatkov pa 16 vrst, razvrstitev pu je opravljena na podlagi posebnih ^ifcr. Ti podatki bodo pomembni za različne analize, za načrtovanje in spremljanje finančnih lokov, nadziranje plačevanja Marin Jakop, vodja izpostave AJPES v Vetenju obveznosti poslovnih subjektov, analizo uporabe investicijskih bančnih kredilov... Med slatLslična raàskovanja sodi tu- di zbiranje in obdelava podatkov o izplačanih plačah in o regresu za letni d opusi. Tretja pomembna skupina nalog AJPES pa bo vodenje različnih regislnw in evidenc podatkov, med katerimi je najpomembnejši Pmlovni register Slovenije. Tu so trenulno zajeli osnovni podatki o I65.tX)() poslovnih subjektih. Zelo zanimiv pa bo golovo rcgisier, ki 5ele naslaja. lo bo register zastavnih pravic na nepremičninah. Podatki tz tega registra l>odo javni, uredili pa ga bomo 5e v letošnjem letu.« # Prej sle opravljaU tudi honiietno de- javnost, lovostaja? »Da. Vse večje podjelij, ki to potrebujejo, da preverijo svoje partnerje, marsikatero podjetje pa tudi samo želi predstaviti svoje poslovanje. Mi imamo FI-PO, kjer so zbrani podatki iz letnih poročil več kol 36.000 družb in najpomembnejši kazalniki paslovanja za zadnjih ascm lel. Sicer pa strankam nudimo tudi BON-1 in BON-2. V prvem so zajete informacije o boniteti pi>samcznih poslovnih subjektov v dalj.^em časovnem obdo- bju, v drugem pa informacije o njihovi plačilni spo.sobnosti. Izdelamo pa ludi BON informacije za IIrva:5ko, Makedonijo in Zvezno republiko Jugoslavijo. Del naših trenutnih aktivm>sti bo namenjen ludi večstranskemu pobotanju obveznosti in lerjalev, kar je sicer naáa pc^sehnam, a trenutno t. i. multi-ka predstavlja hiter, preprost in učinkovit način pi^ravnavanja obveznosti. V posameznem p oboi ne m krogu sodeluje okoh 30tUi udeležencev.« # Poslajaie torej vir podatkov o paslo-vanju fiojipodarskih subjektov v na.u driavi. »Vsekakor bo pri nas zbrana množica različnih podatkov, ki bodo seveda kasneje deležni nadaljnjih analiz. Marsikatere bomo verjetno opravili že sami, veliko pa jih btKÍo koristile druge institucije in posamezniki, prispevale pa bodo golovo k večji pre-glednasti gospodarskih gibanj v naši družbi.« ■ Boris Zafmšek Gorenje uspešno sklenilo poslovno leto 2002 Gorenje bo še naprej raslo Po prvih ocenah Je Skupina (iorenje sklenil» lansko poslovno lelo s I7K mi-mardami konsolidiranih čistih prihodkov (kI prcKlaje. kar je IU4 «Kistotka več kot |}redlanl. Dobiček naj bi dosegel 3 miliardě H0(> tisoč tolarjev; loje kar 19 odstotkov več kot lebt 2iX>l. ÍUtý^ta je Ih* la ludi nalo/.hena deJavniKst Ciorer^a. Za posodobitve (večji del proizvdjarsiva in pohištva. Gorenje Notranja oprema je kol nosilna družba na podredju pohištva lik pred koncem teta odkupita 74-odslotni delež tujega partnerja v podjetju Glin K^M in ptîstala njen stoodstotni lastnik, tako je tudi poveCala svoje zmogijivostl. S tem nakupom udejanjaja svojo vizijo -piMtati želi evropsko usmerjen in celovit pt^nudnik notranje opreme. Ciorenje bo tudi lelos veliko vlagalo. Naložbe naj hi dosegle kar 17 milijard AOt) milijonov tolarjev, usmerili pa jih bodo predvsem v utrjevanje ptJložaja na tujih trgih in nadaljnjo lehjiološko in produk-tno posodobitev. Načrtujejo tudi precejšnjo rast dobička, dosegli naj bi ga v višini 4 milijarde in pol tolarjev,Tudi za obdobje do leta 2006 načrtuje Gorenje rasi. približno v višini šeslih odstoikov. Računajo, da bodo leta 2tl06 dosegli za 231 milijard tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Povejmt) Še to, da je Gospodarski věstník uvrstil na lestvici stolih na.5ili najboljših podjetij za fcio 2004 (na mnovi dc^da-njih rezultatov In pretividenih rasli). Gorenje na prvo mesto. ■ Mira Zakosek 19. Januarja bosta v Sloveniji dva referenduma o usodi Slovenskih železnic Nudalj(n'unje s L strani Dolgo in zapleteno o prodaji državnega deleža vSŽ Ko fu rend umsko vprašanje o prodaji dritavnega dcle/ii v Slovenskih žcleoii-eah Ik» prc^cej dolgo in tudi prcH:cJ /dple-l(!no: »Ali naj se s predlaganim zakoncim o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železniee drugače, kot je predlagani>, in sicer tako. da lavno podjetje deluje kot javno in enovito piidjelje. ki zagotavlja kakovostne Železniške storitve in varnost ter urejenimi železniškega prometa: da se vjavno podjetje Slovenske železnice vključijo vse tiste dejavnosti, ki nujno potrebne za zagoiavljanje varnega in unijenega železniškega pnimeta: da se v primeru privatizacije javno podjetje Slovenske železnice privaiizira zgolj kol celota tako, da država ohrani večinski delež in prevladujoč vpliv; da v skladu 2 zahtevami Evropske unije vlada zagotovi lakšno fi-nančno strukturo, na p*^dlagi kalere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjelja Slovenske Železnice, da vUida javnemu podjeiju Slovenske Žekiznice zagotovi dt^lgoroCno sistemsko financiranje listih železniških storitev, ki .se izvajajo zaradi javnih k(v risli tako, da pokrije razliko med ceno, ki jo določa država, in dejanskimi strelki javnih prevoww, ki jih zahteva dr/ava in zagcnavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev: da vlada zagotovi pospešeno izva-j do vraíila vlaganj ne glede na datum sklenitve piîgod-be 8 predniki 'lelekoma Slovenije in samoupravnimi inleresnimi skupnostmi: uredi vprašanje (*aicwe za vračilo vlaganj tako» kot je predlagano, in sicer tako, da se plaCani znesek po pogi>dbi. ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, v celoti pcwme v denarnih sredslvih: uredi vprašanje zaietka vraCan-ja upravičencem tako, kot je predlagano» in sicer tako, da se zaCne vračali upravičencem vn>ku enega meseca pt^ prvem vračilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije?« Če vas ob tem morda zanima še tole: država bo za izpeljavo obeh referendumov morala namenili okoh 5(X) milijonov tolarjev. ■ Milena HrstiČ • Planine Kaj prinaša v letu 2003 zakon o starševskem varstvu In družinskih prejemnik? Med drugim 15 dni dolg očetovsiti dopust Zakon o starševskem varstvu In družinskih prejemkih, kije bil v veljavi že lani. uvaja vrsto pravic postopoma, v celoti p:i bo začel veljati i^ele januarja 2005. In katere pravice prína.^a na novo družinam v tem letu? Novt>sii so Štiri: petnajst dni očetovskega dopusta s 10()-odsiotnim nadomestilom plače; pravica do delnega plačila za izgubljen dohodek slai^ev, ki se zaradi nege ležko motenega otroka odloČijo za kraj.^i delovni čas ali prekinitev dekwne-ga razmerja; 20 odstotno pnvii5anje olroSkega dodatka za starše, ki svojih otrok ne bodo vključili v vrtec, višji pa je ludi dodatek za družine s tremi ali več otroki. Oče bo boij enakopraven Kot je povedala Darinka Spacapan. referentka za družinske prejemke na Centru zasocialnodelo Velenje, je medv-se-mi novostmi najopaznejša pravica do očetovskega dopusta. Od t. januarja so lahko očetje zaradi rojstva otroka doma 15 dni, v tem času pa jim bt") država v celoti nadome,stila plačo. Ta dopust je izključna pravica očeta, torej neprenosljiva pravica, namenjena enakopravnejšemu sodelovanju očeta pri negi in van»tvu otroka v njegovi najneřjiejši dobi. Dopást mcv ra izkoristiti v času porodni.^kega dopusta matere, torej v 11)5 dneh po rojstvu otroka. Uveljavljajo ga lahko tudi očetje za otroke, ki so se rodili lani, vendar le, če od rojstva Se ni minilo 105 dni. Pravico oče uveljavlja na osn^wi vloge, ki jo mora vložili na centru za socialno delo 60 dni pred predvidenim datumom poroda. priložili pa mora še potrdilo gine-kologii. Laiikopa jo uveljavlja tudi 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta. Za otroke, rc^jene zijnajzakonske skupnosti, mora oče kvkv gi - pi^leg cwtalegii - priložiti Še zapisnik o priznanju očetovstva. Po zakonu bodo lahko oietje izkorisli-U yodni dopusta, vendar postopoma. Tako bodo lahk(f od leta 20tH dalje uveljavljali še 45 dni dopusta.od leta 2005 dalje pa vseh 90 dni, izkoristili pa jih bodo lahko do otrc)kovcga 8 leta slarosti. Vendar pa jim bo država povsem nadomestila dohodek .samo za prvih 15 dni. Za preostalih 75 pa bo očelu plačala le prispevke za socialno varnost od minimalne plače, plače pa ne bo prejemal. Zelo pomembna je za nckalere starve pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Uveljavijo jo lahko starši, kise bodo zaradi nege težko motenega otroka oziroma otroka, ki potrel^uje posebno nego in varstvo <.>dločili za krajši delovni čas ali prekinitev delovnega razmerja, sklenjenega za ned<.>lt.>čen čas. V lem primeru bo država enemu od staršev kot nadomestilo za izgubljen dohodek izplačala minimalno plačo, od kalere bo moral upravičenec plačevali prispevke za socialno varnost. 'Ri pravico bo lahkem uveljavljal do otrokovega 18. leta starosti ožinama do izpoiniive pogojev za uveljavljanje pravic iznaslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko upravičenci uveljavijo 30 dni pred oziroma najkasneje fiO dni po prenehanju delovnega razmerja. Te pravice pa ne bodo mi^gli uveljavili starši, če bo otrok v za-vtxlu. v katerem ima celodncvno brezplačno oskrbo ali če bo v rejništvu. Doslej so bili starši olrok z motnjami v razvoju, ki so se zaradi nege in varstva olrok od loči b" ostati doma. v zelo težkem pohtóaiu. Bili st") namreč brez doluulka in nezavarovani. Če otroci niso v vrtcu Po novem so upravičeni do 20 odstotkov višjega otroškega dodalka starši, ki .svojih o\rok - siarih od enega leta starosli do vstopa v Šolo - niso (ne bodo) vključili v pretRolsko vzgojo v skladi s predpisi, ki urejajo vrtce. Upravičencem, ki že prejemajo oin^ke dodatke in imajo oiroto;. ki ni«i vključeni v vrtec ozJroma v osnovnošolsko izobraževanje, bodc^v naslednjih dneh centri /Jà s zdravstvenem varstvu in zdravstvenem ma* mvanju uvaja^rHtvint letom nekatere spremembe v po.stopku uveljiivljanjci pravic i/ol)ve/Jie-^a zdravstvenega /iivanivui^ja, posledica sprejetja /akona o delovnih ra/.merjih pa so spremembe pri pravici do nadomestila place za C as ixlsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškod-be. ki ni povezana z delom. Najpomembnejša novost je ukinitev zUravniškili kíwLsij kol izvedeniških organov Zavtxia za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZ7S). Delo, ki so ga doslej opravljale tc komisije, po novem opravljajo »imenovani zdravnik« in zdravstvene komisije omenjenega zavcxJa. Imenovani zdravnik odloća o Ziičasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni nad dni, o zahievi zavarovanca ali delodajalca za presojo occne izbranega zdravnika o zaCasni nczmožnosli za delo dohodni, napol itvi na zdraviliško zdravljenje, upravičencxsli zahteve po medicinsko-tebniCncm pripomočku pred iztekom irajnoslnc dobe in o upra-vičcnasii zdravljenja v tujini. V piïslopku Kvcj ne sodeluje- jo zdravniške komisije, dosedanji izvedenski organi Zavoda» ampak na prvi stopnji odloča imenovani zdravnik, na drugi pa zdravslvena komisija kol pritožbeni organ. Novost je ludi, da ti organi nimajo več vloge izvedenskih organov, ampak o svojih odloî^iîvah izdajajo sklepe. Tisti, ki z njimi ne sogja-^jo, sc lahko priložijo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Spreniemlw, kijih prinaša zakon o delovnih razmerjih, pa :>iri pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja 1er na novo razmejuje olrvezjiosii med delodajalci in zavodom-Novasti so tri. Po novem delodajalcc izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primeru nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezjii ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni z^i posamezno odsotnost z dela, vendar (po novem) le za največ 120 delovnih dni v koledarskem letu. To pomeni, da se nezmožnosti za delo do 30 dni seštejejo in ko dosežejo 120 dni bolniškega staleža v ielu, mora deknlajalce delavca o lem oiwcstiti, osebni zdravnik pa napoiili k pristojnemu imenovanemu zdravniku zavoda, ki mora ugolovitj, ali je začasna nezmoi^nosL delavca za delo utemeljena. Drll^a novost je povezana z dvema ali več zaporednimi odsotnostmi z dela zaradi iste bo-lezjii ali piVvkodbe, ki ni povezana z delom, pa iraja prekinitev v posameznem primeru med eno in drugo (odsotnostjo manj kol 10 delovnih dni. V icm primeru izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotna^ili c^d prekinitve dalje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Tudi tokral mora osebni zdravnik zavarovanca takoj napotili k imenovanemu zdravniku zavoda, pa čeprav je bil- na primer - delavec za delo nezmožen samo iri dni, po (na primer) petih. Šestih dneh pa jc zdravnik ugotovil, da je nezmožen za delo zaradi iste bolezni ali pc"wkodbc. IVetJa novost se nanaša na izplačilo nadomestila plače v primeru odsoinosti z dela zaradi darovanja krvi. Kadar delavec pn »sto volj m» daruje kri« mu nadomestilo plače za tisti dan pen vrne zavod v višini 100 odstot« ne osnovne za nadomestilo plače. Višina nadomestila plaCe delavca zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, ki bremeni delodajalca, znaša 80 odslotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. V praksi to predstavlja različno višino in osnovo plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodbe do ."^0 dni, nad 30 dni in v nekaterih primerih tudi znotraj 30 dni- Omenjene spremembe ne veljajo za samozaposlene, kmete in samostojne podjetnike. Osnovne informacije opraviči do nadomestila plače so zavarovancem dostopne (udi po avtomatskem telefonskem odzivniku Zavoda na telefonski Številki DI/30-77-300, in sicer v p()glavju 5 in 6. Na Zavodu so izračunali, da jih bodo nova organizacija, novi organi tervo-denje po.slopkov stali ( po prvili ocenah) najmanj loo milijonov tolarjev, novosti v zvezi z nadomestili plač zaradi začasne nezmožnosti za delo pa najmanj 3,3 milijarde SIT. ■ tp Občina Gornji Grad Kar dve priznanji v decembru GORNJI GRAD • Oh^na Gornji Grad je v drugi polovici lanskega decembra prejela kar dve priznanji, povezani z varstvom okoya. V akciji Turistične zvexe Slovenije Moja dežela - lepa in uostoljubna je bila med izletniškimi kraji tretja, v avstrijskem St. Poeltnu pa je prejela Še Klimatsko Zvezdt) 2002. Prejelo jo je le 19 mest, občin in rei^iji ki so včlanjene v Cvntpsko klimatsko /ve/xi. (lor* nji Grad je tekmoval v skupini do 10 tisoč prebivalcev. 7!a zdaj je Gornji Grad edini slovenski kraj v omenjeni zvezi, ki ima sedež v Frankfurtu. Vanjo so ga sprejeli na pobudo Avstrijcev pred tremi leti. Za priznanje s področja klimatskega varstva se je potegovalo 141 prc^jektov iz 13 dr/av. Mednarodna žirija strokovnjakovjc izbrala zjnagovalne projekte na osnovi meril delovanja, stopnje inovativnosti, prenosljivosti in omejevanja emisij tople grede na podroCju energije, promeia, koriščenja zemljišč in sodelovanja sever - jug. Glede na to, da varstvo okolja pripomore k prepoznavnost i krajev in napredku turizma, so v (}ornjem Gradu prepričani, da bo klimatsko varovanje in sprememba klime imela v prihodnje zanesljivo vidnejšo vlogo. Sploh po uveljavitvi Kyota -protokola za klimatsko okvirno konvencijo, s katero naj bi klimatsko varovanje postalo obvezno. Občine naj bi namreč v prostorskem in prometnem načrtovanju vedno upo.^tevale in predvidele razbremenjevanje okolja. Največ članic Evropske klimatske zveze imata Avstrija (362) in Nemčija (285), Po besedah župana Občine Gornji Grad Tonija Riflja sla v Sloveniji ^e dva kraja, ki nekako izpolnjujeta stroga merila za včlanitev v zvezo: Preddvor in sosednja Solčava- ■ tp Ms^opWl smo, taka nas še veliko korakov Tako: kljub *'b!iskanju ingnuatju^smovsiopUivnovoleio. Žara-ili poilaljšartih prazfitkrcprostejših organizmov^ kol so recimo miŠi in iahe, niti ue omenjam. Prihajajoči dojenček drugega sveta je torej le vprašanje Časa in Če to ni uspelo real jancem ali An t i? i ori ju, pa ho čez pf^t, desel ali pa sto let ki mi u drugemu. Rcstriklivua z^tkonodaja Í7i križarski pohodi hodo kaj taksnega zelo težko preprečili, /^odha o vprašanjih kloniranja ni enostavna, ne pri terapevtskem y ne pri reproduktivnem. Vsaj z^^diijo svet množično ohsoja 'kar je seveda logično, popolna namreč z<^tnaje današnjo dojemanje življenja - pa tudi terapevtsko ni povšeči nekaterim tradicionalnim mislecem. Recimo Vatikanu in njihovim prijateljem. VeU' dar je terapevtsko že del iiaŠe eksperimentalne realno-sii. In ne mislim samo geitsko spremenjene pšenice, pač pa kure, ki nesejo jajca s proteini, ki pomagajo zdraviti raka, ali pa prašičke, katerih notranji organi so zaradi genske manipulacije ž^ skoraj primerni z^ transplantacijo v človekovo Celo. Bolj od terapevtskega, pa je prelomno reproduktivno klonirati ja. Nekakšna ohljuha ncsmrtuostiy usmerjena evolucija, svet tisočerih enakosti. Priznam, pravega odgovora na to vprašanje ne poznam y kl ju h očitno nevzdržnim pomanjkljivostim, je namreč misel na lastno kloniranje zelo slastna. Ljudje smo nenazadnje tudi egoistična hi t ja. lako francoski pisatelj Michael 11^danđŠu ji h<' otrok, preživel samega sebe y postal ne.skimčen. Da bi postal nesmrten. In kakor lahko hitro doda še kakŠcn pisec znanstvene fantastike, v to mlado telo hi lahko nekdo vcepil spomine in človek hi se rodil še enkrat. Pravzaprav zelo vabljiva misel y kdo pa ne hi imel rad mlajše, bolj zdravo in nH}rda tudi lepše telo, ki bi ga menjal kot kakšno obleko. Vendar taksne znanstvene Špekulacije z^lo težko sprej' memo, ne h sprejmemo, ampak tudi merimo s sedanjim sistenumi moralnih vrednot in raztunevan/. Reproduktivno kioniranjey ki ho nekoč gotovo medicin-skf) holj predvidljiva in nadzorovana tehnika, kot je sedaj, ho moralo poleg do potankosti izdelanega sistema nadzora, vsebovati novo razumevanje Človekovega življenja. Kdo je tisti, ki nas določa, in kdo je tisti y ki nas presega. Diikler pa si svet ne bodo znal postaviti vprašanja na pravilen in enoznačen način^ pa ho >*mazaŠkih*< poskusov in tudi nedopustljivih manipidacij vedno veČ. Ljudje, ki hodo v reprodnkivnem kloniranju iskali vrnitev izgubljenih bližnjih aH lastnega Časa y na splošen k lolne Sďl«i>ke doline 1er ludi I/ druf>ih dolin (Savinjske, Mislinjske}. Priredi lev seje po maSi zaiela oh 1 Luri, ko jc na glas I roben to i/ i>li/njega hriba prijezdilo konjenikov Šaleške konjenice. Ko jc pitialna godba Iz Svciine odigrala koraCnico, je l^ilo na přivěsili za blagoslov pripravljenih vseh 97 konj najrazličnejših pasem. Vendar jc pred tem sledil kuiiumi program z nastopom več pevskih /horov In harmonikarjev, zbran: množici vcč kol lisoč ljudi pa je spregovoril ludi župan mesinc občino Velenje Srečko Meh- V kraikcm nagovoru je pohvalil organizatorje vse vcC zanimivih prireditev v krajevni skupnosti. Seveda pa je najpomemiv nejia priredilcv v kraju blagoslov k<^nj in zalo jc Blagoslov konj je za tastnihe lepotcev tep dogodek župan glavnemu organizatorju Mirku Vranjeku izrekel vso pi>hvalo za dobro organizacijo. 0 zaščiti in pomenu živali za človeka skozi Cas jc spregovoril krajevni župnik Andrej Ma/.ej in sc posebej v imenu vseh lastnikov leh plemenitih živali priporočil jsv. Stefanu za zaSCilo in varstvo, /župnik jc najpnîj blagi^lovil velik hleb kruha. ki iio ga pozneje razdelili med obiskovalce in niku, kot jc dan samosiojnasii, v velikaasko cc-loto. Naiojcblagoslosil Se konje na privezih, lastnikom pa razde lil vrečke s,suhim blagoslovljenim kruhom. ■ H J Na "odru" se je zvrstilo res veliko riastopajoćih od tylizu in dateč ŠŠK obdaril otroke iz socialno ogroženih družin z iskricami v očeii v novo leto Ko med novoletnimi pra/niki veselo nakupujemo in odpiramo «tlevilmi darila, le redko pomislimo, da se okrašene jelke ne bohotijo v slehernem stiino-vanju. In da obstajajo otroci, ki jih Božiček In dedek Mra/ ne« hote zaobideta. V Šaleškem študentskem klubu so se Iet05 spomnili naf^je in jim pripravi^ li prijetno presenečenje. Da so bila darila res lepa, so jim na p4»moc priskočila i^tevilna piKl* jetja in posamezniki. »Člani novega upravnega odbora SSK-ja smo želeli nadaljevali in t^ogailii delo naših pred- skcga centra za socialno delo, in Davida Donka. Ob pomoći velenjskega Centra za si in |>riž^ali iskrice v očeh otrok, ki so takšnih dogodkov žal preredko deležni. Njihovo vesele je ni/vedriio tudi naše obra/.e, z^to že zdaj obljubljamo, da Ih> takšnih dobrodelnih akcij v režiji khiba v príh(Klnje še več,« je bila nad uspehom prireditve upravičeno nav d lu^ na Mateja. ■ Mateja Soňié Otroci In njihovi starši so se razvesellii prijazne pogostitve in uživali v pestrem programu. hodnikov. Med drugimi sc jc rodila ideja, da bi tudi mi prispevali k reševanju družbene problematike v SalcSki dolini. Odločili smo se, da ob praznikih razveselimo otroke iz socialno ogroženih družin,« je v)zadje prireditve opisala Mateja kegvat, vodja p roje kl a, Mateja jcvožji organizacijski odbor pritegnilh Darjo Regval, sodelavko vclcjij- Šaleški študentski kluh se z^ihvaljuje vsem donatorjem, ki so omo^4»čllj izvedbo prireditve Olnianivanje otrok iz siKial-no ogroženih družin: Eurograf d.o.o., Energokoniaki d.o.o.,BIi^cs d.o,o,»Plastika Skaza d-o.o..POP d,o,o,. Pekarna Klasje, Skupina Seltn;!, Kino Velenje, McDonald's Velenje, Omer Adcmaj s.p., ERA, /veza prijalclje>' mladine Velenje, Pekarna 'Iratnik, Pekama Vodončnik. Mladinski servis Velenje, Studentski servis Maribor, Mladinska knjiga trgcstrili minule Ijožičnii-novoleine pra/nike v domaći občini. Pri brunarici ob žciezjiiški progi sredi ^miirtne-Ua ob Paki s» na Štefanovo pripravili I)liiposlov konj. Kot je povedal predsednik društva Jože Aristovnik, so veseli, ker se v prizadevanja člamn-po ohranjanju nekaterih običajev vključuje vsćiko leto več histniktn' konj. Lctosso se domaćim konje-rejcem pridružili tudi konjeniki tovrstnih društev iz Spodnje In /gornje Savinjske doline. Vsako ktovečpaje tudiobiskovaiccv. ^mariki župan AloJ/ I^K^o^Švk pa jc ob tej priložnosti konjenikom obljubil, da jim boposvi>jih močeh pomagal pri uresničevanju zastavljenih eiljev v prihodnje. Blagoslovitve ni obred je opravil šmarški župnik Ivan Na-pro t. ■ tp KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta 37/b 3320 Velenja PE ENERCriKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/88914 20,03/889 1400 P06REBND POKOPALIŠKA DEJAVNOST tel.: 03/ 891 91 53,03/ 891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za indivliliialne hiie: _ 03/896 11 50 aif 8961152 Za blokovno gradnjo: 03/696 11 46 ali 6961146 Za Industrijo: 03/896 11 44 manj = vec velika nagradna igra Otj 1. novembra 2002 do31.januarja 2003 pri vašem prodajalcu gospodinjskih aparatov. «mti. ««.««xMHU 12, goreme y ATRIJ Stanovanjsko zadrugo z.o.o. Lova 7. Ceije Tel.: 42-63-122 GSM: 031/342-116 www.s-olrj}.^ 9. januarja 2003 »»'«iAS NASI KRAJI IN LJUDJE 7 Praznično tudi v domu za varstvo odrasiili VELENJE- Decembra je bil« tudi v našem d<>-mu čutiti praznično vzdušje. Vsako leto nas obišče župan mestne občine Velenje Srečko Meb in oskrbovance pogosti s sladkimi dobrotami. S seboj Je pripekal dedka Mraza, kije med oskrbovance razdelil bombončke. Obiskali in obdarili so nas ludi iz drušlva invalidov Velenje skupaj z medobčinskim drušlvoni upokojencev. Z njimi je priila podžupanja Roza 1 Iribar. S seboj so pripeljali pevke iz Slare vasi in Božička. Medobčinsko društvo upokojencev Velenje jc oskrbovancem podarilo televizor (na sliki). društvo invalidov pa jih jc razveselilo s sladkimi dobrotami. Smeha in dobre volje ni manjkalo. V imenu oskrbovancem vsem lepa hvala. ■ Melivina Kastelic Upolcojenci so se zbraii ZAVODNJE, 19. decembra - V gostišču Pri Vidi so se srečali upokojenci Zavodenj. Zbralo se jih je 48, kar je za njihov kraj, lepo število. Povabilu sc je odzval ludi novi predsednik društva upoko- jencev Šoštanj Leopold Kušar. (.)b zvokih polk in valčkov, ki so jih igrali Koroški dediji, so se vrteli pozno v noč. Bilo Je veselo, (foto: M. Tekauc) Novoletni koncert na prostem LOGARSEO^ DOLINA ■ Pri hotelu Plesnik v Logarski dolini so 30.decembra lani že sedmič zapovrstjo priredili novoletni koncert s številnimi nastiH pajočimi gosti domačini in znanimi estradnimi umetniki. Organizatorji prednovoleinega srečanja prijateljstva so povabili goste iz širšega območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline 1er Celjskega na veliko parki- rišče pred hotelom. Skoraj dva tisoč udeležencev je uživalo ob koncertu s pevci Viva la muzika iz Luč, »Palčki iz Solčave«, Savinjskimi muzikanti, ansam-bk)m Happy band, ansamblom Črna mačka, ansamblom Casino band iz Portoroža, nastopu Rudija Šantla iz Maribora, Slovenskega okteta in zvezdo večera Nušo Derenda. Ob zaključku prijetnega srečanja, ki je trajalo ob zakuhancm vinu šc pozno večer, jc navzoče razveselil še velik novoletni ognjemet. Novoletne zabave in silvestrovanja na prostem pa so potekala v Mozirju, na Ljubnem in v Gornjem Gradu ter v vseh pomembnejših lokalih in hotelih Laznik-Burger na Vcnišah ter Plesnik v Logarski dolini. ■ J. Miklavc Žive jaslice v Hudi Luknji so nekaj posebnega tudi zaradi izjemno lepega prizorišča. v ■ ■! Dober obisic živili jasli HUDA LUKNJA - V sredo in četrtek, na Božič in na Štefanovo, si je žive jaslice v I ludi Luknji, ki so jih že sedmič zapovrstjo pripravili člani kulturnega društva »Avgust IIribar«iz Doliča v sodelovanju s Saleško-koroškim jamarskim klubom Speletis Siga, ogledalo okoli dva tisoč obiskovalcev. Tudi letos si jc na sam božič jaslice ogledal ma- riborski škoť dr. Franc Krambergcr, ki jc obenem obiskovalcem voščil lepe praznike in prijazno novo leto. Podobe iz živih jaslic so predstavljali domači igralci, prireditev pa so spremljali še glasbeni nastopi pevskih in glasbenih skupin. ■ foto: vos Božiček na Paškem Kozjaku Pred nekaj leti je Paški Kozjakl dobil novo osnovno šolo, kije sicer podružnična Mislinjske. S to prepotrebno pridi>btlviJo na tem oddaljenem kraju od najbližjih mestnih središč, so na omenjeni šoli, učitelji skupaj s šolaiji, čez vse leto zelo aktivni. Poleg šolskih 4>b-veznosti. seveda. Omenimo le tri vsakoletne prireditve, ki so namenjene tamkajšnjim krajanom: materinski dan, zaključek šolskega leta in obisk Dedka Mraza. Lani pa so sc na OŠ Paški Ko/jak odločili, da medse povabijo ludi Božička. Kot nam je povedala ena izmed učiteljic, Gordana Je-romel, so se o tem. ter o primernih darilih za obdaritev predšolskih in šolskih otrok, dogovorili na sestanku, skupaj s starši. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so se otroci prihoda Božička zelo razveselili. Obisk otrok, skupaj s starši je bil precejšen, če pomisli- mo na 10. daje pol nekaterih učencev do šole zelo dolga. Tudi do sedem kilometrov. ■ B. M. Bogat praznični program VINSKA GORA - Potem ko so na božič v Kersnikovem domu díímačini pripravili božični koncert in prikaz živih jaslic, ko je KS Vinska Gora poskrbela, daje Božiček obdaroval otroke in razveselil starejše kTajane, je zadnjo nedeljo v minulem letu Društvo Podeželskih žena iz Vinske Go- re pripravilo koncert Kvarteta SVIT iz Bevč. Tudi ta je napolnil Kersnikov dom do zadnjega kotička. Tako je bil december v Vinski Gori res lep in prazničen, poln dogodkov, ki so jih pripravili domačini za domačine. ■ bš Tamkajšnje KD Ivana Cankarja Plešivec Jubilejno srečanje harmonikarjev Zadnjo nedeljo v mesecu decembru je bilo v Plešivcu spet veselo. Domače kulturno društvo Je orçaniziralo 25. srečanje harmonikarjev. Kot vsako leto doslej je tudi letos nastopilo veliko harmonikaijev, tako iz domače vasi kot tudi iz okoliških kngev Šaleške, Savir\jske in s Kor4»ške doline. Predstavilo se je veliko mladih harmonikaijev, ki se šele učijo igranja harmtmike. manjkak) pa ni tudi tistih, ki se na harmoni- ko že odlično spoznajo. Zaigralo je 21 harmc^nikaijev, med njimi je bil tudi domačin Gvido Škorjanc, ki se je srečanja harmonikarjev udeležil že štiriind-vajsetič. Tudi smeha v Plešivcu ni manjkalo za kar sta poskrbela Milena in Janez Blažič iz Velenja, obiskovalce pa je pozdravil tudi dedek Mraz. Program so pope-slrili ludi učenci Podružnične osnovne šole Plešivec. Zaradi vsakoletnega velikega zanimanja harmonikarjev in obiskovalcev 1er zaradi pomanjkanja prostora v tamkajšnji dvorani osnovne šole, se jc bilo ludi tokrat srečanje v Gostišču Volk. V Plešivcu si želijo, da bi se takšne prireditve nadaljevale tudi v bodííče, kajti s tem se ohranja tradicija igranja na "frajtona-rico" pri različnih običajih na vasi, ljudje pa ob takšnih priložnostih vsaj malce pozabijo na vsakdanje skrbi in težave. ■ mo 8 SREČANJE "»^ilS 9. januarja 2003 6Pack Cukur iskreno o sebi in svoji gtasbeni poti: »Danes se mi ne čudijo več. Velele pa vsi poznajo« Ime mu je Ro^ljan. Eden redkih dolgolascev na sluvenski hip-hop .sceni jev letu 2o /iisliiui odličnu prodajuneua a(l)umH >»Ne seciidif«. Domaje na (Hjrici, sicer pa je njeuova dnižina iz Šoštanja, kjer sam nik<»]i ni xivel. Kava. In rad ima. če to poîncjo vRj okoli njega, /ago-lovo pajc mdicdcn lisiih, ki ga slava ?clo malo spremenila. Kjerkoli jc, »lolCe« cisio po velenjsko. vse skupaj pa račini z raperski m slengom, /iilo ga lu-Ul v na^m pogovoru prcicžno nismo popravljali in iskali pravilnih slovenskih izrazov 1er oblik. ker bi s lem pogovor izgubil svoj čar. ku pred gimnazijo sem lakrai opazil napi.s »fi pac is n niso poznali njegove glasbe. Jaz sem jo pcislušal kiir naprej, šc danes jo. takrat pa smo ludi veliko bor-dali in skejialL Zalo je bila aktualna tudi pakunga za šesi ploć-e^nk pira (6 pac). Besedici sem dodal Še k. čulo se jc dobro in nastalo je moje umetniško ime.« % Velikokrai smo ie Vetenjcani lahko vùMi /la skejtu, Ví prud íř-li, ť íWí/fu mevW- ijohko rečem, da s i hi! takrai skorajda Še oín)k. Kako je ía scena sploh prišla v mes/o in koHko je io poveT/ino z glasho, ki jo danes ustvarjaš? »Kdaj se je začelo, nimam pojma. Vem. da sem sam najprej rolkal. Vse nas je impresioniral film »Trasliing«. kjer so nam pokazali prve irikc na rolkah. Takoj 7a tem je hlo (reba v Avsiri-jo, kupil skcjt. Vsi, ki smo ga imeli, smose hitro sptvnali med sab(î. Nismo imeli nekega cilja, bilo nam je l ajn. ko smo bili skupaj. potem smo se začeli .še oblačiti drugače - široke hlače, majcc in kape. Takral je uletcia na sceno ludi glasba. Sprva lo ni bil hip-hop, prva glasba, ki nam jc pa.sala, so bili Ramones. Sledil je hard core, punk, Publick Enemy. Mene je že takrat bolj pritegnil hip-hop, Čeprav sem poslu^^al tudi druge zvrsti, ('ar hip hopa je ravno v tem, da lahko pri njem me§am vse zvrsti glasbe, ki mi pač padejo v eno muziko.« privUejiijev? »Dojda sla me. ko sem bil majhen, imeli zelo radi. Spomnim se, da sta se veliko ukvarjali z mano. Bolj kosem rasel, manj je bilo lega. Sploh, ker sem tu-ral svojo sceno. Vmes sem celo treniral rokomet, pu.stil sem ga zaradi .skejta. Doma so bili navajeni na bolj vsakdanje športe in bolj >>normulnt>« muziko. Veš, da jim nekaj časa nič. kar sem počel, ni pasalo. Skejl je hil za njih čuden Spori — lo ni bila ne disciplina na svetovnih prvenstvih in ne na olimpijskih igrah. Poleg tega sem bil cele dneve v centru. Ko sem kaj narobe naredil, so mi vzeli skejt. In pol je blo res vse narobe. Ko sem se začel ukvarjati že z glasbo, res niso bili srečni. So pa dolgo to jemali kotlalo. Sedaj, ko mije u-spelo,je drugače. Veseli so, ja, zdi se jim lajn.« # Tvoja besedila so T^odhe. )*isa» ti pa ni lahko. Si kdaj v življenju rad pisal spise? »V osnovni Soli sem j ih res rad pisal, imel sem dobre ideje in dobre ocene, čeprav brez slovničnih napak ni Slo. Ko sem prl^l na velenjsko gimnazijo, pa meje minilo do pisanja, /ahte-vali so nek vii^ji »Icvcl«, ki ga nisem i>lckal. Ko sem gimnazijo po pol leia pastil, sem šel na poklicno strojno, pravzaprav na tako da sem tehnik. To jc bila zelo dobra odločitev. 5ola ni bila (ežka, imel sem dobre ocene, imel sem več časa za skejl in gla.sho. Največ bej^edil sem napisal prav v dijaških leiih na strojni šoli. Mogoče danes sploh ne bi bil, kar sem, če bi ostal na ^mnaziji, Mogi^če bi danes celo:^ Študiral.« ^ Kdaj si zacel pisati besedila, kdaj si se pravzaprav začel res-neje ukvarjati z gla sbo? »Začel sem v prvem lelniku Bile je po duši hard corcMiC, uie-lavalpaježevhip hop vode. 'Ik-krai sva začela skupaj repat. Doma pa sem na jazzvečcriii v Maxu začel predsiavljati svoja bc-.sedila, na iVec stylih, Repal sem Še v angle.^ini. Slišal meje Aleš Uranjek, ki je danes moj ménager» in dogovorila sva se, da za »Funk yi>u« narcdim en komad. Ko smo ga pcvsncli, sem ugotovil, da se grozno sliši. Vsiibe.se-dila sem spremenil v slovenska, potem pa sem šel s skupino tudi na turnejo. Med njo sva se pošiekala s kitaristom SaŠom Lušičem in začela .se je saga. /ii?elel sem si plato, Lušič je delal glasbo, jaz Ixisedila.« vseh tvojih komadov v^elo* ka i patriotizem, ki so ^a, prav becno, Slo\-eiiâ lûtro r^^li za svojto. »Ja, tak sem. Celo všeč mi je, da nisem iz kakšnega večjega slovenskega mesta, da sem iz Veleja. Ravno zalo sem imel večjo ?cljo aspeli, irAv mije bil, da se pomešam med krog ljudi, ki v glasbeni industriji vse niti držijo v svojih rokah. Večina jih je pač v Ljubljani. Hotel sem predstmnti Velenje, mojo družlxí in to kar delamo. Ipak smo mal" utrgani, drugi pa nas niso poznali. Poznam ljudi iz Ljubljane, ki Šc nikoli niso bili v Velenju. Pa vendar je v Velenju že dolga leta najmtKnejša glasbena scc-na v državi, redko kdo pa prebije bariero meje íaieške doline. To mije bil glavni cilj - da prebijem led, pokaitem vsej dri^avi, kdo smo mi in si pri tem odrežem svoj kos pite. To je zagotovo vzpodbuda za vse glasbenike iz manjših slovenskih mest. Ker sem dokaz, da sc da.« # Trenutno je prav hip-hop sxe-na v Velenju ena najmiKneJših. ne le po fvoji zoslugi, zanimivo pa je, da lokalni bip-hoperji do- # Te splf^ kdo šepokUce HoŠtjan? »Bolj kot ne le doma, kjer nikoli nisem 6 Pack. Pa mogoče .še kakšen dober dolgoleten pri-jaťu, ki mu kdaj uide lo ime. Tako pa me kliče tudi punca.« # Sedaj te ie lep Č^s poziiamo fxnl umetniškim imenom, pa verjet-/10 še vedno vsi rte vedo, daje Ču* kur tvoj priittiek. Kako si mu do-dal »6 Pack«? »Moje umetniško ime ima kar dolgo štorijo. Pevec 2 Pacjc ravno takrat, ko sem se začel bolj resno ukvarjali z glasbo, umrl. Na vsaki klopi in zidu po Velenju smo lahko prebrali »2 Pac is not dead«. Na eni od klopi vpar- # Veliko ndadih letenjčanovseje Z glasbif snialo v ^asbeni štdi. Si bií med njitni? » Nc. Obe moji sestri sta hodili v glasbeno ši^lo, igrali sia violino. Jaz pa sem enkrat za rojstni dan dobil harmoniko. In lakrai so me ln>leli doma nasral, da se vpišem. Pase nisem dal. Tudi pel nisem rad, nikoli nisem bil v kakšnem pevskem zboru, navduševali so me Ic bobni, ki sem jih nekoč imel celo doma Mogoče pa sem kdaj zapel v kopalnici, ja. Siccr pa sem samouk.« # (ilede na to. da si hil tretji otrok i' drtizini in da iutoS \'€Č kot 11) let starejši sestri - si imel veliko srednje šole, Še na gimnaziji, imeli smo bend »Eros Ramazot-ti worst nighl mere«. Nabrali smo .se sosedi, igrali sm(i v l akral znanem klubu Stiskama. Besedila sem pisal v angleščini, nii v slovenščini. Cni^ od njihjc lako dobro, da ga imam žc vedno v ^avi. Enkrat ga í>om porabil. Igrali pasmo hardcore inraggie.« # Kaj pa safia o Velenju in sa^a o tvojem uspehu? »To pa se je začelo malo kasneje. lakrat smo navezali stike z mariborskimi skaierji, malo po tem pa smo igrali v mariborski Pekarni. Eden od tisiih, ki sem jih lakrai spoznal, je bil A.C.C). hro soddtijete med seboj. »Prileteli smo na sceno skupaj s Plan B in Bronxtars. Dohro jih poznajo tudi po vsej Sloveniji. Pobe po/nam že slo let. delamo isto stvar, zvečer.se družimo. Zato jih imam rad ob sebi tudi na odru.« # Tvoja besedila so zelo iskrena, razgaljajo. Do kod si pustiš iti? »Ni meje. Lahko rečem, da sem s prvoplaio Šel do kraja. To sem jaz. ťako razmišljam. Res jc nekaj kletvic, a sicer jih nc uporabljam preveč. Veliko je fantazij in sanj. saj ludi sam veliko sanjam. V ozadju pa jc zagotovo realnosi, če nc moja, pa mojih prijateljev. Nisem se preveč ustavljal pri besedah, stavkih in rimah- Pisal sem. kar mije priletelo, kar se mi je zdelo dobro. /alo mi Je plata všeč, ker gre direkt iz mojega srca.« # Velenju praviš Velejc. tako kot vsi pravi dnmaćitti. Kako prav-zaprav sprejemajo tvoja besedi-la o našetn mestu mladi po vsej državi. VSûfii o Veletiju našteješ prav vsa naselja. Te kdo kdaj vpraša, kje je to? »Tora je v lem, da ravno ob lem komadu, kjerkoli ga pojem, v Murski Soboti ali Ljubljani, vsi znorijo. Roke v lufl in pojejo z mano. Jaz pa se samo Čudim. Mi. Vclenjčani, udarimo z našti velenjsko hip-ht)p himno - pa so vsi čisi noril? Mislim, da je to najbolj globok komad na plašči. Ima dušo. V njem pohvalim Velenje, hkrati pa ga okaram. Veliko ljudi verjetno to spoštuje, saj si ne upa vsak tega povedati na glas. Se pa čudim, da jc ta komad povsod tako dobro .sprejet. Čudno mi je. ko recimo Korť«ci ali Primorci pojejo z mano: Broax, 'leksas. C/orica... Pa verjetno pojma nimajo, kje je to.« 0 Po koitcani sretlnji šoli si ostal d/mta^ zaposlil si se v družinskem ptxljelju. Nekako si te ne Zfttt/n predstavljati kako polaj^aš ploščice, ampak s tetn se. poleg yfasbe, preživljaš- Danes se ti za-gtHovo dùf*aja već kot se ti Je. Pa če ostatieva kar pri sajii - v njej iskretto pji prijatelji, dontavini, spiisedo^javMaxti ...Kakoto? »Nisem imel dovolj denarja, da bi najel statiste. Zalo sem spet povabil na snemanje svoje frende, ki so tako pasali v spot, da so Se v Ljubljani, kjersmo ga montirali, rekli, da so vsi v nulo. Dva dni smo snemali, ves čas smo se smejali, ves čas je bila akcija. Vse, kar sein rabil,.sem dobil - na Esolcchu so mi dali fil-nes, premogovnik mi je omogočil snemanje v muzeju. Mojim frednom se fajn zdi, da nastopajo, men se lajn zdi, da se imamo vsi íajn ...« # So se (fd začetnih koncertov do danes, ko te poztta vsa Slovctti-ja, občutki na otlru kaj spreme* nili? »Sedaj jc vse malo bolj ugodno, ker lahko pričakujem, da bo folk poznal moje komade. Na začetku so nas .samo gledali, saj vc.š,vsiilu »kaj je zdaj lo?«. Z-a-tosem tudi plati dal naslov»Ne sc čudil«. V glavi imam vedno, da predstavim seix' in 5vt>je mc-slo na najboljši mo?ni način. Na odru mi po glavi mi ves čas letijo misli slo na uro, ponavadi jih kar povem, nc razmišljamo tem, ali smem ali ne.« # .idrenalin? »Ja, brez tega nc gre. ť'e ga ne bi bilo, bi bili nastopi zaspani. Malo Ireme je še vedno. Je pa to tak*5 kot en šport — na odru dobro uro skačcS, se prcšvicaS in poleni sc k>dllčno počuti.^...« % Od izdaje tvtfjega prvenca »Ne se čudit« je tnindo éeprecej časa. Je že čas, da izdaš kaj novef^ ? »Ja, zadovoljen sem s prodajo, zadovoljni s{i ludi na zakï^bi. Zato s Sa^om Lušičem žc delava nove komade v njegovem »aparlment« (dt>mačem) studiu. Uporabil bom nekaj slarih besedil, imam tudi nekaj novih. Lušta.sc mi nove plate in novih komadov, starih sem se po številnih nasiopih že naveličal. RaCunam, da bo spomladi plošča že bšla.« # Je hil decemlKr naporen? »Ja in nc. Veliko koncertov in zaključkov je za mano. Pred kratkim sem imel koncerl pred vrtcem in otr(x:i iz prvih razredov, Vc.Š, ko pridem do klctvi-uc, se malo nel agodnt^ ptvut im, včasilt jo spremenim. Cc so oiro-ci sami, mi ni tako težko, ker vem. da poznajo vse kletvice. Č-tidno pa mije, če so zraven mame in aljju Repam kletvice in se počutim neugodno. Vedno pomislim, kako bi se počutil, če bi s sinom poslušal kaj podobnega. Sicer pa seni za B kot je videti, še vedno rad igra. Čvekovo oko ga je ujelo na Sredini peti« namenjeni predšolskim otokom, kjer se je zavzeto lotil papirja, škarij in lepila. Pi'i igranju se niti pod razno ni pustil motiti. Velenjčanka Katarina Praznik, profesorica športne vzgoje na Srednji medicinski šoli v Slovenj Gradcu, je bila včasih, takrat se je pisala Še Žibret, odlična plavalka. Pred Časom je skupaj z Meto Črešnar spisala knjigo Plavanje. Plavanje ji je Še vedno Šport številka ena. Zelo dejavna je v domačem plavalnem klubu, kjer trenira tudi hči Ajda. V novo leto pa vseeno ni zaplavala, ampak z možem raje zaplesala. Niso imeli vsi prostih dni... VCLENJE - Čeprav velenjski policisti po Slevilu zabeleženih kriilcv pred, med in po praznildh ugotavljajo, da prehudih kr^ilcvjavne-gii reda in miru ni bilo, smo dve ujeli s fotoa-paralom. Nh Kardeljem irgu in Slanictovi sla se na lleh znašla panoja (ne zaradi vclra), v Slarem Velenju pa sc je nekdo lolil Krislusove podobe na bo^jepolncm znamenju. Sprva jc bilo videti, da ga JC preprosto ukradel, a ga je našel obian, ga sestavil in postavil na/aj na svoje mc.sio. O tem, da so neznanci ali neznanec iz Škal »umaknili« lablo, ki oznaCujc naselje, pa pišemo v Modro-heli kroniki. ■ fbto; vos Stari vici NJECOVA VOUA Že dolgo poročeni molki je molil: "Ljubi iaz zelo liubim mojo ženo, ampak, če jo Imaš ti raje, naj se zgodi tvoja volja!" ROGOVI Mož in žena se predaiata postelinim u2iikom in med seksom mu žena pokaže roge. "Kal pa to pomeni?" |o presenečeno vprašamo! "To pomeni, da si vražji v posteljil' mu je ona odgovorila. Kasneje, ko sta zamenjala položaje In je bila ona na njem, j[ je on pokazal rogove. "Sem ludi jaz vražja v seksu?" ga je vprašala. "We, težka si kot krava!" NERED Mož se zvečer vrne domov in najde stanovanje v strašna neredu: povsod umazana posoda, razmetane obleke, razgrnjene postelje, prevr> njeni predmetiPrestrašen pohiti v dnevno sobo, kjer zagleda ženo, ki mimo sedi in gleda žajiaste nadaljevanke. "Kaj pomeni la nered? So bili vlomilci na delu?" "Ne, kie pa! Vedno te zanima, kaj zaboga počnem ves dan v stanovanju. No, danes tega nisem počela." NE RASTEJO NA VEJAH "Lojzka, zakaj se nočeš poročili z menoj? Tató moški, kot sem jaz, ne rastejo na vej^." 'Ja, vem. Taki skačejo tz veje na ve-jol" VOZNIŠKI IZPIT "Blondina Marina je vozniški izpit opravila že v tretjem razredu osnovne šole, ko je komaj dopolnila osemnajst let." BREZ OOVORJENJA ''Nisem prijatelj odvečnega govorjenja!" reče šef novemu vajencu. "Če vam pomigam s prstom, pridite k meni!" "Tudi jaz ne govorim rad veliko. Če odkimam, pomeni da ne bom prišeli" FRKANJE dèi^r/O še naprej ... Okoli novega leta se jc, nc le v Velenju, vse vrlclo okoii Jolande. V dobrem smii^lu. Upajmo, da ho obveljalo» da se po začetku Icla leto po/na. Visoki prag Prag reniahilni^ii vvc-Icnjskcm prcmogovnikuje zelo visok, pri Štirih mili-jonili loa Ob "energetskih omejiivah'* jc to lako visok prag, da se pri ekonomičnosti poslovanja ob njem moCno spotikajo. Manj denarja Nekateri pravijo, da jc minister Keber s svojim "prohibicijskim" zakonom moCno udaril državo po Žepu: ker bo manj alkolnv la Sleklo po grlu, bo vpr(v račun priieklo manj ilenar-jiL In kerbt>doviwnikibK)|j Irez ni, bodo ludi policisti manjkas i rali" Prevelike /askrbljcnosli ni treba, saj smo SItwnvcI do takih zakonov zelo trdoživi. Optimisti Kaže, da so v Šoštanju resnično veliki opilmiiii. Pri prenovi zdravstvenega doma naj bi Čakalnicam namenili manj prostora. Ker da zaradi novega naCinadelazdravnikov. iako velikih cakalnie nc po-irebujemo več. Upajmo, da bodo bolniki lo upi\^ic-vali. V vodo Mozirski ribiči bi radi svojo ribogojnico. Uredili jo želijo na mestu, kjer jc načri za ureditev konjc-niškcgii centra padel vvo-do. Upajo, da sc bo z njihovim nat^rtom zgodilo enako: da bodo ribe lu res padle v vodo. Denar ne smrdi SoŠianjski svelniki so kar z lahkoto sklenili» da dovolijo. da termoelektrarna Še naprej "proizvaja elek-iriko'* ludi iz kostne moke. Krajane lega kraja nii kaj posebno veC ne skrbi smrad, o katerem so v zaselku toliko govorili. Denar pač ne smrdi. Prenizek vrli Podalki ktižcjo. daso/xi-víídnje ol>íasm> nad Velikim Vrhom. Seveda pri merilvah. s katerimi sc ne morejo hvalili. Plače na ogled Direktorske plače naj bi bile odskj bolj na očeh j!dru'^be pa je rexullal .skupnej^a dela tui^ilsfva in policée. Kriminaljsil so pri preiskavah sodelovali s poli-cip Bosne in I Icrcegovinc, od k(idcr m\ bi združba v dveh knili prepeljala voC kot i.O(Xi kilc^gramov konoplje. lam naj bi jo k"upovali po 30 lisi>Cakov za kilogram- Vrcdnasi lakáne količine bi torej na bosanskem irgu znašala okoli milijonov tolar- jev, prodaja na slovenskem irgu pa je »navrgja« I4i) milijonov tolarjev, řiMi dslost vzeli 12 ljudem. Poleg 1>. K. in M. M. naj bi v združbi sodelovali N. K., M. F.. <;. K., I). V.. A. r... z. Š.. I. Š. in G. I). ter ^ en državljan Bili Siccr pa jib je največ z ob-močja Velenja, nekateri od teb pa ře tibravnavani zaradi podobnih kaznivih dejanj. Osem saí jih s kazenski» cwadbo privedli núi zaslij^mje, preiski>-valni sodnik pa je po zaslišanju zaradi ponttviîvene nevarnosti txJredil pripor zx^per D. K., medlem ko M. M. med preiskavi» ni bil dasegljiv. Ukradel torbico VINSKA GORA. 27. spo$odlla<< avtomo-blia VELENJE. ŽALEC, 28, decembra - Vzgodnjih julranjih urah je ncznanec s parkirnega prostora na Sale5ki ccsii v Velenju odpeljal osebni avto hyundai accent, kovinsko sive barve. Lasinikje imel srečo, saj je bilovonlože istega dne najdeno zapuščeno na lokalni cesti v Šcmbricu. Iz Ulice Florjana Pohlinajev m>či na soboto izginil osebni avto renaiiU ciio, kovinsko sive barve. liidi to vozib je bilo žc v do-poldanskiii urah najdeno v Lis-cah. na območju upravne enote Celje. 7.al pa lastnica kljub najdbi vozila ni bila najbolj zadovoljna, saj je bilo z vozilu odmonliranih več karascrijskili deUw. Mercedes ostal brez poicrova ŽALEC, 30, decembra - V Hmeljarski ulici v Žalcu se je neznanec lotil twomega avtomobila znamke mercedes. Z avtomobila je demonliral in odnesel po-krt>v motorja ter sprednji luči ler s lem podjetju Vigi Trans do.o, iz ?.alca povzročil za okoli 200.000 tolarjev Škode. Odtrgal video nadzorno kamero àHNrRliHERT.31.dccembrH- Neznanecjena Pctrolovem bencinskem servisu v Sentrupertu s kovinskega droga odtrgal video nadzorno kamero 1er z nje odtujil objektiv, ostale dele pa poškodoval in jih pustil na kraju. Ptw-zročil je za okoli 250.01)0 tolarjev gmotne škode. Za gotovino ga Je priltrajsai lastnik ARCLIN, 31. decembra - Med 20.311 in 22..10uaî je neznanec vlomil v.stanovanjsko hišov Arclinu. Potem, ko je preiskal vse prcxsto-re v hiši ter našel in odnesel več kos(w nakita, ga je za gotovino, ki si jo je pripravil, prikrajšal lastnik. Ta se jc vrnil domov in neznanca pregnal. Kljub temu, da jc lat moral nabrusili pete prej, preden je to nameravat jc lastniku povzročil za ].UO().(XK} tolarjev škotle. Z avtom čez nogo LUČE, 1. januarja • Okoli 16.30 sta se pred lokalom Bar Knez v Lučah, ob vozišču regionalne ceste prepirala in prerivala domačina R. V. in V. R. Pri tem je ZS-lelni V. R. iztegnil nt^go na vozišče regionalne ceste, po kateri jev tistem trenuIkupripeljal domačin S. H. ter slednjemu z vozilom zapeljal čez nogo. V. R.je pri tem utrpel hudo telesno poškodbo. Divjal po mestu Š0ŠrAN,T,.3.januarja-0seb-ni avto alfa rdeče baive je v petek parala živce meščimom Šoštanja. ki so ob divji vožnji vt>znlka, klicali tudi policisté. Ti so prišli na kraj, a o vozniku že ni bilo ne duha in ne sluha. Po pcjdatkih, ki so jih zbrali pa že sumijo, kdo bi utegnil bili (pre)drzen vc>znik Manj pokanja kot prejšnja ieta VELENJE - Policisti opažajo, da je bilo med prazniki manj pc>-kanja s pirotehničnimi izdelki kot prejšnja leta. Tudi klicev, da poki motijo občane, je bilo manj. K sreči se med pokanjem na lem območju bi zgodila m^bena resnejša nesreča, le ena ^spodletela« raketa jcvšalckoi padla na avtomobil. f>koda. ki je zaradi tega nastala, je bila minimalna. Vlomilca Izsledili NAZARIE, 3. januarja - V prvih dneh letošnjega tela sla domačina z območja Mozirja pričela z vlomi v grad Vrbovec, kjer sla odtujila glasbeni stolp, televizor in nekaj cigarel 1er alkoholnih pijač v skupni vrednosti 60.ÍHX) tolaijev. V noči na petek sta vlomila v osnovno Šolo in vriecvNazarjah inodne.sUi radi-oka.seiofť>n in dva zvt>čnika, oboje vredno vsaj 40.i)00 tolarjev. V isti noči sta vlomila tudi v nenaseljeno siant>vanjskc> hišo na Šolski ulici v Mozirju, last J. L. Odpeljala Sla kolo z motorjem in nekaj drugih vrednih predmetov, v skupni vrednosti okoli 100.000 tolarjev. V petek, 3. januarja, so ju policisti i/.sledili in jima zase- gli ukradene predmete. Svoje početje bosta morala pojasnili na siidiŠču. saj pi)Ucisli zoper njiju že pišejo kazensko ovadbo. Kje so Skale? VELENJE, 4. jrtnuarja - Je kt>-ga motila oznaka, ki ozjiačuje naselje Skale ali pa si ji je kdo privoščil vandalizem kar tako. zaradi lepšega? Dejstvo je. da jc znak, ki označuje to naselje» i;^iniL Kam. pa pc^licisli še poizvedujejo. Dobili so Ju VELENJE - Svojevrstno zabavo Sla si pred novim letom pri-vt^ščila ilva mladeniča, ki sia si dajala duîku s tem. da sta po me.stu razbijala, malo pa tudi zažigala, koše za smeti. Veselja pa je bilo konec, ko so ju p<^licisli »prijeli«. Sledi ustrezen ukrep. Tatvina mopeda ŽALEC, 4. januHr - V noči na soh>ioje bil izpredsliinovanjskc hiše v Vrbju odtujen moped 'Ib-mos APN 6. rdeče barve, registrskih številk CE R1 - KS2. la.sl VI). Tega je neznani lat s krajo oškodoval za 8().(XX) tolarjev. Gorela Izoiacija na podpostaji Š0STAN.Í,4.januar-0b 19.17 je iz neznanega vzroka zagcfrela iztîlacija na topknni podptislajl na Trgu brattA' Mravljakov. V pt)?-grajeno večnadstropno poslovno zgradbo ob tovarni Konus v Slovenskih Kc^njicah. Povzpeli so se v prvo nadsimpje. Dekle, ki prej še ni bilo v lem objektu, je v neosvetljenem delu objekta, v temi padlo sk<«i nezavarovano odprtino za dvigalo okoli JO metrov globoko na betonska ila, Pri padcu se je hudo poškodovala, Z reSevalnim vozilom so hudo poSktxJovano prepeljali v celjsko lx>lnišnic\\ NK Era Šmartno Jutri začetek priprav Igralci Ere so na zasluúiiern cKlnioru vodstvu kluba. pa jc bilo obremenjeno z dopulnitvij«» igralskega kadra ya spimibtduiLski del pmnsha. Poll's i^'prvjsiyih |M>dpis;uv ihÀK^ in Aniaral jescd^ nova okrepitev Maiej M[|aloviči Rudarja bodo začeli pripravo na spo* inl»dan.ski del pnenXva v (oruL Pr^ič pa se biKlo /brali p(H)dmoru v nedeljo v ecy ski dvorani so KG ^kup^j 7. LJubljano VV, Kelaxnm KoroUnom in go-stileljemCMC Publikumnm uvrstili v sMcpni del zimske lige v malem nogometu. Vprvi polfinalni tekmi (13.DD) se bosta pomerila Ko-n>tan in Publikuin.v drugi (ob l.x5i))pj Rutlar in Ljubljana. Pomžei^ea bc^ta igi^a2a3. nwslo(l5J(l), začetek finalne tekme pa bo ob 16.35. Ta bo trajala 2-kraî 25 minul. prejSnje Iri pa bodo pel minul krajše, Prvc^ moKiv^î bose naprej vodil Franc Oblak, le dnipii bo izl>ral ludi svojega pomočnika. Uvotlne priprave bt> ramhnim igralcem Su- Ijičem. sodekwanje oziroma Štipendijske pogodbe pa so prekinili (o lem smo že pisali) z igralci, ki so bili piv sojeni So^lanju in Bislriei. *'Oeenili smo, da ti igralci niso upravičili nagega pričakovanja. S leni pa se nismo ixlrekli pomlajevanju moštva, saj bomo v priprave pivcganioStva vključili ncv ve. mlade nadarjene igralce. Gre za tri mlade repre-zenianle - AieSa .lesen ičnika.EnesaMulavdiča m Danijela SlankovičaierNemanjaJoziča, ki pa žima že nekaj Časa Štipendijsko pogixlbo. vključili pa bomo íq kakSnega natlarjeiicga igralca cxl drugod, če sc nan: bo ponudil," je povedal d ire klor kluba MaljažBegič. Delu z mladim bcxlo v prihodnje namenili 5e večjo pozornost. Okiepiiibodo sln^kovno vodstvo ter pritegnili k delu nekatere starSe. Ustanovili naj bi^vel .siatto, in eden izmed njih naj bi bil vedno prisoten na sejah upravnega odboru kluba. "S lem želimo celotno poslovanje kluba. delo. še bolj približati siar^em. kaierih oln>ci igrajo v naših selekcijah." jc dodal Begič. ■ vos RK Gorenje Močnejši Icot jeseni Drugi del prvenstva b(xIo v rokometni Siol ligi nadaljevali že lebruarja, zalo so w velenjski rokomeiaši že v ponedeljek zbrali na prvem treningu. "Prvih štirín^st dni lK)mr» prvi vmlstvom kon-dieijskeca trenerja Sianeta Skoberncta v glavnem plj seje razveselil, da je s polno moCjo zao:! trenirati tudi Brajiko Bedekíwíč. kije hil ves pivi delpix^ko-dwan. in odigral je le polčas ene izmed tekem. Pošk nadaljevali v i.sli zasedbi. '"Ce ne bo ie/av> piHŠkiKl-bHmi. Immo zanesyivo nutčnejsi kol smo bili jeseni.^' pravi Vajnca Anica in Romeo Živko iz Celja. Zmagovalci 17, nov<^lelncga leka 2003: Otroški leki: do 7 let: Vki Jcrčič (MTS Ctorenjc) in Marvtsa Berlot 30 - 50 % znižanjel Od 13. januarja do t februarja 2003 znižanje spodnjega perila, bodijev, majic, spalnih srajc in pižam Butik spodnjega perila Nakupovalni cetiier Velenje Kidričem 2b. 3320 Velenje (Mkraj).do9lel:Domen Zevnik (Čatež) in Vesna Alpncr (Stahovica). do 11 lel; Marko RiMur (Pluj) in Ma5a Denonik (Velenje), do 13 lel: Vid /evnik (Calež) in Natalija Peirič (Črna), do 15 lel: Miha K.v renjak. Tek na ni dol^i progi: Mladinci: Ale> Lindič (SmajjSeke Toplice) 13,11; Članice do 39 let: Darja Kokalj (Lukovica) l4J6;veieraiî-ke do 49 let; Anica Živko (Celje) 13,24; do 59: Dragica Andreje (Di>l-ga pol Dravograd) 22,4(3; nad 6C1 let: Lojzka Felieiejan (MTS Gorenje) 17,24; veierani nad ííO lel: Viljem Blatnik (TK Grča Mežica) 16.53. Tek na 76(10 m; Člani do39 lel: 1. Jo/c Mori (Mula) 25.^7.2, Ciora/il Šuligoj 26,30. 3. Sebajslijan Kur-man Šek (oba M'fS Gorenje) 27,34; veterani do49 lel: 1. Romeo Zivko (Celje) 24,15,2.Avgust Manlïvda (Partizan Lovrenc)26,1«,.^.Milan Zupane (Mislinja) 2M1; do5Q let: Rislo Kostadinovski (Podnart) 3139. Z Vili Mozgajî (Karimia ne) 3. Maks Klemen (Celje) :^2Al ■ Hinkojerčič 9. januarja 2QQ3 NAJ OSEBNOST 13 Jolanda Čeplak s (>odetftve Na} osebnosti: od leve proti desni urednik Stane Vovk, ietoinja zmagovalka Jolanda Čeplak. župan Srečko Mety in urednica Mira Zakoéek^ (foto: bz) V lorťk, 31. decembra, ob desetih dopoldne smo v uredništvu NaŠejsu ^asa prekleli Še zn' dnje ^lasoMiicť, ki ste jih osem tednov pridno |x»$iljuli v naše uredništvo, in dohili smo ima-govallio Jolando Čeplak. Rezultate smo raz-)>lasili malo pred polnočjo na velikem sihi»lro-vanju na Titovem tr^u v Velenju, Izbirali osem tednov Letošnji i/bor Naj(x«;cbní.>sii leia 2002 smo začeli v lanski 43. ilcviiki Nagega ča^a. 7. novembra. 'ihkral smo vas poTvalj, da predlagale kandidate, ki smo jih kasneje uvrstili na Ic-stvico najbolj priljubljenih oscbno.sli. Kandidate smo zbiiiili^c naslednji leden, vpelínšíi-rideseli ^icvUki NaSe^îâ Oasa pa smo že oi'jjavi-li leslviœ, ki smo joot>likovali po šleviJu pre- jetih glasov. Ze lakral smo posîavili na prvo meslo allelinjo Jolando Oeplak. Sledili so ji Sreiiko Meh, Nalalija Vertxiícn, Joi^c Drobeč, Jože Pnlx>;^iC. Aleksandra ?ajber, Jovan Suipar, Sergej Rus, Milan Kopasar, Slavica Avbeníek. Lidija Fijav? in mag. Ivan Marin. Vrsli red se je naslednje ledne precej spreminjal, vsak leden pa Sla odpadla dva kandidata (llsia, ki sla do lakra? zbrala najmanj vaših glasov). V finalu sta ostala Jolanda Čeplak in Jože Pribo^iO. Slednji je dobil v zadnjem tednu tudi največ vaših glasKîV. Na kuponu številka 8 sle namreč poslali Jolandi 244. .Jožetu Prilx^žiéu pa 274 glasov. Skupaj pa je dobila Jolanda glasov, Jože Pribožic pa 977 vaših glaww. Skupaj smo dobili v naj^e uredništvo 3104 izpolnjene glasovnice. Hladilnik Gorenje •• nagrada general* nega pokrovitelja Nagrado generalnega pokrovitelja jc ob podelitvi »Najosebnosti leta 2(X)2« na območju, kjer beremo Nas Cas. izi'rebala letošnja nagrajenka Jolanda Cepiak. Nagrado prejme Joiže KolmaniČ. Arnaec B/b, 3320 Velenje -obvcsSt ilo mu bomo poslali po pi>šti, Nagrade pokrovitelja Gostišče pri Vidi iz Zavodenj: 1. nedeljsko kosilo za dve osebi (Bojan Su^ee. Kardeljev trg 8, 3320 Velenje); 2. palačinke z borwnicami /a dve osebi (Jelka Ba6»vnik. Korejka cesta 15, 3325 St^š-tanj); 3. steklenica presenečenja (Miro Perovee. Florjan 177. ."^32.5 Swianj) -obvestila bomo nagrajencem poslali po pošli. Nagrade pokrovitelja GOST Velenje: 1. mesečna vMopnicii za Fit-nes v Beli dvorani (Andreja l^rinek. Vodnikova 1,3315 Šoštanj; 2. kosilo za dve osebi v restavraciji Jezerci (Franc Kramer, Jenkova 3, 3320 Velenje); 3. štiridnevna vstopnica za tenis v l'>eli dvorani (.\lijana Šlehta,iala;ka 18c3320 Velenje) - obvestila bomo nagrajencem poslali po poš!i. Dosedanje Naj osebnosti: IW4 • Sreckt) Meh (iiipan mestne občine Velenje) J995. Srečko Meh (řupan mestne občine Velenje) 1996 - Katarina SreiHJtnik (tťniška igralka) 1997 - Majda Drev (patro-na^.na sestra) 199H - Ankii Verdnik Jez-hec (pevovodkinja) 1999 • Bojan Prašnikar (nogometni trener) 2»A sem veliko. Le da sm takrat, ko sem tukaj, veliko v stanovanju, berem, uledam televizijo, se ukvarj^im s psičkom A.spijem, pa / Alešem jo p(^(»sto tnahne>'a kam v bližino. Najraje pa sem doma.« /. njo sem sc pogovarjala po telefonu. Bilo je v sobiHo, 21. decembra. Dogovoijeni sva bili» da pokličem loCno ob 12,30. Ujela .sem jo, koje ravno prišla s treninga in .sc namenila pod prho. Popoldne jo jc ^iakal en trening. »Berem pa res rada. Kaj lahkotnega, kratke nmiane o (judeh v helem.« Novoletno jelko je imela postavljeno že pred tem. Sama jo je krasila, sama je izbrala in nakupila tudi darila za svoje najdražje in jih tudi sama zavila. »Vse sem nabavila v tujini. Kjer me IjiKlje Tie po/iiajo in mi ne ^ledajo v voziček.« /a moža AlcSa, ki igra golf, je kupila nove čevlje za travne povn>i ne. »Dolgo si jih je želel» že t)d poletja sem. Pa pul/ meter, ne vem sicer /akaj ^a ho rahil, rahinio ga atleti, a /elel si gaje. Sicer jih Je pa kar dosti, kijih rada obdarim. Moj bratec ima 12 let, sestra ima majhno cleklicl. Samo toliko. Me pa novinarji veliko kličejo. Ne kompliciram. SJa-va je včasih precej naporna reč. Ko imam vsega dovolj, pa telefon ent^stavno «Klloi^im.« Najlepši občutki? »Takrat, ko se vračam s |M»li in /a}i|edam velenjski ^rad. Takrat ml /ačne srce čudno hitru in drugače biti.« Joladna rada kuha. ť'e le ima čas. Takrat je na mizi obvezno dobra gcjveja jului. »To imam najraje. Tako» / domačimi re/anci. 2^nje p pristaja modra. Kaj pa vem, če mi res?« 2. februarja Se v Glasowu zaćno dvoranski mitingi» marca jo čaka sveitwno prvensivo v Birmingha-mu. Ple^? ».loj, samo tega me ne spra.šujte. Ker ne vem, če še sploh znam. Tako dolgo je že> kar sem na/adnje,..«. ■ Mliena Hrstič • Planine, Mo: vos Namizni tenis I ••••••I Uspešen začetek Velenjski namiznoieniski igralci so uspešno začeli leto 2003. Druga ekipa Vegrada. ki nastopa v3- državni Ilgi. jc namrečvsoboio. 4. januarja odigrala srečanji ieslega kroga in v obeh srečanjih žalni leži I a zre a-g.1. Najprcj so na domaČem parkenj tekwadnicc osnovne âole (iasta-va Siliha premagali ekip^^ iz Riikeka s 6:.'^. popoldan pa Se ekipo Merkurja ÏZ Kranja z rezultatom 6:2. FV'^samc7nc točke 7a ekipo Vegrada. kije tokrai nastopila v popi^lni pasiavi s Tadejem VoduŠkom, Mihom Kijajičem in Jakom CîoiavSkom, so dosegli vsi trije igralci, največji dL*-lež kobema zmagama pa je seveda prispeva) Tadej VoduŠek. Prva ekipa Vegrada jc tekroo prvega kr«.^ga nadaljevanja prvcnitva proli ekipi državnih prvakov iz Maribora zaradi naslopa igralca Marihoni na reprezentančni meddržavni tekmi preložila In jo odigrala juiri, v petek. 10. januarja v Mariboru. V nedeljo. 5. januarja, paso mlo tekmovali: Speh, Vrtačiř. Podlipnik. Šumnik. Rupnik, Kneževič. Kovaí in Ferenc. 1. mesto je zasedla ekipa Mute in se tako uvrstila v drugo bgo. 27, dccembra je imel šahovski klub obOni zbor, istoOasno pa je bil izveden interni šahovski turnir v pospeSenem Šahu. Med 14 udeleženci je prvo meslo asvojil Iztok VrtaCič. V soboto prične z obratovanjem smučišče v Šaleku Prvi teden smuka za otroke zastonj VELEN.IE-Ugodne vremenske ra/rncre so omogiKitc« d:i Im) vSalv-ku tu sohoto. 11. januarja, laliko pričela smuka. SmuCiirski klub Velenje, ki upravlja s smuCi^ni. ntwe^a smuCarjc. da bi'i loohralsivalocxl ponedeljka do pcTka, med 13, in 16. uro (cr pi'>nočÍ med 17. in 20. uro. ob sobotah, nedeljah \\\ praznikih pa tudi dopoldne. cxl 9. do 12. ure. Cene: otro5ka dopoldanska in p<>pi^ldan«ka kana tolarjev, noina 6i)0 lolurjov; odrasla dopoldanska in popoldanska 800 (olaijev icr noimi l.OWtoiařjcv. Prvi tedeu obralovanja snničišća Šalck bo siiniianje za oirokc do 14. leta zasionj. 'Ib ugixlnosl w oirokom rtnikov so sc odlc«ii]i. da txxlo razglasili in nagradili tisie najboljše. V Športni zvc/i SoStanj M^ži objavili razpis na ptxllagi kalerega xbirajn pretlloge. cxUîajo preiltogov izteCc I(K januarja. | mkp 14 ZANIMIVO 9. januarja 2003 horoskop Oven od do 20.4. Koiïei ačeto \eio se vefielnoačelo znef^j zdravs^enimi mi Sedaj se bodo stvïi ufDiiilB, lelovss bo $p€t ubcçpio. Res çs je. da boste preiijs^^ prememu ter nekaj navad Kar çil vassploh nilahko.pfedvsemsebos}emcega Ostali boste sami s kopico težav Seveda je še čas, da spre-m^ite laktiko Ob lem bosle potrebovali nekai več samokritike, saj sicer ne boslepravočasrw spregledali Vzpodbuda zna biti tudi mimogrede izrečena kritika nekoga, ki ga cenite Ki s^Hoh ne bo milljena (ako, kol jo boste razumeli Škorpijon od 23.10. do 22.11. Cepca^ si tega nisle želeli, stese zna^i v čudni igrici v^h sodebv-cffi Kar naenkrat se bosle počutili kot med dvema ognjema. In če ne bosie znali spretno krmariti med obema nasprotnima poloma, se vam bo začelo dogaiali. da boste vsak dan bolj nezadovoljni tud i sami s seb^. Poleg vsega naštetega se bo doma začelo zatikati med vami 'm psrtnei|em predvsem zaradi pomanikanja časa F^tnei vam bo upravičeno oči^l. da SI ga anj odmerjate premalo. Bcste kaj spren^niti'^ Vtfiemile. da se splača Strelo« od 23.11. do 21.12. Krepko ste potrebni počitka, a ne tistega na kavču rn ob polni mizi Tega ste imeli že ob koncu leta več kot dovolj, pa čeprav sle verjetno nekaj prazničnih dem preživeli zelo delavno. Predvsem sle potrebni spremembe (^olja in ljudi, ki vas obdajajo, saj se vam vse pogosteje dogaia. da se zavedate naveličanosti odnosov doma m v službi Kar se dela tiče, se stanje nikakor ne bo popravilo, úom pa se bodo odnosi spartnerjem močno popravili, če bosle le znali pokazali, da vam se vedno pomeni več. kot ponavadi pokažete Kozorog od 22.12. do 20.1. Rigovor. ki bo za vašo prÉiodnostšekako pom^nben.sebozačei zelo ostro. Potem pa se bodo stvari začele spreminjati t^jprej se vam bo dogajalo, da se bodo na vas začeli ct^račali ludi listi, ki iih doslej niste nikoli shéali Pa(em bodo Qčele prihajati dobe ponudbe. kar se poslovnega leta tiče, bo začetek več kot ctietavei ^ Ijubezer^kem področju pe p^ave tcpline se ne bo. Hlad ne bo več dolgo vel %a\ kaže, da se bo ve23nim marsilsj spremenilo Še pred izt^om [anuarja, nevezani pa tetega ki vam boie veliko pomenil, !e poznale Iskrica bo verjetno preskočila Še pred pomladjo Vodnar od 21.1. do 19.2. Trudili se boste, da bi ljudem pokazali vaš najbolj prijazen cÉiraz, kolikor jespich mogoče. To pa zalo, ke: boste rtefàjkrai delili pod nos,da nisteravnalip^vinkorektno č^av boste sami piepri Cam v r^asptolno, si ne boste želeli položaja še poslabšali. Ob lem se bosle kmalu začeli zavedati, da niso ljudje tako neumni, kot se včasit^zdi ^to pazile, kako in komu bcste razlagali zelo pomen^e stvari Doma pa bo vse lepo. celo i^jlepše.TepliTá bo vela IZ vseh vašrh domačih, tu se bosle vnastednjih dneh tudi najbolje počutiti Ribi od 20.2. do 20.3. Novo leto lok/at ne začenjale z nemogočimi obljubami sebi. ker d^ro vesle, da jih ne bi mogli uresničiti. Predvsem zalo. ker se krepko zavedale, kako ležkose je spremeniti. Zato boste začeli z maihnimi koraki Kar se bo že kmalu izkazalo kot odlična odločitev Sploh, ker bo motiv za spremembo predvsem dobro počutje, začeli se boste zavedali, da vas bo telo počasi, a vztrajno, nagrajevalo prav za vsako dobro stvar, ki mu jo boste privoščill Predvsem pajoboopazil tudi partner ki bo še naprei zslo pozoren in ljubeč. Problemi, »problemčki«, •••in uspešno 2003! Spvi smo nov list: v IjťFiju svťta, Slovenije In v na^em življenju. Upanui. zaceli bomo tw novo-vsHj /a nckiitť-re sivarí. Morda l>i»ino kupili kaj novť}^ii. kam ^li ali .samo dokončali začeto. Moreta ho (i^e) kdo prertťhal kaditi, dru^ji se l>o koncn<» vpisat v šolo. Nekateri problemi pa vseeno ostanejo, pascbno čc se skrivajo v nas samih. Cna ichjc sladkorna holezcn, gkdc katere lovo šc nismo rekli zadnje besede. Vsekakor nam ni eilj, da l^^i zav/ela vodilno meslo v proble-maiiki 2tJ03, a mimo nekaterih problemčkw ludi v lelu 2l)()3 ne bomo mogli. Koî dosedaj so sladkorna bolezen 5e vedno deli na dve glavni grupi: lip 1. in lip 1!.. ki je večinsko zastopan pri nasvSto-venijl in v vseh mediteranskih deK'lah- Tip (. ali od hormona in/ulina odvisna siadkornabole-zen je mnogo pogostejša na severu. kar je verjetno povezano z alergeni v okolici in našim imunskim sisiemom. Zal je Se vedno lip IL sladkorne bolezni povezan s ptirabcî zaužitih hra-niv, saj moramo pojedeno tudi porabiti - ostane naj Ic ničelna bilanca brc/ povečevanja glukiv ze v krvi in telesne težo na splošno. Zimski čas je že tako neugoden, pa Se snega za »kidanje« ni in ni. Slovenci se tako pogi'jsio počutimo prikrajšani za .stvari, ki hi jih bili spasobni ^ pojesti (in lo zlahka), ampak jih potem nismo več sposobni porabili. Leta in tisočletja je človek preživel zaradi dobrega izkoristka hrane, sedaj pa nam la spiisobnosi skoraj àkodi. Na^ mv tranji »dohtar« nas na te nepravilnosti sicer opozarja, a skuj^ja-ve &o pcigosto prehude in prevelike. Problem torej sladkorna bolezen je - kako bi se je najlažje rešili? Ze moj ded, ki je kot kr(\ínjar iz Ribnice prehodil vso Avsiro-Ogrsko deželo, je vedel rešitev: en velik problem mora< spremenili v 10 malih »problemčk(W«, nato pa reševali enega po enega. Da 10 ne bi bilo možno pri sladkorni problematiki? Potrebujemo samo resen pristop. Nekaj predlogov: Za ati, ob povečani zaužili hrani in kalorijah pa povečati. 'lako imamo ob delu obe možnosti: da z nižjo dozo zdravil in manj kalorijami shuj^^amo ali da si ob enaki terapiji privoščimo bogatejšo hrano. Shujšali res ne bomo, bomo pa vsaj uživali. Razlika glede dělaje navadno 20Ç? (manj zdravil ali več hrane), pri nekaterih ljudeh pa tudi Ob ne/nanem delu .se najprej «te.stiramo«, nato pa učinke uporabimo za prijei-nejSe planiranje prehrane. vedno velja, da v dopoldanskem Času kori.sli sadje (vitamini!), v popoldanskem číísu pa zelenjava (minerali in mikroelementi). Zvečer je tako sadje koi Škrob- na živila (kruh) navadno problem tudi v majhni količini, ker navadno nismo več aktivni. Zdravil je v sladkorni bolezni dovolj: st> bolj ali manj prijema in s tem bolj aH manj problematična. Najnatančnejivi je Nevedno inzulin in injckcije - koristnost je golovo večja od zoprnega »pikanja«, na obzoiju pa je Se vedno inzulin v spreju. Pomoč diabetoloSkega t>sebja bo pričakovano na volj vse leto: §c naprej bomo .skuhali približali ambulante Va,^im domačim ambulantam in poenotiti prisiopv vsej dolini. Telefon ni več lako drag inje skoraj vedno na voljo! Z novim ki om res začnimo: začnimo gradili n<">vo zavest (samokontrola in vodenje bolezni po sistemu »sam svoj dohtar«), nov značaj (karakter nas vsaj včasih reSi »prekrškov«) in nov pogled na naSo bolezen: in če enega velikega problema ne bosle mogii sami cîbvladati, ga bomo skupaj spremenili v več manj.^ih-zalo Se enkrat: Srečno, uspeino in zdravo 2iH)3!!! fo HRIBIH IN MINAH Prostori, 27. planinski ples Vťleryski planinci so v novo leti» /ukorakall z dvema dokaj občutnima spremembama, ki sta vsaj kar se prve tiče precej spremenili njihov dolgoletni ustaljeni ritem delovanja. Po skoraj 26 teiih domovanja na SaleSki 18 d (uradna otvoritev dosedanje pisarne je bila L julija 1976) so se morah preseliti na novo lokacijo, in sicer na Prešernova 22 d. /a boljšo orientacijo je potrebno povedali, da sc ta prasior nahaja v ozadju oz. dvorišču SKB banke, ki je v isti zgradbi kot Eri-na živilska trgovina Hrana. Pisarna nu novi lokaciji že deluje po utečenem urniku. Vsak ponedeljek, sredo in petek je t>dpria od 9. do 10. ure. Ob lork-ili in četrtkih pa popoldan od 17, do 19. ure. Telelonska Številka pisarne ostane stara, vendar še ni priključena. Druga sprememba je (bo) vsakoletni planinski ples, ki velja zu eno izmed največjih prireditev PD Velenje. Ke rje vsak ple.s Ziihteval od planincev vedno več naporov, dohodek pa se je ludi zaradi nenasitne državne proračunske malhe vztrajno manjšal, so se odločili za manjšo premisleku,soje organizacijski odbor odloČil za Goslovo restavracijo Jezero, ki s svojimi prostori šc najbolj spominja na obliko plesa oziroma pripravili lakSen planinski ples, ki bi .spc^m-injal na zlate začetke v restavraciji Name. Po tehtnem Novi prostor/ PD Velenje. začetke le legendarne prireditve. Ker restavracija Jezero, lahko sprejme samo nekaj več kot 20t) gostov, bo letos potreb- no z rezervacijami pohiteli. Letošnji 27. planiaski pies \io v soboto, 18. januarja, z uradnim pričelkom ob 20, uri. Velja pa ludi leias staro pravilo, daje bolj.^' če smo lam nekolikt^ prej. Prodaja vstopnic z rezervacijami že poteka v planinski pisarni. Ker je prijavni rok sorazmero-mit kratek-bopisarnavnasted-njem tednu odprla od ponedeljka, 13. januarja, naprej v.sak dopoldan od 9. do 11. ure in popoldan od Ifi. do 19. ure. Za dodatne inlbrmacijc pa pokličite Julko Skorjane-Julčov.sak dan okrog I2.uivinvvečememčasu okrog 20. ure - telefon .^63-634. Za koiiec se obvestilo za vse liste, ki se boste tudi leios udeležili tradicionalnega spominskega pohoda Rogla-Osankarica. Odhod avtobusa bo vsoboto, 11. januarja, ob 6. uri izpred Rdeče dvorane v Velenju. Obvezna zimska oprema. Po-drobnej.še informacije glavni vodnik Marjćin Skaza telefon 5H(>H.534ves dan. ■ M. H. Ni šlo drugače... Sneg. kije zapadel iz ponedeljka na torek, je povzročil nekaj manjših nevšečnosti, prav velikih pa ne. Sneg pozimi ne more biti presenečenje, lahko je, če ga ni. V torkovem jutru so m«tn?ikjc iskali lopate. Treba je bilo zavihati rokave. ■ Mo: vos v :jiiiio mmm 9. januarja 2003 «»^Cas TV SPORED 15 ČETRTEK, 9. Januarja SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pod klobukom 09.45 Razstava jaslic 10.00 Zgodbe iz Školjke 10.30 Oddaja za otnike 10.45 Volja rîajde pol 11.35 Slovenski magazín 12.00 Svet sponzorjev 13.00 Poročila, Špoit, vreme 13.30 Vmesni čas: Bojan Križaj 14.10 Pisave 14.35 Gospodarski izzivi 15.05 Intervju: Janez Markeš 15.55 Hidak-mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na liniji 17.25 Mojanovadrjžina, doku m. film 17.50 Dosežki 18.10 Resnična resničnost 18.45 Risarska 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevniK šport, vreme 20.00 Tednik 21.20 Osmi dan 22.00 Poročila, šport, vrems 22.45 Zgodbe o knjigah 22.55 City lolK ljudje evropskih mest 23.25 Režiserji: James Cameron, dokim oûdaja 00.30 Resnična resničnost 01.00 Osmi dan 01.30 Tednik 02.25 Prvi in drugi 02.45 !iíar/TyíerMooreJ09.cfel 03.10 Tragedija v Scottsboru, amer.iilm 05.00 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Videostrani 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.20 Warlin Bay, 13/38 12.05 Hiša z vseh vstrav. 13/26 12.55 Tv prodaja 13.25 Videostrani 14.10 SP v biatlonu, Sprint (M), prenos 15.30 Tv prodaja 16.00 Kraljica, Ki je postafa kralj, do1. 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo kogiedu 20.00 Znani obrazi 20.30 V harmoniji z naravo, dokumentarna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Razgtedovanja 2145 Iz oddaje Dobro jutra 22 35 Vabimo k ogledu 22.40 Videostrani SOBOTA, 11. Januarja SLOVENIJA 1 07.25 Kuitjma kronika 07.3Û Odmevi 08.00 Zgodbe iz školjke 08.25 BiserčkI \z Bisergore 08.30 Risanka 08.40 h/loja novadaižina, dok. f. 08.55 Sprehodi v naravo 09.15 Podktobukom 10.00 Gimnazija strtih src, 1/26 10.45 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Isko, mali mojster lasa iz Finske, doki/m, film 13.25 Študentska ulica, oddaja za študente 14.10 Wostovi 14.40 Slovenski utrinki 15.05 Lufcas.1/13 15.35 Komisar Rex, 1/15 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe, Donava, Jadran 17.15 Ozare 17.20 Ma vrtu 17.45 Qežeia puščavskega sokola, 1/3 18.20 Sneženi mož, ris. film 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 EU in mi 19.10 Utrip 19.30 TI/dnevnik, špon, vreme 20.00 Čezplanke 21.00 Kako živijo slovenski gradovi, 1/3 21.30 Parada plesa 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Sopránoví, 1/13 23.30 Feeling sexy, amer, film 01.00 Dežela puščavskega sokoia 01.30 Alpe, Donava, Jadran 02.00 Malopridnica, amer film 03.55 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Tv prodaja 08.30 Mostovi 09.00 Videostrani 10.30 Tv prodaja 11.00 Rastignac, 8/8 11.50 SPvalp.smuč.,smLJk (M), prenos 13.15 Frasier,1/24 13.35 Eva in Adam, 4/16 14.05 Jasno in glasno 15.00 SP v biatlonu, štafeta 4 X 7,5 km (M), posnetek 16.00 SPvsmuč. skokih, posn. 17.30 Liga prvakinj v rok., Krim Eta Kotex - Metz, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Kot takrat, ko pada dež, teli. film, 1/2 21.25 Z ognjem in mečem, 1/4 22.15 Sobotna noč 00.15 Videospotnice 08.00 Doktor Oto, ris. serija 08.10 Mjav, mjav, ris. serija 08.20 Obuti maček, ris. serija 08.50 Wala Kitty, ris. serija 09.00 Vrbja vas, ris. serija 09.30 Woj prijatelj Roki, ris.ser. 09.40 Bobek in Ciril, ris. serija 10.05 Malirrji dol, is. serija 10.15 Beli očnjak, ris. iilm 11.25 Šolska košarkarska liga 12.25 Smola pataka, nan. 12.55 Zresni se žel, nar. 13.25 Preveijeno 14.20 DnjžinsJío pravo, nan 15.10 Wočno zdravilo, nan. 16.00 VnajslabSem primem, nan. 16.50 Goodyear íga,pren.košaEl(e 18.40 Resnični svet, dok. odd. 19.15 24 ur 20.00 Firma, amer, film 22.40 Brezglavi jezdec, amer, f, 23.30 Lov na iarovnicB, avstral f. 09.00 maš, otr oddaja, pon, 09.40 Vabimo kogiedu 09.45 V bannonijl z naravo, dok. 10.15 l^aj spot dneva 10.15 Videostrani 18.55 Vabimo kogiedu 19.00 ^ani obraz: Arpad Salamo n 19.35 Maj spot dneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo kogiedu 20.00 1143 VTV magazin 20.30 Jubilejni koncert Roberta Golićnlka, posn. t. dela 22.00 Potovanja 23.00 Vabimo kogiedu 23.05 l^aj spot dneva 23.10 Videostrani NEDELJA, 12. januarja SLOVENIJA 1 08.00 Zivžav 09.55 fiiismo... Francozi, 1/16 10.25 Pomagajmo si, tv Koper 10.55 Prvaki divjine, 12/13 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špoil, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.20 Predmet poželenja 13.30 Kuiinarika 13.45 Kultura bivan[a 14.05 f^otoring 14.15 Osamljeni planet 15.05 Nedeljsko oko 15.10 Privlačna nasprotja 15.30 Kislo jaÎMiko 15.55 Šampioni 16.00 Raymonda imajo vsi radi, humor. nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.50 Pop-oldne 17.00 Glasbeni dvoboj 17.20 Dnižabna Ifíonika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo t«jna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Človek, ne jezi se 21.00 Vrtičkarji: osvajanje zemlje, tv nan. 21.30 Tango-5, dokum. feljton 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Škrlatna roža Kaira, am f 00.00 r^0škaííga,9/12 00.30 Poštenjak, ei/8 01.15 Vsakdanjik In praznik 02.40 Šport SLOVENIJA 2 G8.00 Videostrani 09.50 SP v alpskem smučanju, SL(M),1. vožnja 11.15 Tvprodaja 11.45 Rad imam Lucy, nan. 12.10 Oktet deseti brat 12.50 SPvalp. smuč.,SL(M), 2. vožnja 13.45 Tvprodaja 14.15 Klemperer.3/13 15.15 SP v biattonu, množičen stžd [Ž in M), posnetek 16.30 Ceije, finalna tekma državnega pn/enstva v malem nogometu, prenos 17.45 SPvsmuč. skoicih, posn. 19.15 Videospotnice 20.00 Iskanje starega Egipta, 1/3 20.50 Frasier, 2/24 21.15 Homo turisticus 21.45 Poštenjak, 6/8 22.30 Komedija na mostu, cpemi f 23.15 Videospotnice 08.00 Doktor Oto, ris.serija 08.10 Mjavl Mjavl, ris.serija 08.20 Obuti maček, ris. serija 03.50 finala Kitty, ris. serija 09.00 Vrbja vas, ris serija 09.30 Moj prijatelj Roki, ris.ser. 09.40 Bobek in Ciril, ns serija 10.05 f^alinji dol, ris. serija 10.15 Capi, moj mali kuža, ris. 1. 11.20 Šolska koSailiarska liga 12.15 Smolapataka, nan. 12.45 Trenja 13.55 Gasilka, amer film 15.40 Umor, nan. 16.35 Nadeželijelepo, nan. 17.30 Barva ljubezni, amer, film 19.15 24 ir 20.00 Titanik, amer, tlim 23.30 Športna scena QO.ÛO Goodyear liga. posn. košarl ROOeK» juactcou SPOAtNA MXMCA awsTvo, aAEOA* kohje 11 22 VSCNO KOWUC K HAAV2A TTCtOG* >aUM8K. O PiifCSVA V RBilU R T 26 couiftutro apo I9<* ttlNA sntiW4 CVAN RANCXR WJR WW HA6L0N, oecfv NICA xniSTAi-BOAOVA USlWA MtNER% ASKA {FfSMSKD ■řwi 19 xnui m la^HA SREđC MOflAL-MOfMA EřWQ ĆRK) O SESTOP zeofte 20 EKSPLOZIV TfLÛO PfttA^T MceTQ {VSROfTUl 2VRST MPMM OLASSe OftiWUC UAsr) SLOVEM SOAOk TEU {»M) SOTDROV NA PRMTEM I ,i.iri I 2>TNA CUVA IWN hfwm IHSVUIJA RANCC61« UK JED <2 NADSVaX IŠLA UEâAM ><*ltR rva MR)N K scu^rro R£KAV aOSN) ftUCMiMA «srrnov ou», Koermo' VEC tlVEC lAT.) 10 rwM iMO^W. R HATftlJ VRA^ 0K«8K. MWET PUAfiA IC9T0V UANOŽUR "Olawo 08MOCđ CKCCi $FVERN tE6UA KILO-QRAM •WTU IXi. ■OUMik O Nccn Ml VinwM MMZLl REKAMA NOWelK. MOMMtO VtRA ttoar» mrMKA OMKA LhfflXATO DREVO 2BELM LUBJEM 9MS16N HRAST, RAđtEV PAHORJU. CRHWA 23 R 6AAP Im» v Domu kulture Ve-Unje gosloval IVatcr v gostťh v/. 2^fireba s predstavo Donalda Churchilla WHISKY ZA TKI. »^Tcaicr u gosiima«jc v Sesiindvajsciih leilh svojega obstoja odigral 332fi pre J.slav Ln 31 naslovov. Za svoje delo so njegovi Igralci dobili skupaj 30 jiriznanj. Ibkralna komedija WHISKY '/j\ IRI je pola duhovitih situacij, kijih o7načujeia sijujna igra in peklenski icmpo. /mu v Ljuhljain. ki Im v sredo. 2S>. Januarja, ob 19.30. Odhod avtobusa oh 16.30 iz Velenja. Cena prevoza!. 500 vSlT in vstopnica 4.950 Sïï. Za imenike abonmaja vo^.cnj na Zlati abonma je ccna prevoza liiOO SIT ČnRTEK,9. íanuDrío: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja'športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. ESnSEI^&^^H 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poničila; 19.00 Na svidenje. HiliMďUBWfWB^M e 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.0Q Po-lepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove - študentska oddaja; 17.45 Rock mk; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 12. januarja: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Pomčila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje. P0NEDEUEK;13.|anuaria; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno;15.30Poročifa; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. TOREK, 14. ianuariat 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9 00 Kmetijsid nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. |am?ar|a; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; d.OO Težava je vaša, rešitev je naša; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. VEUNiE, Prešernova 1A Ta.;(]389Ô4724 SLOVEM 6RADEt:,CefjskB4S TEL; 02 881 2600 * NOVO TOVORNO VOZILO Mercedes BenzATEGO 1018 4X4 kiperska šasija z vsekolesnim pogonom (medosna razdalja 3260,177K&. nosilnost šasi|ó 5940 kg) • UGODEN LEASING SUPER CENA! RABLJENA VOZILA G0LP1.4Basis.5vrat let 99, OK 1.99Û.ÛOO.ÛQ SIT VSA VOZiLA SO TEHfUČKO PRBBLEDAtiA! UeODME MOÙiOSTi FiNANCiRAMJA, STAM ZA NOVO... HOVOVAVTOSALOHIHmi-POOBUŠČEMA PRODAJA MOTOCIKLOV APRIUA POPUSTI OD 4%-10%. 18 OBVESCEVALEC ""^^ČAS 9. januarja 2003 DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo l'as, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na tefefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki: Petek,10. januarja • dežurni dopoldan Blatnik, dr. med., popoldan Čolič, dr med., nočni Špital, dr med. in Čolić, dr. med. Sobota, 11. januarja - dežumi Friškovec, dr med. in Vrabič, dr med. Nedelja, 12. januarja - dežurni Friškovec, dr med. in Vrabič, dr med. Ponedeljek, 13. januarja- dežurni dopoldan Slavič, dr med., popoldan Lazar, dr. med,, nočni Rus. dr med. in Lazar, dr med. Torek, 14. januarja - dežurni dopoldan Špital, dr med., popoldan Puvalič, dr. med,, nočni Grošelj, dr med. in Urbane, dr med. Sreda, 15. januarja - dežurni dopoldan MariiOš, dr med., popoldan Friškovec, dr med., nočni Vidovič. dr med- in Sîupar, dr med. Zobozdravniki: 11. in 12. januarja - Romana Lah, dr stom., v dežumi zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veterinarska postaja Soštani: Od 10. januarja do 17. januarja - Simon Miklavžin, dr vet med., gsm 041/633-676. Upravna enota Velenje Poroke: Smrti: Franjo Flis, roj. 1932, Kamenik 11; Marija Hribernik, roj. 1916, Velenje, Kidričeva c. 25; Ivana Štimulak, roj. 1940, Celje, Cesta v Zadobrovo 2; Franc Bred, roj. 1938, Hrenova 19; Miron Kostelník, roj. 1981, Velenje, Kersnikova c. 1 ; Jožefa Iršič, roj. 1927, Velenje, Splitska ul. 45; Janez Šmid, roj. 1932, Velenje, Trubarjeva ul. 11 ; Martin Jurkošek, roj. 1944, Celje, Ifšičeva ul. 4; Frančišek Jovan, roj. 1920, Lipje 31; Daniel Kolar, roj. 1930, Dren-sko rebro 30; Jožef Štefan Am-brožič, roj-1923, Velenje, Cesta iiAîm ZAHVALA Mnogo prc/godaj in liho nas jc zapuslila naSa draga žena, mama. babica in prababica PA VLINA PIRMANSEK - UNCI 21.12.1943 - 31.12. 2002 Islíícno se zahvaljujemo vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svele maše 1er nam izrazili sožalje. Žalujoči: mož Ivan, hčeri Pavlíka in Melka z možema, vmtki Goga, Špela, Nace in Matej z dnižino ZAHVALA Ob boleči izgubi nai^ega dragega moža, atija, dedija, sina, brala, Sirica, svaka in botra r PETRA PODVRATNIKA 19.10.1940 - 2.1.2003 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam bili v oporo v težkih trenutkih in nam nudili pomoč. I Ivala (jD 'liipolšica in ostalim gasilcem, g. dekanu Pribožiču za lepo opravljen obred, gospodu Lazarju, dr. med., za lajšanje bolečine 1er vsem govornikom 7& ganljive besede, godbi in pevcem. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijaieJjem za darovanja in izrečena sožalja 1er vsem, ki sle ga po.>;premili na zadnjo pol v lak(3 velikem Slevila. žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Zapustila nas je naSa draga mama, stara mama. babica, sestra in teta ANGELA PUSTATIČNIK rojena Rotovnik iz Plešivca 22.8.1930 - 29.12. 2002 v življenju le skrh in delo sta poznali. Sfidaj od vsega iivdn ste zaspali. Odšli ste Ija, kjt^r ni več bolečin, a na Vhs večno bo osla! spomin. Ob biilcCi izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsotn, ki sie nam v icžkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za besede tolažbe, pomoč, darovano cvctje in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem. stidelavcem. zdravstvenemu osebju, govorniku, duhovniku, povccm, pogrcbconi in pogrebni službi. Hvala Vam za vse o mama, kar prejeli smo od Uj.s-, vez med nami bo ostala in ne bo je zbrisal čas. Žalujoči: sin Marjan z fino Alenko, hčerka Slavica, vnuki Katja, Mitja, Borut, Sonja, Drago, Marko z zeno Polono in Stanka z možem Zvonetom ter pravnuki Klemen. Ana. Klara in ostali sorodniki bratov Mravljakov 13; Vincenc Stropnik, roj. 1931, Topolšica 205; Angela Pustotičnik, roj. 1930, Plešivec 11; Jožefa Stropnik, roj. 1947, Ravne 21; Franc Peter Gradišnik, roj. 1921, Lokovica 11, FTevalje; Martin Podvratnik, roj. 1927, Lepa njiva 54; Aleksandra Marolt, roj, 1932, Letuš 66; Ivanka Babič, roj. 1933, Gavce 57/b; Ana Antonija Vajdič, roj. 1921, Lastnič 2; Pavlina Pirmanšek, roj. 1943, Velenje, Vodovodna ul. 11 ; Milanko KondiC, roj. 1959, Velenje, Goriška C. 43; Frančiška Plaskan, roj. 1922, Laikova vas 209; Angela Dobnik, roj. 1920, Velenje, Ul. Janka UIriha 1; Peter Podvratnik, roj. 1940, Topolšica 60 a; Vinko Kukovič, roj. 1930, Repno 2; Ivan Frače, roj. 1942, Škarnice 14; Ana Novak, roj. 1926, Letuš 48; Marija Zupane, roj. 1911. Petrovce 95; Marija Žibovt. roj. 1913, Kmicall. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 30. decembra 2002 do 5. januarja 2003 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-ufne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 30. decembra 2002 do 5. januarja 2003 (v mikro-g S02/m3 saka) iVIESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR iS I □ 30. dec PSI.dec Itjan n2.ian IS.jan 114. jan IS.ian rrisjna mânost miKro-g S0^m3 zraka, sDrïjefriljiwi piesegsi|c v letu 2DCS: 90 mlluD-g S0^3 zraka NAGRAJENCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE ERA, ob}avijeiie v tedniku Na$ ias, 27.12.: 1. MAGRADA - darilni paket ERA; KARLI PRIVŠEK, Jenkova 15, Velenje; 2. NAGRADA - darilni paket ERA; IVANA RESNIK, Šmartno ob Paki 24, Šmartno ob Paki; 3. NAGRADA - darilni paket ERA; SANJA GUČEK, Višnja vas 10 a. Vojnik. Nagrajenci dobijo potrdilo o nagradi po pošti. Nagrajenci križanke "HABIT" objavljene v tedniku Naš ms dne 19. decembra 2002 4 vstopnice za Muzej premogovništva: Fanika Sagmeister, Cesta 1X/1, Velenje; 3 vstopnice za Muzej premogovništva: Karel Hudournik. Letuš 118, Šmarmo ob Paki; 2 vstopnici za Muzej premogovništva: Simona Maček, Cesta talcev 2, Velenje. I Pogrebna služba MORANA Tel: 03/70 00 640 Zaman je bil JX'oj boj. zaman vsi dnevi 'IVojaga trpljenja, bolezen jo bila močnajia od življenja. ZAHVALA t)b biileči in nenadtimeslljivi izgubi ljubega moža, očela in dedija VINKA STROPNIKA iz Lajš pri Šoštanju sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter se z mislimi in besedami poslovili od njega. Hvala za darovan(.i cvelje, vence, sveče in svete maše 1er izraženo ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala Premogovniku Velenje, KS Topolšica, govorniku in gospodu kaplanu za opravljen obred in s"velo mašo. Žalujoči: žena Ela. hčerki Marjana in Ida z družinama Kje so listi lepi časi, ka srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina Te zbudita ni, ostala je praznina, ki Imdo, hudo boli. ZAHVALA Dragi naš sine, huda bolečina je nastala črnega petka, 20. decembra 2002. ob 18, 25, ko si nas za vedno zapustil. MIRON KOSTELNÍK iz Velenja 12. 5.1981 - 20.12. 2002 Iskrena hvala vsem sorodnikom, stanovalcem Kersnikove 1, sošolcem ekonomske šole in njegovim prijateljem ter vsem govornikom za ganljive besede, s katerimi sle ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala ludi gospodu župniku Kuku za lep obred. Se enkrat hvala vsem, ki sle ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: ati Vašo, mama Pavla, brat Vaško, polsestre Bojana. Tatjana. Vera z družino, polbrata Braiiko in Mirko s Simono 9. januarja 2003 OBVESCEVALEC 19 mali OGLASI in ZAHVALE S: 898 17 51 CVETLIČARNA IRIS IN Uroka ponudba aranžmalev, cvet|a, lončnic., -pogrebne storitve v celoti Možnost piaCIla na vat obrokov 24 ur na dan Tal.: 03 / 586 96 52, 6SM: 041 / 6B2 • 369 ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedi VENČESLAV TAMŠE 21. 9.1928 -14.12. 2002 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli iskreno sožalje. Lepa hvala pogrebni slu/bi Tišina. Žalujoči: žena Terezija, hčere Eva, Silva, Olga in Marta z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, slare mame in prababice IVANKE BABIC - roj. DREV * 10. 2.1933 ■ 129.12.2002 se iskieno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvclje in sveče. Posebna zahvala Stuparju, dr. med., palronažni sestri Dragici, gospodu župniku, pevcem, P(îD Pa.ška vas, govornici, teti Miciju in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Franci in hčerke z družinami ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega JANEZA IVANA ŠMIDA 15. 6.1932 ' 24.12. 2002 se iski'eno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, Ibmažu Slaviču, dr. med., in urgentni službi, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi KS Konovo, društvu upokojencev, društvu invalidov, RK Konovo, Premogovniku Velenje, gospodu Semetu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA ( )b boleči izgubi naše drage žene, mamice, babice in tašče ANICE JURKO 1932 • 2002 So poljane, kjor je prostor zii poklicane... se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in /e pesnirt, ki jo slišiš samo U ljuba mami, in ni^kuč prida dan, ka boino spet skupaj užili lopah! toh poljan! prijateljem s Kajuhove ulice ter ostalim prijateljem iz Velenja, ki ste nam bili s tolažilnimi besedami v oporo, darovali cvetje, s"veče, izrazili ustna in pisna sožalja ter našo pokojnico pospremili na njeni zadnji poti na Miren.sko pokopališče, se poslovili od nje in ji pokazali, da sle jo imeli radi. Vsem in vsakemu posebej še enkial iskrena hvala. Mož Jože s hčerkama Taro in Ano z družinama Tcý.ko je poxabili ćlovttka, ki li je bil drag, še lexja ja izgubili ga za vedno, 0 nnjluř.je je naučili se živeti brc/, njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in slare mame JOŽICE IRŠIČ 17.3.1927 - 21.12. 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sosedom Foitove 10 in SpliUske ulice 1er znancem za podarjeno cvetje in sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje 1er spremstvo na njeni zadnji poli. Enako zahvalo i/jekamo govornikoma za tople besede slovesa, KO ZB NOB, Mestni četrti Velenje - Desni breg in tovarišem II. SNOUB Ljuba Šerceija. Naša hvaležnost gre vsem, ki ste z nesebično pomočjo pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Njeni najdražji Nili -/.bogom nisi ivkki, ludi roke ne padala, smrt 'Ib vzela jc prezgodaj, n v naših srcih vedno boš o.stnia. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mama. sestra, teta JOŽICA STROPNIK iz Raven pri Šoštanju 30. 12. 1947- 29. 12. 2002 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala govornikoma, gospodu Francu 1 ludomalu in gospe Erni Obšieter za ganljive besede ob slovesu. Zahvala tudi gospodu Kvartiču za opravljen obred, praporščakom, pevcem, kvartetu trobil in pogrebni službi Usar. Prisrčna hvala vsem VAM, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega moža JOŽETA AMBROŽIČA upokojenega univ. dipl. inž. rudarstva se ziihvaljujemo vsem, ki so nam pisno in ustno izrazili sož-alje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poli. Hvala rudarski častni straži, rudarski godbi, pevcem. Zvezi borcev NOB. Kjajevni skupnosti Šmartno in Drušlvu upokojencev Velenje. Govorniku gospodu Dragu Semetu se posebej zahvaljujem za tople besede slovesa. Zahvaljujem se zdi'avnikoma gospodu Ivanu Zupancu in gospodu Pavlu (Jrošlju za zdravljenje in prijazen odnos do mojega nuiža 1er osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala medicinskima sestrama Albini Srebernjak in Suzani Lipnik za ski-bno nego, Marijani Benić za dolgoletno pomoč ter gospe Mileni 'T()mše za pomoč ob pogrebu. Iski'ena hvala sosedom in prijateljem, ki so mojega moža med njegovo boleznijo obiskovali in bodi ili. Žena Elfrida s hčerkami Alenko, Andrejo in Bajo v imenu vseh sorodnikov Velenje, 9. januarja 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi očela, dedka in pi-adedka KARLA PETKOVNIKA iz Podgorja pri Velenju 1906-2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in znanccm, ki sle nam slali ob strani, darovali sveče, svete ma.še in nam izrekli sožalje ter ga v lako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu Zapušku za lepe besede slovesa, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, praporščakom in Ivanu Glušiču ml. za zaigrano Tišino. Hvala ludi pogrebni službi Usar. Vsi njegovi Obriši si solze. On je onkraj gnr/e in Upi ji. Ne moli mu miru, najhujše breme, je breme življenju. (S. Makarovič) nju. Natalija ogrela Velenjčane . f T f / h M 9 1 k w- AW i v. v ' ' ' V / ' / i* ' Sílvestrovďi\ja lui pn>st«ni ,so se »prijela« v mnogih mestih. /iiaja pa nam mnogi drugi. toAr\ia prireditev Je še pose« hej do))ro iis|)ela. iidele/ha Je bila res množična, dtMnačin-ka Natalija Veríioten pa je s svojim ansamblom poskflw-la. daje i>ilo ra/poto/eiije vse tja du druge ure zjutraj zares prijetno. Kar nekaj sivih lasje lokral organizalorjcm prireditve naredila vremenska napoved. Vsa Ida smo namreč zatrjevali, da nam te zabave ne more skoraj nič pokvarili, to bi lahko storil le dež, ki pa ga sredi 7íme re.s nihče nc pričakuje. Pa je ta tokrat kazal zobe in bi kmalu odplaknil vse priprave. Očitno vse holj mile zime s sabo nosijo tudi nova vremenska pre.se-nečenja. Neprijazne napovedi so nas prisilile k pošlenemu premisleku, malo smo tudi oklevali, a se vseeno že v ponedeljek odločili, da prireditev bo. potem pa upaii» da .v) se vremenarji vsaj malce zmotili. Torkovo jutro je bilo si-eer deževno, a napoved lokral vendarle boljša. Deî^urni vremenar nam jc /alrdil: »Proli večeru, ho de? ponehal«. In res je. Naredil se je prijazen, dokaj topel večer. oh 18- uri seje zbralo na Tiiovem irgu več otrok in siaršev kol običajno. Se zadnjič so želeli zarajaii z dedkom Mrazom. Drago Seme jc res poskrbel za prijazno srečanje, tako da je bilo kar vsem žal, kose je pcwIoviL Sicer pale- loîkîprchliro mine in kmalu bo spel med nami. Večerje bil lopel in obiskoval-ei so se začeli zbirali nekoliko Sih'estitwanje lîa Titovem irçu so let*"« omogočili Mestna občina Velenje, (iorenjc, Premogovnik. PUP, Gostinstvo Gorenje in Rdeča tlvorajia. Pri uspeAno izvedbi pa so sodelovali 5e mnogi, med drugim hišnik Duâan iz Kul-lurnega centra. Za res lepo okra-silev odr:i je p^Kskrbelo podjelje PU P. oder pa so okrasili pt^d vodstvom Simona Ogrizka. Posebna zahvala velja ludi Jožetu Mrazu, direktorju PUP, kije bilpriprav-Ijen uredili kaline drobne [to-miinjkljivosti ludi zadnji trenutek in seveda .lulctu SlemenSku, prav lako iz podjeija PUP, ki je vse k> ludi operaiivno izvedel. To peljc bil tako zagret, da smo ga ob pol treh, ko je biio treba z rajanjem zaključili, komaj spravili z odra. Polem pa so se mimo razšli ludi tisti obiskovalci, ki bi sicer očitno rajali vse do jutra. A red je pač Ireba spoSiovati in v središču mesta vsaj v zgornjih ju-Uanjiii urah ludi na novega leta dan zagoioviii mir. Skok v novo leto je bil na Tiio-vem trgu vesel. Naj bo lak-^no vse lelosnje lelo! ■ M/ra Zakošek, fàto: vûs, bz