Leto IV., šiev. 22. V Celiu, četrteK dne 23. feferuarja 1922. Fostnina plscana v gotouini. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozcmstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, csmrtnice in zahvale 50 p. Posaraezna številka stane 50 p. Izhafa vsak torek, čeiriek fin soboio. Urednidtvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. UpravniStva Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon St. 65. ts= RaCun kr. poStneya čekovnega urada štev. 10.066. =3 Rcševanje hrvatskoga vprašanja. i (Dalje.) | Današnja dr&iva ima »osebue dolžnosti, j o katerifi s'c pred petdesetimi Icti nitl " slutilo ni. Veliko vprašanje jc. Cc bi se velik kulturni narod, kakor ie italijanskl, mogcl claries odločiti, kakor nekdaj, z vso svujo kulturo, z vso svojo tehnično ¦pripravljenostjo, z vscm ustroicm držav- rje uprave in kar jc posebno važno. a vsem svojim itlcalno zaokroženim zc- mljepisnim položajent oroti tuiim npli- voni. Nam je treba šc trdeira deia za eden primitiven ustroi državne uprave, za eno primitiv no soiidnost. da se koli- kor toliko pokrijejo dnevne notrebe živ- ljenja. Mi še toga ne bodemo dolgo za- mogii, da rcdno oskrbujemo dnevne po- trebe, dokler se naša uprava ne spopol- ni z izšolano zdravo mladino Dncvno | življcnjc se ravna po goiovih subtilnlh \ fincsali, a mi smo v fincsah slabi. Te ! dnevne stvari značijo v pravnem /iv- ' ljenju naroda kapilarnc ccvi, brez kate- ] rih ne more funkcijonirnti niti eden živi i organizem. Pri teni trpi boli kiilturneji \ element. Nadalje nioravno spraviti v žlv- lienje naprednej.se reforine in ravno zn- to jc šla demokratska stranka po naj- bolj.ši poti. ker je na iefošn.iem kougrcsu potrdila naeela upravne dekoueeutradje. da se v težkem državiRin dclovaiiju o- pomore centrala z razdclil\iio dela, s so- | delovanjem vseh skritih narodnili ener- i .^ciI, kakor jc bilo na Krfn iiaglasano in j sporazuinljeno. i Pro.u.resivno Jugo.slovenstvo Jnm i dve prednosti. Ono raeuna z današnjlm i eustvom Srbov, Hrvatov. Slovencev, a istoeasno komponujc pleniensko pcreb- nosti v eiljirzgradbe nrejencra imrodnc- j ga in državnega tipa stopnjevaje, tocTa ! gotovo. Za nspch tega napredka so. po- trebne take ustauove državnc organi- zaeije, po katerih se laliko v vseli krajih države goji smisel, da je to njihov.a. dr- žava, da ie vsak kraj integralni del cele- ga naroda, da jc del močne narodnc sue, I ki lahko živi sama od sebe Ivrcz tnje no- ; moei, da sc lahko upre vsaki tuji inva- ziji, vojaški, gospodarski in kulturni. To ie riaJmočnejSi in najsigurneisi stnisel. Na drugi strain' pa išče taka državna dela, ' ila bodo državne organizaciie take, da sn i^o možnosti odstrani vse. kar povzroCa ncslogo. Vsi ti potrebni predpogoii nas živo kličcjo na dclitcv dela no dckonccntracl- i: uprave in po širokih narodnili samo- upravali. Eden ugovor je ie. ki S(i stavi proti narodnim samoupravarn. do so zn- nje potrebne vrlike finaneieliie žrtvc. 'I'udi ta ugovor ni upravieen in kolikor je upravičcii, se mil lahko pride v bkom. Znano je na primer, da prioravljcni naj- boljši unitarei v Srbiji, da se vcčji del dr- žavnili gozdov, ki prcdsfavl.ia.io milijarde inrtvega kapitala, ker deluiejo v central- ni upravi z defieitom. prepuste v nacl- jonaluo izkorišeanje samoupravi, pod kontrolo centralne npravc. Gleite, takoj imate tfovolj sredst;ev bodisi zn saino- upravne organe, bodisi za pospe:';evanje raznih kulturnih in gospodarskih narod- nili ustanov. Scdaj nima ni5 država ott teh gozdov, tako bi pa iincl narod od njih ogromne koristi in drzaya saina bf se okoristila posredno ali neposredno. Teh gozdov jc ravno največ v krajili. kjer je Ijudstvo najsironiašnejšc, ker jih j je držal dosedaj v svojih rokah delomn ! tujec, dcloma zanemarjenost. S to zanic- j no bi se zadovoljilo narodneinu nanrcil- | ki: in veliki socijalni pravici. J Pravo vrediiost raznih drugih dr- | žavnih organizacij najbol.ic ilustrirajo razne narodne sinerl. Drugaciii predlogi državne organi- zacije imajo tudi drugačno pojrnovanjc narodne ideologiie. Ti predlogi imajo najtežji ugovor, da oni pospesujeio ali zavlneujejo narodno zdruzcnje, ker pred- j videvnio take državne organizmo. v ka- j terih j$ vedno in povsod nastala in mora j nastati dilatorna dinamika. Po mojih nil- I slih ima želja za reševanje hrvatskega i vprašan.ia v organizaeiji državnih fede- i raeij v oeeli razvo.i južnih Slovanov, kot posebnih nacijonalnih tipov, ceprav tudi pod jedno državno mislijo. Jednako je ; jasno, da žclja ckstrcma z jedne in drugc j strani, z amputacijami ali konfcderaci- [ )am\, po katerih bi nastala na iedni strn- ! ni velika Srbija a na drugi main Hrvar- sku. lahko dovede sanio do tega, da se s takinii posebnimi državnimi mislimi raz- vije posebni srbski ali hrvatski impen- I jalizem. Te tri vrste državne organizaci- je predstavljajo še tri Cisra oprcdelcnia, kot nekak zdrav unitarizem, vsaka po svoji ideologiii o narodni in državni mi- sli in vsaka od njih laliko pogodi svoj j cilj. Med tern ko drugi dve vrsti, ki slo- j nitc na avtonomistieni osnovi, oziroma | na strogem ccntralizmu. ire morete izve- | sti nikakc konsolidacije in nikake moft- ne državne tvorbe. Tc dve vrsti značite trajen požar, trajno din^iajiko diferenc in trajno separacijo. (Dalie prih.) Iz scje ministrskega sveta. Na seji j ministrskega sveta je bil prečitan ukaz j o izrocitvi kraljevske oblasti ministvstvu 1 ' za easa kraljeve odsotnosti v BukareStI, nakar so bili odobreni razni izredni kre- diti in sioer: ministrstvu za iavna dela 500.000 Din za most pri Veržcju cez | I Muru ia 1 inilijuii Din za napravo cest v j I Dalmaciji; minis trstvu za pros veto 150 i ; tisoč Din za subvenciio splitskenm gle- i dališču; zunanjemu ministrstvu G0.0OO , Din za priprave za genovsko koniorenco '¦ in 160.000 Din za popravo navtičnc sole ; v Bakru, ki je zgoreJa. Koneno je bil do- I voljen prost proinet s soljo po onih kra- i jih Srbije, kjer ni večiih prodajalnic mo- i nopolske uprave. j j Beneš, Pašič in Ninčič se sestaneJo j I v Ljubljani. Pred odhodom kralja Alck- I I sandra je konferiral česki poslanik Kali- j i na z zunanjim ministrom Nineičcm. Ka- j j kor sc doznava, je izrazil Kaliua željo, \ i da bi se dr. Beneš na povratku iz Pariza | ! od 25. do 27. tin. sestal z ministrsklm ] i preflsediiikom Pasieem in zunanjim mi-,; I nistrom dr. Ninčieem v Ljubljani. Yw bo I ] ožja konferenca zastopnikov male an- ! tante, kjer se bodo pogovorili o progra- ' mu za genovsko konierenco. Plenarna ! seja male antante je preložena na po- : znejši čas z ozirom na to, da ie tudi ge- i novska konferenca preložena. Na IJuD- | ljanskem sestuiiku bo dr. Beneš poročul : j Pašiču o uspehih svojih posvetovanj v ! Parizu in Londonu. Sestanka se udeleZI i tudi češkoslovaški poslanik na našem 1 dvoru Kalina. ! j !z seje narodne skupščine dne 2\, iebr. ! V tej seji je bilo najzanimivejsv vpra- i sanje dr. Janjiča na financnega ministra, I all mu je znano, da je dobival dr. Šuv- i min plačo kot minister na ra/poioženju | in kot vseučiliški profesor. Finarieni mi- j nister dr. Kuinanudi jc odgo\'oril, da jc I dr. Šininin po porocil.ii pokrrj. uprave v | Zagrebu prejemal svojo plačo kot unl- | verzitetni profesor za ves čus od J. Jan. , { 1919 do üaiies ter jc istocasrui prejeinai i ! kot minister za socijalno politiko placo, ! I dnevnice in reprezentativno doklado z;< i i \2 dni februarja, marc in apvii i()20, kot j j minister na razpoložcnjM pa piačo od 1. | jmiija 1920 do 1. junija 1321 in doklado za ! .sebe in 2 china družinc od 1. jauuarja do | J. junija 1921. Odgovor tin. min. .it pov- I zročil vclik vüiar meil eentroiu. j Važne konlerence v Bukarešti. Min. i predsednik Pašič iu zunanji minister dr. j NinOie sta imela z runiunskim min. preds. | Bratianom politicno konieieneo, na ka- | tcri je bilo doscženo popolno soglasje v | vseh vprasaniih. Sporazum bo zlasti po- j voljno vplival na daljnje zblizanjc male i antante in Poliske. Dne 5. marca se bo vršila v Bcogradu konferenca med za- stopniki male antanfe in rcpublike Polj- ske. ! Italija se boji male antante. Iz itali- | ianskega časopisja odm-cva velik strah, ki prevzema vedno balj in bolj italiian- skc krogc, ko vidijo strnjeno fronto, ki jo pripravljajo srednjeevropskc države za genovsko konferenco. Reuterjev urau poroča iz Genove, da vzbuje stališče • male antante glede geiiovsko konforence v Ifaiiji največjo pozornost. ! Radičevci hočejo na genovsko kon- i ferenco. »Frankfurter Zeitung'< poroča, I da je italijanska konzulta sprejela peticl- ' jo Radičevcev, v kateri prosijo. naj bi se I tudi zastopniki Hrvatske dopustili k se- j jam genovske konference. Konzulta je i poslala peticijo v odločitev vrhovneii-u ! SVCtu. i ! JdsT...... ! Zbor zaupnikov JDS iz mariborske- ga volihiega okrožja se je vrši! 21. tm. v Mariboru. Na zborovanju se je razprav- ljalo o administrativni razdelitvi države. Zbnini zanpniki vseh okrajev volilnega ykrozja so se povsem zedinili glede ra/- j deiitvc Slovenije na oblasii in sreze. - - Sprejeia se je resolucija, ki zahteva nuj- no ureditev vprašanja prehrane JiaSih pasivnih krajev, in sicer z omejilvijo Iz- | voza potom zvišanja izvozue carine ter preskrbe zadostne množine vagonov za živilski promet. Mariborske tiovfce, ! Na občnem zboru zdravni^kega dru- I stva v Mariboru dne 16. tm. ie bila so- glasno sprejeta resolucija, on sc v slii- caju delitve Slovenije v dve oblasti i brezpogojno razdeli tudi zdravstveni j odsek za Slovenijo, kor se sinatra to » ; ozirom na pridobljcno izkušnie v zdrav- i sivenem oziru za nujiu) ootrebno. j Državna posredovalnlca za delo, I podtužmea za Maribor m okolico, Stoi- I na ulica '4- sporoča, da ,ic iskalo v prc- I teklem tedmi (od 12.—IS. FI.) dela 89 j moških in 46 ženskih delavnih moči. De- ! lodajalci so iskali 55 moškiJi in 44 žen- .skih delavnih moci. Posredovanj se je izvrSilo 44. Od 1. jan. do IS. febr. 1922 je iskalo dela 832 delavnih moei, dclodaial- EMILE ZOLA: RE e9 rat as. (Tz francoščine.) I. ^oba, v kateri je stanoval Nantas, od- llr Je dospe! iz Marseilla, se je nahajala iV-na xiem «adstropju hiše ob ulici de LUl'e. Nasnr«<-- • i 1 1 v , nniriviu; h Jc stala Palaeit barona Domy.ll ers, e,ana državn a sveta< To hišo je dal seziduti baron ter je bila nje- gova last. Ce se je Nantas skIoni, je mo_ gel zapaziti kotiček VTta palace, kjer so visoka (ireyesa razsirjala senco. Od tu- kaj sc mu -c odprl cez zelene vrhove razgled na Pariz, videl je Seino, Tu'l- eri-ese, Louvre, vrsto nabrežij, Cüi0 m0T. Je strch tia do Perc-Lachaisa. Soba je bila ozka nodstrešna z enjm s^niim oknom. Nantas jc dal vanjo po- staviti sanio postcljo, mizo in en stoi. Nastanil se jc tu, ker jc iskal ceno sta- »oyaiijc in se je'odlocil toliko časa tu- k[lJ stanovafi, dokler se n.iegovc raz- '»cre nc izboljšajo. Omazanc stenc, črn jJtr°P. uboštvo in osametost te sobe, v ^a|eri ni bilo niti peči, ga niso nič Žalo- "'• Ko je zadremal nasproti Louvru in Tuileriesam. se je primerjal gcncralu, ki inenoeuje v revuem prenoeišču ob poti | pred bogatim in velikanskim mestom. ki ga mora jutri v naskoku zavzeti. Zgodovina Nantasa jc bila kratka. Bil jc sin nekega zidarja iz Marseilla. Začel je svoje študije v liceju tega nic- sta. Njegova inati ga je s častiiakomno ncžnostjo priganiala k učenju v želji, da mora biti gospod. Z vclikim trudom so ga stariši spravili do bakalavreata. Matl je umrla in Nantas je moral v službo :*: nekemu trgovcu, kjer se je mučil dva- najst let v tako monotonem življcnju, da bi skoro obupal. Gotovo bi bil že dvaj- ! setkrat ušel, če bi nc čutil v sebi dol2- ! nosti sina do očcta, ki jc padcl pri zida- \ nju z odra in bil nesposoben za dclo. Ne- | kega večera vrnivši se domov, je našel očcta mrtvega poleg njega je !eza!a pi- pa še vroča. Cez tri dni je prodal ostalo I rovSčino ter odpotoval v Pariz z dvesto I franki v žepn. Nantas je podedoval častihlepnost po materi. Bil je dcčko liitre odločnosti in trdne volje. Šc mlad jc govoril vedno, I Cesto so se mu smcjali, ko sc je spoza- : bil, da se je pobahal ponavljaje stavek: »Jaz sem moč.« stavek, ki je bil zero • sinešen, kadar so ga videli v kratki, na hrbtu preklani suknjici s predolgimi ro- i kavi. Polagoma se je tako vživel v vcro i na moč, da druzega ni videl na svetu ka- kor njo, prepričan, da so Ie močni zma- ,ü,ovalci. Drugo ni imelo vrednosti. | Ko se je sprehajal sam oh nedeljah po Marseilleu, se je čutil genija. V no- tranjostl nicgovega bitja jc bil Instinkt!- i ven nagon, ki ga je silTl naprcj. Doma >e pojedel s svojim bolnim očetom par koščkov krompirja ter govoril sam pri sebi, da bi bilo dobro si poiskati mesto v družbi, v kateri ni bil s tridesetimi Icti Se nič. To pa nikakor ni bila nizkotna nc- vošljivost, želja po škodoželjnosti, temi- več zelo lep Cut inteligence in volje, ne | sicer šc na praveni mestu. ki stc pa tc- j žile priti na to inesto v^led naravnc po- trebe logike. Odkar je prišel v Pariz, k Nantas inislil. da zadostuje, čc stcgnc rokc in našel bode mesto sebi primerno. Še isti dan je price! iskati. Pri sebi ie imel pri- poročiluo pismo, ki ga jc oddal na pri- i stoinem mestu, razun tega je obiskal Še j nekatere someščane, upajoč od njih po- ' rnoči. Toda v tekn enega meseca ni šL j ' nič dosegcl. Slabi časJ, so mu odgovar- jali eni, drugi so mu obljubili, a niso dr- žali obljube. M'ed tern časom sc je p'a njegov moSnjiček praznil, ostalo mu Je sanio še dvajset frankov. S temi dvajsc- iimi franki je moral živeti šc en inesec, druzega ni vžival kakor kruh, hodil po Parizu od jutra do večera. Ko je prises domov, se ie vlegel brez hiči, izmučen od utrujenosti, prazuih rok. Veudar ni obupaval, saino neka tiha jeza se jc vse- lila vanj. Usoda se mil je zdela nelogična in krivična. Nekega večera je prišel Nantas do- mov, nie da bi kaj jedel. Prejšnji dan je snedel zadnji košček kruha. Denarja ni imel vec in tudi prijatelja ne. da bi mu posodil dvajset suov. Cel dan ie deževa- lo. Ncprijetcn mrzel dež jc padal. Potoki blata so tekJi po ulicah. Nantas do ko?e l>remoccn, je šel v Bercy, potem na Montmartre, kier se mu ie obetalo nekaj služb, tofla v Bercyju ie bilo mesto že zasedeno in na Montmartre, so izvrgli njegovo pjsavo, češ da ie premalo čed- iia. To sta bili zadnji dve upanji. Vse bi sprejel v zavesti» da bi našel srečo v pt- vi dobrodošll sUižbi. Prosil ni za drugo, kakor za kruh, da bi mogel v Parizu ŽI- vcti, potem bi polagoma polatral kamen ^irar. v> r vs cc?t.- <•*,,.. 2^ ci pa so iskali 550 deiavecv. Posredo- vanj se jc izvršilo v tciu easti 272. — Vsa posredovanja se vrše iTczplačno. Unit! prosi zlasti delodaialce. da naro- eajo le pri njein potrebu'.1 dclovne moCM, ki jih čaka toliko na zaposlenost (18. II. 1922 je bilo prijavljenih 875 brezposel- nih). 2al le, da more urad vslcd ponianj- kanja uradnistva in preobilih notranjin posiov uradovati zaeasno /,a strankc.sa- mo 0(j 9.—12. ure dop., kar naj vsakdo vpoštcva. Vsc prijave sprojemii urud o- sebno, pismcuo, ali pa na leh'fonska iia- roeila (tel. št. 215). Tranzitni promet Maribor - Špiljte- Ljjutcmer. Iz Heograda porocajo, da se v srcdo 2?. febr. zopet otvori tranzitni promet Maribor - Lpi!je - Liutomer. Vla- ki vozi.io zopet po .svoi čas veljaynem vozneni red». Za poto\ auje ic potrebcn tranzitni list s sliko. vel.iavon za vee- kratuo potovanjc. izdan od pri>.tojne po- iitienc oblasti. OBCNi ZBOR PODRUŽNICE JlKiO- SLOVENSKi: MATICE V CLLJU je bil 16. tni. (josp- predsednik Ant. Jer- sinovie pozdravi iiavzočt1. lncd katerimi je bil tndi naš spoštovani g. župan dr. Hrasovec, g. dr. Kulan in več dnigih. ----- Povdarja veliko važnost Jugosloveuske Malice, omenja velike denanie prispev- ke, ki se brezdvomno nporabl.iajo so mo za odioecne, plenienitc uaiuenc. Opisnje ubpeli lurneje g. dr. Ilesiea in tovarišev ter onienja predavanja s pomočjo ski- opticnih slik v Celju. Kouečno apelnje na vztrajnost in požrtvovamost Cclianov. Tajnik opiše letno delovanjc ter Iz- datiic uspehe naše podružniee v mino- lem ietu. Vendar nspelii bi prav lahko bili inuogo veeji, ko bi ne bilo toliko ovir v razvojn uase organizacije. Kjer se midi prilika, tarn propagiraimo svo.io misel in ])otem se nadejajnio, da se tiuli v Celju Matiea tako povzdigne. da bo jedna privih v Sloveniji. Hlagajnjk prečita obračmi v denar- ncni prometu. Pregiedovalea laeunov naJUeta vse v rcdu, predlagata absolu- torij. ki ie bil soglasno spre.iet. Pri volitvi je z maid sprcniembo ostal i)rejšnji odbor. Celjske narodne kin^c pio-miiio, ua se za Matieo bolj pobrigajo. Sedaj nc diži več izgovor: Ne vemo. kje bi sc vpisovali in kje bi plačevali. Oospa Fra- nja Kovaeeva, trafikanlmia v Aleksan- drovi ulici zavMsujc nove člane, pobira iiK-sccnino in darove ter prodaja narod- ne kolke, s katerimi hi inorala vsa na- rodna drnštva kolkovati vstopnice /n svojc veselicne prireditve. Kdor ima dobro voljo. sedaj lahko izvrsuie svojo narodno dolžnost. Prosimo ledaj, poseb- 110 tiste. ki niso imeli prilike odračunati mesečnin za 1. 1921, da to nemiidoma storijo. vsem ostalim pa polagamo na sree. da se pri naši pobirateljici mesccr- no. tromesečno, polletno ali pa vsaj enkrat na leto gotovo oglasijo. LJUOSKO VSCUCHJŠCE V CELJU. V pondcljek. 20. tin., je g. profesor Kožuli dokončal svoji dve predavanli »o letoštetju in koledarjih« pri različnih narodih starej^a, srednjega in movc^h veka. l\)blize jc raztolmaeil iulijanski in jirejcorijanski koledar; prvesja se po- slnžujc.io v naši državi pravoslavni, drn- Rega pa katoliki in protestanti. Nazadnje še je razlagal o novein. od neenjakov predloženem koledarjn, ki bi bil lahko sprejet od vseh narodov brez razlike vere. Po tern koledarjn stele solncno le- to 13 mesecev po 28 dni, to ie vsega skupaj 364 dni; zatejiadelj pa bi trebalo na koneu leta dodati 1 dan pri navad- nem Ietu, pri prestopnem nu 2 dni. Me- sec bi s'^1 delil na 4 tcdne. Na vsak te- tsenski dan bi padali vsaki mesec zmi- roju isti datnmi, kakor ie to razvidno iz prilo/.ene od prof. Kožulia na tabli prt- kazane skrižal.ike. qj erd idel. Oi & o 1" F=3 O o- o E-H CO Get: <3S Qu, . Zadeva i je važna za vsadruštvi. da ne bo pot em j nepotrebnih pr'tozb. Mestfiio gledališče v Ce!|u. V eetrtek 23. februarja ob 8. mi zv. izvenabonement |)redstava »Cigani« v prid invalidom ecljskega okrožja. Sokolstvo. Sokolska maskarada. Na nustiio ne- delio, 26. februarja vse, kar narodno čii- ti in se želi pošteno razvedriti, v Narou- ni dom. Veselični odsek sc trudi. da bo- de prireditev kar najbolj zabavna. Se- stre Sokolice se ukvarjajo z razdelitvijo posamvznih šotorov, predvsem razini- šljajo, kako in s čim jih napoluiti. da bo- de ustrežeuo vsem potrebam. (Jlede slednjega snio brez skrbi. I'ri prireditvi igra celjska Narodna godba. Plcsni recT priobeimo prihodnjič. Vstopnina za clan- stvo celiskega Sokola 5, za ostale 10 di- narjev za osebo. Telovadišče ob I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu. Telovadišče, kate- rega načrt je bil prijavljen v Sletskem Vestniku, bo prirejeno na ljubljanskein polju tikoma za glavnim kolodvorom oziroma ob Linhartovi uli;-i. Načrti za telovadišee so razen nekaierih malenko- sti izdelani, in se prične kakor Intro bo- do razmere dopuščaie. /. gradnjo tolovn- dišča. Na telovadišČMi bodo A tribune, garderobe za člane in članice in drugl potrebni prostori: zletiia pisarna. reslf- ua postaja, pošta. trgov'nc, buffeti ild. Ves kompleks men 70.000 in-, 'lelovadl- šče v ožjein pomenu nieri 152X104.5-: 15.900 in"-. V tei ploščini ni vštet 10 m oziroma 15 in širolr pas za telovaduo o- rodje in tekališče. ki bo 'bjemal tclovn- disee. Vrhutega bo ob telovadišču 12 m široka pasaža. ki bo vezala 4 vhodc na telovadisee.^Na zapadni stnmi ie sltnira- na glavna (reprezcntančna) tribniia z ložami in sedeži in z mostičeni- za iia- čelnika. Ta tribuna bo dolga 170 m in 17 metrov široka. Pred tribuuo bodo sto.il- šča. dohod na glavno tribuno s slavno- stne eeste. ki bo neposredno za to tribu- no in bo spajala oba glavna \rhoda na za- padni strani. Pod glavno tribuno in na- sproti njej vzdolž ob slavnostni cesti so mišlieni prostori za po'sto, prodaialnice itd. Nasproti glavni tribuni je proiektira- na enako dolga članska tribuna s stojišel in SL'dezi. Zadaj pod to tribuno so gar- derobe za clanicc in prostor za zbiranic in nastop 4000 clanic. Ob obeli konclh telovadišča sta scverna in .iuzna tribuna za sedežc. Vsaka bo približuo .135 m do*» ga. Zadaj pod tcrna dveuia tribunama so garderobe za clane in prostor za zbf- rališče in nastop članov k Prostim va- jam. Vsa dela stavbe telovadišea vodf stavbeni odsek, ki mu naeeluie inž. Fgo Štenibov. Ves prostor dobi krasno arht- tekturo, ki jo izdela arhitckt foza Jclcnc. S tclovadišča je diven poglcd ua Kam- niške planine, na Triglavsko nogorjc in na polhograjske dolomite, z iuga pa se ozira na naso Letno častitliivi liubliauski grad. Na.istarejši bratje na uašem zletu. Našega zleta se udeleže 4 bratjc, ki so že 60 let člani Sokolskcga drustva Ljub- ljana (Narodni dom). Ti bratjc Sokoli 60- Ictniki so: Fran Drenik, Peter Orassclli, Alojzij Kajzelj in Rajko Ravnihar, vsi v Ljubljani. Poleg toh 4 bratov sc udelcZe zleta tudi bratje Sokoli 50-letniki. ki jili živi 13 \- Ljubljani, 1 v Trebnjem. Med njiini minister Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. Zelimo od vsega srea, da se na zletu vidimo vsi zdravi in veseli, vsi ti- soči mlajših bratov bodo to staro sokol- sko gardo z navdusenjem pozclravljali. Nabiralne pole so nain vruila in na- brani znesek nakazala sledeča sokolska drustva: Krk 1000 Din, Ravna gora 65.50 Din. Trebnje 110 Din, Dolnja Len- clava 167.50 Din. Rratje. st-irite svoio dolžnost. Zdravo! Ceijskemu Sokolu je podaril g. Ja- kob Sancin iz Škednja pri Trstu 200 K. za kar se mu izreka uajlepsa zahvala. Vsa sokolska drustva oiozarjamo na razglas delegacijc ministrstva financ v LjuWjani o pobiraniu takse na vstopui- ce pri raznih sokolskih prireditvah ki Je Krali v Bukarešti. Kralj Alcksandcr je 20. tm. ob 11. uri dopoldnc prispel v Bukarešto in je bil od rmnunsko kraljev- ske rodbine sprejet na koicilvoru. Po- zdrav je bil zelo prisreen. Predsednik bukareške obeine je nagovoril kralja ter mu ponudil kruha in soli. Potcni se je vsa družba podala na clvor. V metropoli se je vršila svečana sHižba božja, ki se jo k udeležila vsa kraijeva rodbina in se potein odpeljala v vilo Cotocali, kjer se je ob 17. uri izvršila svečaiia zaroka. Vse mesto je o priliki svečaue zaroke kralja Aleksandra s priuceso Marijo sve- eano okrašeno. Z l.iubljanske univerze. L.iiibljanska univerza je imela. v preleklern zimskem semestru 1255 slušateliev in sicer: ju- ridiena fakulteta 399, jeimiska 383 filo- zofska 256, teološka 121 in medicinska 96 slušateljev. Med (c;ni ie bilo 37 rcdnih in 22 izrednih ženskih sliisateliev na fi- lozofski 33, na medicinski 13. na juridic- ni 7 in na teliuiski 6. PoUitni semester traja od 15. februarja do 15. iunija. Rok za inskripcijo je podaljšan do 1. marca. Poročil se je v Vel. Laščah šei kabf- neia ministrstva poljoprivrede g. MiloS ^tibler z gde. rimico Pncljevo, hcerKo ministra g. Ivana Puclja. Fašisti sežgali va Kcki iugosloven- sko zastavo. Poroča se, da so v pctek o- koli 5. ure pop. reški fašisti sneli našo državno zastavo na Piazza Dante ter jo potein sežgali. Navzoči karabiniierji ni- so storili nieesar, da bi prepreeili to fa- šistovsko provokacijo. Glad v Rusiji. Fritjof Nansen je po- ročal v Trocaderu o svojem potovau.ui po gladujoeih pokrajinah Rusiie in je po- da! naravnost pretrcsljivo sliko o trplie- iijn nesrecnegn |)rcbivalstva. Na tisoče in tisočc otrok je obsojenih na sinrt. Po- vdarjal je, da zadostuje samo 55 franco- skill frankov. da se vzdrži eu otrok do poletia in pozival na eim hitrojšo in čini izdatnejšo pomoc. (icnovska konierenca nclzogibno odgodena. Zaradi italijauske l.abinetnc krize ie odgoditcv genovskc konference postala nuizogibna. Prelozenn bode pa samo za kratck eas. ker z/.iliteva vedno naraščajoča brezposelnost v Angliji nuj- nih odredb, ki jih je niogoče doscči 1c potoni niednnrodnc konference. Slovenska dijaška z«dr»ua v Prag! se tem potein zahvaljuje v i'lieuu sloven- skill visokosolcev v Praeri vsem onim, ki so se odzvali na nieno nrošnjo za zboljšanje gmotnega sfania. Posebnih zahva! zadruga radi visokih poštnih stroskoy ue bo posiljala. Prosimo slov. javnost. da nain so nadalic ostanj np.- klonjena, dokler se ne rcši vprasanic državnili podpor za študii v inozemstvu. Najdenka. V Laskem je bil 10. tm. v uadzupnijski cerkvi naiden otrok žen- skega spola, priblizno 4 meseee star, >:a- vit je bil v tri navadne cunjo brez /.na- kov in povit pa z bo!ni.^ki/n trakoni. iz čcsar se sklepa. da je bil najbr/.a ocl rev- ue matere v kaki bolnišnici roven. O ma- ieri ni nobenega slcdu. Otrok so nahaja sedaj pri Franči.ški Sagmajster v La- skem. Delegacija ministrstva financ objn- - lja uradno: Ker se dogaja, da spekulauti z raznimi mamljivimi obljubami ponujajo ljudem svoje posredovanje pri zamenia- vi pctdinarskih bankovcev. kakor tudi pri zamenjavi poškodovanih bankovcev, opozarjamo po razpisu ffencralncga !n- spvktorata financnega ministrstva z dne 13. febr. 1922 .1. br. 1467. da Narodna banka in njene podružnice vršc zanic- njavo poškodovanih bankovcev po za- konu z odbitkom. ki odgovarja manika- iočim delom. kakor tudi 7?.:'.'«cnjavo pet- dinarskih bankovcev, ki se zdaj jemljejo iz prometa. Istotako sprejemajo pct- uinarske bankovce vsc državne bbgaj- nc šc do vštetega 5. marca 1922 v pta- čilo. Potemtakem je vsakomur clana pri- lika. da svojc bankovce brez težkoc sam zamenja. nc da bi potreboval tuje- ga posredovania. Delegiaclia miiiistrstva flnanc lavlia uradno: Petdinarski (dvajsetkronski) banko\rci državne izdaje sc bodo do 5. marca tl. od davčnili nradov in finančnc deželne blagajne brez nadaljnega sprc- jemali v plačilo. zamenja v a ii pa le v <**.... nn ^*?V* »OBflV ct~~ * krajih, kjer i:i podružniee Nar. banke in kolikor dopuščajo razpoložhiva sredstva. Pozneje, in sicer do 5. jimiia tl. bodo pa i\ organi samo še posrcdovali zamenja- vo potom Narodne baiikc. Podrobneje določbe so razvidne iz razglasa delega- cijc od 20. febr. tl, Štev. 255/YWal, ki sc priobči v Uradirem listn. Egipt svobodna država. Lord Allenby bode odpotoval v Kairo, du poncsc egiptskemu sultanu pismo angleškc vla- de, v katcrem doznava anglc.ška vlada, da želi prebivalstvo Egipta. da se pro- tektorat Anglijc nad njegovo domovino ukinc. Angleška vlada se tej želji nc pro- tivi. ainpak Sinatra odslej EgiPt za neod- visno državo in to brez obvczuosti in pogojev. Z novo egiptsko vlado sc želi Angiija pogajati glede vprašanja varno- sti Sueškega prekopa, ee bi bii ta ogro- zen po kaki tretji državi. Na Portugalskeiii zopet vre. »Hello dc Paris« javlja brzojavno, da je ua Por- tngalskem izbrulniilo novo revolueijo- narno gibanje. Predsednik rcpuhlike tcr portugalske vlade sta pobegni'a na trd- jijavo Casia. Pomanjkanje stražnikov v Zagrebu. »Narodne No vine« prinašaio razpjs zag- rebškega policijskega ravnateljslva /a 50 praznih niest policijsl-ih stražnikov. Prosilci, jugoslov. dr/avi.iani na.i vlozl.'o prošnje do 15. inarca M. Turistika in sport, Tekme v hokeyu za prvenstvo Ev- rope. Minuli tcden so se vršile v St. Mo- ritzn v Švici tekme za cvropsko p/ven- stvo v hokeyu. Izid lekem. katerfh so sc ndeležili Cehi, Š vicarji in Švedi, je sie- deči: Ceškoslovaška - Švica 8:1, Švecl- ska - Svica 7:0, Češkoslovaška - Šved- •ska 3:2. Z letošnjo zmago nad Švedi so ¦si Celii prlborili že tretjie prvenstvo Ev- rope v tej panogi zimskcga športa. Dijaški kotiček. Dijaška dni/ina »Sloga« vztrajur. iz- vršuje zapoeeto akcijo v prid prekmur- ske narodne knjižiiicc. — Z veseljcni po- ročamo. da sc širša javnost dobro zave- da naše pomembne nalogc. To so prvi clokazali rodoljubi Vrančani. 1 Vrugi jim navdnšeno slcdijo. — Preteklo soboto sta tovariša Radoslav Blazon in Stanr- slav Zorko nspešno pobirala prispcvke v Soštanjii in Velenju. Nabrala sta 3100 K.__V Štorah in bližnji okolici jc nabrai tovaris An/.ular 374 K. V eni prihodnjih stevilk »Novc Dobe« objavimo natančen seznam darovalcev. — Vsem častitlm ciarovalceni izreka naša družina prav toplo zahvalo in lepo prosi, da ecnjena javnost še nadalje podpira n.ieno korisr- i,o delovan.ie in strenil.ienje! — V pn- hodnjili dncvih homo pobirali v Cel.iii in niegovi okoliei. Jugoslovanski gasilec. tiasilno društvo v Drešinjivasi pri- redi na pustno nedeljo plcsni vcnček v gostilni Kopriva. Svira polnoštevilna tainburaška godba. Sporod je običajen. Z-\ dobro kapljico in točno postrežbo je pveskrbljeno. Zaeetek ob -}. nri pop. Za štcvilen obisk prosi odbor. Do p i s i» V St. Jurju ob uiž. žel. se ie visil v nt'deljo 12. febr. nstanovni obcni zbor podružnice Jugoslpv. Matice. Pristopilo je 39 udov. Zal, da se je ic ničlo škvilo tržanov udcležilo tega zborovanja. O nonicmi in koristi tega društva nam jc w>vedal predavatelj gosp. ravnatelj Jer- sinovič iz Celja. za kar se mil tem po- tom zahvaljujemo. V odbor so bili vohe- m: I. Belle ko< predsednik in odborniki: Fraust. Rcoel,, Vrcčko. ^ličar. Bolka. Nainestnika: Schreiner L. in (irzina. nrastnlk. V naši kemieni tovarni nn- meravajo zopet nstanoviti gasilno dni- štvo. Nam je Sc prav dobro v spominn. kakšno vlogo ]e igralo pred vojno to ueniško drustvo, da sc je zlasti tam naj- vec hajlalo, da so njega elani zlasti na- nadali Slovcncc ltd. Ne glccJc na to. da za Hrastnik zadošča že obstoječe »Qa- silno društvo«, ki jc vsclej na mestn, tn- di za to, da se vnovič ne zanesc k nam ^taro sovraštvo, pozivamo tnerodajnc ^ktorje, da zabranijo vsak tozadeven ^oizkus. Nam to nič mar, če vabi Burger lla svojc love visoko osebo ccljskcga so- diš^a, da se raditega u. pr. nekai šepeec i?lede ene zadnjih obravnav proti niemu, s tem Se ni kemična slovenska! Vidimo baš nasprotno! Delavstvo in uradništvo kemične brez izjeine bojkotiia gotove gostilne. Dclavec, vprašan po vzioku, je dejal, da se jim k prepovedalo hoditi v uarodiic gostilne. Tako ie danes v Hra- stniku in če bo še slabšc, bodete krivi ti- sti gospodie, ki se smučcte okoli zopr- nega Burgerja in poštenega Killerja. Soštanj. Ncverjciiio jc, kaj vse zniore pogoltniti urednistvo »Slov. Gospodarja« od svojih bnhinih djpisnikov. Zadnja štcvilka te.ua ."stn s salononsko dnlievi- tostjo rešu.K; le/avni problem o reduci- ranju uradništva. Čuite! V Šoštanju sc nahaja pctrazredin mesCanska sola z 18 neitelji. (rl'akš'iih šol sploli ni. kar bi i:- rednik lahko v.Hlel!) Ker je tc baje veli- kanska potrata narodnih rnoOi. naj sc takoj odpusti poiovica nepotrebnih uči- teljev, ostali pa naj od zorc do mraka iz gole domovinske hubezni v Dotu svojc- ¦ga obraza uec mladino ne saino od 8. do 12. ozir. 13. lire, ampak tndi še dalje od 13. do 17. o.zir. IS. lire. Na ta •laein bi nainali prcostajalo šolskih »»-ostorov za druge občckoristne nanicnc. »čiteljstvo ]>a bi gotovi) smelo biti zadovoüno > naložeuim dclom. da w bi vednc iskalo zabavc in posia še \ ndborih raznih go- spodarskih in prosvctnin drustev, pri Sokolu, Ljudski knjižnici in Jugoslov. Matici, si nekoliko olajšalo s plaC-cva- njem članarine svoje prcvclikc dnhoilftc in bi se ne nioglo dogoditi sramotno cJej- stvo, da se ie sestalo na občncm zborn Jugoslov. Maticc v SoStan.iu v znani vsi- Ijivosli 14 oseb ucireüskcya starrn, f drugih uradnikov. 2 obr'.nik1.' in --jiihCe drngi. Prešercn je imel prnv: ^Cevljo sodi naj kopitar!^ Iz Letuša. Oh priliki prireditve saln- igre »Trije ptički« in nastopa mešanega kakor moškega pevskega zborn v prid siromašnim učencem in tuk. bralnenni društvii se občinstvo zahvaljiije šolsk. voditclju g. Zdolseku. pod čigar režijo In vodstvom se je prireditev vršila. (jospod Zdolsck prekipeva volje za doloin in s tern za pozitivnimi iispehi. On kot nCitelj ve. da se navadno ne doscza e\ katliedra (oliko. kakor ee stopi elovek v lični kontakt z narodoin. Omislil si ic pevskl zbor. s kojim je med Lctiišani ze po- novno nspcšno nastopil. Njegova krepka individualnost potegne kakor plaz Ijndi za seboj; preprieani smo, da jih vodi nr^ lepa. dasi veekrat težavna pota. IJa v toiažbo. da vodi pot Ie preko (Colgate-do vstajenja. Socijalna politika. ODGO.IA IN ZAŠČITA OBRTNO- INDUSTRIJSKEGA NARAŠČA.JA. (Klaborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec) (Dalje.) \. Enotiia organizaciia /a nego in skrb- stvo vajeneev in mladoletnih de|avcev. Osamosvojitev našc narodno go- spodarske pozicije je, kakor že veekrat omenjeno, Ie na podlagi izpolnjenja in utrjenja obrti in industrije inogoca. Na- so ot-rt in industrijo moraino v tehniC- nem pogledu dvigniti na kolikor mogoče naivisio stopnjo, delo v obrti in indu- striii do popolne racionalnosti razviti in koueno moramo sistematično urcditt daljni razvoj obrtnega ali indnstriialnc- ga proizvajanja. Popolnoma pogrcsno bi bilo, ako bi država podpirala na ka- terikoli nenaraven naein kako obrtno proizvajanje samo radi tega, da ohrani te veje narodnega gospodarstva iz ka- terihkoli idealnih nagibov se pri življe- nju. Tndustrijalizacija je tudi za nas hi za nas in za našo državo naravni gospo- darski razvoj in osnovni pogoj gospo- darske osainosvojitve, toda predstopnja industrije je obrt. Za to mora država z vsemi močmi podpirati pred vsem obrt. Na kateri način to dela država, Je odločilnega in dalekosežnega pomciin. Zakonskim potom ne gre, ker se raz- voj ne da stisniti v normativno članke hi se ne da regnlirati s še tako liberaluimi ali strogimi zakonskinii predpisi. Gre c- dino vzgojnim potom, s prosvetnim de- lom. Mi moramo naše obrtnike, indu- strijalce. delavce strokovno, gospodar- sko in socijalno dvigniti na visoko, kul- turno stopnjo, moramo jih s sislematič- nim vzgojnim delom nsposobiti, da bc^clo samostojno sodelovali in odločevali v korist pravilnega razvoja obrti in indu- strije. Vsakemu obrtniku moramo tore« ; dati osnovno podlago, da bo sposoben \ in zmožen urcditi svoj obrt po niodernlh I tehnienih vidikih in razvoinomoznih go- spodarskih naeelili. To dosežerno pa Je- | dino, ako prienemo s tern vzgojnim de- lom pri vajencih in mladoletnih delaVcili. Nega in skrbstvo lega naraščaia je torej odločilnega pomena za gospodarski raz- voj države in zato dolžnost države, da to vprašanje takoj in temeliito reši. Brezdvomno in gotovo brezugovor- no prideino samo z enoobraznim in enof- nim organiziranjem nege in skrbstva vajeneev in mladoletnih delavcev v celi državi do tega cilja. Popolna soglasnost vlada v tem oziru tako v d'elodaialskih, kakor v dclojcmalskih krogih in radi te- ga tudi ni potrebno, da z nadaljnimi ar- gumenti dokazujem toenost te trditve. A kakšna naj bo ta organizacija, je vprašanje, pri katercm se razlikujejo puienja in katero je treba razčistiti. Vprasanje je: a) na.i bo ta organizacija DOpolno.nia privatna ustanova, ustvarjena edino na privatni inieijativi. s privatnimi sr'edstvi in brez vse državne kontrole? b) itaJ bo ta organizacija popolno- ma državna ustanova. enaka državni za- ščiti dece ah e) naj se organizacija izvede po me- šanem sistemu? Drugo vprasanje pod b) lahko brez obsežnega utemcljevanja izločimo Iz razmotrivanja koi nenrnestno in nelz- vedljivo. Državni aparat -- posebno Se, ker bi bil centralistieno ureien •— je vc- lika opasnost birokratizacije, trpi na po- mr.njkljivosti prilagodne inicijative In strokovne usposobljenosti in bi izločil voljo velike požrtvovalnosti in sodelo- vanja prizadetih krogov — obrti in in- dustrije. Pri današnjein slabem staniu državnih financ je tudi popolnoma iz- ključeno, da bi država hotela ali mogla dati toliko denarnih sredstcv na razpo- lago, da bi bilo mogoče t ustvariti tako popolno in mogodio organizaciio. kakor to zahtcva notreba. Prva oblika je po niojein liiiienju istotako nesposobna, da bi privedla za- devo k vspešnemu cilju. To iz sledcčiji razlogov. Prixatne organizaeijc, ki so dosedaj obstojale, niso do danes mogle izvesti te naloge, radi Cesar na jzkušnje njihovega doscdanjega delovanja ne moremo po- stavljati posebnega upanja na preokrer. lzkustva jasno dokazujejo, da so privat- ne organizacije pogresale velikopotez- nosti in se Ie prečesto udajale lokalnemu abderitstvu in strankarskim uplivom. Kakor pozdravijamo njihovo inicijativjio delavnost, denarno in idealno požrtvo- valnost. vendar moramo obsojati nest- stematičnost in neenakost razlicnih or- ganizacij za iste naloffe in za iste razmc- re. Organizacije strogo privatnega zna- čaja trpe nadalje na pomanjkanju mate- lijelnih sredstev, ker požrtvovalnost in splošna in se omejuje lc na niajhno plast uvidevnih zaintercsirancev. Poljubne subvencije od države ali javnih korpo- racij pa so popolnoma nezadostni virT, so prenegotova osnova za sistematično in ustaljeno organizatomo delo in so pievee podvržene samovoljnosti razlie- iiill politidiih in lokalnih režimov. Strogo privatne organizacije trpc nadalje na pomanjkanju strogega in c- noobraznega nadzorstva. radi Cesar go- jenci teh organizacij niso gotovi tako popolnega varstva, kakor bl bili v pri- me r u tlržavne kontrole. Glavni razlog, ki govori proti izra- zito privatnim organizacijam, je pa, da one vrše vzgojno in varr.tveno delo nc- sistematieiio. nesplošno in Ie v obscgu vsakodobne materuelne inožnosti in raz- položenja družbe. Ravno od splošne In sistematične uvedbe priznane, razmc- rani odgovariaiooe vzgojne metode pa odvisi vspeh aii nevspeh nege in skrb- stva vajeneev in mladoletnih delavcev v pravcu za^eljenega nanredka. Nadaljnih razlogov po mojem nine- nju ni potTebno navajati, k'er predležeči popolnoma zadostujejo, da se odločimo za ostalo, tretjo obliko, to je mešani sl- stem. Odvee bi tudi bilo, da bi utemelje- val vse prednosti tega sistema. Iz gori navedenih nedostatkov obeli nepriklad- nih sistemov si more ustvariti vsakdo pravilni zakljixek. Samo kratko naj na- vedem njegove prednosti: 1. Ohrautena I« inicUativa naiSirSlfa privatnih krogov: 2. razpolaganje s strokovnjaki v po- sameznih organizacijah; 3. sistematičnost vzgojnega dela; 4. strogo državno nadzorstvo; 5. redn a zagotovitev maierijelnlh sredstev; 6. enotnost in enoobraznost organl- zatoričncga dela. (Dalje piih.) Narodno gospodarstvo. Izvoz cigaretnega papirja. Upravni odbor državnih manopolov je na podlagi cl. 0. svoje uredbe, na prošnjo »Zcmalj- skoga Saveza trgovaca« sklenil na svo- jem 5. sestanku due 17. januarja 1^22 sledeee: I. Da se vsem posestnikom ci- garetnega papirja v knjižicah in tuljcih dovoli izvoz istega v inozemstvo in da na njega nc plačajo zvišane inonopolske takse. toda, da se jim tirdi ne vrne rno- nopolska taksa. ki so io plaeali pri iivo» zu tega cigaretnega papirja. 2. Da sc imajo carinske oblasti, oreko katerih se bo vršil izvoz, brigati za to, da se za iz- voz prijavljena količina v resnici tudf izvozi ter se izvozi cigaretni papir, a ne kaj druzega. Ko se prepričajo. da je c*- garclni papir. se morajo z istega vzctl banderole te uprave, če so na njem pr!- lepljene. Rok za izvoz tega cigaretnega papirja se doloea do 1. marca 1922. Registriranje obveznic predvojnlh negarantiraiiih dolgov kralievine Ogr- ske. Konzulat češkoslovaškc republike v Ljubljani poziva vse čcškoslovaške pi ipadnike, kateri so lastniki obvjznic predvojnih negarantiranih dolgov bivše kralj. Ogrskc in kateri jih do sedaj niso sc prijavili generalni direkciji državnlli dolgov kralj. SHS (v sinislu njenega ak- ta D. št. 1683 od 24. januarja 1922) radi žigosanja, da to natančno izvrse do 2S. februarja 1922. V dotični prosnji je treba natančno uavesti vrsto in imo posojila, serijo in stevilko, nomiiialno vrednost obveznic, kakor tudi verodostojne doka- ze o tem, da je res lastnina češkoslova- ških državljanov. Lastniki omenienih ob- veznic. deponiranih v državah, katerc niso nasledstvene bivše avstro-ogrske monarhije, naj pozovejo svoje depositar- je. da iste priiavijo radi žigosanja ali rc- gistriranja najbližjim češkoslovaškim it- radom s pripombo, ali so dotične obliga- cije v češkoslovaški prijavl.iene ali nc. Pri])omba: Obveznioe predvoinih negn- rantiranili dolgov bivse Avstrije morajo radi naknadnega registrirasija prijavlti vsi čeSkoslovaški pripadniki. bivajoči v oblasti Pokrajinske uprave za Slovcniio pri konzulatu češkoslovaške republike v Ljubljani do 15. marca 1922. IV. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi se bo vršil od 12. do 19. marca tt. Trg. in obrt. zborniei v Ljubljani je bilo doposliinlh nekaj na ta sejem se nana- šajočih inforniativnih brošur, ki so inte- resentom v zbornični pisarni na razpo- lago. Prodaja lesa. Kr. direkciia ši:ma v Vinkovcih bo prodala due 6. marca t. T., ob 10. uri dopoldne dražbenim potom hraslov in drug les na panju. Prcdmetni •oglas je v pisarni trgovske in obrtniskc zbonice v Ljubljani iuteresentom na vpogled . Brezobrestna državna nosojila za nbrtnlke in industrijalcc. Trgov.ska in obrtniska zbornica v Ljubliani naznanja, da ji je sporočilo ministrstvo trgovinc in industrije. da mu je ministrstvo za kmc- tijstvo in vode dalo od eistega dobička državnc razredne loteriio svoto 352.095.01 Din na razpolago. Ministr- stvo trgovinc in industrije želi z večjim delom te svote pomoči obrtniStvn in in- dnstriji s tem, da na üet let da posojila brez obresti, v roku petih let pa sc ima posojilo vrniti. Prwnstveno nravico do tega posojila imajo 1. oni. ki iim je po- trebno, nabaviti kakšne moderne stroje in strojno orodjc za svoje obratc, in .?. oni, ki uvedejo nov način dela. ki so u- gledni mojstri ali ki uvedeio nov obrt ali lindustrijo, ki doslej še ni obsfoiala. Rok za prijave za posojilo se posiavija do In. marca tl. Trošarinski predpisl. Delcgacija mi- nistrstva financ ie izdala 2. zvezek trd- šarinskih prcdpisov, ki obscga prvi del začasrrega zakona o drž. trošarini, tak- sah in pristojbinah z dne 27. junija 192! ter popravkc in dop.olnitve k zakonu o drž. trošarini in trošarinskcnin pravjlnl- ku- Ti popravki in dopolnWve. ki so izSH na podstavi omenjenega začasnega za- kona o drž. trošarini z veljavnostjo izza dne 1. sept. 1921. so natismeni deloma Stran 4. »NOVA DOBAi Stev. 22. Poštni ček. rač. 10.598 i l>odrit žnica LJublJai&ske kreditne banke v Celju SENTRALA V LJUBLJANI Podružnice Telefon St. 75 In 76 | Pelniik« glavnloa 80,000.000 kron. | Rexervnl fondl nad 50,009.000 kron. | v 3režicah, Go3*icä» Kra^ju, Ifflarabopu, Pfuju, Sarajenu, Spliftu in Traftu. 142 50-5 Sprejema VlOge na ktijlžice In tekOČi JRJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proti ugodnemu obrestovanju. ^S^S valut in dovoljuje vsaKovrstne kredite. Pi?odLa.jcii srečke d^ižanrrae pazredne lotei^ij©- Regisirov. krediftna in staWbena s«dpugazom.zav. iCäIBm "LÄSTNI DOM" Račun čckovnega urada öt. I0.316. Sprejema hranilne «loge In pit obp«$9tuje po 41/2°/o L*«pb ire pol K od sto, proti odpovedi (5%) P*-% od sto. na lepakih in deloma v ročni knjižici. Le- pake je uporabiti za prilepljenje oziro- ma prclcpljenjc izmenjanih doloeil v knjižici »Trošarinski Dredpisi«. izdani od delegacijc lcta 1921, in za ročno izvrSi- ( tev malenkostnih popravkov omenjene knjižioe v zmislu liavodii, ki so oznaec- ¦ na 11a lepakih samih. fin izvod to kniiži- : ce z lcpaki vred stanc 7.50 Din. Naročila [ in dcnar prejema izkljucno le »gospodar- j ski urad delegacije ministrslvn financ v i Ljubliani«. Če se noSlje dcnar po posts,' naj se pošlje s poštno nakaznico. Knjiži- I ca »Trošarinski prcdpisi 2. zvezek« z le- | paki vred tvori s prvotno izdanimi tro- ; šarinskimi predpisi cno celoto. Nekaj Iz- | vodov »Trošarinskih predpisov 1. zvez- ¦ ka« je še naprodaj pri tukajšnjem gospo- j darskem nradu po 7.50 Din za izvod. Z j druftim zvezkom skupno stanejo predpi- j *i 15 Din. ' I Bopza 22 fcrb.. Zagreb, devize: Berlin 137—141 Bukarešta 243, Milan 1580-1605, London izplačilo 1414, ček 1390-1400, Newyork ček 321, kabel 322.50, Pariz 2930-2960, Praga 594--600, Švica 6200- 6225, Dunaj 495-5.025 BudimpeSta 47--47.50, valute .-dolarji 315 —320, rublji 25—30, napoleoni 1180- 1195, marke 146—150, leji 240—242, 1ire1580—1595 turške zlate lire 1250. Curih, devize: Berlin 2.20, New- york 5.13, London 22.48, Pariz 47, Milan 25.70 Praga 9.50 Budimpešta 0.75, Zagreb 1.55, Varšava 0.14, Dunaj 0.11, avstrijske žigosane krone C09. .iugosl. mat1ca v celju pobira meseCnine in nabira Clane v trafiki ge. frančiške kovac v aleksandrovi ulici v celju. Razne vesti. Liudsko štetje v Trstu je bilo, ka- kor poroča »Edinost«, te dni dovršeno. Našteli so z vojaštvom 239.627 prcbival- ccv, med terni 158.904 Italijanov, 150 Furlanov, 540 Nemcev, 2 Rumuna, 1 A7- bnnec, 45 oseb dru.ctfh narodnosti in 19.387 Slovencev. Ta številka pa ni re- snična, kar dokaznje štcvilo otrok, ki po- ; sečajo slovcnske ljudske sole v Trstu. , Iz letošniih katalog-ov ie razvidno, da je ¦ teh otrok 6266! Iz tega bi sledilo, Ost • vsak tretji Slovencc v Trstu hodi v IJucJ- " sko solo. To je velika prevara ter so : Slovencc v Trstu potajili. ¦ <¦ Nova strojnica. »Exchange Express« ^ javlja, da je španski inžcnir Arias izumil ; mitraljezo s 50 cevmi. Vsaka ccv more ; izstreliti 70 strelov v minuti. Tako, da Iz- streli mitraljeza v minuti 3500 strelov na ; daljavo 800 mctrov. : Ori^inalna zapuščina. Bogati Ame- ( rikanec Atevood, ki je pred kratkim n- ! mrl v Chicagu, jc zapustil svoii ženi in j svojim otrokom 7 milj. dolarjcv s pogo- ! jem, da celo življenje ne pijejo niti kap- . Ijice alkoholnih pijač in da ne kadijo. • Grozna nesreča pri pORrebu. V Ko- lašinu jc umrla hči Vuka Vlnliovica, ki je ležala na mrtvaškem odru v dnigem nadstropju hiše. Pred pogrebom je pri- šlo okoli 60 ljudi v sobo. toda lla so se pod težo tolikih ljudi udrla ter so vsi z mrličem vred padli v prvo nadstropje. Težko in lohko ranjenih ie 21 ljudi. Od.inrtvih vstala. Iz Londona poro- čajo, da se je v ireki mali vasl blizn Lon- dona zRodil sledeči ncnavadni slučaj: Neka žena jc povila zdrava moško dete. Trctji dan po porodti pa se je njeno zdravje nenadoma obrnüo na slnbo, ta- ko, da so morali poklicati zdravnika. Pri prihodu zdravnika je bi!a žena žc neza- vestna. Preiskal jo ie in konstatiral, aa je nirtva. Odšel jc domov. da izpolni mr- tvaški list. Ravno ko je hotel list izročit! javrrenvu funkcijonarju v podpis. jc prl- hitel za njim nek č!an družine umrlc Žc- ne ter mu povedal, da je mrtvazopet o- živcla. Odhitel je nazaj in res našel že- no živo. Poročal je o tem slueaju zdrav- niškemu društvu v Londonu ter pri- poninil, 'la v svoji tridesetletni praksi ^e ni doživcl takega sluča.ia lctargije. POSLANO. V »Poslanem«, ki #a jc nriobcil g. Jo- sip Tekavc v «Napreju« z dne 16. tm., imenoma navedeni občuduicjo bujno fan- tazijo zgoraj imenovancga ter sc mu za- hvaljujejo za jedrnato vscbino. ki je Po- vzročila njini, kakor tiidi mnoRim driu r line mesapja. | j > o ~ | - N II 1 Junger Ludvlk .-----3-----—----- Janžek Martin .--------------1----- Gorenjak Josip — 1-----1 1----- Kroflič Alojz . - 1 1 1 1 4----- Rebeuscheg Fr. 2 35 5 — 4--------- Suppan Ivan. . — 2--------2----- Zavodnik Andrej 317-18 2--------- Pavlinc Franc. . ----- 2 1------— Potekal Ludv. .-----1-----~----- Senič Franc . . — *-----------2----- Voisk Adolf . . - 1------------------- Lapornik Ivan..-----1-----—----- Leskošek lvan .-----1-----— — Urbančič Adolf.-----6-- 1 - -Zany Viktor. . .-----3--------------- Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Splndlcr. Tiska: Zvezn« tlskarna v Celju. Naprodaj je kOZOleC še v dobrem stanju pri posestniku Anton Mähen, Trnovlje. Pisarniška moc sprejme takoj Z KRAJN09 Celje, Prešernova ulice 5. 1 Odda se taHuj tryovina s celim inventarjem v Rogaški Slatini V najem. Natančneje se izve pri g. Žumef;U v Ratanski vasi št. 54, 187 Rog. Slatina. ------------------------------------------------------ Isče ae izobraženega Iesnego stroltovnjoho z večletno prakso za nakupo- :: vanje vsekovrstnega lesa. ;: Dobra plača in procenti zago- tovljeni. Ponudbe na upravo 194 lista pod »Zanesljiv«. CEL)E Izvršuje vsa v stroko spa- dajoču deta najhitreje in po dnevnUi cenah. Izdeluje vse tlskovine kakor. časo- pisje, trgovske, šolskc In aradnlške tlskovlne, knjfge, cenike ltd. do najumet- nejScga barvnega tlska. Najbolje ureje.na KNJIGOVEZNICA Izvršuje hitro in solidno knjtgoveška deta od na}- priprostcjle do najfinejše -------- izpeljave -------- Praznc steklenice 7/io vinske, Sanpanjske in konjakove 189 kupuje vsako množino 4—1 J&LOJZ FABIAN CELJE, Cankarjeva ulica št. 4, CELJE. IšČe sc primerna mrzla suha klet. Ponudbo na Trgovsko zadrugo »S!oga« v Celju. 195 2—1 Kostanjev les kupuje po dnevnih cenah siasj- tfišje izvozna fpgovina Ernest Marine» Ce3je9 ICapuci^skaa ul< 39 enako tudi druge vrste lesa 188 posebno tesan l^s. 3-1 Potnike ali zastopriike išče velike tovarna likera, ruma, kon- jaka in ostalih spirituoz. Ponudbe 2 obvestilom, v katerem kraju pozna re- fiektant najveü ir.ušterij, poslati na na- slov: poštni predal 41, Zagreb, glavna poS:a. 166 10—5 Dva fanta iz boljše hiše, ki bi imela veselje do klepar&Ste obrt<( se spirejmefa takoj pri Franjo Dolžan, kleparstvo v CELJU. 183 3-2 ¦Pension' in uradniS&sa rncnza, prvovrstna do- inača hrana, cone zmerne, abonement v hiši in izven liiš. Gregoičičtva ul. 7. 183 2-2 i o a°rar in juveEi^ O I CeJje, Blfluni Irg St. \ \ KOčija dobro ohranjena, S© prodla, 1Q6 2-1 Naslov v upravi »Nove Dobe«. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra cssta CELJE Knlja Petra oesta i^vršuje vaa «teRa toCno in solidno. 5 5- Cene znterne. 53 p»oračuni na razpolago. 52-8 B in--------—~^^^*^^—— . ._ — «ji^n^MiaHMMMB