Kamniški OBČAN St. 18 V ZNAMENJU VOLITEV Neverjetno, kako hitro beži čas in leta. Čez dobrih štirinajst dni, na Martinovo nedeljo, se bomo odločali o tem, komu bomo dali besedova-ti v naslednjem mandatu. Čeprav se še dobro spominjamo volitev, obljub in nasmejanih obrazov, ki so nas nagovarjali s plakatov, po televiziji, skorajda na vsakem koraku pred štirimi leti, bomo izvolili novega predsednika naše mlade države, župana ali županjo, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. Zdi se, kot da so lokalne volitve nekoliko v senci predsedniških volitev, ker bo v predsedniško palačo vstopil nov človek, čeprav so lokalne odločitve za naše življenje in razvoj občine mnogo bolj pomembne. Ne sme nam biti namreč vseeno, kdo bo prihodnja štiri leta krojil usodo naše občine. Tudi naš lokalni štirinajstdnevni časopis Kamniški občan spremlja trenutno najbolj vročo temo medijev. V tej številki poleg aktualnih informacij, predvolilnih sporočil političnih strank in kandidatov prinašamo imena kandidatov za župana oziroma županjo, občinske svetnike in" svetnice ter člane in članice svetov krajevnih skupnosti, kijih objavljamo na 7., 12. in 13.stra-ni. 16. oktobra seje namreč iztekel rok za vložitev kandidatur, kijih je občinska volilna komisija pregledala in v torek izvedla javno žrebanje vrstnega reda oziroma številk pod katerimi bodo na volilnih lističih zapisana imena kandidatov in volilnih list. Zdaj je torej dokončno znanih de vel imen, ki so se letos spustila v volilni boj za prvega človeka občine Kamnik. To so Anton Plahutnik (predlagatelj: Naprej Slovenija), Demitrij Perčič (predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - 00 Kamnik), Anton Tone Smolnikar (predlagatelj: Ivan Prislovnik in skupina volivcev), Janez Repanšek (predlagatelj Socialdemokratska stranka Slovenije - 00 Kamnik), Silva Cegnar (predlagatelj: skupina občanov), Tatjana Sonja Rot Djalil (predlagatelj Združena lista socialnih demokratov - 00 Kamnik), Anton Hočevar (predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - 00 Kamnik), Lojze Vavpetič (predlagatelj: Matjaž Ver-bole in skupina volivcev) in Marjeta Humar (predlagatelj: N.Si Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka - 00 Kamnik) - kandidati so navedeni po vrstnem redu kot na glasovnicah. Kar 219 kandidatov na desetih kandidatnih listah (večina predlagateljev so politične stranke, le podjetniško obrtniška lista ima podporo volivcev) se poteguje za 29 svetniških mest v občinskem svetu občine Kamnik, ki ima največjo moč odločanja v občini. Izkušnje ob tretjih občinskih volitvah pa kažejo, da se sestava občinskih svetov tudi po njih le deloma spremeni, tudi, če so nekateri svetniki medtem menjavali »pripadnost« strankam. Prav gotovo pa bo tudi v novem mandatu potrebno vzpostaviti koalicijo, saj je težko verjetno, da bo katera od strank pridobila absolutno večino. V prihodnjih dneh, namenjenih predvolilni kampanji, nam bodo skušali kandidati in politične stranke na najrazličnejše načine povedati ve- 41. leto Kamnik, 25. oktobra 2002 Člani in članice občinskega sveta po izredni seji v septembru 2002. liko tistega, kar sicer že vemo, nekaj pa tudi novega, s katerim bi nas prepričati, da jim damo svoj glas. Ne ostanimo ravnodušni, spremljajmo dogajanja in ne dopustimo, da gredo volitve mimo nas, saj so edinstven trenutek enakopravnosti vseh državljanov, ko je glas slehernega izmed nas enako pomemben in enako potreben. Kandidatom za župana oziroma županjo smo tudi mi zastavili nekaj vprašanj, da si boste bralci (Foto Franc Svetelj) lahko ustvarili boljšo sliko o lem, kdo si zasluži, da je izvoljen na najvišje mesto v naši občini. Predstavili jih bomo v prihodnji predvolilni številki, ki bo med vami v četrtek, 7. novembra, torej v najbolj »vročih dneh«pred volilno, Martinovo nedeljo. Do takrat pa bo utrip življenja v naši bližnji in širši okolici v veliki meri politično, volilno obarvan. SAŠA MFJAČ odgovorna urednica NAŠ RAZVOJ JE TUDI VAŠ RAZVOJ - V krajevni skupnosti Volčji Potok-Rudnik so po petih letih slovesno sklenili izgradnjo dveh tretjin kanalizacijskega sistema v spodnjem delu Volčjega Potoka in praznovanje združili s tradicionalnim srečanjem krajanov. Da so za izvedbo zahtevnega projekta, ki pomeni velik napredek kraja in celotne občine, združili moči krajani, svet krajevne skupnosti in kamniška občinska uprava, so potrdili (na fotografiji z leve) predsednik gradbenega odbora Metod ferman, župan Kamnika Tone Smolnikar in predsednik KS Volčji Potok- Rudnik Tone Žibert - tokrat tudi s simboličnim prerezom traku. Večna 10. strani VERA MFJAČ "■--Cjjjjjjj tudentski ervis Kamnik www.studentskl-servls.com Glavni trg 23.1240 Kamnik tel; 01/83 v 05B gsm: 031/66 33 22 e-Študent SMS Iz svojega mobilca pošlji SMS s točno obliko na 2929. Vtipkaj ESS (velike ali male črke), vnesi presledek in odtipkal ključno besedo. Npr.: ESS NAKAZILO Podrobne informacije na www.studentskl-servls.com. CICTTI NirA in PKII Mir A ICPI IMII v/i lil F A/1L1 11 v/1 V MERCATOR CENTRU KAMNIK Labod ima certifikat sistema kakovosti ISO 9001 PREDSEDNIK VLADE DR. DRNOVŠEK OBISKAL KAMNIŠKI ZUIM Minuli petek je Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki ga je spremljal poslanec v državnem zboat Maksimilijan Lavrinc. Letošnje leto je za delovanje zavoda, ki je specializiran za usposabljanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih otrok in mladine, pomembno predvsem z vidika prenove izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki se je že začela. Poleg tega poteka tudi priprava na zadnjo fazo prenove in dograditve Zavoda. Dve fazi prenove sta bili v preteklih letih že izvedeni. Kot je povedala direktorica ZUIM-a Zdravka Slavec, ki je gostom tudi predstavila delovanje zavoda in prihodnje investicije, je bil namen obiska predsednika vlade, da se seznani z načrti za tretjo - zadnjo fazo obnove in dograditve Zavoda. V teh načrtih se namreč združujejo investicije za šolski program (dograditev prostorov za prehod v devet-letko znotraj zavoda, telovadnica, knjižnica, kuhinja, jedilnica) in za zdravstveni program (ambulanta, zdravstvena nega in terapije). Potrebna usklajevanja med obema pristojnima ministrstvoma - Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvom za zdravje so namreč zelo zahtevna in predsednik vlade lahko bistveno pomaga pri vzpostavitvi usklajene povezave, da se lahko vzporedno lotijo, investicij, kar je edino smiselno in ekonomsko upravičeno, saj so obstoječi in novozgrajeni prostori neločljivo povezani. V Zavodu upajo, da bodo proračunska sredstva zadostovala tudi za izgradnjo notranjega bazena, ki bi mladini v zavodu razširil možnosti rehabilitacije, dvignil standard bivanja, hkrati pa vsem kamniškim otro kom nudil možnost plavalnega opismenjevanja. Po besedah dr. Drnovška gre v kamniškem ZU IM-u za zelo pomembno dejavnost, pri kateri je pomembno predvsem to, da lahko država pomaga otrokom in staršem, ki se znajdejo v takšni siaiaciji, da potrebujejo prilagojeno izobraževanje in kompleksne zdravstvene obravnave. Zato pravi, da ne vidi zadržkov, da se projekt posodobitve prostorov ne bi izvedel tako, kot je predvideno, saj gre za dejavnost, ki si zasluži prednost, Zaposleni in mladostniki Zavoda so premieru dr. Drnovšku predstavili prostore in svoje dejavnosti, s katerimi si prizadevajo, da bi vsak gibalno oviran otrok oziroma mladostnik dosegel ustrezno izobrazbo, se usposobil za poklic ali za nadaljevanje študija, ob tem pa dosegel najvišji možni nivo samostojnosti in vključenosti v socialno okolje. SAŠA MEJAČ Scolij'0 Moste 88 A, Komenda Prodajalna obutve in tekstila NEPREMOCUIVA OBUTEV £^0^ DELOVNA OBUTEV C°^AT/ ELEGANTNA in ŠPORTNA OBUTEV PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si W01 83 08 350 . dunlop@sitar-pneumatic.si S® srn ' Ali veste, da prt nI?jih temparatinah od 8"C zimska pnevmatika zagotavlja do 60% boljše vozne lastnosti glede na lotno pnevmatiko? Sodo. Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. cijska ponudba zimskih pnevmatik DUNLOP, SAVA, Matador, obnovljene,, jeklena platišča, snežne verige Kamniški občan bo ponovno med Vami še pred letošnjimi volitvami v četrtek, 7. novembra. Članke ter volilno propagandna sporočila strank, kandidatov in drugih predlagateljev sprejemamo do srede, 30. oktobra, oglase in zahvale pa do torka, 5- novembra, na novem naslovu uredništva na Glavnem trgu 23 v Kamniku. Uradne ure so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob torkih od 8. do 13. ure ter ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Naše tel. številke ostajajo nespremenjene: 01/83-91-311 in 041/662-450, nova pa je številka faksa 01/83-19-860. Iz sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Kamnik V mestu prednost pešcem, kolesarjem in javnemu potniškemu prometu Kot smo na kratko že poročali v prejšnji številki, je občinski svet na svoji zadnji seji v tem mandatu, 9- oktobra letos, po štiriletnih pripravah in razpravah sprejel spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik. Zaradi izredne pomembnosti tega dokumenta za bodoče urejanje prostora na območju občine Kamnik povzemamo njegove poglavitne sestavine. Uvodoma je treba povedati, stavbnih zemljišč zaradi poveča- da so kriteriji, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije in pogojev ter usmeritev ministrstva za okolje in prostor, zelo strogi in omejujejo širitev razpršene poselitve. V zvezi z razpršeno gradnjo je priporočeno saniranje z zaokroževanjem in zapolnjevanjem, kadar je možno doseči vsaj 30 prebivalcev na hektar. S spremembami so bila predvidena nekatera nova območja urejanja s prostorsko izvedbenimi načrti. To so območja Zdravilnega gaja Tunjice, kamnoloma Špita-lič in kamnoloma Rudnik. Predvidena je tudi širitev območij nja pokopališč v Tuhinju, Stranjah, na Vranji Peči in v Motni-ku. ■ Celovitejše spremembe, povezane s poselitvijo glede na dosedanjo plansko opredelitev z izjemo mesta Kamnik, niso potrebne. Vlogo pomembnejših lokalnih središč ohranjata in razvijata Stranje in Zg. Tuhinj - Laze, ki se prav tako kot mesto Kamnik urejata z urbanistično zasnovo. V Tuhinjski dolini se kot lokalni središči razvijata še Srednja vas in Motnik. Za celotno območje občine, razen mesta Kamnik, gorskega sveta in Menine planine, je značilna razpršena poselitev. Glede na sta- Odbor za pripravo programov in svetovanje na področju varovanja okolja Dobro zastavljeno delo Kot smo na kratko že poročali, je občinski svet na svoji zadnji seji, 9. oktobra 2002, obravnaval in sprejel poročilo odbora za pripravo programov in svetovanje občinskim organom za učinkovitejše ukrepanje na področju varovanja zraka v občini Kamnik. Odbor, ki ga je 21. februarja 2002 imenoval župan, vodi Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. str., člani pa so dr. Stane Uhan, Janez Kune, dr. vet. med., Ivo Gaš- Matjaž Malovrh, predsednik odbora, na seji občinskega sveta: »Nimam nobenih obvestil o zagonu Pirolize ...« peric, univ. dipl. inž. str., Maja Hauptman, univ. dipl. prav. in Mihela Veternik, univ. dipl. inž. grad. Področje dela odbora, ki ga je občinskemu svetu predstavil predsednik Matjaž Malovrh, je določeno s predlogom sanacijskih ukrepov za izboljšanje stanja zraka, ki jih je sprejel občinski svet. Primarna naloga odbora je reševanje okoljevar-stvene problematike zaradi kurišča Pirolize d. o. o. na Dupljci. Odbor aktivno sodeluje tudi pri pregledu ponudb in izbiri izvajalcev pri javnih razpisih s tega področja. Pri svojem delu se je usmeril predvsem na po- drobno spoznavanje okoliščin, ki so pripeljale do zapletov pri delovanju Pirolize na lokaciji Stola. Na osnovi pridobitve potrebnih informacij v septembru je sprejel več zaključkov. Med drugim je predlagal županu, naj od Pirolize zahteva zagotovila v obliki ustrezne projektne dokumentacije, da bodo v kotlu št. 15623 kurili izključno lesne ostanke naravnega lesa in ne lesnih ostankov uporabljenega lesa oziroma lesnih ostankov z deponij kot so palete, les, obdelan z zaščitnimi sredstvi gradbeni les in podobno. Če investitor tega zagotovila ne poda, odbor meni, da je takšna investicija na tej lokaciji nesprejemljiva za okolico. Ker gre pri usposobitvi kotla 15623 za obsežna dela in rekonstrukcijo, mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za rekonstrukcijo v skladu z zakonom o graditvi objektov. Občina mora pospešiti sprejetje vseh potrebnih prostorskih aktov za zazidalno območje, na katerem se nahaja kotlovnica Stol. Odbor je tudi zainteresiran za čimprejšnjo izdelavo katastra onesnaževalcev okolja v občini Kamnik s področja industrije in obrti, ki bo osnova za načrtovanje programov za zmanjšanje vplivov večjih onesnaževalcev na okolje. Odbor želi od strokovnih služb občine pridobiti poročilo o dosedanjem izvajanju strategije varovanja okolja v občini Kamnik. F. S. Kamniški Občan-Izdajatelj Bistrica,d.o.o, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne, narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji S.S5Z. Medij Kamniški občan je vpisan v razviti medijev ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10,200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Ncnaiočcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo -TCK, d.d., tisk Sel d.d, Ljubljana dne /4. It). 2O02 lišče občine, da se lokalnemu prebivalstvu omogoči nadaljnje naseljevanje v domačih naseljih, zaselkih in kmetijah in tipično razpršenost, se v nadaljnjem prostorskem razvoju dopuščajo tudi manjše razširitve ureditvenih območij naselij in stavbnih zemljišč, razpršene gradnje s pogojem, da se te navezujejo na že pozidana zemljišča. Razvojne smernice upoštevajo načelo, da se osrednja slovenska regija organizira na podlagi javnega transporta - mestne in primestne železnice ter avtobusnega prometa. Zato se kamniška proga načrtuje kot dvotir-na elektrificirana proga, ki bo prevzela velik del dnevnih migracijskih tokov v smeri Ljubljane. V ta namen se bodo zgostila postajališča na območju Kamnika in uredil potniški terminal na severu. Ob postajališčih se bodo uredile površine za parkirišča in postajališča mestnega avtobusa. Urbani sistem Kamnika v prihodnje ne bo več sestavljenka stanovanjskih naselij, industrijske cone in zgodovinskega jedra, temveč bo povezan sistem mestnih predelov Mekinje, staro mestno jedro, Nevlje, Šut-na,_Perovo, Duplica, Bakovnik in Šmarca. Zato je v sklopu treba omeniti tudi zasnovo prometa. Primarni sistem motornega prometa predstavljajo Ljubljanska cesta, vzhodna obvoznica, vpadnice iz obvoznice v mestno središče do Cankarjeve ceste in Medvedove ulice - predviden je podaljšek do Tunjiške ceste, Maistrova cesta, Šolska ulica, Kovinarska cesta s predvidenim podaljškom preko reke, novo predvidena cesta med Trivalom in Svitom ter vpadnici Tunjiška in Kranjska cesta. Ljubljanska cesta je osrednja hrbtenica mesta, poseben poudarek je namenjen peš in kolesarskim površinam ter površinam za javni potniški promet (mestni avtobus). Glede na dosedanje vroče razprave o prometu preko Šutne je pomembna usmeritev, da se severni iztek Ljubljanske ceste preko Šutne in Medvedove ulice obravnava kot površina za mešani promet, s tem, da ne gre za vzpostavitev prevozne tranzitne poti, kar bi bilo v nasprotju z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Tu ima motorni promet izjemne omejitve, prednost pa imajo pešec, kolesar in javni potniški promet (minibus). Zaradi presežnih kapacitet motornega prometa je na obvoznici v odseku med Šolsko in Cankarjevo cesto predviden tretji vozni pas. Mirujoči promet se koncentrira v predvidenih centrih ob vpadnicah, ob postajališčih primestne železnice in v območju potniškega terminala. Javno parkiranje mora pokrivati predvsem potrebe obiskovalcev. Omrežje javnih parkirišč mora biti zasnovano tako, da prispeva k oživljanju starega mestnega jedra. Vzdolž Kamniške Bistrice je predvidena regionalna rekreacijska kolesarska pot. Na področju naravne in kulturne dediščine so kot naravne vrednote, ki jih je treba varovati pred spremembo namembnosti, iz obveznih republiških izhodišč dodani naravni rezervat Kalce in naravni spomenik Konec, Predaselj, Kamniška Bistrica do Stahovice, Žagana peč, Kovačnica jam, izviri Kamniške Bistrice, Lepi kamen, Ljubljanska jama, Mokriška jama, Sivni-ca, Mali podi pod Skuto, Velika planina, Kamniška Bela, Kalce in jama v Kofcah. Med prostorsko pomembno dediščino so uvrščeni Stari grad nad Kamni- Bojanu Mlakarju, vodji oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, kije na zadnji seji občinskega sveta pojasnjeval potek dolgotrajnih priprav za spremembo prostorskega plana inje uspešno usklajeval zapletene postopke, se je ob zaključku najbolj zahtevnega zalogaja v tem mandatu, kot je sam dejal, gotovo odvalil velik kamen od srca... kom, območje cerkve sv. Primoža, cerkev sv. Ane v Tunjicah, območje mekinjskega samostana ter vse vedutno izpostavljene cerkve. Prostorsko je pomembna tudi naselbinska dediščina Mestno jedro Kamnik, Trško jedro Motnik, Vaško jedro Ceš-njice ter območje Velike planine za naselbinsko dediščino pastirskih koč. V zasnovi proizvodnih dejavnosti je rečeno, da se na območju Kamnika ohranja aktivna proizvodna območja kot so KIK, Schlenk, Zarja, Kemostik, Eta, Svi-lanit, Svit, Spodnji Alprem, Trival, Stol, Spodnji KIK, Menina, Fruc-tal in Jata. Kot prostorsko razvojni območji za proizvodnjo se oblikujeta predvsem območje med Duplico in Podgorjem ter območje vzdolž zahodnega brega Kamniške Bistrice med Titanom in Trivalom, ki se ju zaokroži z novimi proizvodnimi dejavnostmi. Cona med Duplico in Podgorjem ter cona na Fužinah sta namenjeni proizvodnim dejavnostim z motečimi in nevarnimi vplivi na okolje. Zato so ta območja vezana na dodatne čistilne naprave in ločena od ostalih urbanih površin. Območja za gradnjo stanovanj predstavljajo neizkoriščene površine in površine v prestrukturiranju znotraj urbanega prostora in sicer severno od starega jedra v območju upravno skladiščnih objektov smodnišnice kot nadomestilo neprimernih programov, v Mekinjah severno od nogometnega igrišča, vendar ne v okolici samostana, na robu starega jedra na območju opuščenih programov Utoka in Al-prema, med Ljubljansko cesto in proizvodnimi območji od Svila-nita do Trivala, v Novem trgu kot zgostitev obstoječe pozidave, v Zgornjem Perovem kot zgostitev in razširitev obstoječe pozidave, v Šmarci proti Kamniški Bistrici in vzhodni breg Kamniške Bistrice nasproti območja Stola. Osnovna naloga na področju kmetijstva v občini Kamnik je z ustreznimi ukrepi preprečiti nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč, predvsem v hribovitih in gorskih predelih, je med drugim zapisano v dopolnitvi poglavja o agroživilstvu. Agromelioracije so predvidene na okrog 560 hektarih na območju Brezij, Črne, Vranje Peči, Lasne, Snovi-ka, Spitaliča, Bele. Kostanja -Hruševke in Cešnjic. Pri izvajanju teh operacij bodo imeli prednosti tisti projekti, ki bodo vsebovali tudi zložbo posameznih parcel na podlagi dogovorov med lastniki zemljišč. Celotno območje občine Kamnik se bo urejalo s prostorsko izvedbenimi akti in sicer je za plansko makroobmočje Kamnik predvidenih 81 prostorsko izvedbenih aktov, za makroobmočje Kamniške Bistrice 40 aktov in za makroobmočje Tuhinj 23 pro-storskoizvedbenih aktov. F. S. Na Žalah po štirih letih končali gradnjo kanalizacije Po štirih letih so pred dnevi na Žalah v Kamniku zaključili četrto fazo in tako v glavnem dokončali gradnjo kanalizacije. Skupna dolžina cevovodov meri okrog 1360 metrov, investicija je zahtevala 51,3 milijona SIT, od cesarje krajevna skupnost Kamnik Center prispevala 30%, 70% pa je zagotovila občina preko občinskega proračuna. Na kanalizacijo seje že priključilo 20 uporabnikov, v enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja pa bo imelo možnost priključitve še 22 uporabnikov. Dveh hiš pa zaenkrat še ni mogoče priključili, ker je treba zaradi višinske razlike približno 60 metrov urediti še pre-črpavanje, kar pa naj bi se po besedah Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor, zgodilo še letos. Župan Tone Smolnikar ter predsednik sveta KS Kamnik Center in občinski svetnik Janez Rejianšek sla ob odprtju poudarila pomen te komunalne infrastrukture za prebivalce najvišje ležečega mestnega naselja in za varovanje okolja nasploh. F. S. K Kljub deževnemu vremenu so se prebivalci Žal, potem ko sta župan Smolnikar in Janez Repanšek prerezala trak nad kanalizacijskim jaškom in tako simbolično označila odprtje kanalizacijskega sistema, ob domačih dobrotah poveselili v bližnji garaži ... Terme Snovik med slovenskimi naj kopališči Akcija »SLOVENSKO NAJ KOPALIŠČE 2002« je zaključena. Namen akcije ni bil zgolj ocenjevalnega značaja, ampak so organizatorji želeli ponudili priložnost vsem obiskovalcem, ki so želeli pohvaliti ali okarati katero izmed kopališč, hkrati pa vzpodbuditi upravljate kopališč, da skrbijo za njihovo urejenost, za varnost kopalcev in da soncu in vodi dodajo še kaj več. Akcija je potekala vse poletje, ob jezerih in rekah, ob morju, bazenih in termalnih kopališčih. Če sodimo po odzivu poslušalcev, so bila prav slednja najbolj priljubljeni cilj dopustovanja. Radijski poslušalci, bralci tednika Hopla, obiskovalci turistično-injbrmativne spletne strani in spletnega portala SiOL, so preko radijskih valov, dopisnic in razglednic, SMS-ov ter glasovnic, objavljenih na Internetu, skupaj poslali 23-183 glasov. V tej akciji so sodelovale tudi edine gorenjske terme TERME SNOVIK in v kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališč dosegle odlično drugo mesto s 309 glasovi, kar je velika pohvala za mlad kolektiv in vzpodbuda k novim dosežkom. S samo dvajsetimi glasovi več so jih prehitele le Terme Ptuj, zanimivo pa je, da so za njimi zaostale celo znane Terme Rogaška-termalna riviera. V Termah Snovik so veseli priznanja, ki ga delijo z vsemi obiskovalkami in obiskovalci in pravijo, da si bodo še naprej prizadevali, da bodo njihovi obiskovalci deležni še mnogih termalnih užitkov. SAŠA MEJAČ Povezana kanalizacijska sistema za Šmartno in Tuhinj Konec septembra so s povezovalnim vodom med Ložami in Šmartnim povezali oba kanalizacijska sistema. V obeh krajevnih skupnostih v Tuhinjski dolini, Tuhinj in Šmartno, so se za čistilno napravo v Šmartnem, kije zgrajena za približno 250gospodinjstev, in za izgradnjo kanalizacije ob podpori občine Kamnik odločili že pred leti, načrtovani program pa morajo speljati še do konca s priključitvijo posameznih krajev in hiš na kanalizacijski sistem. Občina Kamnik kot pokroviteljica in Agencija za turizem in podjetništvo občine Kamnik kot organizator razpisujeta Javni anonimni natečaj za gledališko delo na temo »Kamniška Veronika« Nagrado v znesku 300.000 SIT bo podelila žirija, ki jo bo imenovala Občina Kamnik. Pogoji: • Delo mora biti napisano v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljeno ali uprizorjeno. • Avtorji dela naj upoštevajo možnost uprizoritve za največ srednjo veliko igralsko zasedbo in dejstvo, da bo delo uprizorjeno na prostem. • Vsebina dela naj se nanaša na kamniško zgodovino, poudarek na starejši zgodovini. • Avtorji morajo poslati tri izvode dela. • Avtorstvo bodo avtorji dokazali s četrtim izvodom. • Pravico do krstne uprizoritve nagrajenega dela in drugih poslanih del ima razpisovalec natečaja, Občina Kamnik. • Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju. • Moralno in pravno so za izvirnost gledališkega dela odgovorni avtorji. • Predstava bo uprizorjena na Srednjeveških dnevih v Kamniku, junij 2003. Avtorji morajo svoja dela poslati do 31. 12. 2002 (poštni žig) na naslov: Agencija za turizem in podjetništvo v občini Kamnik, Tomšičeva 23, 1240 Kamnik, s pripisom »Za natečaj«. Dodatne informacije o natečaju: mag. Andreja Eržen (tel.: 01 831 7 556). Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Iz dela občinskega sveta občine Kamnik 1998—2002 (4) Občinska uprava: skrb za pripravo predlogov občinskih predpisov in nadzor nad njihovim izvajanjem Občinsko upravo po statutu sestavljajo, organi, kijih na predlog župana ustanovi občinski svet. Predstojnik uprave je župan, neposredno pa vodi delo uprave njen direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tudi predstojnike organov občinske uprave imenuje in razrešuje župan, direktor uprave pa jih pooblasti za posamezne naloge v zvezi z vodenjem teh organov. Občinska uprava se je prilaga- splošnih zadev, zaščite in reše- jala zahtevam zakona o lokalni samoupravi in drugih predpisov, ki ji dajejo izvirne pristojnosti za njeno delo. Na predlog uprave je bil v letu 1999 in 2000 spremenjen in dopolnjen odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Vendar se zaradi teh sprememb število zaposlenih v občinski upravi ni vanja, inšpekcijskih služb, komunalnega redarstva, pisarniškega poslovanja, v ta oddelek spada tudi kuhinja in pomoč pri delu občinskega sveta, danes zaposluje 13 javnih uslužbencev. V Oddelku za gospodarstvo in finance, ki obravnava področja dela podjetništva in turizma, kmetijstva, proračuna in Vodstvo občinske uprave občine Kamnik: (z leve). Dr. Franc Hribernik, svetovalec predstojnika, Ivan Pristovnik, direktor uprave, Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance ter Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe je zadolžen za naloge na področju gospodarskih javnih služb, kot so oskrba s pitno vodo, urejanje stavbnih zemljišč, čiščenje komunalnih odplak itd. pa deluje 6 javnih uslužbencev. Različni razlogi, med njimi ni bil na zadnjem mestu dosedanji ne preveč spodbudni sistem plač za določene vrste strokovnih delavcev, so v preteklih letih povzročili precejšnjo migracijo uslužbencev v občinski upravi, zlasti na področju pravne službe, financ in družbenih uslužbencev v občinski upravi, zlasti na področju pravne službe, financ in družbenih dejavnosti. V letu 2001 sta se tudi upokojila dva delavca v gospodarskih javnih službah. Upoštevati je treba tudi, da je bilo v tem času pet delavk na porodniškem dopustu in da sta v upravi zaposlena tudi dva delavca s skrajšanim delovnim časom. Občinska uprava si je v zadnjih letih zelo prizadevala za modernizacijo in racionalizacijo uprave ter večjo strokovno usposobljenost. Dva delavca sta dokončala študij na visoki šoli, dva pa bosta v kratkem pridobila visokošolsko izobrazbo. Občinska uprava je v tem obdobju omogočila strokovno pripravništvo šestim pripravnikom. Od tega so štiri pripravnice že us- pešno opravile strokovni izpit. Lahko rečemo, da je občinska uprava v pogledu stopnje izobraženosti kar lepo napredovala, saj danes zaposluje 62% javnih uslužbencev z visoko izobrazbo. Ostalih 38% ima srednješolsko izobrazbo ali pa so v procesu pridobivanja visokošolske diplome. Občinska uprava ta čas sproti usklajuje svoje akte z novimi zakoni na področju delovnih razmerij, javnih uslužbencev in plač v javnem sektorju. Za ponazoritev obsega dela občinske uprave morda le nekaj številčnih podatkov. Od 1. 1. 1999 do 29.8.2002 so v občinski upravi evidentirali 9l6l zadev, od tega je bilo rešenih 7883 zadev s skupaj 32480 dokumenti. Največ zadev (3489) se je nanašalo na področje urejanja prostora (gradbene in komunalne zadeve, varstvo okolja itd.) Na področje financiranja se je nanašalo 17o8 zadev, v sklop premoženjsko pravnih zadev, prometa z zemljišči in podobno pa bi lahko uvrstili 1431 zadev itd. Občinska uprava je pripravila tudi obsežno gradivo za vseh 31 rednih sej in pet izrednih sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles (op.: upoštevani sta tudi 30. in 31. seja OS-25.9. in 9.10. 2002). FRANC SVETELJ Vi sprašujete, župan odgovarja J.K. sprašuje, kako se občina Kamnik vključuje v mednarodno sodelovanje ob bližajočem se vstopu v Evropsko unijo. V občini Kamnik se občinska uprava zaveda, da splošni tred-ni globalizacije zahtevajo povsem nov pristop, spremenjene etične in moralne vrednote, fleksibilnost, odprtost in pripravljenost za sodelovanje na različnih področjih. Prve trajnejše mednarodne stike smo navezali z občino Tro-faiach v Avstrijski Štajerski, ki je v neposredni bližini Leobna. Podpisali smo listino o partnerskem sodelovanju, ki je že obrodila prve sadove. Poleg politično upravnega sodelovanja smo navezali obojestranske stike s kulturnimi in športnimi društvi. Odigranih je bilo že kar nekaj športnih tekmovanj in turnirjev z mednarodno udeležbo tako v Kamniku kot vTrofaiachu. Pevski zbori in godbeniki pa so se občinstvu predstavili tudi s samostojnimi koncerti. Prve povezave so stekle tudi med podjetniki. V občinski upravi si prizadevamo, da se sodelovanje s protokolarne ravni prenese na različne akterje družbenega, političnega in gospodarskega področja. Veliko obojestranskega zadovoljstva je prineslo tudi že kar utečeno sodelovanje med osnovnošolci in učitelji obeh občin. Sklenjena poznanstva pa odpirajo nove poti za sodelovanje tudi med gasilci, društvi, raznimi interesnimi skupinami in posamezniki. Občina Kamnik je prejela tudi pomembna meddržavna priznanja. Za mednarodno tekmovanje Entente fiorale v celostni urejenosti mesta smo prejeli zlato plaketo. V okviru Parlamentarne skupščine Sveta Evrope pa je Občina Kamnik zaradi prizadevanja za širitev evropskeideje v mednarodnem sodelovanju junija letos prejela tudi Evropsko diplomo, Dobro, načrtno in dolgoročno zastavljeno mednarodno sodelovanje bo v prihodnjem za Občino Kamnik prav gotovo prineslo nove priložnosti, če jih bomo znali in hoteli izrabiti. Za enkrat smo na najboljši poti z rahlo prednostjo pred ostalimi. Škoda bi jo bilo izgubiti. ' župan TONE SMOLNIKAR spreminjalo. Spremenjeni so bili le nazivi in notranja organizacija uprave. Namesto režijskega obrata, ki je deloval v okviru Oddelka za okolje in prostor, je nastal nov Oddelek za gospodarske javne službe. V občinski upravi je od leta 1998 sistemiziranih 42 delovnih mest, ki pa nikoli niso bila v celoti zasedena. Tako je bilo septembra 2002 v občinski upravi zaposlenih skupaj 38 javnih uslužbencev. Urad župana, ki opravlja naloge na področju kadrovskih in ostalih nalog s področja financ, je zaposlenih 8 javnih uslužbencev, v oddelku za družbene dejavnosti, katerega področje dela so kultura, šolstvo, predšolska vzgoja in izobraževanje, socialne pomoči in šport, je zaposlenih pet delavcev in ena pripravnica, v oddelku za okolje in prostor, ki opravlja dejavnost na področju prostorskega načrtovanja, občinskega premoženja, stanovanjskega fonda in varstva okolja, je zaposlenih 6 javnih delavcev, na Oddelku za gospodarske javne službe, ki FRANCOSKA DRUŽBA ZVIŠALA PONUJENO CENO ZA TITANOVO DELNICO Ponujena cena za Titanovo delnico v spremenjeni prevzemni ponudbi francoske družbe Securidev, ki velja do vključno 5. novembra, je zvišana na 800 tolarjev in bo prav gotovo pritegnila Titanove delavce in upokojence. Nesporno je namreč, da bo po zaključku javne ponudbe tržna cena Titanove delnice padla in se bo njena likvidnost za več let bistveno znižala. Prihodnja poslovna pot kamniškega podjetja Titan d.d., kije s 106-letno tradicijo in s svojo blagovno znamko prepoznavno doma in v tujini, je zadnja meseca pogosta tema razprav. Vse bolj je postajalo jasno, da Titan, ki ima sicer dobro tehnično znanje in izkušnje pri proizvodnji ključavnic in cilindrov, z zastarelo tehnologijo in opremo, kije kar 85% odpisana ter s skoraj milijardo slovenskih tolarjev dolga na plečih, ne bo zmoglo slediti sodobnim trendom na področju razvoja ključavnic in druge varnostne opreme in se uspešno vključiti v proces Vodilni delavci v občinski upravi občine Kamnik (1998—2002): Direktor občinske uprave, urad župana Ivan Pristovnik Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, vodja Alojz Kolar Oddelek za okolje in prostor, vodja Bojan Mlakar Oddelek za družbene dejavnosti, vodja Anton Kamin Oddelek za gospodarske javne službe, vodja Aleš Škorjanc Pregled sestave občinskega sveta in njegovih delovnih teles (v obdobju december 1998 - december 2002) Župan. Anton Tone Smolnikar Podžupana. Anton Hočevar, Demitrij Perčič Občinski svet: 1. Marjan Bergant, Duplica 2. Rudi Capuder, Mekinje 3. Iztok Debevec, Nevlje 4. Brane Golubovič, Duplica 5. Brigita Grad, Duplica 6. Olaf Grbec, Kamnik Center 7. Anton Hočevar, Šmartno v Tuhinju 8. Marjeta Humar, Kamnik Center 9. Ivanka Jerman, Volčji Potok (od 27. seje dalje Nuša Svete, Duplica) 10. Dušan Jesenik, Novi trg 11. Klavdij Koderman, Kamnik Center 12. Gregor Koncilja, Mekinje 13. Janez Krt, Kamniška Bistrica (od. 7. seje dalje Damjan Hančič, Mekinje) 14. Janez Leskovec, Nevlje 15. Franc Orešnik, Duplica 16. Demitrij Perčič, Kamnik Center 17. Miroslav Petek, Mekinje 18. Igor Podbrežnik, Novi trg 19. Franc Pogačnik, Godič 20. Tone Rajsar, Šmartno v Tuhinju 21. Janez Repanšek, Kamnik Center 22. Srečko Repanšek, Kamniška Bistrica 23. Tatjana Rot Djalil,, Perovo 24. Marjan Schnabl, Šmarca 25. Ivan Sekavčnik, Šmarca 26. Marjan Semprimožnik, Motnik 27. Andrej Skodlar, Kamnik Center 28. Franc Spruk, Nevlje 29. Janez Stražar, Podgorje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik: Gregor Koncilja, člani: Dušan Jesenik, Anton Hočevar, Marjan Schnabl, Janez Repanšek, Tatjana Rot Djalil, Damjan Hančič Komisija za vloge in pritožbe Predsednik Franc Orešnik, člani: Miroslav Petek, Miha Horvat, Metod Berlec, Marjan Bergant, Mitja Semeja, Nuša Svete Statutarno pravna komisija Predsednik Igor Podbrežnik, člani: Demitrij Perčič, Anton Svetlin, Gor-dana Ambrožič, Damjana Hančič, Brane Golubovič, Franc Svetelj Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Predsednik Janez Repanšek, člani: Miroslav Petek, Franc Koncilia, Rudi Vidic, Nuša Svete, Janez Maleš, Vojko Tonin Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Predsednik Franc Pogačnik, člani: Jože Hribar, Valentin Zabavnik, Marjan Semprimožnik, Anton Hočevar, Tilka Jurančič, Janez Leskovec Odbor za podjetništvo in turizem Predsednik Klavdij Koderman, člani: Jože Semprimožnik, Franc Pu-celj, Marjan Štele, Janez Stražar, Brigita Grad, Iztok Debevec. Odbor za prostor in komunalno ureditev Predsednik Marjan Schnabl, člani: Anton Rajsar, Igor Janežičjanez Trebušak, Iztok Debevec, Ivan Sekavčnik, Simon Kladik Odbor za varovanje okolja Predsednik Brane Golubovič, člani: Andrej Brecl, Franc Orešnik, Janez Leskovec, Marija Reba, Marjan Križnik, Nuša Svete Odbor za družbene dejavnosti Predsednica Tatjana Rot Djalil, člani: Olaf Grbec, Franc Orešnik, Božo Matičič, Franc Spruk, Marjeta Humar, Janez Andrejašič Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem Predsednik Janez Stražar, člani: Rudi Capuder, Ivan Hribar, Slava Repeš, Marta Žerko, Srečko Repanšek, Marjan Semprimožnik Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik Zdravko Šareč, Vilko Dobovšek, Zvonimir Kolenik, Franc Kocilia, Franc Osolnik Svet za izboljšanje varnosti na območju občine Kamnik in občine Komenda Tone Smolnikar, Ivan Pristovnik, Marjeta Benkovič, Dušan Žumer, Tomaž Drolec, Miro Kepic, Jože Ivkovič, Petra Simona Čenčur, Franc Svetelj Nadzorni odbor občine Kamnik Predsednik Jože Tomelj, člani: Zvone Cvek, Vida Romšak, Franc Osolnik, Julijami Bizjak Mlakar, Vinko Gobec, Slavka Markelj globalizacije, kije zajel tudi slovensko gospodarstvo. Za možnost vstopa strateških partnerjev pa je bila nujna reorganizacija, saj je bil Titan do I. januarja lanskega leta eden redkih gospodarskih konglomeratov v Sloveniji. Ukvarjal seje tako z livarstvom, z.a katerega je značilna procesna tehnologija in težki delovni pogoji, kot tudi s proizvodnjo ključavnic. Takšna razlika v proizvodnih procesih pa nikakor ni omogočala resnejših dogovorov za vstop strateških partnerjev. Tako kot v večini slovenskih podjetij, se je tudi v kamniškem Titanu po razpadu jugoslovanskega trga začel proces reorganizacije in podjetje se je znašlo v hudih težavah, ki so privedle do postopka prisilne poravnave v letu 1999, iz katere sedaj izhaja Titan kot prenovljeno in reorganizirano podjetje, zanimivo za strateške partnerje. Livarska dejavnost se že odvija v novem podjetju PS Cimos Titan livarna d.o.o., kije z vstopom strateškega partnerja Cimos d.d. iz Kopra (51% lastnik) dobilo močno podporo za ekološko in tehnološko prestrukturiranje. V matičnem podjetju Titan d.d. pa je ostala proizvodnja ključavnic in orod-jarstvo in prav v teh mesecih so na poti do strateškega partnerja. Francoska družba Securidev, kije specializirana za sisteme in opremo z.a zaklepanje in varovanje, je v skladu z Zakonom o prevzemih in na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev 13. septembra objavila javno ponudbo za odkup delnic Titana d.d. po ceni 600 tolarjev za delnico. 15. oktobra je družba Securidev objavila spremembo ponudbe za odkup delnic Titana d.d. po ceni 601 tolar, vendar je že nekaj dni potem napovedala, da bo zvišala ponujeno ceno za Titanovo delnico. Tako je bila v ponedeljek, 21. oktobra, uradno objavljena sprememba ponudbe za odkup delnic Titana po višji ponujeni ceni 800 tolarjev za delnico.-Skladno s 27. členom Zakona o prevzemih se veljavnost ponudbe podaljša za sedem dni, tako da spremenjena ponudba velja do vključno 5. novembra. Do takrat ima približno 1400 malih in velikih delničarjev družbe Titan d.d., tovarna kovinskih izdelkov in livarna, možnost, da sprejmejo ponudbo za odkup in prodajo Titanove delnice tujemu strateškemu partnerju. Po mnenju finančnih strokovnjakov je namreč nesporno dejstvo, da bo po zaključku javne ponudbe tržna cena Titanove delnice (njena zadnja revidirana knjigovodska vrednost na dan 31.12.1001 je bila 2.647,30 tolarja) padla oziroma se bo njena likvidnost za več let bistveno znižala. Prav gotovo ob odločitvi ne gre prezreti dejstva, da je 15.10.2002 Urad RS za varstvo konkurence izdal pozitivno odločbo, kar pomeni, da ponudnik nima nikakršnega razveznega pogoja več. Tako bo francoska družba Securidev v vsakem primeru postala solastnik Titana d.d., ni pa še znano kolikšen bo njen delež. ' Predstavnik družbe Securidev Oliver Blicje pojasnil, da naj bi francosko podjetje, ki s Titanom sodeluje dobro desetletje, izvedlo prijateljski prevzem, saj bo Titan d.d. tudi po prevzemu ostal samostojna pravna oseba, vodstvo podjetja pa še naprej slovensko. Ob tem ne načrtujejo sprememb v številu zaposlenih, saj naj bi se prodaja v prihodnjih letih povečevala ob večji proizvodnji ključavnic za dvajset do trideset odstotkov. Ustvarjeni dobiček bo tuji partner vse do leta 2005 namenjal za investicije, predvsem v zamenjavo in posodobitev dotrajane opreme, povečanje proizvodnih zmogljivosti ter za poplačilo Titanovega dolga, ki kljub zniževanju v zadnjih nekaj letih še vedno znaša pičlo milijardo slovenskih tolarjev. Glede na to, da se je družba Securidev pokazala za resnega partnerja in glede na dosedanje solidno sodelovanje, je tudi nadzorni svet Titana priporočil, da se posel sklene s francoskim strateškim partnerjem. Mag. Jože Tomelj, direktor Titana d.d., nam je povedal, da se uprava družbe strinja z objavljeno ponudbo in jo sprejema z vidika interesov družbe kot celote, zlasti njene razvojno-investicijske možnosti in ohranitev nivoja zaposlenosti, s tem mnenjem pa so seznanili tudi zaposlene delavce v družbi. Na zadnji seji občinskega sveta se je tudi Občina Kamnik kot lastnica 9781 Titanovih delnic odločila, da svoj delež proda družbi Securidev, saj zagotavlja celovite možnosti za obstoj in nadaljnji razvoj Titana s pridržkom, da ob vloženi konkurenčni ponudbi sprejme ugodnejšo ponudbo, pri čemer naj upošteva mnenje uprave Titana. Se torej Titanu, nekdaj tako močnemu stebru kamniškega gospodarstva, z vstopom strateškega partnerja tudi v program ključavnic dokončno le obeta svetlejša prihodnost? SAŠA MEJAČ Kandidat za župana občine Kamnik Janez Repanšek KOVOUSZISE Spadam v srednjo generacijo. Po rodu sem Kam-ničan, poročen, oče štirih odraščajočih deklet, po poklicu samostojni podjetnik, po izobrazbi pa lesarski tehnik. Z družino živim v strogem mestnem jedru. Poleg svojega poklica pa opravljam še več dejavnosti. Od leta 1969 sem član PGD Kamnik, operativen gasilec, poveljnik sektorja Kamnik in pomočnik poveljnika GZ Kamnik za tehnično reševanje in nevarne snovi. Že dva mandata sem predsednik sveta KS Kamnik-Center, prav tako že dva mandata občinski svetnik svetniške skupine SDS. Da mi pomagati sočloveku ni tuje, dokazuje že 104x darovana kri in sodelovanje v območnem odboru Rdečega križa. Vse kar delam, delam z veseljem, zato sem si postavil tudi visoka merila, ki bi jih morala občina Kamnik doseči, seveda z vašo pomočjo in tudi z vašimi predlogi, ki jih boste posredovali meni kot županu preko predsednikov Krajevnih skupnosti ali kar osebno. Smernice razvoja občine Kamnik, za katere se zavzemam, so zapisane v volilnem programu našega občinskega odbora SDS Skupaj bomo močnejši! Vaš kandidat za župana _JANEZ REPANŠEK VOLILNI PROGRAM SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE OBČINSKEGA ODBORA SDS: 1. GOSPODARSTVO (podjetništvo, obrt, turizem in kmetijstvo) - zagotoviti pogoje oziroma delovanje in razvoj novih, malih in samostojnih podjetnikov s posebnim poudarkom na proizvodni dejavnosti, zato v zvezi s tem menimo, da je na podlagi zazidalnih načrtov nujno urediti obrtno cono STOL; - zemljišča na območjih, ki so predvidena za obrtne cone naj občina odkupi, komunalno uredi in proda po stimulativni ceni; - sodelovati z obstoječimi podjetji in samostojnimi podjetniki v občini pri reševanju njihove problematike; - oživiti turistične znamenitosti Kamnika, predvsem poleg izletniškega, spodbujati tudi nočitveni turizem, pridobiti investitorje, ki bodo vlagali v izgradnjo nočitvenih kapacitet in v kvalitetno gostinsko ponudbo te kapacitete pa vključiti v ponudbo mednarodnih agencij; - kmetijstvo v občini ima močno tradicijo v živinoreji, zato podpiramo ekološko rejo živine in drobnice, omogočiti in spodbujati pridelavo sadja, v ravninskem delu pa naravno proizvodnjo zelenjave za oskrbo mesta; Vse te spodbude bi vplivale na ohranitev že obstoječih in odpiranje novih delovnih mest. 2. KOMUNALNA UREDITEV, ENERGIJA IN VARSTVO OKOLJA - komunalna ureditev v naseljih, izgradnja in sanacija vodovodnih omrežij, zagotovitev neoporečne vode, zagotovitev dostopa do plina vsem naseljem v okolici Kamnika, razsvetljava in asfaltiranje ulic; - ureditev avtobusnih postajališč; - ureditev prometnega režima v starem delu Kamnika (odprtje Šutne) in v ostalih naseljih, označbe krajev in ostala signalizacija; - nadaljevati z izgradnjo kanalizacijskega omrežja; - pravočasno opozarjati ustrezno ministrstvo na rekonstrukcijo regionalnih cest in pripraviti vse potrebno za izgradnjo zahodne obvoznice, izgradnja kolesarskih stez in poti za invalide; - pomoč pri zagotovitvi sanacije zraka, spodbujati ekološka vlaganja in zagotoviti, da bo raba zemeljskega plina cenejša od kurilnega olja 3. PREDŠOLSKA VZGOJA, ŠOLSTVO, PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MLADIH - zagovarjamo ureditev manjših varstvenih enot s preurejanjem obstoječih stavb, ki niso dovolj zasedene in so čim bliže bodočim uporabnikom, za podelitev koncesij zainteresiranim, zavzemamo se za pomoč tudi tistim, ki iz različnih razlogov ne pošiljajo otrok v vrtec; - skupaj z državo zagotoviti pogoje za devetletno šolstvo po sprejetem programu; - šole naj sprejmejo največ štiristo učencev, potrebno bo spremeniti šolske okoliše in čimprej pričeti z izgradnjo OŠ Mekinje, ki naj bi pokrivala severni del Kamnika in razbremenila ostale šole, v drugi in tretji triadi naj bi sprejela tudi učence iz Nevelj in Tunjic, po našem mnenju je zaradi bližine športnih objektov in rekreacijskih površin M-2 šola ena najboljših lokacij, za kar je potrebno pripraviti ureditveni načrt v letu 2003; zavzemamo se, da država, če ima v programu šolo v naravi in razne tabore, zagotoviti finančna sredstva za vse učence - zagotoviti varno pot v šolo - spodbujanje domovinske vzgoje - podpiramo visokošolski študij, uvesti oddelke, za katere je interes - poiskati prostore in sredstva za mladinski center, študentski boni za prehrano v Kamniku - več organizirane zabave (koncerti, plesi...), organiziranje avtobusnih prevozov v kino 4. SOCIALA - STAROSTNIKI - glede na vedno slabše stanje pri zaposlovanju je potrebno povečati sredstva za reševanje socialnih problemov; zavzemamo se za to, da starostniki, ki se ne morejo sami oskrbovati, čim dalj časa ostanejo v svojem okolju in da se jim zagotovi oskrba in nega na domu 5. KULTURA, ŠPORT - zavzemamo se za čim boljše sodelovanje med občino in Javnim skladom za kulturo in za pošteno delitev sredstev, ki so namenjena za spodbujanje in delovanje kulture na vseh področjih -zavzemamo se za ohranjanje namembnosti razstavišča Veronika -zavzemamo se za ureditev stadiona v Mekinjah, kegljišča in ostalih rekreacijskih površin na tem območju, preučitev možnosti za obnovo smučarske skakalnice - pospeševati rekreacijo in taka tekmovanja na občinski ravni, ki naj bi vključila in navdušila čimveč občanov različnih generacij Ko voliš zase! 8 SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Kamnik Čas volitev se hitro približuje.Volitve, ki naj bi pomembno zaznamovale našo prihodnost. Volivci se bomo odločali predvsem ali smo zadovoljni s tem, kar nudi sedanja oblast ali pa si želimo spremembo in bomo tako zaupali glas strankam in posameznikom, ki za to v minulem obdobju niso imeli dovolj podpore. Kamniški socialdemokrati smo se na letošnje volitve dobro pripravili. Poleg kandidata za župana - Janeza Repanška smo po našem mnenju z dovolj dobrimi kandidati sestavili popolne liste v vseh volilnih enotah. Med letom so se nam pridružili tudi novi člani, ki želijo s svojim znanjem in voljo spremeniti trenutno nesprejemljivo stanje. V času večletnega dela občinskega odbora SDS v opoziciji smo imeli priložnost spoznati omenjeno stanje in zato smo po opravljeni analizi pripravili tudi program stranke, ki bo naša usmeritev za delo v prihajajočem obdobju. Večina predlaganih kandidatov že desetletja prostovoljno deluje v različnih organizacijah in društvih v svojem okolju in tudi na širšem področju. S preglednim delom in zavzemanjem za socialnojDravičnost vas vabimo na volitve in pričakujemo vašo podporo s tem, da na volilnih lističih obkrožite številko 8 liste SDS. V okviru predvolilnih aktivnosti vas vabimo na tradicionalni »predvolilni golaž« ki bo v soboto, 26. oktobra, na Glavnem trgu v dopoldanskem času. Naročnik oglasa: SDS OO Kamnik Obisk dr Janeza Drnovška v Kamniku Demitrij Perčič, predsednik OO LDS Kamnik, podarja knjigo dr. Janezu Drnovšku. Na fotografiji so še poslanec Maksimiljan Lavrinc in člani OS Klavdij Koderman, Grega Koncilja, Brane Golubovič in Marjan Semprimožnik. Na povabilo Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Kamnik se je v Kamniku na obisk oglasil predsednik LDS in predsedniški kandidat dr. Janez Drnovšek. Na ogled Kamnika sta ga popeljala kandidat za župana občine Kamnik Demitrij Perčič in poslanec LDS v DZ Maksimiljan Lavrinc. Po ogledu starega mestnega jedra se je dr. Janez Drnovšek v Mestni Kavarni srečal s članicami in člani 00 LDS Kamnik. Demitrij Perčič mu je v sproščenem pogovoru predstavil volilni program in največje probleme ter pridobitve v občini. B. G. S kandidacijskega zbora DeSUSa Kot ostale politične stranke, se je tudi občinski odbor Demokratične stranke upokojencev, vodi ga Gor-dan Ambrožič, letos dobro pripravil na volitve. Potem, ko je kot uspešno ocenil delovanje svojega edinega občinskega svetnika Marjana Schnabla, ki je v občinskem svetu vodil tudi odbor za prostor in komunalno ureditev, se je zavzel za to, da bi imel DeSUS v bodoče v občinskem svetu vsaj tri svetnike. Zato so na nedavnem kandidacijskem odboru sprejeli kandidatne liste za vse štiri volilne enote, na katerih bo kandidiralo 24 svetnikov. Ker je DeSUS odprta stranka za vse, ki sprejemajo njen program, in ne samo stranka upokojencev, kot mislijo nekateri, je na kandidatnih listah uvrščenih tudi precej mlajših kandidatov. F. S. Kandidat za župana Demitrij Perčič Na sliki: (z leve) Marjan Vrabec, predsednik pokrajinskega odbora DeSUS Gorenjske, Gordan Ambrožič, predsednik OO DeSUS Kamnik in Marjana Schnabl, dosedanji občinski svetnik na kandidacijskem zboru. Mihael Resnik za neodvisnega občinskega svetnika na obrtno-podjetniški listi Miha Resnik, znani gostinec iz Kamnika, na letošnjih volitvah kandidira za neodvisnega občinskega svetnika. Delo z občinsko upravo ga zanima, še posebej na obrtniškem oziroma podjetniškem področju. Ves čas je aktiven v kamniškem turizmu in v Območni obrtni zbornici Kamnik, kjer je eden od ustanovnih članov in trenutno tudi podpredsednik obrtne zbornice, že tretji mandat pa je poslanec v republiški obrtniški organizaciji. Bil je tudi aktiven športnik in kar sedem let predsednik Teniškega kluba Kamnik. »Na novembrskih volitvah bom kandidiral za neodvisnega občinskega .svetnika s podporo članov naše obrtne zbornice. Postopek za uvrstitev na volitve ni bil tako enostaven, saj sem moral zbrati določeno število podpisov občanov Kamnika in sicer po 15 v vsaki volilni enoti, skupno za štiri kamniške volilne enote torej 60 glasov podpore. Poleg tega sem moral zagotoviti določeno število naših članov za uvrstitev na listo, prav tako iz vseh štirih volilnih enot občine Kamnik. Mislim, da lahko s svojimi izkušnjami veliko prispevam k reševanju problemov in aktualne problematike v Kamniku.« Kandidat za neodvisnega občinskega svetnika na obrtno-podjetniški listi ima svoje mnenje o vlogi občinskega svetnika. »Ni naš namen, da bi zdaj kreirali kamniško politiko, v občinskem svetu lahko vplivamo na pobude, ki prihajajo iz naše obrtne zbornice in utegnejo biti spodbuda za razvoj kamniškega gospodarstva. Naši člani so .dovolj prodorni, saj imajo veliko predlogov, ki pa žal največkrat niso uresničeni. Naša domača podjetja bi morala imeti prednost pri delih, ki jih razpisuje občina in kamniška podjetja - pod ' istimi pogoji seveda. Zdi se, da podjetniki doslej niso bili dovolj aktivni pri tem, ali pa so preslabo sodelovali z ob- \ činsko upravo. To sodelovanje je bilo do zdaj bolj na prijateljski ravni, saj ni šlo za nek poslovni odnos. Tudi re- • zultati niso bili temu primerni,« pove Miha Resnik. -Že od malih nog, tako rekoč iz domače hiše Pod skalo, pozna gostinstvo in turizem, saj je tudi šolanje posvetil ' temu področju. Probleme Kamnika zelo dobro pozna in veliko razmišlja o njihovih rešitvah. Miha Resnik pravi, _ da bi morali oživiti kamniški turizem in mu vrniti sloves, ki ga je nekoč že užival. Po njegovem mnenju bi morali v prvi vrsti urediti hotel, pa apartmaje in dovolj zasebnih sob, tako da bi ljudje lahko v mestu prespali in ostali v ' Kamniku tudi več dni. In kako si Miha Resnik predstavlja svoje delo kot neodvisni občinski svetnik? »S svojo glavo in s svojo presojo ter : s podporo naših članov bi lahko praktično vplival na uresničevanje nalog in reševanje problemov. Imamo že blizu tisoč članov, skupaj z zaposlenimi pri obrtnikih in podjetnikih pa gre za okrog 5000 ljudi in to je - recimo temu - že ogromno podjetje. Še nekaj: podpiram vse tiste podjetnike, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot, saj je njihov začetek zagotovo izredno težak.« Kamničanke in Kamničane pa vabim, da se srečamo na predvolilnem shodu v četrtek, 7. novembra, ob 17. uri pred gostilno Pod skalo. Volilni zbor Zelenih Kamnika Vse državljane bi moralo močno skrbeti, kaj se dogaja v Sloveniji, da je na osnovi raziskav mednarodne institucije po onesnaženosti zelo blizu vrha lestvice. Človeka je potrebno zaščititi pred motnjami, ki nastajajo v njegovem okolju zaradi dejanj posameznih onesnaževalcev, ki se ne zavedajo posledic svojega početja. Pred mnogimi leti so strokovnjaki opozarjali, da je človek v nevarnosti, da uničuje naravo zaradi brezobzirne eksploatacije narave. Take nevarnosti se močno zavedamo Zeleni Slovenije - OO Kamnik, čeprav so vsem krajanom Kamnika znani zapleti na lokalnih volitvah leta 1998, ko nam je bila odvzeta ustavna pravica »biti voljen«. Kljub temu nismo mirovali, o čemer smo krajane Kamnika obveščali skoraj dve leti v Kamniškem občanu. Od leta 1990 smo na območju Kamnika veliko postorili pri izboljšanju zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju. Res je, da je zrak v Kamniku še vedno onesnažen v precejšni meri, se pa iz leta v leto izboljšuje, ker so posamezni industrijski onesnaževalci na osnovi nenehnih pritiskov Zelenih Kamnika vgradili čistilne naprave in izolirali hrupne stroje. Zavedamo se, da lahko na področju okoljevarstvene problematike še več postorimo, zato se s svojo kandidatno listo ponovno potegujemo za svetniška mesta v občinskem svetu. Na volilnem zboru 9. oktobra v dvorani nad kavarno Veronika je bilo presenetljivo veliko prisotnih članov in simpatizerjev, kar dokazuje popularnost Zelenih Kamnika. Tudi rezultati trenutnega internega glasovanja, izvedenega 17. oktobra, nam dobro kažejo. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Tone Smolnikar ponovno kandidira za župana občine Kamnik VEČINA ZAČRTANIH NALOG IE BILO URESNIČENIH Na volilnem zboru Zelenih Kamnika Kot je že nekaj časa znano, se je Tone Smolnikar, sedanji župan občine Kamnik, odločil, da bo na letošnjih volitvah 10. novembra ponovno kandidiral kot neodvisni kandidat (tokrat po dveh predhodnih uspešnih kandidaturah že tretjič) za župansko mesto v naši občini. Zato je pred dnevi na novinarski konferenci v Golf Arbo-retumu spregovoril o uresničevanju programa, ki si ga je postavil pred štirimi leti in o predvidenih usmeritvah bodočega delovanja, seveda, če mu bodo volivci na volitvah zaupali dovolj glasov. Poudaril je, da je bil v minulem obdobju v razvoju naše občine storjen določen premik naprej, zlasti glede na to, da se je v tem obdobju lokalna samouprava šele začela uveljavljati in da je bilo treba glede na nastajajočo zakonodajo orati kar globoko ledino. Denimo, financiranje lokalne samouprave še danes ni povsem dorečeno Vendar pa je bilo v okviru finančnih in političnih Za »fovšijo« ni prostora www.sms-r Ob vstopu v Evropo bomo morali močno zavihati rokave, da nam bo uspelo ohraniti svojo identiteto in drugačnost ter ne le obstati, ampak iti z drugimi naprej. V teh procesih bomo imeli »mladi« pomembno vlogo; zaradi močne energije in zaradi ideološke neobremenjenosti. Ne SMS, saj je stranka le ena od institucij, ki omogoča delovanje in uresničevanje želja, temveč vseh mladih po srcu, ne glede na leta. Edini pogoj je volja do dela, volja do življenja, volja do slovenstva. Zato so stranke le črke na papirju, pomembni smo ljudje, zlasti tisti, ki jim zaupamo, ki jih niso le polna usta obljub. Ciljev imamo veliko, izpostavili jih bomo le nekaj. Tudi s pomočjo tujega kapitala, če je potrebno, ohraniti dejavnost in delovna mesta v podjetjih, ki so bila nekdaj paradni konji slovenskega gospodarstva. Morda je le naključje, da je sedanji občinski svet šele na svoji zadnji seji sprejel pravilnik o Razvoju kmetijstva in podeželja v občini Kamnik in sklep o povečanju kapactet za potrebe predšolske vzgoje, ki sta vsaj v naši volilni enoti dve od temeljnih zahtev. Njuna izpolnitev omogoča vrednost življenja. In če omenimo še poskus, da bi ohranjali čisto naravo, bodi v predstavitvenem besedilu dovolj... Naj vam predstavimo še naše nosilce list. t. volilna enota: MATIC ROMŠAK Konec osemdesetih sem se zaposlil na Odbojkarski zvezi Slovenije kot generalni sekretar. Po osmih letih sem »prestopil« v sistem Nove Ljubljanske banke, kjer delam še danes, na področju nepremičnin. Vmes sem pogodbeno opravljal tudi delo prokurista v kamniškem Stolu in kasneje kot pomočnik direktorja v družbi Golf Arboretum. Bil sem glavni urednik Kamniškega občana in športne revije Odbojka, danes pa mi čas, ki ga ne preživim v službi, zapolnjuje predvsem družina, v prostih urah pa se ukvarjam s triatlonom in prepevanjem pri PSPD LIRA, Kamnik. Zavedam se, da imamo v našem mestu še marsikaj postoriti, predvsem na področju infrastrukture, gospodarstva, sociale in interesnih dejavnosti. Preseči moramo ozke strankarske interese in lastne koristi, saj izbrane cilje lahko uresničujemo le skupaj. Bolj kot z besedami se lahko izkažemo z delom. Lahko smo uspešni, obdržimo odprte naše tovarne in razvijamo podjetništvo, zgradimo nove vrtce, »vesoljnemu svetu« povemo, da se v Kamniku »znamo iti« turizem, znamo in hočemo naravo ohraniti čisto... 2. volilna enota: SANDI URŠIČ Živim v Črni pri Kamniku, osnovno šolo sem dokončal v Stranjah, srednjo pa v Domžalah, kjer sem se izšolal za strojnega tehnika. Kasneje sem dokončal še šolo za komercialiste in to delo sedaj tudi opravljam.' Ukvarjam se z avtodeli in avtomobilizem je tudi moj hobi, saj v prostem času zelo rad obiščem kakšno dirko. Star sem 27 let in imam lepo življenje. Imam vse; zdravje, družino, dom in službo. Vendar, ko se pogledam podrobneje, vse le ni tako optimalno. Tako, kot še mnogi se vsakodnevno vozim v službo, v Ljubljano, kar mi vzame dve uri časa. Dom imam, vendar na račun staršev, ki so zgradili dovolj veliko hišo za dve družini. Starši in sorodniki mi rešujejo tudi problem otroškega varstva. Vse mlade družine pa nimajo te sreče, veliko mojih prijateljev pogreša bolje urejen sistem otroškega varstva, saj v vrtcih ni dovolj prostih mest, nadomestila za otroško varstvo pa so med najdražjimi v državi. Če omenim še premajhno število neprofitnih stanovanj, sem izpostavil probleme, sebi pa zadal naloge, če me boste ocenili, kot vrednega vašega glasu 3. volilna enota: ALEŠ ZOBAVNIK Rojen sem bil 15.11.1973, osnovno šolo sem obiskoval na Duplici in v Kamniku, srednjo pa v Domžalah, kjer sem pridobil izobrazbo strojni tehnik. Zaposlen sem kot servisni tehnik biro opreme. Ves čas živim v Šmarci, kjer sem tudi član prostovoljnega gasilskega društva. V naši volilni enoti bi izpostavili predvsem problem onesnaževanja okolja s strani nekaterih podjetij kar zmanjšuje kakovost bivanja krajanov Duplice in okolice. Zato si bom prizadeval za takojšnje iskanje primerne rešitve, tako za zaposlene, kot za prebivalce. Zavzemal pa se bom tudi za izboljšanje možnosti zaposlovanja mladih, otroškega varstva in olajšanje pogojev mladim družinam pri reševanju stanovanjske problematike. 4. volilna enota: MATJAŽ POGACAR Rojen sem bil 21. 1. 1959 v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo sem dokončal v Kamniku. Diplomiral sem na pedagoški akademiji v Ljubljani, smer angleški in slovenski jezik. Po diplomi sem oba predmeta dvanajst let poučeval na osnovni šoli Frana Albrehta in osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Zadnjih deset let delujem kot samostojni podjetnik na področju športa, predvsem tenisa, kot teniški trener, mednarodni teniški sodnik ter funkcionar v raznih komisijah in odborih. Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato ker želim aktivno sodelovati in pomagati vsem, ki si prizadevate izboljšati stanje na področju vzgoje in izobraževanja ter izboljšati ponudbo za kvalitetno preživljanje prostega časa naših otrok in mladine. Sem poročen in oče dveh otrok. strankamladihsloveriije (§) na vaših glasovnicah možnosti, ki tudi krojijo vlogo župana in njegovo moč, vendarle mogoče doseči določene pozitivne rezultate. Pri tem je treba upoštevati tudi urejanje in spreminjanje lastninskih odnosov, ki so krojili možnosti in zahtevali mnogo naporov za uresničevanje marsikatere naloge. Iz pregleda pred štirimi leti začrtanih programskih nalog je po mnenju Toneta Smolnikarja mogoče ugotoviti, da je bilo večino nalog pripeljanih do končne uresničitve. Ugotovil je, da je bilo prav, ker je pred štirimi leti zapisal, da ni dobro veliko obljubljati, saj je bilo HM lite » i— — Tone Smolnikar na novinarski konferenci v Golf Arboretumu marsikaj narejenega kar ni bilo zapisano v njegovem programu, kar pa tudi nekaj velja. Njegova bodoča programska usmeritev bo namenjena predvsem nadaljevanju že začetih nalog in uresničevanju razvojnih programov občine do leta 2005, ki jih je občinski svet sprejel ob sprejetju letošnjega proračuna. Svoj pogled na prihodnji razvoj občine Kamnik bo Tone Smolnikar te dni volivcem pisno predstavil, tako v Kamniškem občanu kot v drugih oblikah javnega obveščanja. FRANC SVETELJ DRAGE VOLIVKE, VOLIVCI - SPOŠTOVANI OBČANI Celotna številka Kamniškega občana najbrž ne bi bila dovolj, da bi zapisal vse, kar smo v naši občini postorili v minulem štiriletnem obdobju. »Brez velikih obljub« sem zapisal pred štirimi leti. Zato sem zadovoljen, da smo uresničili tudi številne zamisli in projekte, ki jih takrat še nismo načrtovali. Tokrat želim izpostaviti nekaj najpomembnejših dosežkov, ki pomenijo pomemben prispevek pri zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih pogojev naših občanov: - dokončanje kanalizacije v Podgorju, Šmarci, na Žalah, povezovalnega kanala Šmartno-Laze, tri četrtine že zgrajenih kanalizacijskih kanalov v Volčjem potoku, v Mekinjah, Nevljah; - izgradnja vzporednega cevovoda 0 400 od Kamnika do mostu v Stranjah, obnovljeno vodovodno zajetje Pod skalco, obnova vodovodov v KS Kamniška Bistrica, Godič, Mekinje, Nevlje, Kamnik-Center, Perovo, Novi trg, Duplica, Šmarca; - obnovljenih in asfaltiranih 25 km občinskih cest; - dokončanje 53 km plinovodnega omrežja od Šmarce do Mekinj; - podpisane koncesijske pogodbe z izvajalci za javno razsvetljavo, dimnikarsko službo in ločeno zbiranje odpadkov; - zgrajena in obnovljena otroška igrišča: na Jenkovi, na Trškem polju, v Šmartnem, v Motniku, na Zikovi, med Kranjsko in Ljubljansko ulico, na Klavčičevi, v enoti VVZ Tinkara na Duplici, v Varstveno delovnem centru Sožitje na Lokah; - 250 mio SIT smo namenili za sanacijo plazov in usadov; - skoraj 50 mio SIT smo vložili v izgradnjo pokopališč in mrliških vežic; - pridobljenih 26 stanovanj za reševanje socialno ogroženih družin; - sprejem sprememb dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana; - v prenovljenem Domu kulture Kamnik smo zagotovili pogoje za razmah ljubiteljske, ustvarjalne in poustvar-jalne kulture; - prenovljena športna dvorana in dvorana v starem zdravstvenem domu nudita boljše pogoje učencem in športnikom; zgradili smo igrišče za odbojko na mivki, v teku je gradnja kegljišča, ki pomeni začetek celovitega urejanja Stadiona prijateljstva; izgradnja novih devetih igralnih polj na golf igrišču Volčji potok, otvoritev Term Snovik; - z dograditvijo OŠ Šmartno v Tuhinju smo omogočili predčasno uvedbo devetletnega osnovnošolskega programa; na Duplici pa bodo z zaključeno investicijo prihodnje leto ustvarjeni idealni pogoji za devetletko; - v zadnjih letih smo za posodobitev in izboljšanje delovnih pogojev v vrtcih namenili 120 mio SIT, z novim oddelkom v Šmartnem pa smo skoraj celo občino prostorsko pokrili z vzgojnovarstvenimi enotami, v Motniku ravnokar začenjamo z adaptacijo prostorov za potrebe vrtca; - za saniranje in obnovo malograjskega hriba in kapele ter desetih cerkva smo namenili 140 mio SIT; - za celovitost urejenega mesta in okolice smo prejeli evropsko priznanje Entente Florale, za mednarodno sodelovanje kot prva slovenska občina Evropsko listino; - v petih letih predsedovanja odbojkarskemu klubu Kamnik smo osvojili dve državni in pokalno prvenstvo. O nalogah in izzivih prihodnjega mandatnega obdobja pa več v prihodnji številki Kamniškega občana. JMadaljujmo skupaj! Naročnik oglasa: Tone Smolnikar Kandidat za župana Tone Smolnikar Spoštovani volivci! Kot županja si bom prizadevala, da bi občanke in občani imeli delo in s tem zaslužek, da bi živeli varno, v čistem in zdravem okolju, da bi se v prostem času lahko udejstvovali v različnih zvrsteh kulture in športa. Skrbela bom za: - enakopravnost občanov, tudi tistih neslovenske narodnosti, - dobro delovanje občinske uprave, - enakomeren razvoj mesta in podeželja, - nova delovna mesta, boljši zaslužek že zaposlenih, - razvoj podjetništva, kmetijstva, turizma, - nove vrtce, šole (Mekinje), otroška in športna igrišča, nove srednje in visokošolske programe, - ustanovitev središča za druženje mladih v prostem času, - pomoč starejšim, - pomoč socialno ogroženim, - poživitev kulturnega dogajanja, - stanovanja mladih družin, socialno ogroženih, - oživitev in ureditev mestnega jedra (Trg svobode, Trg talcev), 1 - odstranitev vseh onesnaževalcev okolja za kanalizacijo, zdravo 2 pitno vodo, ločeno zbiranje odpadkov, 5 - obstanek manjših trgovin, 3 - nadaljevanje gradnje obrambnega nasipa ob Kamniški Bistrici, ro da bi bili varni pred poplavami... Kamnik mora ujeti utrip prihodnosti! kandidatka za županjo MARJETA HUMAR Probleme kamniške občine dobro poznam, saj sem bila 12 let občinska svetnica. Vseskozi sem si prizadevala, da občanom ne bi nalagali novih ali večjih bremen, če se ne izboljša kvaliteta storitev. Tako bom ravnala tudi kot županja. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Pravijo, da je treba ta mesec še posebej paziti, kaj o kom zapišeš, da mu ne bi počenjal brezplačne reklame za volilno kampanjo. Zato bo še najbolje in najbolj prav, da zapišem oster protest Devovče-ve krave Rmene, ki so jo nedavno slikali na paši na Veliki planini in jo poimenovali kar s Šeko. Še bolj odločno pa je protestiral Vanišekov kozel iz Črne, ko je pod svojo fotko prebral, da je burske pasme, čeprav pravi, daje čistokrvni sr-nasti kozel, ki vneto skrbi za ohranjanje svoje vrste. Pa oba oprostita, če sla imela zato kakšne težave pri preverjanju osebnih dokumentov. Še pač zgodi, tudi ljudem, ne samo kravam in kozlom... ■ Županska je težka (če pa je tudi donosna, ne vemo), pravijo, vendar že mora biti donosna, sicer se letos ne bi pognala v predvolilni boj za novega župana ali županjo kar lepa četica kandidatov. »Otvo-ritelji« komunalnih in drugih pridobitev bodo letos morali poskrbeti za precej daljše slavnostne trakove, da bo vsak županski kandidat prišel do svojega končka. Pri kanalizaciji na Žalah to še ni bil problem, saj stajo družno odprla le dva kandidata, ostali pa še niso prišli na plan. Prav lahkega dela S SREČANJA GORENJSKIH UPOKOJENCEV IN ŽUPANOV V KOMENDI: Vinko Gobec, predsednik slovenskih upokojencev dr. Janezu Drnovšku, predsedniku vlade in predsedniškemu kandidatu: Veš, Janez, prav rad bi ti segel v roke kot predsedniški sokan-didat, vendar sem se raje odrekel in ne bom delal gneče, na zdravje(FS) kandidati ne bodo imeli tudi s pripravo svojih programskih »resolucij«, saj je treba še marsikaj storiti v dobrobit občanov, cekinov pa brez novih dajatev (o njih pred volitvami ni simpatično govoriti) ni mogoče kaj dosti narediti. Tudi zato županski kandidati še nočejo na veliko govoriti o svojih načrtih. Sicer pa že dolgo vemo, da so pomembnejša od lepih obljub dejanja in rezultati... Pa še dva ocvirka z zadnje občinske seje, ki bo prišla v zgodovino kot najdaljša v zadnjih štirih letih (pa ne zaradi zaključne malice), obči-narji so tokrat res napravili več kot cel »šiht«, saj so sejali od poldneva do devetih zvečer. Če ne bi bilo budnega očesa opozicije, bi, kot so birokrati zapisali v nov prostorski akt, v šmarski fari imeli za farnega patrona sv. Miklavža (ne vem kaj bi potem rekli Podgorci) namesto sv. Mavricija. Smar-čanipa res nimajo, sreče s svojim patronom. Lani so jim ga nepridipravi poskušali ukrasti, zdaj pa naj bi to zapisali še v občinski planski akt. Še dobro, da v občinskih klopeh sedi tudi opozicija... Občinarji so na zadnji seji tudi spoznali, da je teorija eno, praksa pa drugo. Ali pa, da je govoriti eno, narediti pa drugo. Ravno tisti dan, ko so na seji na široko razpravljali o ukrepih za varstvo zraka, so namreč brez slavnostne otvoritve na Duplici zakurili nov (stari) kotel. »Dovoljenje« za začetek obratovanja pa je predsednik okolje-varstvene komisije, kije za govornico vneto razlagal zaključke, lahko videl le od daleč, saj mu ga je šef »kurjačev« kazal iz zadnje vrste. Ali se bo končno le dalo ugotovili, kdo komu laže in kdo komu nagaja, kot je bilo slišati v pregreti razjjravi...? KRIŠTOFOV PEPEII. SlMk m jggik m> um jim) " n| adt Mt mmmu H. M M* SM. t^lOlVIA ■ IVI NE Piv A Posebni red za varstvo zraka na območju Krajevne skupnosti Duplica Občinski svet občine Kamnik je na dnevni red 31. seje uvrstil tudi točko »Posebni red za varstvo zraka na območju KS Duplica«. Kamniški občan je v 17. številki z dne 11. 10. 2002 objavil poročilo s te seje, v katerem je novinar zapisal: »Občinski svet je na koncu obravnaval tudi Predlog posebnega reda za varstvo zraka na območju KS Duplica ki ga je predložil Brane Golubovič. Kljub opozorilu Ivana Pristovnika, da gre za predlog, kije v nasprotju z veljavno zakonodajo, so svetniki sklenili za območje KS Duplica uveljaviti ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti proizvodnje toplote za daljinsko ogrevanje in električne energije (razen v hidroelektrarnah), dejavnosti sežiganja odpadkov in podobnih dejavnosti ter ukrep prepovedi obratovanja naprav, katerih moč presega 500 kW.« Posebni red, ki gaje sprejel občinski svet, je predpis, ki ima pravno podlago v Zakonu o varstvu okolja in Zakonu o lokalni samoupravi. 2. točka drugega odstavka 29. člena Zakona o varstvu okolja občini nalaga, da sposobnim redom predpiše ukrepe, s katerimi bo dosegla z zakonom določen cilj, to je zavarovanje okolja v občini. Katere ukrepe bo izbrala, zakon v celoti prepušča občini. Kot primer navaja ukrep določitve varovanih območij in ukrep časovnih omejitev obratovanja, vendar pa lahko občina jnedjnšc tudi »druge ukrepe varovanja«, kot izrecno določa zakon. V 7. alinei drugega odstavka 21. člena Zakon o lokalni samoupravi določa, da občina »za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev« skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Občinska uprava je dolžna podati mnenje o aktu, ki ga predlaga članica ali član občinskega sveta. Opozorilo ni mnenje in celo, če bi bilo, se ni mogoče zadovoljiti z argumentom, daje predlagani akt pač v neskladju z veljavno zakonodajo. Katero zakonodajo? Od občinske uprave bi pričakoval konkretno obrazložitev: zakaj in v čem je akt v nasprotju z zakonom, s katerim zakonom in katero določbo... Je v neskladju z Ustavo, ki v 74. členu pravi, da se gospodarska dejavnost ne sme opravljati v nasprotju z javno koristjo? Nemara s 3- in 5. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, kipre-piovedujela poseganje v lastninsko pravico drugih z imisijami, kot so dim, neprijetni vonji, saje, ropot ipd.? Kaj pa 72. člen Ustave, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja? Tako bi lahko našteval v nedogled. In kaj se ve, morda bi se našla celo kakšna določba, ki bi spodbijala zgoraj navedene. Vendar pa takšne določbe občinska uprava ni navedla, zato tudi opozorilo, češ daje akt v nasprotju z zakonom, pri občinskem svetu ni doseglo svojega namena. Bistvo vsega je to, da je Občinski svet občine Kamnik sprejel Posebni red za varstvo zraka na območju Krajevne skupnosti Duplica. Župan ima sedaj dve možnosti. Lahko Posebni red objavi v Uradnem listu in ta stopi v veljavo aH pa ga zadrži zaradi nezakonitosti in ga z obrazložitvijo, zakaj ga je zadržal, da v ponovno obravnavo občinskemu svetu občine Kamnik. BRANISLAVGOLUBOVIČ, FRANC OREŠNIK, Kamnik Udeležimo se volitev... Pri prebiranju zadnje številke »Občana« mije pritegnilo pozornost pojasnilo g, Vinka Gobca, zakaj ne kandidira za predsednika Predvolilna razmišljanja (2) Še o preferenčnem glasu. Ta glas sem vam omenil že zadnjikrat, po junijski spremembi zakona o lokalnih volitvah je namreč postal mnogo bolj pomemben, kot doslej. Na glasovnici za občinski svet boste imeli pred vsakim imenom liste kandidatov še številko liste, ki jo obkrožite, če boste volili to listo. Na koncu vsakega imena liste bo okence, v katero boste lahko vpisali številko tistega kandidata s te liste, za katerega bi vi želeli, da pride v občinski svet. Številko »vašega« kandidata lahko razberete iz te številke Kamniškega občana, v kateri imate objavljene tudi vse liste kandidatov s številkami list in številkami kandidatov. Morda si boste napisali na listek, iz katerega boste na volišču brez zadreg obkrožili pravo številko liste in pri tej v okence tudi pravo številko vašega kandidata. V kolikor bo neka lista na primer stranke A dobila 100 glasov in bo pri teh stotih glasovih vsaj pri 25 (torej 25%) glasovnicah dopisana tudi številka kateregakoli kandidata ste liste, se bodo ti glasovi upoštevali pri razvrščanju kandidatov znotraj liste. Med temi 25 glasovnicami se potem prešteje, če je kdo od kandidatov dobil 10 (10%) ali več preferenčnih glasov. Ti z 10% ali več dobljenimi preferenčnimi glasovi se nato razvrstijo po številu teh prejetih glasov. Če sta npr. 10% ali več % preferenčnih glasov dobila dva kandidata s te liste, je bil izvoljen s te liste tisti kandidat, ki je dobil največ preferenčnih glasov, če seveda prvotno dobljeno število 100 dobljenih glasov zadostuje za izvolitev enega občinskega svetnika. Ce to število stotih glasov zadostuje za izvolitev npr. treh občinskih svetnikov, bodo šli v občinski svet še drugouvrščeni med preferenčnimi dobitniki in nato šele prvotno postavljeni npr. Tone s te liste. Praktični primer: V eni izmed volilnih enot v občini XY, v kateri se voli 5 članov občinskega sveta je lista stranke dobila skupaj 100 glasov, od tega je bilo 42 glasov preferenčnih. Lista N.Si 1. Tone 3 preferenčni glasovi 2. Janez 6 preferenčnih glasov 3. Miha 12 preferenčnih glasov 4. Štefan 20 preferenčnih gasov 5. Jože preferenčni glas Na tej listi so bili torej izvoljeni: 1. Štefan, 2. Miha, 3. Tone Volivci, možnost torej imate, precej bolj realno, kot prej, torej... MILAN WINDSCHNURER države. Pokazal je izjemno preudaren in pošten odnos do svojih vo-lilcev, prav tako pa tudi do vseh ostalih državljanov, ki volitve financirajo. Če bi se zgodilo, da predsednik zaradi bolezni ali visoke starosti ne bi mogel opravljeni svojih dolžnosti skozi ves petletni mandat, bi namreč volilni cirkus morali predčasno ponoviti, kar pa seveda ni poceni. Poleg tega pa predsednik predstavlja Slovenijo in Slovence pred svetovno javnostjo in ni vseeno, kako deluje in izgleda. Nelep spomin imam na majavega Jelcina, senilnega Pinoche-ta, umirajočega Mitterancla itd. Popolnoma se strinjam z izjavo g. Gobca, da mora biti predsednik države popolnoma zdrav. Škoda, da se lega ne zavedajo nekateri kandidati, ki se imajo za nepogrešljive. Vsi Slovenci pa bi se morali zavedati, da na vseh vodilnih položajih potrebujemo zdrave in sposobne ljudi, primernih let, s primernim znanjem in splošnimi moralnimi kvalitetami. Če pa so še ideološko neobremenjeni, še toliko bolje. Bralkam in bralcem pa bi svetoval le tole: Če že volitve financiramo, se jih tudi udeležimo. Dan volitev je edini, koje naš glas popolnoma enakovreden vsem ostalim v volilnih skrinjicah. Le, čega ne oddamo, je vržen stran. ANTON VIDMAR Zahvala društvu za pomoč in zaščito otrok IRIS iz Kamnika Tisti, ki prinašajo svetlobo v življenje bližnjih tega ne smejo zadržati zase. (James M. Barrie) Društvu za pomoč in zaščito otrok ■ Iris, ki deluje na širnem območju Kamnika, se prisrčno zahvaljujemo za nepozabno dopoldne, ki ste ga nam, stanovalcem in delavcem Doma starejših občanov Kamnik, pripravili skupaj z nastopajočimi Še vedno se z nasmehom na ustnicah spominjamo »vragolij«, spretnosti čarodeja in žonglerja Tonija ter njegovega prijatelja klovna Žarkota. S simpatičnim nastopom sta tako stanovalcem kot tudi delavcem Doma dvignila pritisk in pospešila utripanje srca. Pri marsikaterem izmed »domačih« nastopajočih smo odkrili skriti talent; bodisi za čaranje, plesanje ali igranje v ansamblu. Za kratek oddih so med vmesnimi točkami programa poskrbeli plesalci plesnega kluba Miki iz Domžal. V vsem svojem blišču in eleganci so nam prikazali nekaj najbolj znanih plesnih korakov. Stanovalci Doma sprejemamo vsak dan kol dar, kot darilo in, če je le mogoče, kot praznik. Vse to smo ta dan dobili in smo za to neizmerno hvaležni. Čudoviti dan, poln smeha in brezskrbnosti, na koncu pa ste nas obdarovali še s hrustljavim krompirčkom. Gospe Silvi Cegnar se še enkrat lepo zahvaljujemo za vso skrb in organizacijo. S kaseto in slikami, ki ste nam jih naknadno dostavili, nam ne morete podariti mladosti, kol ste zapisali, podarili pa ste nam lep spomin. Stanovalci in delavci Doma starejših občanov Kamnik Dragi »Kamniški mestjani«! Vedno najprej pomislim komu pišem in šele nato kaj pišem. Več vrst Zal poznamo, tako Dom-Žale, pa ljubljanske Žale, razširjene kamniške Žale, s časovnega premika naprej, pa vse tja j>re-ko Kalvarije do Poseke, skoraj na Velike poljane do Buriča. Koje nekoč Fran Milčinski obiskal Vrhpolje nad Kamnikom, njihovo gasilsko veselico, se mu je utrnila misel in nastala je knjiga »Butalci«. Če bi Butalce dandanes enačili s Kamničani, bi nam to oni prav gotovo upravičeno zamerili. »Bochin, Bled und Stein sind drei Perlen von Krain.« Pa povprašajmo Žalskega Jožeta, Pogačarjevega Franceta in pa Trtnikovega Jurija, kaj oni mislijo o širjenu kamniških Žal. Oni modro molče. Kako ne bi. Saj so'»pokojno« mrtvi. »Mrtvi nas živeti uče!«, nas opozarja napis na slavoloku padlim v Prvi vojni ob vznikli Cudermanovi roki, ki nas z mečem opominja ■ spet na kamniških Žalah, Ker je Šutna postala »mrtvica«,po mnenju nekaterih »grozljivka«, katere sindrom se hitro širi tudi v kamniško mestno jedro z županijo, sodnijo, bankami in pošto Glavnega trga, mesto ireverzibilno, nepopravljivo umira. Življenje pa se načrtno seli na vzhodno Obvoznico reke Bistrice, Duplico in Mengeško polje. Ker pa tod zaradi še neurejenih razmer prebivalci več umirajo, bi bilo smotrno tja preseliti tudi pokopališče. Bi vsaj zanamci in njihovi arheologi imeli kaj odkopavati, ko ga reka Bistrica zasuje, kakor seje to že zgodilo Sentpetru pri Žalcu, tistega leta Gospodovega, koje še njegov sin Jezus Kristus po svetu hodil. Nekoč v preteklosti je to že rimskim priseljencem storila reka Savinja. Bodi dovolj. BORUTSTANISLAVAPARNIK magister naravoslovnih ved Predsedstvo Športne zveze občine Kamnik se je na svoji 13. seji sestalo v ponedeljek, 14.10. 2002. Ker se z veliko hitrostjo bliža čas lokalnih volitev, smo se med drugim namenili povprašati kandidate in kandidatke za župana/županjo, koliko in kako poznajo problematiko kamniškega športa in na kakšen način ter s kakšnimi ukrepi jo nameravajo reševati v primeru izvolitve. Tako smo pripravili naslednja vprašanja, s katerimi se javno obračamo na vse kandidate in kandidatke za župana/županjo. Ali menite, da kot kandidat za župana/županjo zadostno poznate problematiko športa v Občini Kamnik in s čim to lahko utemeljite (kratek oris...)? Menite, da je v športu v okviru sedanje proračunske porabe namenjenih zadosti sredstev za njegov obstoj in nadaljnji razvoj? Če menite, da ne, za kolikšno povečanje obsega sredstev za šport (konkretno v SIT) se boste zavzeli v primeru Vaše izvolitve? Za kakšno organiziranost športa v Občini Kamnik bi se zavzeli v primeru vaše izvolitve? (obdržati sedanjo organiziranost, povečati vlogo Športne zveze, ustanoviti Zavod za šport itd.) Za kakšen način komuniciranja oziroma vzdrževanja stikov s športno sfero oziroma njihovimi predstavniki se zavzemate (delovno telo župana, Športna zveza itd.) Vse kandidate in kandidatke za župana/županjo pozivamo, da v naslednji številki lokalnega časopisa na navedena vprašanja javno odgovorijo. Že vnaprej se vsem zahvaljujemo za njihove odgovore. Športna zveza občine Kamnik Predsedstvo Občinska volilna komisija občine Kamnik na podlagi 107., 108. in 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/ 94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92 in 70/00) objavlja: SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE KAMNIK, ZA LOKALNE VOLITVE, KI BODO 10. NOVEMBRA 2002 1. ANTON PLAHUTNIK, roj. 15.7.1961, ZduSa 3. Kamnik, usnjarski tehnik, podjetnik predlagatelj: NAPREJ SLOVENIJA 2. DEMITRIJ PERČIČ, roj. 19.12.1963, TunjiSka 2a, Kamnik, univ.dipl.obramboslovcc, vodja marketinga predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OO KAMNIK 3. ANTON TONE SMOLNIKAR, roj. 22.9.1949, Vegova 4, Kamnik, novinar, župan predlagatelj: IVAN PRISTOVNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 4. JANEZ REPANŠEK, roj. 3.4.1956, kolodvorska 3, Kamnik, lesarski tehnik, samostojni podjetnik predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - OO KAMNIK 5. SILVA CEGNAR, roj. 30.10.1963, Livarska 5, Kamnik, ekonomski tehnik, poslovni sekretar predlagatelj: SKUPINA OBČANOV 6. TATJANA SONJA ROT DJALIL, roj. 5.9.1947, Zikova I, Kamnik, gimnazijska maturantka, absolventka sociologije, občinska svetnica predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - OO KAMNIK 7. ANTON HOČEVAR, roj. 24.1.1950, Hrusevka la. Laze v Tuhinju, kmet predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - OO KAMNIK 8. LOJZE VAVPETIČ, roj. 27.2.1953, Velika planina 26, Stahovica, kemik, direktor predlagatelj: MATJAŽ VERBOLE IN SKUPINA VOLIVCEV 9. MARJETA HUMAR, roj. 11.2.1946, Žale 4a, Kamnik, profesor slavistike, vodja sekcije za terminološke slovarje predlagatelj: N.SI NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - OO KAMNIK OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 00601-1/2002-3/1 Datum: 24.10. 2002 JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav. I. r. PREDSEDNIK Na podlagi 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur.list RS St. 72/ 93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS St. 44/92, 60/ 95, 67/97in 70/00), je občinska volilna komisija občine Kamnik z žrebom določila naslednji seznam list kandidatov za člane občinskega sveta občine Kamnik za volitve dne 10.11. 2002. VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Motnik, Špi-talič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja peč, Psajnovica, Srednja vas pri Kamniku, Sela pri Kamniku in Nevlje Liste kandidatov so: K, LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS - OO KAMNIK 1. MARJAN SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 8.7.1970, MOTNIK 17, STR. TEHN., KOMERCIALIST 2. IZTOK DEBEVEC, ROJ. 21.12.1962, OŠEVEK 6, GIMN. MATURANT, ORGANIZATOR 3. MARKO DROLC, ROJ. 30.8.1966, ŠPITALIČ 14, STROJNI TEHNIK, PODJETNIK 4. DARKO HOMAR, ROJ. 15.9.1960, VRHPOUE 53, STR. KLJUČ, TRENER 5. MARKO MATOH, ROJ. 22.6.1950, SREDNJA VAS 19A, MAG. TEH.ZNAN. DIREKTOR 6. MIHELINA-MIŠA MAVER, ROJ. 21.3.1963, VRHPOUE 95, EK. TEHNIK, VODJA ENOTE 2. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE -DESUS-00 KAMNIK 1. ANTON RAJSAR, ROJ. 9.1.1958, ŠMARTNO 26A, ORODJAR. VZDRŽEVALEC 2. JANEZ SODNIK, ROJ. 8.8.1928, VRHPOUE 155, MIZAR, UPOKOJENEC 3. MIROSLAV NOVAK, ROJ. 7.12.1953, VRHPOUE 210, SLIKAR 4. MARTIN OBOLNAR, ROJ. 19.3.1931, VRHPOUE 61, UPOKOJENEC 5. SREČO DACAR, ROJ. 25.10.1975, GABROVNICA 5, MIZAR i. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK 1. MIHAEL PROSEN, ROJ. 4.9.1945, MARKOVO 2G, ŠPORTNI PEDAGOG, UPOK. 2. DUNJA-BRONISLAVA CERER, ROJ. 5.10.1945, VRHPOUE 66, GR. TEHNIK, UPOK. 3. EMILIJA GREGORČIČ, ROJ. 25.6.1953, STEBUEVEK 1C, PROF. RAVNATEU ŠOLE 4. BORIS JEGLIČ, ROJ. 19.12.1971, ČEŠNJICE IC, FINOMEHA-NIK, ŠOFER 5. MARJAN KOTNIK, ROJ. 10.8.1955, VRANJA PEČ 6, VODOV. INSTALATER, HIŠNIK 6. MAJDA REPNIK, ROJ. 29.4.1959, VRHPOUE 186, TRGOVKA, S.P. 4, OBRTNO PODJETNIŠKA USTA 1. BRANKO HRIBAR, ROJ. 3.3.1955, ŠPITALIČ 1IA, LESNI TEHNIK. MIZARSTVO 2. ANTON ŠUŠTAR, ROJ. 6.1.1966, SREDNJA VAS 27, TAPET-NIK - DEKORATER 3. MILAN KONCILU, ROJ. 11.9.1966, SOTESKA 71, RTV MEHANIK, SERVISER 4. JANEZ SITAR, ROJ. 16.5.1945. VRHPOUE 224, GUMARSKI TEHNIK, PODJETNIK & NPS - NAPREJ SLOVENIJA I. MARINKO ALOJZ, ROJ. 21.4.1965, VELIKA LASNA 17, EK. TEHNIK, VODJA 6. NSI ■ NOVA SLOVENIJA. KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - OO KAMNIK 1. JANEZ LESKOVEC, ROJ. 19.12.1971, VRHPOUE 179, TEKSTILNI MEHANIK, S.P. 2. VOJKO TONIN, ROJ. 3.3.1960, ZG. TUHINJ 39B, AVTOME-HANIK, VOZNIK 3. BRANKO GORIČAN, ROJ. 27.9.1965, ZG. MOTNIK 17. ELEKTROTEHNIK, SERVISER 4. ŠTEFANIJA LEGEDIČ. ROJ. 13.12.1950, ŠMARTNO 45, SOC. DELAVKA, UPOK. 5. ANA BALOH, ROJ. 4.7.1962, ZG. TUHINJ 29, KUHARICA, DELILKA HRANE 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS - OO KAMNIK 1. ANTON HOČEVAR, ROJ. 24.1.1950, HRUŠEVKA 1A, KMET 2. ŠTEFAN PLAHUTA, ROJ. 24.12.1962, TUČNA 5, VOZNIK 3. JANEZ PESTOTNIK, ROJ. 16.8.1970, PSAJNOVICA 6, STR. TEHNIK, PODJETNIK 4. JANEZ TREBUŠAK, ROJ. 29.10.1942, BELA 30, UPOKOJENEC 5. SREČO URANKAR, ROJ. 14.12.1952, SNOVIK 3, KMET 6. VID KADUNC, ROJ. 27.11.1949, ZG. TUHINJ 25, KMET 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS ■ OO KAMNIK 1. FRANCI SPRUK, ROJ. 9.4.1963, HRIB II, KEMIJSKI TEHNIK, ZAVAR. ZASTOPNIK 2. VILJEM SLAPNIK, ROJ. 1.9.1959, ŠMARTNO 25, STR. KUU-ČAVNIČAR, SERVISER 3. FRANC MODRIJAN, ROJ. 8.5.1954, SIDOL 1B, ELEKTRIKAR, OBRATNI ELEKTR. 4. JANEZ AHČIN, ROJ. 26.7.1953, LOKE 17, ORODJAR, VZDRŽEVALEC 5. ANDREJ BRECL, ROJ. 19.2.1976, VRHPOUE 109, STROJNIK 6. JANEZ SUŠNIK, ROJ. 24.4.1954, ROŽIČNO 2A, PODJETNIK 9. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. MATIJA ROMŠAK, ROJ. 1.8.1964. VRHPOUE 216, GIMN. MAT. VODJA KOMERC. 2. KSENIJA KODRA, ROJ. 7.5.1970, ZG. TUHINJ 26, DR. VETERINARSKE MEDICINE 3. IVO SITAR, ROJ. 17.11.1967, VRHPOUE 224, DIREKTOR 4. POLONA BERLEC, ROJ. 23.01.1977, ZG. TUHINJ IC, ŠTUDENTKA 5. LUCIJA MARINŠEK, ROJ. 2.11.1968, ŠPITALIČ 29A, ŠIVIUA 6. FANIKA DROLC, ROJ. 2.10.1973, BELA 26, ŠIVIUA 1». ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD ■ 00 KAMNIK 1. JANEZ HRIBAR, ROJ. 17.5.1946, LAZE 3, GOSTINEC 2. MARJAN KRIŽNIK, ROJ. 17.8.1956, ŠPITALIČ 28A, GRADB. TEHNIK 3. OLGA IVANČTČ, ROJ. 20.3.1946, LAZE 30, POŠTNA USLUŽBENKA, UPOK. 4. RUDOLF ŠUŠTAR, ROJ. 16.4.1947, MARKOVO 3C, EKONOMIST 5. ZDRAVKO BERLIC, ROJ. 5.3.1955, ČEŠNJICE 8, KMET 6. MILAN BERLEC, ROJ. 6.5.1958, LAZE 5, ZLATAR, DELOVODJA Voli se 6 članov VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Godič, Črna, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice. Liste kandidatov so: 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ■ LDS - OO KAMNIK 1. GREGOR KONCILJA, ROJ. 13.6.1967, CESTA 3.TALCEV 8B, NAR.MAT.TEH. 2. MARKO KEMPERL, ROJ. 29.12.1965, KRIVČEVO 8, STROJNI TEHNIK 3. ZVONKO CVEK, ROJ. 16.5.1950, ŽUPANJE NJIVE 18A, UNLV.DIPL.INGORCj.DELA 4. PAVEL LANIŠEK, ROJ. 22.6.1939, CESTA 3.TALCEV 8B, UPOKOJENEC 5. ALEŠ LIPIČNIK, ROJ. 12.9.1963, SP. STRANJE 9, INFORMATIK, SAM.PODJ. 6. RUDOLF CAPUDER, ROJ. 23.10.1960, DRNOVŠKOVA II, UNIV.DIPLEKON. 2. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUS - OO KAMNIK 1. VIDA ROMŠAK, ROJ. 20.6.1955, POTOK V ČRNI 5A, EKON.KOM.TER, UPOK. 2. MILAN SUŠNIK, ROJ. 15.10.1950, PODSTUDENEC 17A, KOVINAR, UPOK. 3. IVAN KOVAČ, ROJ. 11.4.1935, GODIČ 73, SADJAR, UPOKOJENEC 4. MARKO STAROVASNIK, ROJ. 28.11.1962, ČRNA 16, DELAVEC 5. MIHAEL ROMŠAK, ROJ. 30.9.1966, ČRNA 18, DELAVEC 6. ALBIN REPANŠFJC, ROJ. 26.2.1929, ČRNA 18, UPOKOJENEC 3. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK 1. IZTOK ALBREHT, ROJ. 30.10.1966, KALIŠE 14, ELEKTROENERGETIK 2. SLAVKA VEROVŠEK, ROJ. 20.4.1948, GODIČ I7C, UČiTEU ŠP.VZGOJE 3. MARIJA PODJED, ROJ. 28.4.1946, GODIČ 68D, UPOKOJENKA 4. GABRIJEL RESNIK, ROJ. 4.10.1949, CANKARJEVA 42A, ZAVAROV.ZAST. 5. ŠTEFKA POPIT. ROJ. 10.6.1953, PODSTUDENEC I6A, UPOKOJENKA 4. OBRTNO PODJETNIŠKA LISTA 1. CIRIL GRKAMN, ROJ. 28.7.1952, GODIČ 75, LESARSKI TEHNIK 2. JOŽEF VOLOVŠEK, ROJ. 7.3.1959, STAHOVICA I1B, LESARSKI TEHNIK 3. MARKO SUŠNIK, ROJ. 1.2.1960, SMREČJE 2, KEM.TEHNIK 5. NPS-NAPREJ SLOVENIJA 1. ANTON PLAHUTNIK, ROJ. 15.7.1961, ZDUŠA 3, PODJETNIK 2. TATJANA POVŠIN, ROJ. 5.3.1961, SP. STRANJE 1, ŠIVIUA 6. NSI - NOVA SLOVENIJA. KRŠČANSKA LJUDSKA STRANIC PRIMOž'sTELE, ROJ. 27.3.1978, TUNI MLAKA 9E, ŠTUDENT 2. FRANC PRODNIK, ROJ. 13.9.1950, GODIČ 79F, FIN.NAD-ZORNIK 3. DAMJAN HANČIČ, ROJ. 27.3.1973, CESTA 3. TALCEV 14, ARHIVAR 4. JANEZ DOLINŠEK, ROJ. 21.5.1962, OKROGLO 2, DELOVODJA 5. CECILIJA PLEVEL, ROJ. 10.12.1965, TUNJICE 33, RAČU-NOVODKINJA 6. JANEZ GOLOB. ROJ. 9.5.1955, GOZD 11, SKLADIŠČNI DELAVEC 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS ■ OO KAMNIK 1. FRANC POGAČNIK, ROJ. 21.3.1955, GODIČ 55, KMETIJSKA ŠOLA 2. FRANC GALIN. ROJ. 30.6.1956, KRIVČEVO 17, RUD.NAD-ZORNIK 3. MARIJA HRIBAR, ROJ. 15.9.1945, KALIŠE II, UPOKOJENKA- '. 7 ' . 4. FRANC SENOŽETNIK, ROJ. 29.8.1942, PODLOM 2, UPOKOJENEC 5. JANEZ ČIMŽAR, ROJ. 16.1.1951, TUN. MLAKA 13, INŽ.AG-RON„ KMET 6. STANKO PAVLIN. ROJ. 12.11.1964, POTOK V ČRNI 8, STR.TEK.SAM.PODJ. 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS -OO KAMNIK 1. VALENTIN ZABAVNIK, ROJ. 4.1.1953, KOŠIŠE 16, ORODJAR 2. MIHAEL BABNIK, ROJ. 21.10.1944, GODIČ 83, PREDM.UČI-TEU GEOGRAF. 3. MATEJA ZUPIN, ROJ. 20.10.1980, OKROGLO 10, ŠTUDENTKA POLITOLOG. 4. MARIJAN KREGAR, ROJ. 13.10.1968, SP. STRANJE 17B, KOMERCIALIST 5. ALEŠ STRMOLE, ROJ. 19.8.1979, PODSTUDENEC 2, ELEKTROTEHNIK 6. MIROSLAV PETEK, ROJ. 6.9.1943, POT NA JERANOVO 7, LESARSKI TEH. 9. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. ALEKSANDER URŠIČ, ROJ. 30.11.1974, ČRNA 5, KOMERCIALIST 2. ROMAN DROLC, ROJ. 12.11.1973, C. DR.TINETA ZAJCA I5A, KOMERCIAL. 3. ANITA VLAINIČ, ROJ. 20.12.1982, ZG. STRANJE 52, ŠTUDENTKA 4. GREGA ZORE, ROJ. 16.6.1982, GODIČ 80G, ŠTUDENT 5. DENIS KEMPERL, ROJ. 21.5.1983, ZAGORICA 5B, ŠTUDENT 10. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD -00 KAMNIK 1. PETER RIBIČ, ROJ. 23.8.1979, GODIČ 82C, ŠTUDENT 2. ANDRF;.I DEŽELAK, ROJ. 17.4.1948, JERANOVO 16, REFERENT 3. IRENA KALIŠNIK, ROJ. 28.3.1978, ZDUŠA 16, ŠTUDENTKA Voli se 6 članov VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Duplica, Šmarca, Volčji potok Liste kandidatov so: L LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS - OO KAMNIK 1. BRANISLAV GOLUBOVIČ, ROJ. 10.8.1969, KLAVČIČEVA 5, VIŠJI UPR. DEL 2. NUŠA (MOJCA) SVETE, ROJ. 23.4.1957, MATIJE BLEJCA 2, POMOČ.RAVNAT. 3. DUŠAN LUŽAR, ROJ. 21.11.1960, JERANOVA 19, SVET.PREDSTOJN1KA 4. ŠEMSUDIN (ŠEMSO) MUJANOVIĆ, ROJ. 1.9.1973, KLAVČI-ČEVA^ 6, PROF.ŠP.VZG. 5. DENIS KOLETO, ROJ. 7.2.1976, KLAVČIČEVA 6, ELEKTROTEHNIK TELEKOMU. 6. LILI ŠTELE, ROJ. 24.1.1966, KLAVČIČEVA 12, RADIOLO-GINJA 7. DAVID TUPY, ROJ. 28.10.1963, ČRNIVŠKA 7, GIMN.MAT.,SAM.PODJ. 2. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUS - OO KAMNIK 1. MARJAN SCHNABL, ROJ. 18.10.1943, KOROŠKA C. 6, ING.PROMETA IN ZVEZ 2. GITA SLOVŠA, ROJ. 25.10.1960, MAT.BLEJCA 2, POSLOVODJA 3. JOŽEF LENARČIČ, ROJ. 8.9.1932, NOŽIŠKA UI..6, UPOKOJENEC 4. VESNA MALIGOJ, ROJ. 9.12.1955, GROHARJEVA 12, PROF.ANGL 3, ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK 1. ESMA RAKOVIĆ, ROJ. 1.3.1957, KLAVČIČEVA 13, GIMN.MATURANT 2. MARJAN BERGANT, ROJ. 11.8.1946, BAKOVNIŠKA 22, ORG.DELPROC. 3. MARIJA DOLENC, ROJ. 20.8.1950, VOLČJI POTOK 2B, DIREKTOR 4. NIKOLAJA INDIHAR, ROJ. 30.5.1940, UUBUANSKA 33, UPOKOJENKA 5. MIROSLAV ŠUŠTAR, ROJ. 16.7.1946, KAMNIŠKA 45, DIREKTOR 6. PETRA ROBIČ, ROJ. 31.8.1971, JAKOPIČEVA 13, EKON.KOM.TEHNIK 7. EMILIJA KRAGELJ, ROJ. 16.8.1944. KLAVČIČEVA 4, UPOKOJENKA 4, OBRTN(? PODJETNIŠKA LISTA 1. TOMAŽ LUKAN, ROJ. 16.5.1972, KAMNIŠKA C. 55, STROJNI TEH. 2. UROŠ JEREB, ROJ. 28.9.1966, KAMNIŠKA 56, STROJNI TEH. 3. MARJAN AJTNIK, ROJ. 27.1.1961, POT NA DOBRAVO II, STROJNI TEH. 6. NSI ■ NOVA SLOVENIJA. KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA-00 KAMNIK 1. VILKO DOBOVŠEK, ROJ. 30.10.1955, UUBUANSKA 29, STROJ. TEHNIK 2. IVAN SEKAVČNIK, ROJ. 14.7.1939, GRINTOVŠKA 10, VODJA INVESTICIJ 3. MARIJA JUTERŠEK, ROJ. 14.6.1943, SONČNA 1, DR. STO-MAT..UPOKOJENKA 4. FRANCE REPNIK, ROJ. 21.3.1925, VOLČJI POTOK 31, KMET 5. MIROSLAV BIDER. ROJ. 15.2.1947, UUBUANSKA C. 24A, POSLOVODJA 6. DARJA PIRŠ, ROJ. 19.1.1973, BAZOVIŠKA 7, STROKSODE-LAVEC 7. MARIJA VERŠNIK, ROJ. 7.3.1950, GORNJI LOG 16, PROF.BIOLOGIJE 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS - OO KAMNIK 1. FRANC OREŠNIK, ROJ. 25.10.1955. JAMOVA 2, RADIOLOŠ-Kl INŽ. 2. STANKO CERAR, ROJ. 29.7.1962, VOLČJI POTOK 6A, DIREKTOR SEKTORJA 3. MARJAN JERMAN, ROJ. 10.4.1963, UUBUANSKA C. 47, KMET 4. ALOJZ FIDLER, ROJ. 24.9.1952, VOLČJI POTOK 30, VODJA PROGR. 5. FRANC BROJAN, ROJ. 28.10.1932, BISTRIŠKA 31, UPOKOJENEC 6. VALENTIN PIBERNIK, ROJ. 23.4.1961, VOLČJI POTOK 18, KMET 7. JOŽE TOMELJ, ROJ. 21.2.1950, VOLČJI POTOK 45A, DIREKTOR DRUŽBE 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS -OO KAJV1NIK 1. DUŠAN ŠTRAJHAR, ROJ. 24.11.1956, PIBERNIKOVA 19, STROJNIK 2. RUDI VERŠNIK, ROJ. 24.7.1950, GORNJI LOG 16, EKONOMIST 3. MAKS CH1APPOLINI, ROJ. 3.7.1953, GROHARJEVA 16, KOMERCIAL 4. JANJA ROSTAN, ROJ. 28.1.1977, VOLČJI POTOK 5A, ZDRAVST.TEH. 5. MIRKO KLEMF,N, ROJ. 27.3.1961, DOBAJEVA 3, MONTA-ŽER POHIŠTVA 6. JANEZ PANČUR, ROJ. 30.1.1969, BISTRIŠKA C. 23, STR/TEHNIK 7. METOD HUMAR, ROJ. 2.7.1939, OREHOVA 3, UPOKOJENEC 9. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. ALEŠ ZOBAVNIK, ROJ. 15.11.1973, NOŽIŠKA 9, SERVISER BIRO OPREME 2. ROBERT PROSEN, ROJ. 20.4.1971. JAKOPIČEVA 21, KOMERCIALIST 3. SABINA ROMŠAK, ROJ. 23.2.1972, ZELENA POT 1, CVET-LIČARKA 4. DARKO ŠČULIJA, ROJ. 6.2.1970, JAKOPIČEVA 30, VOZNIK 10. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD -00 KAMNIK 1. BORUT ŽAGAR, ROJ. 25.6.1982, STEGNE 22, ŠTUDENT 2. FADILA BUŽIMKIĆ-HALILOVIČ, ROJ. 12.1:1961, KLAVČIČEVA 9, SOC.DEL 3. MARJAN BERGANT, ROJ. 21.4.1960, JEROVŠKOVA 15, STROJ. TEH. 4. TINA GAMS, ROJ. 25.9.1977, MAT.BLEJCA 10, ŠTUDENTKA 5. ZVONIMIR KOLENIK, ROJ. 12.3.1958, ZELENA POT 8, USLUŽBENEC 6. MARTA ŽERKO, ROJ. 15.8.1941, MAT.BLUCA 12, UPOKOJENKA Voli se 7 članov VOLILNA ENOTA ŠT. 4 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Novi trg, Kam-nik-center, Perovo, Podgorje in Zapricc Liste kandidatov so: L LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS - OO KAMNIK 1. DEMITRIJ PERČIČ, ROJ. 19.12.1963, TUNJIŠKA 2A, VODJA MARKET. 2. OLAF GRBEC, ROJ. 7.11.1960, POT NA POUANE 9, EKONOMIST 3. KLAVDIJ KODERMAN, ROJ. 15.8.1963, ŠUTNA 76, EK.KOM.TEHNIK 4. MATEJA POLJANŠEK, ROJ. 19.3.1965, TOMA BREJCA IA, SAM.SVETOV. 5. MARIJA FABČIČ, ROJ. 22.7.1966, KOVINARSKA 26, VIŠJA SVETOVALKA 6. MITJA REDJA, ROJ. 28.2.1952, NA BREGU 36, UPOKOJENEC 7. JOŽE ZAGORC, ROJ. 15.7.1949, POT V RUDNIK 3, DIREKTOR 8. MARKO MARČEC, ROJ. 23.11.1969, STELETOVA 17, POSLOVODJA 9. RUDOLF DR.RIZMAN, ROJ. 22.3.1944, JURČIČEVA 3A, UNIV.PROFESOR 10. MAKSIMILJAN LAVRINC, ROJ. 8.12.1948, POT NA POUANE 4A, POSLANEC DZ 2, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DESUS - OO KAMNIK 1. GORDAN AMBROŽIČ MALENŠEK, ROJ. 11.1.1935, KETTEJEVA 5, UPOKOJ. 2. IGOR PODBREŽNIK, ROJ. 25.8.1957, NOVI TRG 31, DIREKTOR 3. VINCENC POLAK, ROJ. 13.11.1941, TUNJIŠKA CESTA 11, UPOKOJ. 4. FRANC POLJANŠEK, ROJ. 16.3.1940, PODGORJE 28F, UPOKOJENEC 5. MAJDA TRATNIK, ROJ. 11.7.1945, KRANJSKA 3D, UPOKOJENKA 6. VEKOSLAV PONIKVAR, ROJ. 19.6.1939, VAVPOTIČEVA 19, UPOKOJENEC 7. MIHAF:L HORVAT, ROJ. 13.9.1938, U L. K A M.Z AS.O DR. I, UPOKOJENEC 8. MARIJA DANIJELA APARNIK, ROJ.19.6.1942, ŠUTNA 29.UPOKOJENKA 9. DRAGOTIN ŠTUPAR, ROJ. 14.10.1928, KOVINARSKA 10A, UPOKOJENEC 10. SLAVKA REPŠE, ROJ. 25.04.1928, FRANCA PIRCA 2, UPOKOJENKA 3, ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK 1. DANIEL KOVAČIČ, ROJ. 20.11.1940, PRISOJNA 22, UPOKOJENEC 2. MARIJA REBA, ROJ. 2.7.1935, ŽUPANČIČEVA 1, UPOKOJENKA 3. JANEZ PIRŠ, ROJ. 8.3.1938, VEGOVA 2, UPOKOJENEC 4. JANEZ SEDUŠAK, ROJ. 2.1.1948, PODGORSKA 7. UPOKOJENEC 5. KATJA MIHELČIČ, ROJ. 21.4.1975, UUBUANSKA 9B, AD-MINIST- 6. CIRIL SIMIČAK, ROJ. 4.7.1929, TOMA BREJCA 14, UPOKOJENEC 7. EVICA GRII.,1, ROJ. 18.7.1947, LEVSTIKOVA 1, UPOKOJENKA 8. ZDENKA BRICELJ, ROJ. 12.4.1941, NA PRODU 8, UPOKOJENKA 9. MIRKO KLEMENC, ROJ. 8.7.1957, KOŠIŠE 12, VARNOSTNIK 10. OLGA FRANK, ROJ. 2.6.1939, TUNJIŠKA 2, UPOKOJENKA 4. OBRTNO PODJETNIŠKA LISTA 1. MIHAEL RESNIK, ROJ. 28.9.1951, MAISTROVA 32, GOSTINSKI TEH. 2. EMIL GRZINČIČ, ROJ. 20.4.1948, TUNJIŠKA 14, KUUČAV-NIČAR 3. JOŽE TONI, ROJ. 26.1.1952, PODGORJE 94A, ORODJAR 4. MARJANCAJUH, ROJ. 2.8.1950, STELETOVA 19, FRIZERKA 6. NSI - NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - OO KAMNIK 1. MARJETA HUMAR, ROJ. 11.2.1946, ŽALE 4A, PROF. SLAVISTIKE 2. DANIJEL BEZEK, ROJ. 18.10.1952, PODGORJE 94F, PROFESOR 3. JANEZ STRAŽAR, ROJ. 14.2.1944, PODGORJE 12A, DIPL.ING.ARH. 4. SLAVICA NAVINŠEK, ROJ. 28.12.1933, ŠUTNA 64, UPOKOJENKA 5. DOMINIKA ROZONIČNIK, ROJ. 4.8.1975, PODGORJE 94F, TEHNOLOG 6. MARJAN MARKELJ, ROJ. 20.6.1955, PERKOVA 2, DR. ZNANOSTI 7. ANTON ŠTELF], ROJ. 10.1.1939, GLAVNI TRG 16, UPOKOJENEC 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS - OO KAMNIK 1. ANTON SVETLIN, ROJ. 26.8.1953, PODGORJE 58B, DR. VET.ZNAN. 2. JANEZ JERETINA, ROJ. 1.5.1965, BEVKOVA 4, INFORMATIK 3. ANTON TOMEC, ROJ. 1.1.1955, PODGORJE 77A, TAJNIK 4. NADA KUMAR, ROJ. 19.8.1968, BEVKOVA 38, SAM.POD-J ETNIK 5. DUŠAN JESENIK, ROJ. 28.11.1935, NOVI TRG 36, UPOKOJENEC 6. JANEZ ŠTEFIN, ROJ. 31.1:1961, NOVI TRG 36, DELOVOD-JA.ORODJAR 7. ROMAN BERGANT, ROJ. 24.3.1964, PODGORJE 107, VODJA GRADB. 8. MARIJA PLAHUTNIK, ROJ. 14.12.1965, TOMŠIČEVA 11, RAČUNOVODJA 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS -00 KAMNIK 1. JANEZ REPANŠEK, ROJ. 3.4.1956, KOLODVORSKA 3, LESARSKI TEH. 2. ANTON VIDMAR, ROJ. 6.8.1950, STREL1ŠKA 6, VARNOSTNIK 3. ROBERT KOKOTEC, ROJ. 20.1.1964, ŽUPANČIČEVA 2, DIREKTOR 4. TOMAŽ PETEK, ROJ. 5.11.1978, ZIKOVA 3, ABSOLVENT 5. FRANC OSOLNIK, ROJ. 28.1.1950, STRELIŠKA 12A, BANČNI USLUŽB. 6. MIRKO ŽURBI, ROJ. 10.8.1955, PODGORJE 6IC, VODJA AVTOPARKA 7. DENIS PIRC, ROJ. 14.8.1960, MLAKARJEVA 7A, SA.POD-JETNIK 8. BORIS KOLAR. ROJ. 21.6.1974, MLAKARJEVA 3A 9. ALOJZIJ ŠTROS, ROJ. 27.6.1934, PODGORJE 42, LESNI INŽENIR 10. STANKO RUTAR, ROJ. 8.1.1939, MEDVEDOVA 9, UPOKOJENEC 9. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. MATJAŽ POGAČAR, ROJ. 21.1.1959, LJ. STIASNYJA 12, SAM.PODJGTN1K 2. JOŽE LANIŠEK, ROJ. 20.3.1971, ZUPANČIČEVA 4, KOMERCIALIST 10. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD -00 KAMNIK 1. TATJANA SONJA ROT - DJALIL, ROJ. 5.9.1947, ZIKOVA 1, ABSOLV.SOC. 2. JULIJANA BTZJAK-MLAKAR, ROJ. 7.9.1956, POT NA DOBRAVO 17, SVETOV. 3. JANEZ BRLOGAR, ROJ. 2.6.1940, ŠUTNA 37, UPOKOJENEC 4. JELKA GOLOB, ROJ. 20.12.1958, KAJUHOVA 7, VIŠJI SAN.TEH. 5. FRANC REMS, ROJ. 19.8.1943, ŽALE 13A, UPOKOJENEC 6. TINA FRANTAR, ROJ. 14.4.1975, TUNJIŠKA 2, ŠTUDENTKA 7. JOŽE POGAČAR, ROJ. 6.7.1930, ST1ASNYJEVA 12, UPOKOJENEC Voli se 10 članov OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 00607-2/2002-3/1 Datum: 24. K). 2002 JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav. I. r. PREDSEDNIK Odslej varen prevoz tovora na Kamniško sedlo Dušni pastirji zapisani v zgodovino kraja ŠMARTNO V TUHINJSKI DOLINI Tovorna žičnica na Kamniško sedlo je obnovljena in varna za prevoz tovora in drugih materialov. V dneh od 4. do 6. oktobra je Planinsko društvo Kamnik zamenjalo skoraj 8000 m dolgo jekleno vlečno vrv težko več kot 5 ton. Dosedanja vrv je kljubovala in služila svojemu namenu več kot 25 let. Zadnji remont na tej žičnici je bil opravljen dokaj solidno in tedaj je bila zamenjana tudi vlečna vrv. V tem času je od helikopterskega. Z dobro organizacijo in temeljitimi pripravami ter lastnim delom je bila investicija vredna več kot 5 milijonov tolarjev, uspešno opravljena za skoraj polovico vrednosti, za 3520.000 tolarjev, od tega so bili materialni stroški vrvi več kot 2 milijona tolarjev. Dela so potekala pod vodstvom strokovne ekipe SPLET-KONUS RTC iz Krvavce. V dneh zamenjave je sodelovalo tudi 16 Skoraj osem kilometrov dolga jeklena vlečna vrv tovorne žičnice na Kamniško sedlo je nova in varna. žičnica prevozila ogromno ma: teriala, zlasti pri izgradnji nove koče na Kamniškem sedlu, pri izgradnji čistilne naprave in letos še pri postavitvi veternice in seveda prevozu materiala za oskrbo koče. Poleg redne obrabe je k dotrajanosti prispevala svoj delež tudi klima in vremenske razmere, saj je v žičnico večkrat udarila strela. Prevoz ni bil več zanesljiv in je bila zamenjava vrvi več kot nujna. Žičnica sedaj služi predvsem za oskrbovanje koče v poletni sezoni, saj je prevoz z žičnico skoraj polovico cenejši društvenih delavcev, med njimi so bili gorski reševalci in drugi, ki so opravili več kot 380 delovnih ur. Žično vrv, debeline 13 mm, je društvo kupilo od znane italijanske firme preko njihovega zastopstva Mermat iz Ajdovščine in odgovarja vsem strogim predpisom. Polovično vrednost vrvi je društvo vplačalo ob naročilu, drugi del pa bo potrebno poravnati v najkrajšem času. Za to pokritje pričakuje društvo pomoč sponzorjev in Občine Kamnik. Planinske aktivnosti se namreč OBVESTILO Upravna enota Kamnik obvešča, da v mesecu oktobru 2002 uvaja za svoje stranke mesto informatorja. Informator vam bo pomagal s splošnimi informacijami o načinu poslovanja upravne enote pri odločanju o upravnih stvareh in izdajanju potrdil ter s pojasnili v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb. Informator vam bo na voljo v poslovnem času Upravne enote Kamnik in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, sredo od 7. do 17. ure in petek od 7. do 14. ure, v pritličju soba št. 15. NAČELNIK MIHAEL NOVAK, univ. dipl. ekon. Tečaj za turistične vodnike Od 19. do 28. novembra 2002 Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik -Turistično informacijski center organizira 40-urni tečaj za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika. Tečaj bo potekal v popoldanskem času. Po končanem tečaju bodo udeleženci opravljali teoretični in praktični preizkus znanja. POGOJI ZA PRIJAVO: najmanj srednješolska izobrazba in znanje tujega jezika za stopnjo srednješolske izobrazbe. Od kandidatov pričakujemo široko razgledanost, urejenost, prijaznost in sposobnost prilagajanja. CENA TEČAJA: 18.000,00 SIT. Vsem, ki bodo uspešno opravili strokovni preizkus znanja, napisali seminarsko nalogo o dogovorjeni vsebinski temi in dvajset ur vodenja, bomo v roku enega leta povrnili stroške tečaja. DODATNE INFORMACIJE: Agencija za turizem in podjetništvo - Turistično informacijski center, Tomšičeva 23, Kamnik PRIJAVE ZBIRAMO DO ponedeljka, 11.11.2002. Število prijav je omejeno. KONTAKTNA OSEBA: Nuša Lisjak, tel.: 01/8391-470 v polni meri vključujejo v okvir turističnega utripa Kamnika in širše okolice. Društveni delavci so prepričani, da bo z zamenjavo vožnja varna vsaj naslednjih dvajset let, če le ne bo prišlo do nepredvidenih dogodkov. Na zaključku velja povedati, da je Planinsko društvo Kamnik v zadnjih dvajsetih letih veliko postorilo v planinskem okolju. Zgradilo je skoraj novi koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu, zgradilo čistilni napravi in napravi UV- za čiščenje pitne vode, letos pa je postavilo še veter-nico (kljub prejšnjemu sistemu koriščenja sončne energije), sedaj na zaključku pa obnovilo še vlečno vrv. Vse to je izreden uspeh planincev pri ohranjanju naravnih danosti, reševanju ekoloških vprašanj in varni hoji na tem prelepem predelu Kamniško-Savinjskih Alp. STANE SIMŠIČ V Šmartnem je bila zadnjo septembrsko nedeljo slovesnost ob blagoslovitvi spominskih plošč vsem dvanajstim duhovnikom, ki so pri nas službovali po vikarju Frnacu Mihaelu Paglovcu od leta 1814 do 2002. Krajevna skupnost in župnija sta se ob postavitvi spominskih plošč oddolžila prizadevnim župnikom, ki so dali pečat našli župniji. Naj omenim nekatere, ki so bili predvsem dušni pastirji, svoje znanje in sposobnost gospodarjenja pa so uveljavljali tudi na drugih področjih. Župnik Jeglič je zgradil kaplanijo, Dolinar je bil skladatelj in prvi Slovnec, ki je bil na Triglavu, kaplan Pustovrh je poslikal veliko okoliških cerkva, nekaj njegovih del je tudi v galeriji v Šmartnem. Dolenc je začel pisati kroniko v nemščini. Pavlic pa že v sloveščini. Opeka je zgradil elektrarno v Šmartnem in elek-trificiral cerkve. Škoda je zgradil novo cerkev v Šmartnem, Baloh preuredi cerkev po koncilskih Maša za vojne in povojne žrtve 31. oktobra v Kamniški Bistrici Tudi letos se bomo na dan pred Vsemi svetimi v četrtek, 31. oktobra, ob 14.30 zbrali pri že tradicionalni spominski sveti maši ob kapelici v Kamniški Bistrici. Maša bo za vse žrtve druge svetovne vojne na Kamniškem oz. na področju Kamniške dekanije. Tudi tokrat se bomo poleg naših padlih na bojiščih 2. svetovne vojne, umrlih v nacističnih taboriščih, ustreljenih talcev, še posebej spominjali vseh zamolčanih žrtev medvojnih in povojnih pobojev, katerih največi množični grobovi se na Kamniškem nahajajo ravno v neposredni bližini Kamniške Bistrice. Sveto mašo bo ob somaševanju drugih duhovnikov daroval dekan g. Tone Dobrovoljc. Dobre pol ure po maši se bomo zbrali še k molitvi ob še vedno brezimenskih množičnih grobovih na Kopiščih, grobovih ubogih žrtev pobojev komunističnega nasilja takoj po dnigi svetovni vojni. Priporočamo, da v dneh pred Vsemi svetimi z molitvijo, morda s cvetjem in svečami postanete tudi ob vsaj nekaterih večjih tovrstnih množičnih grobiščih na Kamniškem in na Komendskem, tako npr. ob velikem grobišču Jevnik pri vasi Sidol, pa pri grobišču Mecesno-vec ob cesti Stahovica-Kamniška Bistrica in grobišče tam blizu v Šimnovem plazu, dalje ob grobišču ob cesti na Kraljev hrib, pa grobišču v Dolskem placu, dalje ob grobišču na Cuzakovem travniku ob industrijskem kanalu (pri tovarni Svit-Trival) in ob štirih grobiščih v podgorskih gmajnah ter ob grobiščih v Sveščevi Jelši, v Kuhar-jevem borštu, v Smovcu,... Seveda grobišča še vedno niso primerno urejena - sedem pa jih ima vsaj skromno oznako z železnim križem. Lepo vabljeni! Organizacijski odbor pri OO NSi Kamnik Spominska maša v Kamniški Bistrici je vedno dobro obiskana. 65-letnica odkritja mamuta V meseai mami 2003 bo minilo natanko 65 let. kar je bilo ob regulaciji hudourniške reke Nevljice v Nevljah čisto po naključju najdeno okostje mamuta. V obeležitev tega visokega jubileja so se aktivno vključili Osnovna šola Frana Albrehta, ki v prostorih podružnične šole v Nevljah gosti pred petimi leti postavljeno razstavo o mamutu, in skupina kamniških zanesenjakov, kijih ta tematika močno zanima. Aktivnosti za obeležitev jubileja so se že pričele, in sicer z Evropskim dnevom brez.avtomobila, ko je bila razstava vsem tistim, ki so v Nevlje prišli peš aH s kolesom, pod strokovnim vodstvom na ogled brezplačno. Organizatorji želimo v tem letu poleg najrazličnejših delavnic za osnovnošolce poskrbeti tudi za primerno označitev mesta odkritja z informativnimi tablami in promocijo v obliki prospektov in spominkov. Žal pa ne moremo mimo dejstva, da nekateri iz čiste objestnosti svojo jezo in odvečno energijo sproščajo tako, da uničujejo listo, kar ni njihovo. Tako so neznanci pred dvema tednoma ponoči informativno tablo, ki je stala ob mamiitovem mostu v Nevljah in opozarjala turiste na pomembno odkritje, s silo odstranili in vrgli v reko. I 'se. kijih »ponoimo odkrivanje mamuta« zanima in bi radi tudi sami sodelovali pri omenjenem projektu, vabim, da se oglasijo na tele-Jonsko številko 041-884-7J3 in verjamem, da nam bo skupaj uspelo. BENJAMIN BEZEK odlokih, postavil spomenik F.M.P., strokovno sodeloval pri simpoziju, hkrati je obnavljal vse cerkvene stavbe v župniji. Prezgodnja smrt mu ni dovolila, da bi dokončal vsa začeta dela. Vsi duhovniki so pokojni in vsak izmed njih je doprinesel naši župniji duhovno in materialno blaginjo. Slovesnost ob odkritju spominskih plošč so popestrili domači cerkveni pevci. Rok Ju-hant je prebral kratek zgodo- vinski opis cerkve in župnikov v Šmartnem. Predsednik KS Tone Rajsar je v svojem govoru povedal, da so bili dušni pastirji že zapisani zgodovini, zagotovo pa tudi v zgodovini našega kraja. Domači župnik, gospod Jože Razinger, je blagoslovil plošči. Po končani slovesnosti smo se župljani na župnijskem vrhu pogostili z dobrotami, ki so jih spekle pridne gospodinje. ŠTEFKA LEGEDIČ Spomin na žrtve gm ' a 1 mm pm v ■ ■ v Sovi nji Peci Pred dnevom mrtvih območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik pripravlja po vsej občini žalne svečanosti. Prva je bila v nedeljo v Sovinji Peči pri Livku - domačija Kuhar. Na kraj spomina so po zvočniku vabile borbene pesmi in harmonikar Božo Matičič s partizanskimi melodijami. Učenci osemletke in devetletke OŠ Se/a so pod vodstvom učiteljice Milene Ku-nej in ob spremljavi Jane Trebušak na kitari recitirali in zapeli več priložnostnih pesmi. Tudi učenka 8. razreda OŠ Šmartno Petra Ber/ec/e z veznim tekstom in recitacijami obudila spomin na naše hrabre prednike, ki so žrtvovali svoja življenja zato, da je nam vsem danes lepo. Alojz Konda, predsednik Mestne organizacije ZZB NOB Kamnik, je v svečanem nagovoru ganljivo predstavil vojne grozote v tej hribovski vasici: W nedeljo, 15. oktobra 1944, je krenila vojaška enota Nemcev in domaćih izdajalcev iz Srednje vasi proti zaselku Sovinja Peč. Preden so se približali prvim hišam, so obkolili okolico zaselka, da bi morda kdo ne ušel ali da bi ujeli partizane. Iz tega obroča je edini ušel Livkov Matija, kije vojake pravočasno opazil. Približali so se hišam, jih preiskali in vse, ki so bili doma, zbrali pred drvarnico in jih nekaj časa stražili. Iz vseh treh hiš, Livkove, Smonkarjeve, zgornje in spodnje, so znosili ves inventar, obleko in živila. Kar je bilo uporabnega so odpeljali. V dve hiši so nanosili slamo, obe družini pa sta nemočno gledali, kdaj bodo ognjeni zublji objeli hiši. Zgodilo se je tisto najhujše, česar si niso niti predstavljali, da bo s požigom končano tudi njihovo življenje. Okoli dvanajste ure so vse štiri hiše - Livkova, Berlečeva in dve Smonkar-jevi hkrati zagorele. Oboji Smonkarski so se pravočasno umaknili v gozd in ostali živi. Ostali dve družini pa sta umrli pod streli okupatorja in njihovih sodelavcev. Trupla so zmetali v gorečo hišo. Pri Livku je zgorelo pet otrok: štirinajstletna Francka, dvanajstletna Viktor in Slavka, devetletna Angelca in sedemletni Matija. Zoglenela trupelca so kasneje našli v krušni peči. Poleg otrok je v ognju zgorelo še šest odraslih oseb omenjenih domačij. Nič hudega niso storili okupatorju, razen tega, da so živeli visoko v hribovski vasi, osumljeni sodelovanja z uporniki.« Ob spomeniku pri Livku so se zbrali sorodniki, borci in aktivisti, bližnji in daljni krajani Krajevne skupnosti Sela, ki so se pozneje številčno zbrali pri Osolniku ob odprtju ceste v Poljani in praznovanju krajevnega praznika, 15. oktobra, saj se na te dan spominjajo tragičnih dogodkov in žrtev v Sovinji Peči in drugod v KS. Spomin na grozodejstva iz preteklosti želijo ohraniti bodočim rodovom, da bi znali ceniti življenje in delo v svobodi in miru: »Svoboda in mir sta osnovna pogoja za ustvarjalnost vsakega posameznika, tako za izboljšanje lastnega duhovnega in materialnega stanja, kot tudi za okolje, v katerem živi,« je v slavnostnem govoru ob odprtju ceste v Poljani poudaril predsednik sveta KS Sela Milan Hribar (o odprtju ceste bomo poročali v prihodnji številki). VERA MEJAČ Prt spomeniku padlih na Kuharjev i domačiji v Sovinji i či so otroci peli, recitirali in prižigali svečke. Med njimi Pe-njimije bil potomec padlih Kuharjevih (Livkovih po domaČe) Gregor Kuhar, učenec 2. r. OŠ Sela. Vsi zbrani so bili deležni prijaznega gostoljubja Kuharjevih. 1 * * Infocenter za mlade v Matični knjižnici Kamnik i* - Pevke in pevci Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik so v Kulturnem domu Šmarca z ubranim prepevanjem polepšali turoben sobotni večer 5. oktobra. Z zborovodjem Rokom Rakarjem, ki jih je spremljal na klaviaturah, so v ponovljenem letnem koncertu zapeli priljubljene slovenske in tuje ljudske pesmi. Program so obogatili še Albert Mrgole na harmoniki, povezovalec programa Marjan Šareč s posrečenim veznim besedilom avtorice Marte Zabret. VERA MEJAČ Meščanske vile na Kamniškem Nova razstava v Kamniškem muzeju Na četrtkov predvečer, smo bili povabljeni na otvoritev razstave Meščanske vile na Kamniškem od osemdesetih let 19- stoletja do prve svetovne vojne v Kulturnem centru Kamnik na Zapričah. Pred polnim salonom sta vsem zbranim obiskovalcem sprevorili nekaj besed o razstavi avtorici kataloga in razstave mag. Zora Tor-kar, v. d. ravnateljice Kulturnega centra Kamuik, in mag. Nika Le-ben, konzervatorska svetovalka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Kranju. Gospa Leben je preteklo jesen v okviru svoje magistrske naloge, v kateri je obravnavala meščanske in podeželske vile na Gorenjskem, prosila za pomoč tudi kamniški muzej. Zaradi zanimivosti tematike sta .se avtorici letos spomladi odločili za sodelovanje in šir- šo predstavitev te teme na Kamniškem. Plod njunega raziskovanja sta katalog in razstava, ki hkrati predstavljata domiselno dopolnitev stalne razstave Kulturnega centra Kamnik Žlahtni purgarji Kamniški, kjer so obravnavani najpremožnej.ši meščani, ki so bili lastniki številnih hiš v samem mestu, ne pa tudi tisti, ki so ob koncu stoletja gradili stanovanjske vile v okolici. To vrzel zapolnjuje pravkar odprta razstava, v kateri zgodovinarka mag. Zora Torkar Obiskovalci z zanimanjem ogledujejo novo razstavljene fotografije in razglednice nekdanjih meščanskih vil. Avtorici razstave mag. Zora Torkar in mag. Nika Leben sta predstavili svoje raziskovanje in nova spoznanja predstavi zgodovinsko ozadje gradnje vil, socialni izvor lastnikov in zdraviliški turizem, mag. Nika Leben pa z umetnostnozgodovin-skega in arhitekturnega vidika predstavi stilne lastnosti vil, njihove arhitekture in gradbenike... Gospa Zora Torkar je v zemljiški knjigi preverila dedovanja, kupoprodajne pogodbe za sedem zasebnih vil in štiri kopališke vile, v Zgodovinskem arhivu v Ljublja- Priznanje Potniku Bogdan Potnik je iz žgane gline izdelal kipa malega človeka, visok 30 cm, in portret v dimenzijah 15x15 cm. Ideja se mu je porodila ob akvarelni risbi, na kateri so ga pritegnili nepravilni proporci, posebna drža, vedenje in pogled malega človeka. Zveza likovnih društev Slovenije je konec septembra podelila kamniškemu umetniku Bogdanu Potniku priznanje in certifikat za izbrano delo v mali plastiki iz žgane gline z nazivom »mali mož - portret«. Certifikat, ki ga Zveza likovnih društev Slovenije podeljuje za kakovostna likovna dela s pozitivno oceno Zvezne strokovne žirije, je vpisan v evidenčno knjigo likovnih del, ki se hrani v arhivu Zveze likovnih društev Slovenije. SAŠA MEJAČ ni si je ogledala popis prebivalstva, kjer je postalo razvidno, kako prehajajo lastništva, in obiskala informatorje. Zasebne vile so bile tiste, ki so jih imeli bogati meščani za redno ali občasno-po-letno-bivanje, kopališke vile pa so sodile v sklop 'Kurhausa', kjer so gostje najemali stanovanja za mesec ali sezono. Obe avtorici sta prišli do enakih zaključkov. Vile so bile v času nastajanja moden pojav, vendar so kamniški meščani raje ostajali v samem mestu, kjer jim je meščanska kooperacija nudila določene ugodnosti in pravice, vile v predmestjih pa tega niso mogle kori-siiii, zaradi česar tudi ni prišlo do naselja vil. Ob razstavi se ponovno potrjuje dejstvo, da so bili meščani bolj vezani na mesto in gospodarstvo, ne pa toliko na okolico. Odmevi na prejšnjo razstavo in knjigo so bili precejšnji, po mnenju mag. Torkar je le-ta tudi pozitivno vplivala na ljudi, saj kar lepo število ljudi z nostalgijo pomisli ali se celo še spominja teh časov. Sedanja razstava je zasnovana podobno, saj se nadaljuje rdeča nit prejšnje, le posnetki in razglednice so novejše. Poleg same razstave pa sta avtorici pripravili tudi dodatne pedagoške dejavnosti, od delovnega lista za otroke do izdelave maket Orožnove vile in Vile Neptun ter poslikave po kartonastih šablonah, s kakršnimi je poslikana Orožnova vila, za starejše pa bodo pripravljena javna vodstva po razstavi. Na pogoste očitke, da je v muzeju premalo razstav, mag. Torkar odgovarja, da se pri takih ljudeh vidi nepoznavanje muzejskega dela, saj zaradi finančnih sredstev in časovnih priprav na večjo razstavo niso v stanju na hitro menjavanje in prikaz dela, kot je to možno na razstavah različnih umetnikov. Prav zaradi tega so se usmerili še v dodatne dejavnosti, na katerih želijo preko predavanj, otroških delavnic, koncertov in'javnih vodstev približati muzej obiskovalcem in povečati njihov obisk. Muzej obiščejo predvsem šolske skupine in starejši obiskovalci, manjka pa širši odziv srednje populacije. Premajhno poznavanje mesta je lahko povod za obisk lepe razstave, kjer so ob fotografijah razložena dejstva, ki nam lahko kasneje polepšajo in približajo sprehod po okolici mesta. V začetku novembra bo v muzeju predstavitev donacije del kamniškega kiparja Jakoba Savinška, muzejski kustosi pa se že vneto pripravljajo na januarsko razstavo ob 100-letnici rojstva Mihe Male-ša. Torej dovolj priložnosti za obisk muzeja v prihajajočih turobnih zimskih dneh. BOJANA KLEMENC V tem šolskem letu bomo v Matični knjižnici Kamnik nadaljevali z delovanjem Infocentra za mlade, ki je potekal že v preteklem šolskem letu. Z Infocentrom želimo mladim omogočiti lažji dostop do informacij, vzpodbuditi uporabo knjižničnih virov, hkrati pa spodujati kritičnost do družbe, v kateri živimo. Letos smo pripravili nekoliko drugačen program, zlasti pa dajemo večji poudarek povezovanju s šolami v lokalnem in širšem prostom. Skupaj z njimi želimo spodbujati mladino k branju, rabi knjižnic in njenega gradiva ter razvoju funkcionalne in informacijske pismenosti. Dijaki lahko dobite potrdilo o udeležbi za opravljene izbirne vsebine in sicer na Šoli filmske pripovedi in estetike ter Tečaju intelektualne samoobrambe. Šola filmske pripovedi in estetike je pri nas prvi projekt, ki združuje vrhunske filme z vrhunskimi predavanji. Vodi jo psihoanalitik in filozof Dušan Rutar, ki je avtor številnih knjig (tudi o filmih) in še številnejših predavanj. Z vednostjo in razmišljanji pritegne in navduši. Rad ima otroke, naravo, knjige in filme. Pa se vrnimo k naši Šoli. Zamišljena je kot kraj, kjer človek dobi o dobrem filmu dobro razlago. Zares dobro. Filmi namreč niso narejeni samo za gledanje, ampak tudi za razmišljanje in poslušanje: ko film gledamo, je dobro, če ga tudi razumemo. Šola filmske estetike in pripovedi skuša ponuditi nekaj, česar Odprta šola Pogosto slišimo očitke, da je današnja šola preveč zaprta institucija, da ni pravega sodelovanja in povezovanja z okoljem in da se dogajanje za šolskimi zidov tiče samo učencev, učiteljev in kvečjemu še staršev. Ena od poti, kako razbiti ta mit je projekt Odprte šole, ki ga izvajajo posamezne šole s financiranjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. V okviru projekta odprte šole smo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku pripravili program. Kam greš človek?. V tem programu se bomo soočali z nekaterimi izzivi, ki tarejo človeštvo v začetku 21. stoletja, rdeča nit pa bo tolikokrat izrečena in vendar slabo razumljena beseda -globalizacija. Skušali jo bomo osvetliti s filozofskega, sociološkega, ekonomskega in še kakšnega vidika. Def dejavnosti že poteka na šoli, del pa želimo odpreti javnosti, zato vas vabimo, da se udeležite prvega sklopa predavanj v novembru in decembru. Psiholog, filozof, sociolog, predvsem pa dober predavatelj dr. Dušan Rutar bo predaval o demokraciji in sociologiji globalizacije, filozof Mare Stempihar o umetnosti in glo-balizaciji, ekonomist Rok Kralj, ki je tudi nosilec programa, pa bo poskušal osvetliti temno plat sodobne ekonomske globalizacije. Predavanja bodo potekala na srednji šoli Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku (Novi trg 43 a), ob torkih od 19. do približno 22. ure, v učilnici št. 7 in sicer: 5.11.: Demokracija, predava dr. Dušan Rutar, 19.11.: Temna plat globalizacije, predava Rok Kralj, 3.12.: Umetnost in globalizacija, predava Mare Stempihar, 17.12.: Sociologija globalizacije, predava dr. Dušan Rutar. Vljudno vabljeni, dokažite, da ste tudi vi odprti do šole. Nosilec programa odprte šole: ROK KRALJ ne ponujajo niti kinematografi niti televizija, čeprav nam nenehno predvajajo nove in nove filme. Ne ponujajo nam namreč razlage in ne ponujajo nam možnosti za pogovor, temveč predvsem zabavo, ki pa je dostikrat borna. To je zlasti slabo za mlade, ki šele vstopajo v svet. Zasuti z množico filmov so vse bolj otopeli in imajo vse manj volje in znanja, vse manj razmišljajo. Tudi storilnostno naravnana šola tega problema ne rešuje. Odločili smo se, da v knjižnici mladim ponudimo možnost uživanja v razmišljanjih in pogovorih o dobrih filmih, ki jim lahko odprejo nova obzorja in ponudijo dobre ideje v premislek. Drugo leto Šole filmske pripovedi in estetike, ki se začne z letošnjim oktobrom, bo namenjeno filmom Andreja Tarkovskega. Sledila bodo predavanja in razgovori o človekovi potrebi po svobodi, odnosu med umetnostjo in filozofijo, o osamljenosti in samotnosti, obsesijah, upanju in iluzijah... Lotili pa se bomo še številnih drugih tem. Pa ne samo v Šoli filmske estetike in pripovedi, temveč tudi na Tečaju intelektualne samoobrambe. Nare- jen je po vzoru istoimenskih tečajev, ki jih je pred leti preko luže začel voditi profesor Naom Chomskv, pri nas pa jih vodi Dušan Rutar. Seveda ne gre za obrambo pred morebitnimi fizičnimi napadalci, temveč tistimi, ki napadajo človeško dušo in manipulirajo z njo. Tečaj je namenjen vsem, ki jim ni vseeno, kako na njihova življenja vplivajo propagandni sistemi, politični procesi in ideološke prakse, množična občila, hipejpotrošniš-tvo itd. Malokdaj se vprašamo, kaj si res želimo in kaj potrebujemo. Raje prepustimo oglasom, medijem in internetu, da nam povedo, kaj pravzaprav rabimo in si želimo. Za razumevanje lastne pasivnosti, v katero nas pehajo številni procesi, ki na posebne načine zagotavljajo naš konformi-zem, za spopadanje z nujnimi iluzijami, ki nas podrejajo potrošništvu in množičnim medijem itd., pa je potrebno razumevanje. Razumevanje samega sebe, drugih ljudi in sveta, v katerem živimo. Da pa bomo razumeli, moramo o stvareh razmišljati in se pogovarjati. To je tudi cilj tečaja. Del programa pripravljamo skupaj z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Ta del bo potekal v obliki videokon-ference in sicer v okviru festivala e-Schola. ANDREJA ŠTORMAN Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 Kamnik tel.: 01/83 91 470 fax.: 01/83 18 192 E-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik, tel.: 839-76-06 Dodatne inf.: KD Priden možic -031 414 389 www. domkulture. org Sobota. 2. novembra, ob 10. uri Predstava za otroke CRVIVA ZGODBA - Lutkovno gledališče Uš (abonma otroški in izven, 700,00 SIT) Četrtek, 7. novembra, ob. 20. uri Gledališka predstava TEGA TI NISEM JAZ POVEDALA - Monospolno gledališče (abonma Mladinski in izven, 1.000,00 SIT-za študente in dijake 900,00 SIT) MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 Torek. 29. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK: PESMI V RAZMISLEK. Žiga Ogrin nam bo predstavil svoje pesniško snovanje. V programu sodelujeta še Suzana Poženel z branjem pesmi in Grega Jež z igranjem na kitaro. Sreda. 30. oktobra, od 9.30 do 14. ure v dvorani MKK: JESENSKA POČITNIŠKA USTVARJALNICA V VILI ČIRA ČARA. Za vse stare od 6 do 14 let. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Torek. 5. novembra, ob 19. uri v dvorani MKK: Jože Hudeček nam bo predstavil svoj roman GLUHOTA. Pogovor z njim bo vodil Vlado Motnikar Sreda, 6. novembra, od 17. do 19. ure v dvorani MKK: Vsako sredo ustvarjamo v VILI CIRA CARA. Vabljeni otroci od 6 do 14 let. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Petek, 8. novembra, ob 19. uri Vera Prelovšek pripravlja predavanje o pripravi, uporabi in zdravilnosti kisov s poskušino. Sobota. 9. novembra, od 9. do 14. ure v dvorani MKK: PREDPRAZNICNA USTVARJALNICA: oblikovanje JASLIC in/ali DARIL IZ GLINE. Za vse od 7. leta dalje. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk INFO CENTER ZA MLADE: Petek. 25. oktobra, ob 19. uri v čitalnici MKK: ŠOLA FILMSKE PRIPOVEDI IN ESTETIKE Predavanje Dušana Rutarja po filmu A. Tarkovskega: NOSTALGIJA o duši in duhu, o človekovi potrebi po svobodi... Torek. 29. oktobra in četrtek. 31. oktobra, od 9. do 12. ure v dvorani MKK: TEČAJ INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE Vodi: Dušan Rutar MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; Prijave in inf. tel.: 041/957 609 (Helena) Ponedeljek. 28. oktobra in torek. 29. oktobra, od 10. do 11. ure. na Sutni 38 USTVARJALNE DELAVNICE - dekoracija za Noč čarovnic Prijave: 041 957 609 (Helena) Obisk: 300,00 SIT Od ponedeljka. 28. oktobra, do srede. 30. oktobra, od 9. do 11. ure. VITA FITT ŠPORTNO DOPOLDNE V FITNESU Obisk: 300,00 SIT Četrtek. 31. oktobra, od 16. do 18. ure, na Šutni 38 NOC ČAROVNIC - zabavno druženje čarovnic, čarodejev, duhcev itd. Sobota. 2. novembra, od 10. do 12. ure, v Mercator centru. I. nadstropje DRUGA P0KEM0N LIGA Prijavnina: 100,00 SIT; imeti moraš svoj DECK Četrtek. 7. novembra, od 11. do 14. ure in od 17. do 19. ure. na Sutni 38 Predstavitev PUM-a (Projektnega učenja za mlade), za tiste, ki so »zablu-zili« v šoli, njihove prijatelje, starše ... Ob 1 7. uri - pogovor z mentorji. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62 Sreda. 6. novembra ob 18. uri, v galeriji Mihe Maleša. Glavni trg 2 Predstavitev donacije kipov Jakoba Savinška Naš razvoj je tudi vaš razvoj Tak slogan je svet krajevne skupnosti Volčji Po-tok-Rudnik zapisal v vabilo na praznično srečanje ob izgradnji dveh tretjin kanalizacije v spodnjem delu Volčjega Potoka, ki so ga združili s tradicionalnim srečanjem krajanov, kije običajno vsako leto junija. V tej krajevni skupnosti, ki leži na jugu kamniške občine, na jugu in na vzhodu pa meji že na domžalsko občino, in spada s 645 hektari površin in prbiližno 360 prebivalci med manjše krajevne skupnosti kamniške občine, so resnično združili moči za napredek kraja in tega napredka so se želeli veseliti skupaj z vsemi krajani, predsedniki in predstavniki vseh krajevnih skupnosti kamniške občine, saj pravijo, daje napredek njihovega kraja napredek vseh, celotne občine Kamnik. Člani lansko leto ustanovljenega Turističnega društva so se, tako kot se za pravi praznik spodobi, oblekli v narodne noše in pogostili z dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje. Člani sveta KS in gradbenega odbora so vabila na praznovanje izročili skoraj sto gospodinjstvom kar osebno in ob tem gospodinje poprosili, da pripravijo nekaj dobrot. In prav rade so se odzvale. Napredek krajev v KS Volčji Potok-Rudnik je viden na mnogih področjih - obnovi cest, postavitvi prometnih znakov, označbi kraja, organiziranem odvozu smeti od vsake hiše in obnovljenem domu krajanov, pred katerim smo se prvo oktobrsko soboto zbrali na praznovanju predaje' najpomembnejšega projekta v zadnjih letih - zgrajene kanalizacije do tretje faze v spodnjem delu Volčjega Potoka. Seme tega zahtevnega projekta je vzklilo pred dobrimi petimi leti kot plod preudarne odločitve krajevne skupnosti in kamniške občine. Svet KS s predsednikom Tonetom Ži-bertom in gradbeni odbor, ki ga vsa leta vodi Metod Jerman, so upravičeno ponosni, da jim je ob velikih začetnih težavah, ki so zahtevale številne pogovore, uskaljeva-nja, razumevanja krajanov, saj so vodi speljani čez travnike in kmetijske površine, uspelo s skupnimi močmi uresničiti izredno pomemben projekt za razvoj kraja, turizma, ki ima z izgradnjo zaokroženega golfskega centra široke možnosti, predvsem pa je projekt pomemben za varovanje okolja. Investicija, ki jo je pred petimi leti začela uresničevati Občina Kamnik in jo sama financirala tri leta, potem pa so se pridružili še krajani, KS s sodelovanjem Arboretuma in Golfa, je vredna 136 milijonov tolarjev. Zgradili so 3324 metrov kanalizacije in 1342 metrov meteornega kanala. Res je, da jih čaka še izgradnja četrte faze kanalizacije za zgornji del Volčjega Potoka, ki naj bi bila zgrajena v prihodnjem letu. Z dokončanjem te faze, za katero bo potrebno zagotoviti še približno 90 milijonov tolarjev, bo južni del kamniške občine v celoti pokrit s kanalizacijskim sistemom. Pri pokrivanju dosedanje investicije so krajani, Golf in Arboretum zagotovili dvajsetodstotni delež investicije, preostali del pa zagotavlja vsakoletni občinski proračun. Velja omeniti, da je občina Kamnik na podlagi razpisa RS MOP za subvencioniranje izgradnje kanalizacijskih sistemov pridobila nepovratna sredstva v višini 18 milijonov tolarjev, ki bodo realizirana še v letošnjem letu. V slavnostnem nagovovoru zbranim, ki so se kljub deževnemu vremenu zbrali v lepem številu, med njimi smo opazili predsednike skoraj vseh KS v kamniški občini, je župan Tone Smolnikar z zadovoljstvom pozdravil dokončanje dveh tretjin zahtevnega projekta in se ob tem zahvalil sodelavcem občinske uprave, KS in krajanom za sodelovanje, razumevanje in brezplačno odstopljena zemljišča. Če razumevanja in sodelovanja ne bi bilo, tudi praznika to soboto ne bi bilo. Izrazil je prepričanje, da bo vodilo praznovanja Naš razvoj je vaš razvoj spremljalo tudi dokončanje izgradnje kanalizacijskega sistema za zgornji del Volčjega Potoka. Srečanje krajanov KS Vočji Potok — Rudnik, Daje potrebno storiti vse za napredek kraja, ne le za nas, ampak tudi za prihodnje generacije, so s pesmijo potrdili otroci osnovne šole Marije Vere z Duplice. Praznično soboto so pred domom krajanov v Volčjem Potoku spremljale melodije prikupne sestrice in bratca. Komaj sedemletna Janja in devetletni Matic Hribar, sicer doma iz Volčjega Potoka, sta s svojima harmonikama in čudovitimi melodijami, ki jih kljub zgodnjim letom že prav mojstrsko izvabljata iz njih, navdušila in očarala. predstavnikov občine in skoraj vseh krajevnih skupnosti kamniške občine (vsekakor vso pohvalo povabilu predsednika Toneta Žiberta in ideji, da se napredka njihovega kraja veselijo skupaj z drugimi kraji občine, saj gre za napredek celotne občine), mladih, predstavnikov novoustanovljenega turističnega društva je bil ob domačih dobrotah, ki so jih spekle pridne gospodinje, in ob zvokih mladih hramonikarjev resnično pravi praznik, priložnost za druženje, pogovor in nova prijateljstva, ki so do-bra popotnica za prihodnje delo in življenje v tem enem najlepših delov kamniške občine. Besedilo: SAŠA MEJAČ Fotografije: VERA MEJAČ Kandidat za župana v občini Kamnik ANTON HOČEVAR Rojen sem 24. 1. 1950 kot 14. otrok kmečkih staršev iz Hruševke v Tuhinjski dolini. Kljub temu, da sem po končani šoli želel nadaljevati s šolanjem, sem se uklonil želji staršev, ostal na kmetiji, se poročil in tako zagotovil obstoj kmetije. V zakonu z ženo Barbaro so se nama rodili štirje fantje. Ob kmetovanju sem opravljal tudi obrt. Leta 1988 sem se udeležil ustanovnega zbora Slovenske kmečke zveze. Zavzeto sem deloval za njeno formalno ustanovitev. Takoj nato smo z nekaj prijatelji začeli pripravljati ustanovitev podružnice SKZ v Tuhinjski dolini. 28 oktobra 1988 je bila ustanovljena kot prva nerežimska politična organizacija. Kmalu so se nam pridružili socialdemokrati in takoj smo začeli s pripravami na ustanovitev DEMOS-a. Ob formiranju izvršnega sveta v občini Kamnik, ki ga je sestavil DEMOS, sem zasedel mesto člana IS, zadolžen za kmetijstvo. Po preureditvi lokalne samouprave, ko so bili leta 1994 ustanovljeni občinski sveti, sem bil izvoljen v občinski svet in postal njegov podpredsednik. Ravno tako sem bil izvoljen v občinski svet naslednji mandat in postal podžupan občine Kamnik. Vseskozi od ustanovitve naprej vodim tudi občinski odbor SLS. Skupaj s svojimi strankarskimi kolegi sem ponosen na svoje delo in delo SLS na Kamniškem. Naše uspehe in dosežke sem naštel na drugih mestih, zato jih.ne bi ponavljal, vendar, ko se peljem po naši občini in vidim vse pridobitve, vse pogosteje ugotavljam, da smo tudi tu odločilno pripomogli k realizaciji. To je lep občutek. Spoštovani, Kamnik je razmeroma velika občina in ni je enostavno voditi. Po štirinajstih letih pridobivanja izkušenj na raznih mestih v občinskih organih pa mislim, da bi lahko dal Kamniku svež veter v jadra. Popolnoma se zavedam pristojnosti občine, ovir pri vodenju in pa načina delovanja občinske uprave. To je zelo pomembno, namreč vzeti v roke vodenje občine, nezavedajoč se teh treh stvari, pomeni, da moraš vse to šele spoznati, to pa jemlje čas in energijo. Pomeni, da vtem času občina caplja na mestu. Zame bi bilo to neodgovorno. Kamniku je po dolgem času potrebna sprememba vodenja. O tem odločate Vi - volivci. Verjamem v vašo odločitev. Program SLS v Kamniku za prihodnji mandat Slovenska ljudska stranka želi v prihodnjem mandatnem obdobju občine Kamnik vtisniti svoj pečat, tako kot v vseh dosedanjih mandatih, zato članstvu in simpatizerjem pa tudi vsem ostalim občanom v zelo strnjeni obliki predstavljam, kako si zamišljam razvoj naše občine in za kaj se bomo zavzemali. OTROŠKO VARSTVO: potrebno je zagotoviti zadostno število mest v vrtcih - izgradnja novega vrtca. Obenem pa je treba iskati tudi druge načine varovanja otrok - vrtci s koncesijo in organizirano domače varstvo. Ravno tako morajo biti deležni pomoči občine otroci, ki ne uspejo z vključitvijo v organizirano varstvo! OSNOVNO ŠOLSTVO: težiti je treba k zares brezplačni osnovni šoli, otrokom je treba zagotoviti enake možnosti. Ob uvedbi devetletke je treba poskrbeti za enoizmenski pouk, kjer pa to ni mogoče, pa za podaljšano varstvo, prehrano in prevoz. MLADINSKA PROBLEMATIKA: podpirati vse oblike vključevanja mladine v športne, izobraževalne, vzgojne in podobne programe. Skavti, taborniki in športna društva so in bodo deležni vse naše podpore. Podpirati je treba ustanovitev, delovanje in širitev mladinskega centra. MLADE DRUŽINE: potrebno je pospešiti stanovanjsko gradnjo za potrebe mladih družin - tudi z usposabljanjem že obstoječih objektov, treba je zagotoviti kar se da ugodne pogoje kreditiranja, odstraniti je treba nepotrebne birokratske ovire. STAREJŠI OBČANI: krepili bomo že vpeljano nego na domu, ker je to najcenejša, obenem pa najbolj humana oblika bivanja starostnikov. Občina mora obenem zagotoviti pogoje za širitev Doma starejših občanov, razmišljati je treba o izgradnji varovanih stanovanj. Ni nujno, da je občina investitor, naj pa bo pobudnik in ustvarjalec pogojev. . KULTURA: tako kot že dosedaj bomo tudi v prihodnje podpirali tako ljubiteljsko kot profesionalno kulturniško delovanje. Večjo skrb bo treba posvetiti objektom, ki so kulturnega pomena. Urejeni objekti, kot'so cerkve, samostan Mekinje, pa tudi staro mestno jedro, so ogledalo občine. GOSPODARSKI RAZVOJ: • Potrebna je preureditev prispevka za komunalno urejanje - višina tega prispevka pred pričet- kom gradnje je za marsikoga nepremostljiva ovira. • Podjetniško informativni center mora dobiti veliko bolj aktivno obliko. • Velika planina - vključitev domačinov v lastništvo in upravljanje družbe VPZN • Začetki projekta cestne povezave kot glavne prometne povezave na območju Velike planine • Stari grad mora postati vsakodnevna sprehajalna točka Kamničanov, urediti je treba sprehajalne poti, gostišče in cesto. • TERME SNOVIK, GOLF in ARBORETUM Volčji Potok in VELIKA PLANINA morajo postati tri povezane točke - jedra, kot usklajeni nosilci razvoja turizma v občini. • Kamnik nujno rabi dober hotel! Občina mora storiti vse, da se ta pomanjkljivost odpravi! • Čiščenje odpadnih voda: poseben problem so vodovodi in kanalizacija na podeželju. Brez teh dveh dobrin uspešnega turizma ni, zato moramo delati za izgradnjo kvalitetnih vodovodov in čistilnih naprav. • Šutna - strokovni pristop in izpeljava projekta. • Železniška primestna povezava z Ljubljano • Povezava z avtocesto na Želodniku • Kamnik mora postati center vzhodno-ljubljan-ske regije • Uvedba višješolskega programa v Kamniku • Zagotovitev pogojev za pridobitev iz skladov EU I KMETIJSTVO IN PODEŽELJE: na področjih, primernih za intenzivno kmetovanje, je treba maksimalno podpirati kmetijsko pridelavo. Na področjih z oteženimi pridelovalnimi pogoji pa je treba storiti vse, kar je mogoče, da ljudje obenem s kmetovanjem pridobijo tudi dodaten vir dohodkov. Tu pridejo v poštev zaposlitev v dolini, za kar je potrebna dobra cestna povezava, drago pa je uvajanje dodatnih dejavnosti na podeželje in same kmetije. Odpravljanje birokratskih ovir, svetovanje in pa finančna pomoč, to so naloge občine. DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE: • Posebno skrb posvetiti kvaliteti dela občinske uprave - prijaznost, točnost in ustrežljivost. Uprava obstaja zaradi potreb občanov in ne obratno! • Krajevne skupnosti morajo postati županova desna roka, dati jim je treba podporo pri delu in težo pri odločanju. VARNOST: namesto dosedanjih občasnih redar-. jev - študentov je treba ustanoviti stalno redar- j sko službo, ki bo sposobna skrbeti za red podnevi" in ponoči, ne samo za napačno parkirane avto-^ mobile, pač pa tudi za preprečevanje huliganov": in podobnih pojavov. j To je naših nekaj točk, katerim se bomo v prihodnje posvetili. Glede na to, da že kar nekaj časa sodelujemo pri vodenju občine, se dobro zavedamo pristojnosti in možnosti občine pri kreiranju življenja in razvoja. Uresničitev naših programskih ciljev je tesno povezana z našim uspehom na volitvah v občinske organe. Za vsako delo je potrebno troje: znanje, volja in moč. Mi imamo znanje in voljo - moč nam lahko dajo samo volivci! Spoštovani, kdor vidi v naših ciljih tudi svoje cilje, naj na volitvah odda svoj glas Slovenski ljudski stranki, obljubljamo, da bomo storili vse, da ne bo razočaran. Zato obkrožite številkov7j Slovenska ljudska stranka Svilanitov metulj je poletel Kamniško podjetje Svilanit prav gotovo sodi med bolj prepoznavne slovenske blagovne znamke izdelkov iz frotirja in svile. Je tudi pomemben evropski proizvajalec brisač in kopalnih plaš-čev izfrotirja, njihov proizvodni program pa obsega še modne dodatke - kravate, rute in šale ter bombažne odeje in kuhinjske krpe. S svojimi kvalitetnimi izdelki je Svilanit prisoten v mnogih blagovnicah in modnih hišah doma in po Evropi, kjer jim je pot utirala tudi blagovna znamka Veronique. Prepričani v poslovno odličnost podjetja zdaj tudi na tuje trge stopajo z imenom Svilanit, preoblikovanim v nov logotip, ki temelji na mehki pisavi Poetica z močnim emocionalnim sporočilom - ikoničnim znakom v obliki metulja kot simbolom nežnosti, mehkobe in igrivosti, kar ponazarja bistvene lastnosti Svilanitovih izdelkov. Prepričani so, da lahko z dotiki nežnosti, s kakovostjo, odličnimi kreacijami in z izpolnjevanjem najvišjih standardov izpolnjujejo želje kupcev doma in v tujini. Prenovljeno celostno grafično podobo podjetja, ki so jo zasnovali v sodelovanju s strokovnjaki Studia Marketing J.W.T. in bo tako kupcem doma kot v tujini omogočila večjo zaznavo imena in identiteto blagovne znamke, je Svilanit predstavil poslovnim partnerjem in novinarjem s prvimi koraki jeseni v čudovitem okolju galerije Repanšek. Svilanit z novim logotipom dokazuje zavezanost sedanjosti in prihodnosti, prepoznamo ga kot metulja, na drug pogled pa tudi kot bombažni kosem, kar se navezuje na lastnosti glavnih skupin izdelkov - frotirastih brisač in kopalnih plaščev. Sporočilna vrednost blagovne znamke danes ni več zgolj prodaja določenih izdelkov, ampak ima tudi psihološke vsebine. Za izdelkom tako stoji cela zgodba oziroma splet asociacij in pomenov, ki potrošniku ne prinaša zgolj funkcionalnih praktičnih koristi, ampak postajajo vse pomembnejše emocionalne koristi. Svilanit tako enostavno ni le brisača, s katero se obrišeš, ampak je tudi toplina, nežnost, prijaznost in ne nazadnje okras kopalnice in odraz naše kulture bivanja. Na malce drugačni prireditvi na vrtu galerije Repanšek pa Svilanit ni predstavil le prenovljene celostne podobe, pač pa tudi no- glasove prihodnosti, z vsemi lastnostmi ekološkega standarda EKO TEX 100 pa uresničuje zavezo ljudem in okolju. Prizadevanja za širitev tujih tržišč Kot nam je povedal direktor Svilanita Bogomil Wiegele, 75 odstotkov letnega prihodka ustvarijo s prodajo brisač, 15 odstotkov s prodajo kopalnih plaščev in 10 odstotkov s prodajo svilenih izdelkov, kot so kravate, rute, metuljčki. Na domačem trgu prodajo slabo tretjino proizvodnje preko franšizne prodaje, sodelujejo z vsemi večjimi trgovci tekstila, pa tudi v lastni trgovini v Kamniku. Dve tretjini proizvodnje izvozijo v dvajset držav. Daleč največji delež predstavlja trg Nemčije (kar 60 odstotkov vsega izvoza), sledi Hrvaška, Avstrija in drugi trgi jugovzhodne Evrope, med njimi tudi Srbija, Makedonija in del Bosne, pa Skandinavija, Francija, Grčija, Švica. Kot je poudaril direktor, na tujih trgih dosegajo podobne cene kot na domačem trgu, vendar so bile prav težave na nekaterih tujih trgih (predvsem občuten padec povpraševanja na nemškem trgu in prekinjeno sodelovanje z večjim kupcem) razlog, da je bilo pošlo-, vanje v zadnjih dveh letih nekoli- Na vrtu galerije Repanšek je Svilanit poleg prenovljene celostne grafične podobe podjetjja predstavil tudi novo kolekcijo kopalnih plaščev in brisač Voice z bakteriostatično zaščito. Radovedneži so vsekakor preverili prijetnost dotika frotirja s kožo. vo kolekcijo kopalnih plaščev in brisač Voice, ki zaradi posebne obdelave tekstila, imenovane Sa-nitized, ustvarja dolgotrajno zaščito pred razvojem bakterij, glivic in plesni. Brisače Voice, obdelane z bakteriostatično zaščito, nudijo uporabnikom še prijetnejši dotik frotirja s kožo, izdelku pa tovrstna obdelava podaljšuje življenjsko dobo. Ob predstavitvi je direktor Svilanita Bogomil Wiegele povedal, da ponos Svilanita ob novi podobi, ki zaokroža filozofijo njihovega delovanja, dopolnjuje poseben j)onos ob novih tehnoloških dosežkih, saj so med prvimi v Sloveniji in v svetu, ki so v proizvodnjo izdelkov iz frotirja vnesli postopek bakteriostatične obdelave. In prav-s takšnim ponosom je predstavil novo kolekcijo Voice, ki z razkošjem barv in vzorcev prinaša najlepše odmeve nekdanjosti, z odlično bakteriostatično zaščito prinaša ko manj uspešno od prejšnjih let, a so kljub temu poslovni leti zaključili s pozitivno ničlo. Približno 530 zaposlenih je v lanskem letu ustvarilo 3,7 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje proizvodov, kar je le malenkost več glede na leto poprej (ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov je realni indeks 95 na leto 2000). V letošnjem letu predvidevajo ne-kolikšen padec prihodkov od prodaje, predvsem zaradi recesije na nemškem trgu, kjer se je močno zmanjšala prodaja hišnega tekstila. Kljub težkemu položaju tekstilne panoge v Sloveniji pa je prodaja na domačem trgu celo boljša od lanskoletne. Precej si v podjetju obetajo od krepitve lastne blagovne znamke na nekdanjih jugoslovanskih trgih, na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Zanimivo je to, da je bil Svilanit s svojimi izdelki ves čas prisoten na srbskem tržišču, tudi v času osamosvajanja. Maja lansko leto so ustanovili hčerinsko firmo Svilanit Beograd in že po slabem mesecu odprli lastno trgovino v samem centru Beograda na znameniti lokaciji na Terazijah na podlagi sodelovanja z jugoslovanskim tekstilnim podjetjem Srbija-teks, konec leta pa še trgovino v centru Novega Sada. Poleg tega, da so prisotni na vsaj tridesetih krajih v Srbiji, bodo njihovi izdelki z novim logotipom kmalu na policah Mercator centra v Beogradu. Direktor Wiegele tudi ugotavlja, da njihovi modni dodatki in brisače postajajo zelo uspešni promocijski izdelki in izdelki za Pravijo, da odlične blagovne znamke svoje bistvo razkrivajo s premišljenimi ' celostnimi grafičnimi podobami. Svilanit je prav gotovo odlična blagovna znamka, kupci pa jo odslej prepoznajo v novi podobi mehke, elegantne in razkošne pisave z znakom metulja, ki poudarja lastnosti Svilanitovih izdelkov -nežnost, mehkobo, igrivost. Svilanit podpira bodoče modne oblikovalce in tekstilne tehnologe. Julija letos so z razpisom natečaja za najbolj izvirno oblačilo, narejeno iz brisač, privabili k sodelovanju 17 ustvarjalnih dijakov in študentov, njihove kreacije pa predstavili po parku in na odru, kjer je blestel nov logotip podjetja in nova kolekcija brisač Voice. Oblikovalki, študentki Urški Homan (druga z desne), kije po mnenju strokovne komisije izdelala najizvirnejše oblačilo, je direktor Svilanita Bogomil Wiegele izročil enoletno štipendijo. novoletno prodajo, saj je poleg visoke kakovosti Svilanitova konkurenčna prednost tudi izredna fleksibilnost kupcem, ki naročajo manjše serije. Ko govorimo o poslovanju Svilanita, velja poudariti, da je podjetje organizirano v dva proizvodna programa, ki sta zaključeni proizvodni in ekonomski enoti. Proizvodni program frotir, ki zajema tkalnico, barvarno z oplemenitil-nico, šivalnico, konfekcijo, prinaša kar devetdeset odstotkov prihodka podjetju, medtem ko Pro-' izvodni program modni dodatki ali Svila (tkalnica in konfekcija s krojenjem in šivanjem kravat) le deset odstotkov. Večje težave povzroča vse večja invalidnost v podjetju. Število invalidov v Svilanitu iz leta v leto narašča, starost delovnih invalidov pa se zmanjšuje. Invalidnost običajno še ne pomeni, da delavci niso več sposobni za delo, je pa njihova delazmož-nost omejena in v podjetju jih, če je le mogoče, prerazporedijo na drugo delovno mesto v skladu z njihovimi željami, potrebami podjetja in ocenjeno delazmožnostjo. Rešitev tega problema vidijo v ustanovitvi invalidskega podjetja; njegovo ustanavljanje je že v po- stopku, potrebno soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa pričakujejo še v letošnjem letu. Invalidsko podjetje, ki bo samostojna družba v pretežni lasti Svilanita (soustanoviteljica bo tudi Občina Kamnik), bi problematiko zaposlovanja vsekakor ublažilo, ekonomske olajšave pa razbremenile stroške podjetja zaradi zaposlenih invalidov, prav gotovo pa bo tudi zaposlenim v njem (vsaj 40 odstotkov invalidov) prineslo večjo socialno varnost, predvsem pa primerne pogoje dela. Svilanit postaja tovarna učečih delavcev V Svilanitu se v zadnjih letih srečujejo tudi s težavo pridobivanja ustreznega kvalificiranega kadra, saj ni poklicne šole za pridobivanje poklica s področja tekstila, kot so tkalec in barvar. Zato so se odločili za sodelovanje z mariborsko srednjo strokovno šolo in 28 delavcev vključili v proces izobraževanja ob delu za pridobitev poklica tkalec in plemenitilec. Tri delavke so vključene v srednje izobraževanje (komercialni tehnik, modelarka), tri delavke v visoko strokovno izobraževanje in trije delavci v magistrski študij, saj se vodstvo podjetja zaveda, da napredka na vse zahtevnejšem trgu brez ustreznih znanj ni. Da. bi vzpodbudili razvojno dejavnost v podjetju v sodelovanju z mariborsko in ljubljansko tekstilno fakulteto in samostojnimi raziskovalci, so letos ustanovili lastno razvojno enoto. Na osnovi različnih razvojnih projektov bodo skušali pridobiti določena sredstva za razvijanje novih idej, načinov obdelave in novih možnosti uporabe razpoložljive tehnologije. Za projekt sedemvezne-ga frotirja jim je že uspelo dobiti subvencijo Ministrstva. Ob zaključku najinega pogovora o zanimivi poti Svilanita, ki se je začela leta 1938, sva se z direktorjem ustavila še pri investicijah. V podjetju se zavedajo, da bodo morali več vlagati v tehnološko posodobitev, da bi se uspešno vključili na skupni evropski trg. Letošnja največja investicija, vredna dvesto milijonov tolarjev skupaj z gradbenimi deli, je bila namenjena novim barvarskim strojem za barvanje metraž-nih tkanin in kosovno barvanje in se že uporablja v poskusni proizvodnji. Program investicij za prihodnje leto pa predvideva posodobitev šivanja brisač in nakup novih tkalskih strojev. Svilanit se z mnogimi med nami druži že desetletja. Pravijo, da v podjetju ne tkejo le brisač, kopalnih plaščev in modnih dodatkov, ampak veliko pozornost po-svečaju tudi tkanju odnosov. Kakovost in natančnost, vztrajnost in inovativnost so vrednote, ki so jim v Svilanitu zvesti. Njihove posodobljene odseve pa je odslej mogoče prepoznati v novih kolekcijah in novem simbolu elegantno mehkih linij črk in obetajoči podobi metulja, ki naj poleti čimvišje in čimdlje. SAŠA MEJAČ KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Na sliki v prejšnji številki je bil osrednji hlev na pašni planini KI-SOVEC. Ta planina je pod Malo planino, na veliki terasi, ki se vleče vse od Seliške planine oziroma od Marjaninih njiv čez Rakovo raven vse do začetka Konjske doline. Planina je sicer še živa, vendar je večina stanov uporabljenih bolj za počitniške hišice kot pa za pastirske stanove. Na planino priženejo živino tudi do dva tedna prej kot na Veliko planino, ker je na nadmorski višin okoli 1250 m, kar je skoraj 300 m nižje od Velike planine. Ime naj ne bi dobila po kisu ali kislicah, ampak po drevesu tisa, ki je v domači govorici tudi kisa in ki naj bi je bilo nekdaj v tej gori (v višinskem gozdu) kar precej. Danes pa teh dreves tudi v gozdu okoli pašnikov praktično ni nikjer več, čeprav je njihova sečnja prepovedana z zakonom, saj spada tisa med zaščitene rastline. Na Kisovec lahko pridemo z več strani: od gostišča »Pri Jurč-ku« v Krivčevem (uro in pol do dve uri hoje), iz Stahovice mimo Sv. Primoža, nad Petrčevo in čez Pirčevo planino (dve uri do dve uri in pol), iz Stahovice čez Apne-no dolino in Pasjo peč (dve uri in pol do tri ure), s prelaza Volov-ljek čez Rakovo raven (uro do uro in pol), z Velike planine navzdol (pol ure do ene ure), lahko pa tudi naravnost iz doline Črne, iz Podstudenca po lovski stezi mimo Petrčeve planine ali po opuščeni planinski stezi, ki je potekala pod traso nekdanje tovor- ne žičnice. Zadnjih dveh možnosti ne priporočamo, ker je prva orientacijsko zahtevna, druga pa v stanju, ki bolj spominja na brezpotje kot na pot. V »Domu na Ki-sovcu«, ki je bil nekdaj »Železni-čarski počitniški dom«, a stoji pravzaprav na Pirčevi planini, si lahko privežemo dušo. Gostišče je odprto vse leto. Se pa lahko na Kisovec, pa tudi skoraj do gOstiš- Od nekdaj je beseda planina pomenila odprt svet, tudi tistega v višinah. Prvotno smo tudi najvišjim vzpetinam rekli planine, gore so pa pomenile predvsem vzpetine, porasle z gozdom, gozd na bregu, zgoraj, torej »gor«. Ponekod na Slovenskem je še vedno tako, čeprav je dolgoletna načrtna zamenjava besede planina z besedo gora opravila svoje. Vendar se Letošnje leto je organizacija združenih narodov proglasila za leto gora. Zato nadaljujemo z »odkrivanjem« naših gora (to je vzpetin, ki so nekdaj (ponekod pa še vedno) pomenile gozd) oziroma gora, spremenjenih v pašne planine. Sprašujemo po imenu kraja, ki je na sliki in kjer je na mestu izkrčenega gozda nastal pašnik, torej plan svet -planina. V pomoč naj povemo še to, da leži ta pašna planina, ki je res na planem, okoli 1530 m visoko in že meji na Štajersko deželo. Ima pa ta kraj tudi več imen, zato bomo kot pravilnega upoštevali kateregakoli od njih. Odgovor pošljite na dopisnici do 30. oktobra na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE, ča, pripeljemo z avtomobilom. Slab kilometer pred vrhom Črnivca zavijemo na prelaz Volov-ljek, nato pa po nekdanji gozdni cesti na Rakovo raven in levo naprej do Kisovca. Izmed pravilnih odgovorov, ki ste nam jih poslali, je žreb izbral dopisnico MATEJA ERJAVŠKA iz Stahovice 20b, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. prebivalci pod sončno stranjo Kamniških planin (Kamniških in Savinjskih Alp) ne damo in v domačem pogovoru še vedno uporabljamo planina, ne samo v pomenu pašna planina, ampak tudi v pomenu visoka, najvišja vzpetina. Mi gremo v planine oziroma v hribe. Le tisti, ki so se odtujili domačemu izročilu, v vsakdanjem govoru uporabljajo »gremo v gore«, kadar nameravajo iti v planine oziroma v hribe. Nova Slovenija Krščanska nunska stranka O 3*4 MS Naročnik oglasa: OO NSi Kamnik SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Na podlagi 74. člena zakona o lokalnih volitvah (llr.list RS št. 72/93,7/94,33/94,61/95,70/95 in 51/02) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur.list RS št. 44/92 in 70/00), je občinska volilna komisija občine Kamnik z žrebom določila naslednji seznani kandidatov članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik za volitve dne 10.11.2002. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA VOL. ENOTA ŠT. 1: Kališe. Podlom in Zavrh pri Črnivcu 1. STANKO MOČNIK, ROJ. 24.8.1962, KALIŠE 7, ELEKTRIKAR 2. JAKOB GOLOB, ROJ. 24.2.1965, ZA VRH 1, ELEKTRIKAR, VOZNIK-VZDRŽEV. 3. MARIJA HRIBAR, ROJ. 15.9.1945, KALIŠE 11, KMET, GOSPODINJA Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Go/d 1. JOLANDA PAVLOVIČ, ROJ. 3.1.1964. GOZD 36A, PRODAJALKA 2. MAKS OMERZO, ROJ. 24.9.1976. GOZD 24, MIZAR 3. MIRAN SUŠNIK, ROJ. 18.8.1955, GOZD 3, KMET 4. BRANKA TOMC, ROJ. 23.6.1954, GOZD 38, DELAVKA Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT, 3; Črna pri Kamniku in Potok v Crni 1. GABRIJELA CVIREN, ROJ. 23.1.1962, ČRNA 3, EKON. TEH., TRGOVSKI POTNIK 2. STANKO PAVLIN, ROJ. 12.11.1964, POTOK V ČRNI 8, VOZNIK 3. BOŽIDAR ROZMAN, ROJ. 13.12.1946, ČRNA 20, DELAVEC, DELO V PROIZVOD. 4. MIHAEL ROMŠAK, ROJ. 30.9.1966, ČRNA 18, DELAVEC, DELO V PROIZVOD. 5. VIDA ROMŠAK, ROJ. 20.6.1955, POTOK V ČRNI 5A, EKONOM.TEH., UPOKOJ. 6. MARJAN BURJA, ROJ. 2.2.1958, POTOK V ČRNI 6A, DELAVEC, VARNOSTNIK Voli se 3 člane yOL. ENOTA 4: Krivčevo. Podstudenec. Smrečje v Crpi in Žaga 1. JOŠKO OMOVŠEK, ROJ. 21.3.1967, KRIVČEVO 22, STRUGAR, SAMPODJ. 2. FRANČIŠEK POPIT, ROJ. 18.10.1950, PODSTUDENEC 16A, EK.TEH. TRG.POTNIK 3. ANDREJ PODBEVŠEKROJ. 14.12.1952, ŽAGA 4, STR.KUUČAVN, PROD. 4. MARKO KEMPERL, ROJ.29.12.1965, KRIVČEVO 8, STROJTEH..ZAVAROV.ZAST. Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA VOL, ENOTA ŠT, 1; ljubljanska cesta (hišne št. od 26 do 86. razen hišnih številk 27. 29. 31. 31a. 35. 37. in 37a). Dohajeva ulica. Domžalska cesta in Jakopičeva ulica. 1. ROBERT PROSEN, ROJ. 20.4.1971, JAKOPIČEVA 21, POSLOVODJA, KOMERCIA. 2. DARKO ŠČULIJA, ROJ. 6.2.1970, JAKOPIČEVA 30, VOZNIK 3. MARJAN JERMAN, ROJ. 10.4.1963, LJUBLJANSKA 47, KMET.TEH, KMET 4. PETRA ROBIČ, ROJ. 31.8.1971, JAKOPIČEVA 13, REFERENT 5. JANEZ MLAKAR, ROJ. 20.2.1955, LJUBLJANSKA 40, OBRTNIK 6. JOŽE RESNIK ROJ. 23.7.1959, JAKOPIČEVA 26, PTT PROMETNIKREFERENT 7. ANDREJ HRIBAR, ROJ. 15.1.1967, JAKOPIČEVA 12, ELEKTRON I K, SER VISER Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Ljubljanska cesta (hišne št. od 14 do 25.27.29.31a. 35.37 in 37at. Groharjeva ulica. Jamova ulica in .Iclovškova ulica 1. STANE OSOLNIK ROJ. 4.2.1956, LJUBLJANSKA C. 21C, ČRKOSLIKAR 2. FRANC OREŠNIK ROJ. 25.10.1955, JAMOVA 2, RAD.ING. 3. VVILLIAM JOŽEF VAMPLIN, ROJ.22.8.1966, LJUBLJANSKA 2IE, PROGRAMER 4. MIRAN ČAS, ROJ. '22.7.1952, LJUBLJANSKA 21E, MAG.GOZDARSTVA 5. MAKSIM VUKMIR, ROJ. 21.1.1936, JAMOVA 14, UPOKOJENEC 6. VILKO DOBOVŠEK, ROJ. 30.10.1955, IJUBLIAN-SKA 29, STROJ.TEH.REFERENT 7. MIROSLAV BREZNIK, ROJ. 4.4.1956, JELOV-ŠKOVA 17, FARMACEVT 8. DRAGO KOLAR, ROJ. 20.2.1965, GROHARJEVA 4, POLICIST 9. MARJAN BERGANT, ROJ. 21.4.1960, JELOV-ŠKOVA 15, VOZNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: ulice: Klavčičeva. Bakovniška. Bazoviška. Mengeška. Meninska. Slatnarjeva in Šipko-m 1. DUŠAN KOŠIR, ROJ. 21.1.1949, MAT.BLEJCA 4, UPOKOJENEC 2. DRAGO LAZAR, ROJ. 13.5.1963, KLAVČIČEVA 3, POLICIST 3. MATJAŽ JUG, ROJ. 28.8.1982, MAT.BLEJCA 6, ŠTUDENT 4. MIROSLAV SUHADOLČAN, ROJ. 15.2.1948, KLAVČIČEVA 7, ELEKTROTEHNIK 5. BOŠTJAN KOŠIR, ROJ. 11.8.1981, MAT.BLEJCA 4, ŠTUDENT 6. DARJA PIRŠ, ROJ. 19.1.1973, BAZOVIŠKA 7, 1NG.LESARSTVA, STROK.SODEL. 7. BRANISLAV GOLUBOVIČ, ROJ. 10.8.1969, KLAVČIČEVA 5, V.UPR.DEL.NAM.DIR. 8. DUŠAN VIRIJANT, ROJ. 5.2.1966. BAKOVNIŠKA 12, ELEK, VZDRŽ.RAČ.OPREME Voli se 3 člane VOL ENOTA ŠT, 4; Ulica Matije piejca. Bakovnik (ražen hišne št. I in 2), Crnivška »lica, Prvomajska ulica in Rudniška ulica 1. V1NCENC BALUTTO, ROJ. 3.6.1950, MAT.BLEJCA 7, LESARSKI TEHNIK 2. KARMEN BELINA, ROJ. 28.9.1966, MAT.BLEJCA 14; ADMINISTRATORKA 3. G1TA SLOVŠA, ROJ. 25.10.1960, MAT.BLEJCA 2, EKON.TEH, POSLOVODKINJA 4. BOGDAN POGAČAR, ROJ. 20.8.1979, BAKOVNIK 7, STR.TEHNIK ŠTUDENT 5. MARJAN PUČKO, ROJ. 20.2.1963, MAT.BLEJCA 20, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ VOL. ENOTA 1: Godič (hišne številke od 1 do 43 a) 1. DARJA ROMŠAK ROJ. 25.10.1972, GODIČ 15A, DELAVKA 2. FRANCI GRI1JC, ROJ. 4.2.1966, GODIČ 8, PROFTELESNE VZGOJE 3. UROŠ URANIČ, ROJ. 2. 6.1973, GODIČ 4, ELEKTROTEHNIK, SERVISER Voli se 3 člane VOL, ENOTA 2; fifldič (hišne številke od 44 do 74a) 1. IRENCA PUČNIK ROJ. 15.9.1957, GODIČ 65A, POLICISTKA, UPOKOJENKA 2. JOŽE KLEMENC, ROJ. 7.10.1967, GODIČ 69, ELEKTRIKAR 3. IGOR ALPNER, ROJ. 31.10.1968, GODIČ 45A, ELEKTROTEHNIK, SERVISER 4. MATJAŽ LANIŠEK ROJ. 13.9.1966, GODIČ 65H, TURIS. TEH., KOMERCIALIST Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Godič (hišne št. od 75 do 90h) 1. IGOR URŠIČ, ROJ. 11.3. 1960, GODIČ 81F, ELEKTROINŽENIR, PROJEKTANT 2. CIRIL GRKMAN, ROJ. 28. 7. 1952, GODIČ 75, MIZAR 3. JANKO ZORE, ROJ. 6. 7. 1962, GODIČ 80G, ORODJAR, KOMERCIALIST 4. IVAN MURKOVIČ, ROJ. 29.11.1951, GODIČ 82D, DELAVEC Voli se 3 člane VOL. ENOTA 4; Brezje nad Kamnikom, Kršič in Vodice nad Kamnikom 1. FRANC GRADIŠEK. ROJ. 1.2.1963, VODICE 3, ZIDAR 2. MIRO SPRUK, ROJ. 22.4.1961, BREZJE 11, GRADBENI TEHNIK, DELOVODJA 3. BENEDIKT ZVRŽINA, ROJ. 21.3.1958, BREZJE 1B, KLJUČAVN, VZDRŽEVALEC 4. DUŠAN PLEVEL, ROJ. 22.10.1958, KRŠIČ 5, ELEKTRIKAR, VZDRŽEVALEC Volita se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER VOL. ENOTA ŠT. 1: Kettejeva ulica. Košiše (hišne št. Od 1 do 14 in od 22 do 31), Levstikova ulica, Fužine, Medvedova ulica, Pot na Poljane, Tomšičeva ulica (hišne številke 1.3.5.9. U. 13a. 15. 17.19.21 in 231. Trg talcev, Zebljarska pot. Tunjiška cesta. Zale 1. ANDREJ U DOVČ, ROJ. 7.11.1949, MEDVEDOVA 34, EKON.TEH., PODJETNIK 2. BOGOMIR ZDRAVIČ, ROJ. 10.7.1966, ŽALE 8A, ELEKTRIKAR 3. EMIL GRZINČIČ, ROJ. 20.4.1948, TUNJIŠKA 14, KLJUČAVNIČAR 4. SREČKO ROZMAN, ROJ. 11.10.1952, ŽALE 15, GRADBINEC 5. MARIJA POTOČNIK ŠTUPAR, ROJ. 15.8.1957, KOŠIŠE 23 Voli se 3 člane. VOL. ENOTA ŠT. 2: Frančiškanski trg. Glavni trg. Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Maistrova ulica, Parmova ulica (hišne številke 4,6 in 8). Prešernova ulica. Sadnikarjevfl ulica (hišne številk 1, la m 31 Samostanska ulica. Slakar jeva pot. Tomšičeva ulica (hišne številke 2,4 in 6) in Trg svobode 1. BLAŽ ERMAN, ROJ. 26.12.1974, SAMOSTANSKA 5, PROGRAMER 2. MATEVŽ BERGANT, ROJ. 29.9.1962, JAPUEVA 6, STATIK 3. PETER BERTONCEU, ROJ. 12.4.1935, GLAVNI TRG 4, STR.TEH.,UPOKOJENEC Voli se 3 člane. VOL.ENOTA ŠT. 3: Kolodvorska ulica. Parmova ulica (hišne številke 1. la. lh. 3. 5. 7. 9. 13. 15. 17. 19 in 21). Sadnikarjeva ulica (hišne številke 2. 4 in 6). Pet-ruškova ppt. Rasjov prehod. Streliška ulica. Usnjarska cesta. Sutna. Šolska ulica. Na produ. Muzejska pot. Ekslerjeva ulica. Ulica Josipa Močnika. Knafličcv prehod in Zaprice 1. FRANC OSOLNIK, ROJ. 28.1.1950, STRELIŠKA 12A, BANČNIK 2. JANEZ REPANŠEK, ROJ. 3.4.1956, KOLODVORSKA 3, LESARSKI TEHNIK 3. MIHA PREGL, ROJ. 14.9.1951, ZAPRICE 3, REZ-KALEC, VZD.TEKS.NAPRAV Voli se 3 člane. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA VOL. ENOTA ŠT. 1: Bističica. Klemenčevo, Okroglo in Zakal 1. BOŠTJAN MOČNIK ROJ. 20.7.1973, ZAKAL 13, MIZAR, DELAVEC V PROIZV. 2. PRIMOŽ ZUPIN, ROJ. 12.3.1976, OKROGLO 6, KLJUČAVNIČAR, VODJA 3. MIHAEL GRILC, ROJ. 27.9.1966, ZAKAL 8, PEČAR, DELOVODJA 4. JANEZ CEVKA, ROJ. 26.6.1947, BISTRIČICA 10, STRUGAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 2: Kamniška Bistrica. Velika planina. Županje njive in Stahovica 1. BOJAN PAVLIC, ROJ. 24.3.1956, STAHOVICA 30A, NATAKAR, VOZNIK 2. ZDRAVKO BODLAJ, ROJ. 24.5.1954, ŽUPANJE NJIVE 12, AVTOKLEPAR 3. FRANC ZAVOLOVŠEK, ROJ. 13.12.1970, ŽUPANJE NJIVE 4, DELAVEC, PLESKAR Voli se 3 člane VOL, ENOTA ŠT, 3; Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik 1. FRANC OSOL1N, ROJ. 27.5.1953, SP.STRANJE 20, SKLADIŠČNIK 2. NEVENKA KREGAR, ROJ. 7.10.1958, STOLNIK 16, PROGRA., POSL.MANIPULANT 3. MIRAN ŠKRTIČ, ROJ. 6.3.1971, SP.STRANJE 33, KEMTEH., TEH. V PROIZV. 4. BOŠTJAN LAVRIČ, ROJ. 7.9.1962, ZG.STRANJE 43A, ING.AGRON, SVET. Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 4: Kregarjevo in Zagorica nad Kamnikom 1. ROBERT ZAMEJEN, ROJ. 3.8.1971, KREGARJEVO 15, PEK 2. DARKO GR1UC, ROJ. 13.7.1951, ZAGORICA 18, VOZNIK Volita se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE VOL. ENOTA ŠT. 1: Zduša. Pod jelše in Jeranovo 1. SANDI BURKEUCA, ROJ. 4.3.1969, JERANOVO 3A, KLJUČAVNIČAR 2. ANTON ISKRA, ROJ. 21.5.1952, PODJELŠE 3, ELEKTROTEHNIK Volita se 2 člana VOL- ENOTA ŠT. 2: Molkova pot. Polčeva pot. Kotar-jeva pot, Cesta dr. Tineta Zajca. Cesta treh talcev. Cankarjeva cesta (od vključno hišne št. 38 do 59) in Pot na Jeranovo 1. TOMISLAV SMOLNIKAR. ROJ. 20.12.1960, MOLKOVA POT 21, M EH.TELEKO M U N. 2. MIROSLAV PETEK ROJ. 6.9.1943, POT NA JERANOVO 7, LESARSKI TEHNIK 3. BRANKO JAŠOVEC, ROJ. 2.9.1961, CANKARJEVA 42, LESARSKI TEHNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Drnovškova pot. Neveljska pot in Cankarjeva cesta (od hišne št. 1 do 37) 1. NINA STANKOV1Č, ROJ. 22.4.1981, CANKARJEVA 25, ŠTUDENTKA POLITOLOG. 2. JERNEJ KONCIUA, ROJ. 24.6.1939, DRNOVŠKOVA 1A, ELEKTROTEH..U POK. Volita se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK VOL. ENOTA ŠT. 1: Motnik (od hišne št. 1 do 33 in hišno št. 56) 1. MARJAN SEMPR1MOŽN1K, ROJ. 8.7.1970, MOTNIK 17, STROJ.TEH..KOMERCIAL 2. RAFKO GOLTNIK, ROJ. 7.8.1973, MOTNIK 5, MIZAR Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT, 2; Motnik (od hišne št, 34 do 55 in 57 do 59) 1. SIMONCA KOŽELJ, ROJ. 18.2.1971, MOTNIK 59, NATAKARICA 2. JOŽKO PISKAR, ROJ. 9.1.1960, MOTNIK 38, GRADB.TEH, KOMERCIALIST Volita se 2 člana VOL, ENOTA ŠT, 3; Zgornji Motnik 1. JANKO PODBREGAR, ROJ. 8.12.1960, ZG.MOT-NIK 12, KMET 2. IVO OREHOVEC, ROJ.I.1.1953, ZG.MOTNIK 3, KMET Volita se 2 člana VOL. ENOTA ST. 4: Bela (hišne št. 10 do 11.13 do 18 in 28 do 31) 1. BOGOMIR SLAPNIK, ROJ. 9.10.1958, BELA 28, -KMET 2. JOŽE FELICIJAN, ROJ. 7.4.1962, BELA 15, DELAVEC Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 5: Zaiasovnik 1. MARJAN PEC, ROJ. 11.2.1952, ZAJASOVNIK 12, KMET Voli se 1 član KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE VOL. ENOTA ŠT.EVrhpolje 1. MARKO BALOH, ROJ. 13.5.1975, VRHPOUE 145, MIZAR, MONTER 2. JOŠKO FLERIN, ROJ. 26.3.1960, VRHPOUE 240, ZIDAR 3. ANDREJ BRECL, ROJ. 19.2.1976, VRHPOUE 109, STROJNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 2: Nevlje 1. FLORJAN TORKAR ROJ. 2.8.1938, NEVUE 33B, UPOKOJENEC 2. ANTON SPRUK, ROJ. 14.6.1973, NEVUE 15F, MONTER STAV.POH. Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3: Oševek. Tučna in Briše 1. FRANC SKOK, ROJ. 15.9.1977, BRIŠE 5, TESAR 2. MATEJ ŠTRAJHAR, ROJ. 14.4.1975, TUČNA 1, KOMERCIALIST 3. BOJAN ZOBAVN1K, ROJ. 18.5.1959, OŠEVEK 3C, ELEKTRIKAR Voli se 3 člane' VOL. ENOTA 4: Soteska. Vir pri Nevljah. Hrib in Po-reber 1. ALEŠ KLEMEN, ROJ. 16.5.1977, SOTESKA 109, RAČUNOVODJA 2. FRANC KONČNIK, ROJ. 26.9.1967, POREBER 17, DELAVEC 3. SEBASTIJAN ROMŠAK ROJ. 20.1.1967, HRIB 9A, DELAVEC Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG VOL. ENOTA 1: Bevkova ulica. Lobodova ulica. Novi trg in Palovška cesta 1. MIRKO ZORE, ROJ. 6.9.1958, PEROVO 4D, ELEKTROTEHNIKSERVISER 2. VIKTOR SMOLNIKAR, ROJ. 2.6.1947, LOBODOVA 1, ELEKTRIKAR 3. MIRAN PREMELČ, ROJ. 5.6.1957, PALOVŠKA 9, STROJ.TEH. Voli se 3 člane VOL. ENOTA 2: Perkova ulica in Perovo 1. MARJAN MARKEU, ROJ. 20.6.1955, PERKOVA 2, DR. ZNANOSTI 2. JANEZ SITAR, ROJ. 5.7.1958, PEROVO 2C, POSLOVODJA 3. ANDREJ REMS, ROJ. 27.11.1951, PERKOVA 6, ELEKTRIKAR Voli se 3 člane VOL, ENOTA ŠT, 3; Na bregu, Na jasi. Pot na Pob-ravo. Prisojna pot in Pot v Rudnik 1. MITJA REDJA, ROJ. 28.2.1952, NA BREGU 36, UPOKOJENEC 2. BOGDAN JAMŠEK, 30.3.1959, POT V RUDNIK 11, DIPL.1NG.,V0DJA INŽEN. 3. LEON PIRMAN, ROJ. 13.9.1957, NA BREGU 34, GIMNAZ. MATUR.,DIREKTOR 4. DANIEL KOVAČIČ, ROJ. 20.11.1940, PRISOJNA POT 22, ORG. DELA, UPOKOJ. 5. SAŠA MEJAČ, ROJ. 24.1.1971, POT V RUDNIK 15, D1PLOECUREDNICA 6. JOŽE ZAGORC, ROJ. 15.7.1949, POT V RUDNIK 3, DIPLOEC, DIREKTOR Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO VOL. ENOTA ŠT. 1: Bakovnik (hišni št. 1 in 2). Ka-juhova pot. Kovinarska cesta. Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 2.3.3d. 4a. 9a. 9h. 9c. 11.12 in 13), Podlimbarskega pot. Pot 27, julija, Steletova cesta. Tkalska pot in Zikova ulica 1. FRANC PIVK ROJ. 29.8.1952, ZIKOVA 4, NABAVNI REFERENT 2. JANEZ PRAŠNIKAR, ROJ. 8.8.1966, LIVARSKA 5, STROJNIK 3. ANDREJ PERČIČ, ROJ. 29.11.1947, ZIKOVA 4, TAPETNIK 4. HELENA STERLE, ROJ. 10.1.1949, ZIKOVA 3, ANIMATOR 5. LADISLAV KLADNIK, ROJ. 5.7.1959, LIVARSKA I, STROJ.ING. 6. JOŽE HAFNER, ROJ. 11.8.1956, ZIKOVA 2, VOZNIK 7. JOŽE SITAR, ROJ. 10.3.1956, KOVINARSKA 8, TEHNOLOG VZDRŽEV. 8. EMILIJA KUNSTEK, 12.2.1947, ZIKOVA 12, UPOKOJENKA Voli se 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE VOL. ENOTA IrPndporje 1. BRANKO BREMŠAK, ROJ. 5.8.1959, PODGORJE 106B.DIPLEKON, DIRMALOP. 2. ANTON GOLOB, ROJ. 11.5.1961, PODGORJE 81, STROJNI KLJUČ, KMET 3. MIRKO SVETLIN, ROJ. 11.6.1958, PODGORJE 58, KMET 4. MIRKO MIHEL1N, ROJ. 31.12.1971, PODGORJE 94, KLJUČAVNIČAR 5. FRANC PETERLIN, ROJ. 28.9.1960, PODGORJE 29A, DELAVEC, SKLADIŠČNIK 6. FRANC GOLOB, ROJ. 12.12.1959, PODGORJE 81B, GR.ING.JNŽENIRING 7. JANEZ STRAŽAR, ROJ. 14.2.1944, PODGORJE 12A, VODJA INVESTICIJ Voli se 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA VOL, ENOTA ŠT, I: PŠajnovica 1. STANE ROKAVEC, ROJ. 28.11.1969, PŠAJNOVICA 5, AVTOPREVOZNIK 2. JANEZ PESTOTNIK ROJ. 16.8.1970, PŠAJNOVICA 6, STROJ.TEHNIK 3. FRANC GERBEC, ROJ. 17.10.1955, PŠAJNOVICA 12, VODJA VZDRŽ.DEL 4. RADO ŽAVB1, ROJ. 31.12.1957, PŠAJNOVICA 4, AVTOPREVOZNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 2: Laseno in Gahrovnica 1. TOMAŽ JERAS, ROJ. 2.5.1971, GABROVNICA 3, DELAVEC 2. SREČO DACAR, ROJ. 25.10.1975, GABROVNICA 5, MIZAR 3. ROMAN ZALOGAR, ROJ. 15.12.1974, GABROVNICA 9, AVTOKLEPAR 4. MARJAN KANCILUA, ROJ. 1.9.1971, GABROVNICA 4, STROJNI TEHNIK 5. ALOJZIJA ŽAVB1, ROJ. 31.3.1962, LASENO 3A, MEDICINSKA SESTRA Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Veliki Rakitovec in Mali Raki-tovec 1. FRANC SEMPRIMOŽN1K, ROJ. 20.7.1976, MALI RAKITOVEC 3,DELAVEC 2. DUŠAN ŠKRLI, ROJ. 16.8.1966, MALI RAKITOVEC I, ELEKTROINSTAL. 3. FILIP ŽIBERT, ROJ. 24.4.1959, MALI RAKITOVEC 2A, KLJUČAVNIČAR 4. IVAN SAKAČ, ROJ. 14.9.1948, MALI RAKITOVEC 8, DELAVEC 5. ROBERT PESTOTNIK, ROJ.17.7.1974, VELIKI .RAKITOVEC 5, DELAVEC 6. JANEZ LESJAK, ROJ. 21.6.1972, VELIKI RAKITOVEC 6, DELAVEC Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST SELA VOL. ENOTA ŠT, 1; Sela pri Kamniku 1. FRANC STEHNIČAR, ROJ. 26. 9.1961, SELA 7, ELEKTRIKAR 2. MARJAN MANDEKIČ, ROJ. 19.5.1964, SELA 10C, TRGOVEC Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Markovo 1. ANDREJ DROLC, ROJ. 28.11.1951, MARKOVO . 2D, VOZNIK 2. ALFRED POLIANŠEK ROJ. 3.11.1964, MARKOVO 2, KLJUČAVNIČAR Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3: Bela peč 1. FRANC POUANŠEK, ROJ. 20.11.1962, BELA PEČ 6, KMET Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 4: Poljana 1. JANEZ HRIBAR, ROJ. 10.8.1964, POLJANA 4, AVTOMEHANIK Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 5: Rožično 1. FRANC SUŠNIK ROJ. 6.10.1967, ROŽIČNO 5, DELAVEC Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 6: Studenca 1. MILAN HRIBAR, ROJ. 8.4.1955, STUDENCA 2A, DELAVEC Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 7: Znojile I. IVAN OSOLNIK, ROJ. 19.2.1958, ZNOJILE 6, MIZAR Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 8: Žubeievo 1. MIHA HRIBAR, ROJ. 20.9.1965, ŽUBEIEVO 2, MONTER Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 9: Sovinja peč in Trohelno 1. FRANC LESJAK ROJ. 17.7.1977, TROBELNO 4, KMET Voli se 1 član KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS VOL. ENOTA ŠT. I: Srednja vas pri Kamniku 1. BRANKO HRIBAR, ROJ. 11.8.1968, SRVAS 14, STROJNI TEH. 2. MIROSLAV BURJA, ROJ. 7.2.1945, SR. VAS 39, ELEKTROMEHANIK Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Loke v Tuhinju 1. JANEZ AHČIN, ROJ. 26.7.1953, LOKE 17, ORODJAR, VZDRŽ.STROJEV 2. JANEZ KALIŠNIK, ROJ. 30.12.1970, LOKE 26, STROJNI TEH. Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3: Snovik. Pirševo in Potok 1. JANEZ PAVLIC, ROJ. 27.2.1962, POTOK 8, DELAVEC 2. BOJAN TIČAR, ROJ. 15.2.1963, SNOVIK 6A, AVTOMEHANIK 3. IGOR PERČIČ, ROJ. 23.2.1956, PIRŠEVO 6, STROJ.TEHNIK Voli se 3 člane VOL, ENOTA ŠT, 4; Podhruška in Vaseno 1. JOŽEF DROLC, ROJ. 12.3.1952, VASENO 4, VOZNIK 2. PETER BERLEC, ROJ. 29.6.1959, PODHRUŠKA 6, KMET.1NG. Volita se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA VOL. ENOTA ST. li Bistriška cesta (od hišne št. 1 do 24 in 26). Gornji log. Kamniška cesta (hišne št. 12.17. 19. 19 a. 21. 23. 25. 27. 29. 33. 35. 37 in 39). Koroška cesta. Mlinarska ulica. Radomeljska cesta 1. TONE PODBELŠEK, ROJ. 11.5.1957, GORNJI LOG 22, STR.TEH, VODJA PROD. 2. RUDI VERŠN1K, ROJ. 24.7.1950, GORNJI LOG 16, EKONOMIST Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Bistriška cesta (hišne št. 25. 27. 29. 31. 33 in 37), Grintovška cesta. Hahjanova ulica, .leranova ulica. Kamniška cesta (hišne št. 14.16.18.20. 22. 24. 26. 28. 30. 32. 34. 38. od 40 do 45. 47. 49. 51 in 51a). Poljska cesta. Stegne. Štajerska ulica in Trata (hišne št. 3.5.5a. 7 in 9) 1. DUŠAN DROLEC, ROJ. 6.9.1958, ŠTAJERSKA 1, ING. STROJ., TEHN.DIREKTOR 2. IVAN SEKAVČNIK, ROJ. 14.7.1939, GRINTOVŠKA 10, UN.D1PL.ING., DIR.1NVEST. Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3: Drnovo. Gubčeva ulica. Kamniška cesta (hišne št. 46.48.50.52.56.58.59.60.63.63a. 64 do 66.68.69.75.77.79.80.81.85.87 in 89). Kolen-čeva pot, Livada, Mala pot, Nova pot, Nožiška cesta (hišne št. 1 do 9). Orehova ulica. Pibernikova cesta (hišne št. 2.8.10.12.16.20.24.26.28 in 30). Pot h vasi. Sončna ulica in Zelena pot 1. ALEŠ ZOBAVNIK, ROJ. 17.6.1951, NOŽIŠKA 9, PRODAJALEC 2. ZVONIMIR KOLENIK, ROJ. 12.3.1958, ZELENA POT 8, ING.ELEKT.,DRŽ.URADNIK 3. MATJAŽ ŠPORAR, ROJ. 30.12.1960, KAMNIŠKA UL63A, ING.ELEKTROTEHNIKE Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 4: Gmajna. Kamniška cesta (hišne št. 53, 55 in 57). Nožiška cesta (hišne št. 10 do 26). Obrtniška ulica. Pibernikova cesta (hišne št. 1.3,6.7. 9.11.13.17.19.21. 23.31 in 33). Primoževa ulica. Sp. log. Trata (hišne št. 4. 8.10 in 11) in Trg padlih borcev 1. RUDOLF BALANTIČ, ROJ. 13.4.1943, OBRTNIŠKA 7, PEK 2. DUŠAN ŠTRAJHAR, ROJ. 24.11.1956, PIBERNIKOVA 19, VODOV.1NST..VZDRŽEV. Volita se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO VOL, ENOTA ŠT, 1; Šmartno in Stehljevck 1. TOMAŽ PETEK, ROJ.29.8.1970, ŠMARTNO 7, PRODAJALEC, POSLOVODJA 2. DANILO DOLAR, ROJ. 8.2.1977, ŠMARTNO 11, DELAVEC 3. ANTON LOMOVŠEK, ROJ. 2.8.1947, STEBLJE-VEK 5, DELAVEC, UPOKOJENEC 4. BOŠTJAN MODRIJAN, ROJ. 9.12.1975, STEBLIEVEK 3, MIZAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 2: BučinSidol 1. STANISLAV PAVLIC, ROJ. 14.9.1950, S1DOL 6, LESNI TEHNIK, DIREKTOR 2. JOŽE KLUN, ROJ. 6.10.1971, BUČ 19, STR.TEH., DELOVODJA 3. JANEZ HRIBAR, ROJ. 9.2.1979, BUČ 7, MIZAR 4. JANEZ PAVLIC, ROJ. 5.4.1975, BUČ 6, ELEKTEH, ELEKTRONIK Voli se 3 člane VOL, ENOTA ŠT, 3; Gradišče v Tuhinju in Kostanj 1. JANEZ PANČUR, ROJ. 7.10.1956, KOSTANJ 8, MIZAR 2. JOŽEF GRADIŠEK ROJ. 1.2.1956, GRADIŠČE 4 DELAVEC Volita se 2 člana VOL. ENOTA ST. 4: Hruševka. Podhreg. Praproče v Tuhinju, Ravne pri Smartnem 1. BERTL ŽIBERT, ROJ. 6.11.1945, ŠMARTNO 29, KUUČAVNIČAR, UPOKOJENEC 2. PETER OSOLNIK, ROJ. 11.7.1967, PODBREG 1, ELEKTRIKAR 3. MARKO SUŠNIK, ROJ. 9.11.1964, RAVNE 9, KEMIJSKI PROČ, KEM.PROIZV. Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ VOL. ENOTA ŠT. 1: Bela (hišne št. 1 do 9.12 in 19 do 27). Okrog pri Motniku.Spitalič 1. MARKO DROLC, ROJ. 30.8.1966, ŠPITALIČ 14, STROJNI TEHNIK 2. IGOR ZAJEC, ROJ. 26.6.1971, OKROG 11, STROJNI KLJUČAVNIČAR 3. NIKO RAJSAR, ROJ. 17.5.1983, ŠPITALIČ 9, AVTOMEHANIK, DIJAK 4. FRANC MEŽNAR, ROJ. 4.6.1971, ŠPITALIČ 8, RUDARSKI TEHNIK 5. DANILO LIPOVŠEK, ROJ.26.9.1958, ŠPITALIČ 33, STROJ.KUUČ,VZDRŽEVALEC 6. VIKTOR DROLC, ROJ. 30.1.1967, ŠPITALIČ 1, KMET 7. MARJAN KRIŽNIK ROJ. 17.8.1956, ŠPITALIČ 28A, GRADBENI TEHNIK 8. JANKO HRIBAR, ROJ. 21.8.1969, ŠPITALIČ 38, MIZAR 9. MATJAŽ SEDELJŠAK ROJ. 31.5.1973, ŠPITALIČ 27, STROJNIK GR. MEH. 10. MARKO BALOH, ROJ. 4.4.1973, ŠPITALIČ 22, DELAVEC O.Š., KOMUNALNI DEL. 11. MARKO PANČUR, ROJ. 6.4.1972, BELA 3, ZIDAR 12. ANTON ZAJEC, ROJ. 18.1.1976, OKROG 13, DELAVEC Voli se 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ VOL, ENOTA ŠT, l;Zg, Tuhinj 1. ALEKSANDER TONIN, ROJ. 2.9.1967, ZG. TUHINJ 4, ELEKTROTEHNIK 2. MARJAN DROLC, ROJ. 5.12.1960, ZG. TUHINJ 60, ELEKTRO ING. Volita se 2 člana VOL, ENOTA ŠT, 2: Lazč v Tuhinju 1. PETER PERČIČ, ROJ. 23.7.1962, LAZE 24, ZIDAR Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 3: Stara Sela 1. RAFAEL KLEMEN, ROJ. 11.9.1966, STARA SELA 8, KMET Voli se 1 član VOL, ENOTA ŠT, 4; Golice 1. JANEZ HRIBERN1K ROJ. 30.8.1953, GOLICE 13, KMET Voli se 1 član VOL, ENOTA ŠT, 5; Češnjice v Tuhinju 1. ZDRAVKO BERLIC, ROJ. 5.3.1955, ČEŠNJICE 8, KMET Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 6: Črni vrh v Tuhinju 1. MIRAN SUŠNIK, ROJ. 3.9.1972, ČRNI VRH 6, TISKAR Voli se 1 član VOL, ENOTA ŠT, 7; Cirkuse 1. MARJAN KOŽLAKAR, ROJ. 6.12.1959, CIRKUSE 3, KUUČAVNIČAR Voli se 1 član VOL, ENOTA ŠT, 8; Liplje in Veliki Hrib (hišne št, 13, 13a.l4in15) 1. BRANKO KOSEC, ROJ. 8.12.1981, LIPLJE 3, KMET Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 9: Veliki Hrib (razen hišnih št. 13, 13a, 14 in 15.) 1. ANTON KOLAR, ROJ. 14.1.1949, VELIKI HRIB 8, SKLAD.MANIPUL. Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 10: Mali Hrih 1. MARKO MOŠNIK, ROJ. 10.3.1965, MALI HRIB 5A, KUUČAVNIČAR Voli se 1 član KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE VOL. ENOTA ŠT. 1: Tunjice. Tunjiška mlaka. Lani-še in Košiše (hišne št. od 15 do 21) 1. VLADIMIR LANIŠEK ROJ. 17.7.1961, LANIŠE 10, KMETOVALEC 2. JANEZ VRHOVNIK, ROJ. 25.10.1964, TUNJICE 30, VODOVODNI INSTALATER 3. VIDA ZOBAVNIK ROJ. 10.6.1962, TUNJICE 24E, MED.SESTRA, BABICA 4. JANEZ PLEVEL, ROJ. 19.6.1958, TUNJICE 33, AVTOMEHANIK 5. ANTON VRHOVNIK, ROJ. 27.7.1956, TUNJICE 22A*. ELEKTROTEHNIK 6. DRAGO VRHOVNIK ROJ. 4.4.1949, TUNJICE 12,AVTOLIČAR, DIREKTOR 7. FRANC ŠTELE, ROJ. 5.9.1959, TUNJ.MLAKA 9G, DlPL.1 NG.STROJNIŠTVA 8. ANA ŠTELE, ROJ. 18.8.1959, TUNJ.MLAKA 9E, ŠIVIUA, DELOVODJA 9. VALENTIN ZABAVNIK, ROJ. 4.1.1953, KOŠIŠE 16, ORODJAR Voli se 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK VOL, ENOTA ŠT-1; Rudnik pri Radomljah in Volčji potok 1. STANISLAVA STRNAD, ROJ. 14.4.1955, RUDNIK 2, POSLSEKRETARKA 2. VINKO KVEDER, ROJ. 21.7.1963, VOLČJI POTOK 24C, KUHAR 3. TOMISLAV BRIŠKI, ROJ. 15.1.1949, RUDNIK 7B, PROGRAMER 4. JANEZ ŠKRJANEC, ROJ. 12.10.1944, VOLČJI POTOK 11C, UPOK. 5. MIROSLAV ROMIH, ROJ. 19.7.1960, VOLČJI POTOK 43C, DIREKTOR RAZV. 6. SIMON KLADNIK, ROJ. 16.10.1955, VOLČJI POTOK 34, STROJNI TEH. 7. ROBERT OREŠNIK, ROJ. 9.3.1971, VOLČJI POTOK 4, VODJA SKLADIŠČA 8. FRANC SRŠEN, ROJ. 5.4.1945, VOLČJI POTOK 39B, KOMERCIALIST 9. JERNEJA ŠKERJANEC, ROJ. 12.10.1970, VOLČJI POTOK 17,BIBL10TEKAR Voli se 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ VOL. ENOTA ŠT.ESp.Palovče 1. FRANČIŠKA BERNOT, ROJ. 24.5.1964, SP.PA-LOVČE 9, RAČUNOVODJA 2. AVGUŠTIN SMEŠNJAVEC, ROJ. 18.8.1957, SP.PALOVČE 11, ELEKTROINSTAL. Volita se 2 člana VOL, ENOTA ŠT, 2; Trebelno pri Palovčah in Zfc Pa-lovče 1. MIHAEL BRLEČ, ROJ. 5.10.1946, ZG. PALOVČE 3, KMET 2. MITJA ERDANI, ROJ. 21.9.1968, TROBELNO 1, KOMERCIALIST 3. TOMAŽ REPANŠEK, ROJ. 18.12.1957, ZG.PA-LOVČE 1, DELAVEC Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Vranja peč 1. CIRIL VODLAN, ROJ. 7.7.1983, VRANJA PEČ 4, ŠTUDENT 2. ŠTEFAN MEZEG, ROJ. 17.12.1983, VRANJA PEČ 2, ŠTUDENT Volita se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 4: Velika Lasna 1. IGOR BRLEČ, ROJ. 21.10.1968, VEL.LAŠNA 13, KMET 2. BOŠTJAN MLINAR, ROJ. 5.1.1975, VELLAŠNA 10, ZIDAR Volita se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE VOL. ENOTA ŠT. 1: Kranjska cesta (hišne št. od 1 do 4d). Ljubljanska cesta (hišne št. la. lb. lc. lč. 3a. 3b. 3c) in Zupančičeva ulica 1. BOGOMIR BAIC, ROJ. 9.4.1950, KRANJSKA 3D, GIMNAZ.MATUR., PLANER 2. ANTON LANIŠEK, ROJ. 19.1.1944, KRANJSKA 3C, KEM.TEHNIK, KONTROLOR 3. JOŽEF PRELEC, ROJ. 22.12.1939, UUBUANSKA 1Č, UPOKOJENEC Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST. 2: Aškerčeva ulica. .lenkova ulica (hišne št. od 1 do 8. K). 12. 14 in 16). Kranjska cesta (hišne št. od 5 do 7). Ljubljanska cesta (hišne št. 4. 5. 5d. 6. 7 in 7a). Miklavčičeva ulica. Mlakarjeva ulica. Murnova ulica. Rozmanova ulica. Ulica Kamniško zasavskega odreda. Vavpotičeva ulica, Vremšakova ulica. Koželjeva ulica, Podgorska pot. Pot Marije Vere. Ulica Frančiška Miha Paglovca. Ulica Jakoba Alešov-ca, Ulica Josipa Ogrinca, Parapatova ulica in Svetče-va pot 1. JOŽE VETERNIK, 23.10.1954, JENKOVA 7, DIPLOEG, VODJA 2. SILVO BALANTIČ, ROJ. 8.2.1961, VAVPOTIČEVA 7, TEKST.MEH, VZDRŽEVALEC 3. ANA MARIJA LAH, ROJ. 30.6. 1938, KOŽEUE-VA 1, DIPLEKON..UPOKOJENKA Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Čopova pot. Jenkova ulica (hišni št. 9 in 15). Kehetova ulica. Kersnikova ulica. Ljubljanska cesta (hišne št. 8.9 in 10). Trdinova ulica, Ulica Frana Albrehta. Ulica Franca Pirca. Jurčičeva ulica. Ulica Andreja Smolnikarja. Ulica Fortunata Berganta. Ulica Ljudevita Stiasnvja. Ulica Jakoba Zupana. Ulica Toma Brejca. Ulica Vilka Rožiča in Vegova ulica 1. ANDREJ PRJEGL, ROJ. 10.10.1953, JENKOVA 9, EL. TEHNIK, VZDRŽEVALEC 2. MIRAN KOCIJANČIČ, ROJ. 28.2.1958, VILKA ROŽIČA 14, PROGRAMER, VODJA 3. BRANKO URANKAR, ROJ. 15.9.1961, KEBETO-VA 20, ELINSTAL Voli se 3 člane Številka: 00601-1/2002-3/1 Datum: 24.10. 2002 OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav. I. r. PREDSEDNIK Alpinistična šola Letošnja alpinistična šola kamniškega AO se je začela 26. septembra. Vodijo Matjaž Šerke-zi. V času njegove odsotnosti oktobra in novembra, ko bo predaval v Nepalu, jo bo vodil Blaž Vrabec. Teoretična predavanja so ob torkih, ko se tudi dogovorijo za ture in ostale aktivnosti in takrat je še možen vpis. Nove vodnice v PD Kamnik Mladinski odsek kamniškega PD seje v zadnjem letu uspešno razvijal in pokazala se je potreba po čim bolj strokovnem vodenju. Zato so se v letošnjem poletju tri njegove članice udeležile tečaja za vodnike Planinske zveze Slovenije (VPZS) Tečaj v Bavšci, kije trajal dva tedna In je bil psihično in fizično zelo naporen, so us-pešno končale Bernarda Cander,Jana Prežel/ in Urša Sedevčičin tako postale pripravnice za VPZS kategorije A. Izpopolnjevanje VPZS v Kamniški Bistrici 21. septembra je bilo v Kamniški Bistrici kopno izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Obsegalo je dve teoretični temi (odgo- Zapiranje planinskih koč Prvi sneg, kije konec septembra zapadel J)o j)laninah,je naznanil zaključek poletne planinske sezone. Kocbekov dom na Koroški je med tednom že zaprt. Kamniško planinsko društvo pa je zaprlo svoji postojanki na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Na kamniški strani Kamniških planin so odprte oziroma oskrbovane samo koče na Gos-pincu (Krvavcu), v Kamniški Bistrici in pa na Veliki oziroma Mali planini. Če bo lepo vreme, bo do p>rvega snega ob koncih tedna odprt Dom na Koroški, drugače pa se bo možno zateči pred neurjem v zimske sobe. Pri tem prosimo vse obiskovalce zimskih sob, naj poskrbijo, da jih bodo zapuščali pospravljene, brez smeti in z dobro zaprtimi okni in vrati. vornost vodnikov in bolezni, kijih nosimo s seboj v planine) in dve praktični (hoja po azimutu in prečenje rek). Izpopolnjevanja, ki ga je organiziral Odbor planinskih vodnikov pri KVIZ PZS, seje udeležilo 24 vodnikov iz cele Slovenije, med inštruktorji so bili tudi Darja Jenko, Lojze Jerman in Bojan Pollak iz kamniškega PD. Vaja postaje GRS Kamnik Postaja gorske reševalne službe Kamnik je imela za četrtek, 10. oktobra predvideno vajo sodelovanja s helikoj)terjem, vendar zaradi slabega vremena helikopter na vaji ni sodeloval. To za Kamničane ni nič novega, saj Kamničani, ker ni bil prisoten zdravnik in reševalec - letalec, niso smeli dobiti helikopterja za prevoz reševalnega moštva na kraj nesreče, ampiak so morali kamniški gorski reševalci iti tja peš, čeprav so bile idealne razmere za helikoptersko reševanje. Zato so na tej vaji izvedli toliko temeljiteje preostali načrtovani del, za katerega helikopter ni bil potreben: uporaba različnih plezalnih pasov, navezovanje za različne namene: za plezanje, spuščanje, za samoreševanje, za navezavo na gorska nosila in podobno; samovarovanje in uporaba samo varovalnega kompleta, vrvne ograje na delovišču in drugod in tudi uporaba vitla »rolglisa« za spuščanje in manjše dvigovanje. Ta vitel sicer ni v standardni opremi GRS, je pa zelo zanimiv. Zato so ga tudi praktično preizkusili za spuščanje »potnikov« iz gondole kar na nihalki na Veliko planino. Na vaji je aktivno sodelovalo 23 članov postaje GRS Kamnik, poleg njih pa tudi predvsem kot opazovalci, delno pa tudi aktivno, 13 članov PGD Stranje, ki so se na ta način spoznali tudi z določenimi elementi tehnike GRS, pa tudi medsebojno. Humano delo obeh organizacij se namreč na marsikaterem področju dotika in celo delno prekriva zato je zelo v redu, da se eni in drugi spoznajo tudi osebno med seboj in pa seveda tudi z načinom dela in tehniko. Tako bodo lahko enkrat eni drugič pa drugi drug drugim v pomoč. Nogomet na najvišji ravni Tekma je bila napeta, dinamična in za gledalce zelo zabavna Pravi Štajerci so svojo obljubo držali le delno. Zaradi slabe vremenske napovedi se namreč niso udeležili napovedane nogometne tekme v takem številu, da bi lahko sestavili povsem svojo ekipo. Kljub pomoči Kranjcev, ki so dali tudi v štajerski ekipi vse od sebe, kljub domačemu terenu, saj leži ravnina Koroške že na Štajerskem, in kljub štajerskemu sodniku, je bila športna sreča tokrat bolj naklonjena ekipi Kranjcev. Rezultat 3:1 ne govori o dejanski igri in prizadevanju na igrišču, saj sta bili v tem obe ekipi enakovredni, če ni bila celo štajerska za odtenek boljša. Vreme je bilo tokrat zelo ugodno, občasno celo sončno, čeprav so vremenarji napovedovali dež. Kocbekov dom je bil odprt, tekmo je pa spremljalo relativno veliko število gledalcev, ki so zagnano spodbujali obe moštvi, saj sta bili tako in tako obe »naše«. Pollak in Šerkezi »končno« odpotovala v Nepal Bojan Pollak kot vodja in Matjaž Šerkezi kot inštruktor, oba člana kamniškega alpinističnega odseka, sta v soboto, 12. oktobra za 42 dni odpotovala v Nepal. Tam bosta učila Nepalce varnejšega gibanja v planinah, pa tudi plezanja v kopni skali, snegu in ledu. Ta dejavnost, kije pri nas predvsem prostočasovna, je v Nepalu ena od možnih dejavnosti za preživetje. Nepalci si služijo svoj vsakdanji kruh tudi kot najeti nosači, tudi vodniki, plezalci v planinah. Gibanje po najvišjih })laninah sveta je pa brez ustreznega znanja zelo nevarno. Zato je za večjo možnost preživetja poleg dobre telesne pripravljenosti, ustrezne opreme in seveda sreče, potrebno tudi znanje. To znanje pa Nepalci sistematično pridobivajo na takili tečajih. Sodelovanje med Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in Nepalsko planinsko organizacijo (NMA), ki traja že od leta 1979, postaja vedno bolj aktualno, posebej Še v luči globalizacije in zahtev po pomoči bogatih držav najbolj rev- nim. Pri tem igra Slovenija glede na svojo velikost lahko zelo veliko vlogo, saj je prenos znanja - »knotv-hoiv« - eden od najboljših načinov pomoči. Pri tem pa to Slovenija izvaja že več kot dvajset let. Zal se pa večina slovenske politične elite ne zaveda pomena takega in tudi ne pomena tega konkretnega sodelovanja. Najvišja oblast nima posluha za to, da bi dala pomoč, ki obsega letno komaj vrednost od četrtine do desetine boljšega vladnega avtomobila. Zato je bila letos udeležba inštruktorjev vprašljiva (ker ni dovolj sredstev, na tečaju ne bo sodeloval zdravnik, kar je lahko usodno in se ni zgodilo že od leta 1985!) vendar seje končno le našlo nekaj ljudi in podjetij, ki se zavedajo, da jeza Slovenijo in dolgoročno preživetje Slovenstva, za ohranjanje naše identitete in še česa potrebno podpreti tudi ta področja. Zato naj tu pohvalimo naslednji kamniški podjetji, ki sta še pred odhodom inštruktorjem v Nepal, prispevali pomoč - MESO KAMNIK in TITAN d. d. KAMNIK. Mogoče bo objava njunih imen vzpodbuda, da bo še katero od tistih, ki so pred časom prejela prošnjo, to storilo. Cvet planike na grob Bineta Ben kovica (28.2. 1915-8. 10.2002) Danes se poslavljamo od staroste kamniških alpinistov in častnega člana Postaje Gorske reševalne službe v Kamniku. Po dolgih letih naj vsaj zdaj povemo nekaj besed v njegov spomin in zadoščenje. Pred sedemdesetimi leti se je kamniška mladina vedno bolj navduševala za šport in se jih je vse več odločalo tudi za planinstvo, pozimi pa 1IH za smučanje na kamniških mam Poljanah. Iz teh vrst jih je WU precej začelo obiskovati go- IjjF re nad Kamnikom v vseh let- mL* nih časih. Posebno korajžni ™ in smeli pa so se odločili za plezanje in alpinizem. Prvi med njimi je bil Pavle Kemperle. Skupini, navdušeni za alpinizem, pa se je leta 1935 pridružil tudi mladi Bine Benkovič. Kmalu se je izkazal kot odličen plezalec pri vzponu s Kem-perlom v Stebru Planjave. Potem sta opravila še nekaj prvenstvenih vzponov in ponovitev. Ves čas pa sta skupaj z drugimi pomagala tudi pri reševanju v gorah. Do takrat je bila v Kamniških Alpah vodilna starejša generacija ljubljanskih plezalcev. Kamniški alpinisti pa so bili čedalje bolj prizadevni in uspeh ni izostal. Za Veliko planino stoji vrh Rzenika - to je gora, ki ima proti severni strani prepadno, rdečkasto in izredno krušljivo steno, pod njo pa prostrano melišče, ki priča, da se gora neprestano kruši in podira. Stena je zbujala največji strah in spoštovanje in vabila najdrznejše med najboljšimi. V levem, severozahodnem delu pa kljub večkratnim poskusom ni uspel nihče od njih. Oktobra 1937 so tamkaj Kemperle, Presl in Benkovič preplezali prvo smer. Zanje je bil to takrat res lep uspeh. Žal pa so ljubljanski plezalci dejanje omalovaževali. Nastal je spor, ki se je stopnjeval in vplival na kasnejše dogodke. Maja 1939 sta Bine Benkovič in Pavle Kemperle v dramatičnem dvodnevnem vzponu preplezala izredno težavno smer v osrednjem delu severozahodne stene Rzenika. V tej smeri se težave proti vrhu vedno bolj stopnjujejo in je bila takrat najtežja. Zaradi nevarnosti se je je tudi kasneje lotil le malokdo, kar velja še danes. Ta podvig je bil njun najboljši odgovor na omenjeni nesporazum. Benkovič in Kemperle sta bila takrat brez dvoma sposobna preplezati tudi druge najtežje stene, če se ne bi začela vojna vihra. Po vojni se je slovenska planinska organizacija počasi postavljala na noge. Gorska reševalna služba se je reorganizirala. Ena njenih petih baz je bila ustanovljena tudi v Kamniku. Vodil jo je najboljši predvojni alpinist Bine Benkovič. Septembra 1946 so Kamničani priredili plezalni tečaj na Kamniškem sedlu. Vodjo tečaja, Bineta Benkoviča in njegovega tovariša pa so tik pred začetkom poklicali, naj pomagata poiskati ponesrečenega planinca pod vrhom Grintovca. Iskali so ga vso noč, vendar ga niso našli. Vodja reševalne akcije je Benkoviča in tovariša nato poslal na tečaj na Kamniškem sedlu. Takoj sta odšla tjakaj in s tečajniki na turo, zvečer pa so utrujenega Benkoviča spet poklicali nazaj na iskanje ponesrečenca. Ne brez grenkobe je Ben-!• : kovic kasneje pripovedoval: »Dva dni sem že hodil in še ponoči brez spanja, zato sem bil res preveč utrujen in se nisem čutil sposobnega, da bi takoj ponoči odšel na ponovno reševalno akcijo.« Kljub temu je sledil disciplinski postopek, pri katerem žal niso upoštevali pojasnila, da ni odklonil poziva na ponovno reševalno akcijo, ampak takrat res ni bil sposoben pomagati. Obveljala je ocena, da je storil hud prekršek in odklonil pomoč pri reševanju. Za dve leti mu je bilo prepovedano javno nastopanje in delovanje v planinstvu in reševanju. Reševalno bazo so preselili v Ljubljano. Vsi, ki so poznali okoliščine in ozadje, so se zavedali, da mu je bila storjena velika krivica. Kamniški alpinisti in reševalci se niso mogli znebiti grenkega vtisa, da je šlo za povračilo za staro predvojno plezalsko zamero. Najboljši predvojni alpinist potem ni več sodeloval pri delu alpinističnega odseka in reševalne postaje, še vedno pa je v nekaterih nujnih primerih pomagal reševati. Vsa naslednja leta je bila srčna želja kamniških alpinistov in gorskih reševalcev, da bi dokazali njegovo nedolžnost in pojasnili ta nesrečni nesporazum. Grenak spomin nanj se je vlekel dolga leta in ni bil pozabljen. Naša nova knjiga Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom daje našemu prizadetemu častnemu članu in njegovi družini vsaj nekaj zadoščenja. Počivaj v miru, naš dragi prijatelj in vzornik Bine Benkovič. Tvoje ime bo za vedno zapisano v steni Rzenika in spomin nate in na tvoja hrabra dejanja ne bo zbledel. FRANCE MALEŠIČ Ko smo pred leti ugotavljali, da sta Kamnik in Chamonix edini mesti na svetu, ki imata po dva zlata cepina, to je dve najvišji svetovno priznani najvišji alpinistični odličji. Imen, kdo je zaslužen za to, nismo naštevali, danes pa je priložnost, da to povemo. Eden od velikih začetnikov ali pionirjev tega uspeha si bil ti, Bine. Kajti s preplezanjem severozahodne stene Rzenika sta s Pavletom Kemperlom dokazala, da kamniški alpinizem sodi v svetovni vrh. Še bolj pa se je kvaliteta izrazna s poskusom preplezati novo smer v Planjavski Glavi. Naj preberem zapis Marka Dularja, kije 20 let pozneje to smer preplezal in v tem zapisu izrazil vso lepoto in moč alpinizma, kateremu si bil ti, Bine, zavezan vse življenje: »Dvoje vrvi, bela in zelena, visi ob steni. V prepad vlečeta. Kraj kažeta, kamor je udarila skala. Bel oblaček in nič več. Veter prinese odmev iz nižine, glasneje zašumi slap. Kako zelen je gozd v dolini in bela prodišča - tisoč metrov pod nama. Sonce pa boža rogljiče v Mrzli gori in Križu. Rinka žari in klin se je iz-ruval... Je to konec? Sklonim se čez rob. Dvoje oči mi grebe v dušo, dvoje posinjelih usten se premakne. Tiha beseda priplava do mene. Ogenj šine v telo. Zdaj nisem več sam. Moč dveh se združi v enem, četvero rok se prime za skalo in dvoje src se bori za življenje. Morava! Stena se premakne: padam, ne dvigam se, bližam se zobu, noge so zravnane. Dosežen je nedosegljivi rob balvana. Maje se. Naj se. Klin, še enega, v silnem razkoraku obsta-nem. Mrzel pot mi obliva čelo. Živeti eno življenje zase in za tovariša je plezanje v navezi - čudna, a resnična misel.« Ni treba veliko dejanj, da se človek zapiše večnosti, toda dejanja, ki jih opravi, morajo biti velika, in tvoja dejanja so bila velika! Hvala ti za ta dejanja. METOD HUM AR Odprava Jana k Himal V četrtek 19. septembra je z Brnika pod vodstvom Grega Kresala odpotovala desetčlanska odprava »Janak Himal 2002«, ki seji bosta pridružila še francoska alpinistka Laurence Ga-uault in angleški alpinist Stevie Haston. V njej je poleg Miha Marenčeta iz Bašlja, Sebastjana Domeniha iz AO Bovec, Matije Klanjščka in Blaža Stresa iz Soškega AO, Vasje Košute iz AO Nova Gorica, Tomaža Tišlerja izAO Žiri, Mihe Valiča izAO Rašica in zdravnice Brede Stare, tudi Aleš KOŽELJ, član kamniškega alpinističnega odseka. Odprava gre v območje severovzhodnega Nepala, kjer so v letu 2000 že bili Slovenci, a so odpravo predčasno končali, ker seje pri sestopu z Džongsanga smrtno ponesrečilAndrej Markovič iz Novega mesta. Poleg »jjoravnanja dolgov« iz leta 2000 so glavni cilji te odprave preplezati nove smeri v oste-njih Nepal Peaka, Kiratčulija in pa moderno smer v smislu sedanjega Jilezanja v strmem ledu In skali po načinu »dry tooling« v severni steni 6780 m visokega Wedgc Peaka. Na slednjega je leta 1974 skupaj z Janezom Gradišar- jem in Mihom Smole jem kot prvi priplezal po južni, lažji strani tudi Bojan Pollak iz AO Kamnik v okviru odprave na Kangbačen. Odpovedana odprava na Čomo Lenco Da je v sedanjem času zelo težko dobiti ustreznega sponzorja tudi za najkvalitetnejše akcije, je doživela tudi odprava, kije imela v načrtu vsekakor najkvalitetnejši cilj v letošnjem po monsunskem obdobju v Himalaji- 7816 m visoki Čorno Lenco. Odpravo so sestavljali samo štirje alpinisti: Blaž Navršnik, Uroš Samec, Marko Prezelj in Andrej Štremfelj. Slednja dva seJ)rav gotovo uvrščata v trenutno najboljše himalajske naveze na svetu in sta bila garancija, daje bila zelo velika verjetnost za nov, svetovno odmeven dosežek v praktično še deviški steni. Toda dan pred odhodom, ko je bila oprema že poslana in so bile karte že kupljene, so se urejale zadnje podrobnosti, skratka, ko so že skoraj sedli na letalo, se je pokazalo, da glavni sponzor ni vj)la-čal obljubljenih sredstev in zato se tudi ni moglo plačati zahtevanih taks in podobnega, kar je pogoj za začetek plezanja. Bojč Teniški Klub KIK Group Kamnik MIHA CRNKOVIČ OSVOJIL TURNIR V KAMNIKU V septembru je bilo na igriščih teniškega kluba KIK Group Kamnik odprto prvenstvo Kamnika za fante in dekleta do 18 let. Tekmovanja se je udeležilo 121 tekmovalcev in tekmovalk iz 36 slovenskih klubov. Kamničani so se tako kot vedno doslej izkazali z odlično organizacijo, tako da je vrhovni sodnik in delegat teniške zveze lahko v svoje poročilo zapisal veliko pohval. V odsotnosti nekaterih najboljših (Kamničana Cevke, Kranjčana Jarca, Ljubljančana Gregorca in Mariborčana Kapuna), ki so igrali na mednarodnih tekmovanjih v tujini, je med fanti prepričljivo slavil Miha Crnkovič in s tem napovedal ponoven preboj med najboljše. S precejšnjo lahkoto je premagoval svoje nasprotnike in zanesljivo, brez izgubljenega niza, osvojil prvo mesto. Na zaključni podelitvi priznanj je tako zasluženo prejel prekrasen pokal, ki so ga organizatorji namenili zmagovalcu. V konkurenci deklet se je nepričakovano odlično odrezala Tadeja Kokalj. Tudi ona je nanizala nekaj pomembnih zmag, tako da je Tadejino tretje mesto lepa nagrada za trud, ki ga skupaj s trenerjem Žigo Šulinom vlagata na treningih. Tudi ostali Kamničani so prikazali dopadljivo igro; še posebej veseli dobra igra Aleša Fogačarja, ki po dveletni odsotnosti zaradi poškodbe zopet prizadevno trenira in išče priključek k najboljšim. Rezultati Fantje 1. kolo: Crnkovič (TK KIK) - Kristan (Kranj) 75 62; Mlakar (TK KIK) - Uršič (Ljubljana) 67 63 10 predaja; Pogačar (TK KIK) -Marolt (Brežice) 75 46 61; 2. kolo: Crnkovič - Hribernik (Ljubljana) 60 60; Mlakar - Brzin (Kranj) 62 64; Pogačar - Krumpak (Ljubljana) 26 26; Cetrtfinale: Crnkovič - Mlakar 60 62; Polfinale: Crnkovič - Krumpak 64 63; Finale: Crnkovič - Prosen (Velenje) 6l 6l. Dekleta 1. kolo: Kokalj (TKKIK) - Mandič (Litija) 60 60; Jeras (TKKIK) - Čučič (Ljubljana) 62 61; 2. kolo: Kokalj - Kovač (Ljubljana) 62 61; Jeras - Nakič (Velenje) 16 26; Cetrtfinale: Kokalj - Hrovatič (Ljubljana) 36 63 61; Polfinale: Kokalj - Nakič 26 16. M. P. Najhitrejša v Evropi! Motokros Rok Sitar ponovno osvaja vročo celino Hitra je kot brzi vlak, piše sejolanda Čeplak Najhitrejša je na stari celini v svoji paradni disciplini. Ogromno je potrebno znoja preliti, če hočeš do zlate medalje priti. Marsičemu se je potrebno odreči, če hočeš v Evropi najhitreje teči. To je biljolandin slogan, zato si bo zapomnila ta dan. V Miinchnu osmega avgusta, končno jI je prišel nasmeh na usta. Na startu je bita malo nervozna, ker se je bala, da ne bo prepozna. Ko seje sprožila sodniška pištola, prva je potegnila naša Jota. 7. dolgimi koraki kot gazela je k svoji zlati medalji hitela. Ko je prišla v ciljno ravnino, je prestavila v peto brzino. Hotela je svetovni rekord podreti, dosežen že pred dvajsetimi leti. Malo je manjkalo, pa bi uspela, da bi se s svetovnim rekordom odela. Za rekorde še vedno obstaja čas, je naša Jolanda razmišljala naglas. Morda že v tej sezoni, se bo veselila tudi tej kroni. Zaradi Mulolejejola bolj zaskrbljena, največja nasprotnica je ona njena. Zaenkrat jo še ni prehitela, v Madridu ji bo že skalp vzela. Draga Jolanda, dobro si zapomni, odpočijse dobro in baterije napolni. Če ne boš imela s poškodbam smolo, sigurno boš letos premagala Mutolo. To je bila Jolanda Čeplak, kije hitrejša kot brzi vlak. »Bravo« Jolanda, ti si od sile, to pesem je spesnil Spasič Mile. Milenko Spasit Košarka-rekreacija na Duplici - sezona 2002/03 Tudi letos smo se ljubitelji rekreativne košarke na Duplici odločili, da se še naprej srečujemo v veliki telovadnici Osnovne šole Marije Vere na Duplici in sicer ob torkih in četrtkih med 20.30 in 22.30 od oktobra, pa vse do konca aprila prihodnjega leta. V imenu krajanov KS Duplica bo tudi letos vodil košarkarsko ekipo g. Mar- DOMAČE PIVO 0,5* 260 SIT ✓ VSAK DAN VEČ VRST SVEŽIH MALIC ✓ JEDI Z ŽARA ✓ PIVSKE JEDI ✓ SLADICE Rezervacije za večje družbe tel.: 01/831 71 49 odprto: pon.-četrtek: 8 - 23 petek, sobota: 8 - 24 nedelja: zaprto v Kamniku, Maistrova 11 (med avtobusno postajo in glavnim trgom) ko Žerovnik, ki jo vodi že vse od leta 1994. Po organiziranju košarkarskega maratona na Duplici v letu 2001 in udeležbi ekip na košarkarskem maratonu letos v Mengšu, se je skupina še bolj poenotila in njihova srečanja v telovadnici niso zgolj več samo rekreacija, temveč tudi prijetna oblika druženja. Če se bosta pokazala volja in zanimanje, (v kar ne dvomimo), bodo tudi letos organizirane prijateljske tekme - lani smo se tako srečali s podobnimi rekreativnimi ekipami iz Kranja, Vrhnike, Črnuč in Ljubljane, te iste ekipe pa so nas tudi že letos povabile na povratna srečanja. Stroške najema telovadnice, ki niso profitno naravnani, bomo morali tudi letos podeliti med seboj, odvisno od števila udeležencev, zato tudi preko Kamniškega občana vabimo vse zainteresirane za košarkarsko rekreacijo na Duplici, da stopijo pod naš koš. Svojo udeležbo lahko potrdite, oz. se lahko obrnete na g. Marka Žerovnika, na telefon 041/418 266. Košarkarski pozdrav Za skupino ljubiteljev košarke: MARKO ŽEROVNIK Leto je tokrat še prehitro minilo in motokrosist Rok Sitar se je po sezoni, ki si jo bo zapomnilpredvsem po številnih nesrečnih poškodbah ter menjavi motorja in preskoku v višjo kategorijo, ponovno napotil v Namibijo. En od vzrokov, da je presedlal na 450-kubično Hondo in se pričel meriti v najmočnejšem prosto-rininskem razredu Open, pa je bila prav gotovo tudi njegova lanska več kot dobra izkušnja v Afriki. Namibijska mednarodna serija že 40 stopinj Celzija, naredijo svo- v motokrosu je največji in najpomembnejši dogodek v tem prašnem in andrenalinskem športu, ki ga organizirajo na črni celini. In prav Rok je bil prvi Slovenec, ki je kdajkoli doslej nastopil na tem atraktivnem tekmovanju. Okoliščine so tako lani hotele, da organizatorji niso uspeli zagotoviti 125-ku-bičnega motorja, ki ga je bil Rok dodej vajen in 22-letni Kamničan je bil tako primoran k prvemu spoznavanju dvakrat močnejšega motorja. »Na koncu se je izkazalo, da mi močnejši motor odgovarja, nasploh pa bi imel s šibkejšim konjičkom v tamkajšnjih pogojih veliko več težav,« je svoje vtise strnil Rok in dodal: »Nadmorska višina preko 1600 metrov ter izredno nizka vlažnost ob izredno globokem in finem pesku ter neverjetni vročini, ki prav vsak dan prese- je in v takih pogojih je močnejši motor veliko primernejši.« Po lanskih odličnih vožnjah, stal je celo na stopničkah, je kmalu prispelo novo vabilo in Rok je že pričel obujati spomine na čudovite tri tedne, ki jih je preživel med prijaznimi Afričani. Tokrat so Namibijsko mednarodno motokros serijo prestavili za en teden naprej, zato bo prva dirka na sporedu že 26. oktobra, druga in finalna pa teden dni pozneje. Tokratna konkurenca, ki čaka našega dirkača skoraj na skrajnem jugu Afriške celine, pa bo še hujša od lanske, saj organizatorji napovedujejo, da bi se naj na dirkah pomerili celo nekdanji svetovni prvaki, Upajmo le, da se Rok tudi tokrat ne bo ustrašil tekmecev. Njegova prednost je zagotovo dejstvo, da je lani dodobra spoz- Mednarodni pokal Alpe-Jadran gorskih kolesarjev v krosu Luka prvi, Boštjan drugi, David tretji Da prava druščina, prijateljstvo, mladostni zanos in zdravo športno rivalstvo prinašajo uspehe, so dokaz mladi kolesarji Calcita. V letošnji sezoni so zares pobrali zelo lepe sadove svojega truda, ki so ga mesece (in leta) vlagali v kolo. Prav lepa je zgodba Davida Vogrina, ki je začel s tekmovalnim gorskim kolesarstvom pred tremi leti, ko se je prav rad, a sam, vozil s kolesom, se nato včlanil v klub Calcit, dobil prijatelje, že izkušene mlade kolesarje iz Tuhinja. Tuhinjska druščina Boštjan Hribovšek, Luka Kodra, Domen Berlic, ki se mu pridruži še Mohor Vrhovnik iz Tunjic (omenjeni le nosilci »projekta«), so uigran team na treningih pod vodstvom trenerja Tadeja Trobevška. In če je treba že na skupnem treningu narediti veliko kilometrov za ogrevanje, glavni skupni trening pod Krvavcem in potem še razpeljevanje po 20 kilometrov in več do doma vsak v svojo smer, potem pridejo tudi rezultati. Vsak je imel svoje vrhunce. Boštjan Hribovšek kot najsterejši nastopa za reprezentanco na svetovnem prvenstvu, pa srebro na državnem prvenstvu, drugi je bil v slovenskem pokalu in tudi pokalu Alpe-Adria. Luka Kodra je na domačih in mednarodnih tekmah pobral vse zmage, ki so bile na razpolago. Je skupni zmagovalec pokala Alpe Adria treh držav - Italije, Avstrije in Slovenije. Z absolutnim številom točk je osvojil slovenski pokal, tri naslove državnega prvaka. To v tej sezoni med gorskimi kolesarji ni uspelo prav nikomur v nobeni kategoriji. Tudi v preteklih desetih letih ne. Prav zato je uspeh prijateljev v disciplini, kjer je vsak svoje sreče kovač in zato ni intrig in prepirov med njimi, še toliko bolj pomemben. »Moram biti vsaj med petimi ali prehiteti tekmeca iz Avstrije, da mi uspe zadržati tretje mesto! Mi bo uspelo?« se je spraševal pred zadnjo dirko A-A David Vogrin. A glede na formo na cestni dirki na Nanosu (29. mesto v abs. kategoriji s člani) bi mu moralo uspeti, smo menili. In mu je. S sedmim mestom ob Osojskem jezeru je zadržal tretje mesto in tako zaokrožil niz uvrstitev v tem zelo množičnem mednarodnem pokalu kolesarjev Calcita; Luka Kodra prvi, Boštjan Hribovšek drugi, David Vogrin tretji, Mohor Vrhovnik šesto mesto in po treh nesrečnih odstopih Domen Berlic 13. mesto, kar je tudi kolesarjem Calcita prineslo šesto mesto med 400 kolesarji iz 70 klubov sosednjih držav. METOD MOČNIK Hitri gorski tekači izpod kamniških planin Čez 200 gorskih tekačev se je zbralo na zadnjih tekmah sezone, na 23. teku na Šmarno goro in 3. teku na Nanos na Primorskem. Ponovno je bilo med srenjo vse pomešano rumeno. Tekači kluba gorskih tekačev Papež so imeli pod Šmarno goro kar 10 tekačev na startu, v Podnanosu še nekaj več. Komentar o zavzetem delu ni potreben. Ko bomo našteli še nekaj najbolj odmevnih uspehov, še manj. Ker svet na mladih stoji, bomo začeli pri najmlajših, generaciji letnik 89,90. Najhitrejša varovanka trenerja Ivana Urha je Nika Urh, deklica iz Stranj, ki je na Šmarni gori pritekla šesto mesto, Klara Kregar pa je bila deseta. Klemen in Rok Mar-kuš ter Gregor Kregar bi zmagali vse ekipne razvrstitve, saj so med mlajšimi dečki osvojili drugo, četrto in peto mesto. Katja Tomec šesta med deklicami, brat Uroš tretji in Miha Javšovec šesti je izkupiček med starejšimi dečki in deklicami. Pa ni bil tek na »Šmarno goro« kakšna leva tekma, pač pa finale svetovnega pokala v gorskih tekih. Vrstni reci med člani: zmagovalec Novozelandec Yonathan Wyatt-Jono, drugi Italijan Marco De Gasperi in tretji Emanuelle Manzi. Tako je 12. mesto Sebastijana Zamika zelo lep mednarodni uspeh, glede na to, da je med slovenskimi tekači osvojil tretje mesto. Matej Krebs je bil 18., Tomo Petek pa 25. Med veterani sta brata Ivan in tokrat odsotni Lado Urh na Šmarni gori že med legendami. Čast je z drugim mestom med veterani reševal Ivan, celo 22. v absolutni konkurenci. Marjan Veršnik je bil med veterani sedmi. Na teku na Nanos, finalu slovenskega pokala, so bili tekači KGT Papež še uspešnejši. Uroš Tomec je zmagal, Klemen in Rok Markuš ter Grega Kregar so bili drugi, četrti, šesti, Katja Tomec, Urša in Janja Reber-nik četrta, peta in šesta, Ivan Urh tretji, Sebastian Zarnik med člani osmi... Zmaga Igorja Šalamuna in nov absolutni rekord pa je pika na i. tekačev KGT Papež, (mm) m HMHBRnffiBMHi Rok Sitar tudi letos ponovno na nal pogoje na dirki ter razmere za trening. Tokrat bo nastopil s svojim motorjem in upa, da bo njegova, za evropske razmere pripravljena Honda, tudi v Namibiji delovala brez težav. Žal mu tokrat ne bo mogel na pomoč priskočiti njegov lanski mehanik in mentor Des Hart, ki se je pred meseci hudo poškodoval in bo tokrat nastopil v vlogi predsednika žirije na obeh dirkah. Na uspeh svojega ljubljenca, ki si je v Namibiji nabral veliko navijačev tudi med temnopoltimi gledalci, pa upajo tudi člani nejgovega na- slarlu v Afriki vijaškega FUN KLUBA SKALA, ki bodo kot vedno tudi tokrat stiskali pesti zanj. Pred odhodom se je Rok intenzivno pripravljal na Dunlop moto parku na Brniku ter na nekaterih progah v Italiji, ki so še najbolj podobne namibijski stezi. Več o tem, kako se bo član kamniškega Sitar Dunlop Racing te-ama odrezal v njegovi drugi Afriški preizkušnji pa boste lahko prebrali, ko se bo Rok vrnil iz kar 10.000 km oddaljene Namibije. Tekst in foto: BORUT CVETKO Nova storitev e-Študentskega Servisa Kamnik eštudent SMS e-Študentski Servis Kamnik v sodelovanju z Mobitelom omogoča vsem dijakom in študentom storitev poštar oziroma eštudent SMS! Uporaba storitve je enostavna. S svojega mobilnega telefona uporabnik pošlje SMS s točno določeno obliko na številko 2929. Uporabnik odtipka ESS (velike ali male črke), ki je ključna beseda storitve, vnese »razmak« in odtipka razvrščeval-no besedo glede na informacijo, ki jo želi dobiti. Primer sporočila: ESS NAKAZILO Uporabnik lahko izbira med naslednjimi vsebinami: ESS, ESS NAKAZILO, ESS STANJE, ESS LIMITI, ESS VPIS, ESS PODALJŠANJE ali ESS NOVO Storitvi ESS NAKAZILO in ESS STANJE sta na voljo le članicam in članom e-Štu-dentskega Servisa, ki so nam zaupali telefonsko številko svojega gsm aparata. Ostale storitve eštudent pa so na voljo tudi vsem uporabnikom omrežij 031 in 041 Podrobnejša navodila so na voljo na www.studentski-servis.com Preizkusite nas in si zagotovite prave informacije. e-študentski Servis s poslovalnicami v Kamniku, Domžalah, Ljubljani, Litiji, Zagorju, Sevnici. Kulturni dom Franca Bernika Domžale OKTOBER/NOVEMBER 2002 koledar prireditev za otroke sobota, 26. oktobra oh 10.00 - za IZVEN Pavel Polak po motivih bratov Grimm: JANKO IN METKA lutkovna predstava, Lutkovno gledališče MARIBOR sobota. 9. november ob 10.00 - za IZVEN T. Ungerer - N. Herlec: BOANA lutkovna predstava. Lutkovno gledališče Tri glasbil in ples ponedeljek. 28. oktober ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN LINHA SINGERS (Praga, Češka) na sporedu: W. A. Mozart, J. Haydn, J. Linha, A. Borovy, B. Marcello, A. Koštal, J. K. Vanhal Četrtek. 7, november ob 20.00 za IZVEN NINA KOMPARE - sopran, MAUI) VAN THIENEN - klavir Na sporedu: C. Debussy, J. Sibelius, R. Strauss, H. Wolf, J. Michl, G. Verdi in Charpentier gledališče ponedeljek, 11, november ob 20.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN torek. 12. november ob 20.00 za abonma RUMENI in IZVEN sreda. 13. november oh 20.00 za abonma RDEČI in IZVEN četrtek. 14. november ob 20.00 za abonma ZELENI in IZVEN sentimentalna komedija Jorge Accame: BENETKE Prešernovo gledališče Kranj Režiser: Omar Viale Igrajo: Vera Per/Lenča Ferenčak, Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič/Vesna Slapar, Darja Reichman, Gaber Trseglav in Matjaž Višnar Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij dobite v brošuri UrekvAture, ki jo lahko brezplačno prejemale na dom. Naslov nam sporočite na našo telefonsko številko ali preko elektronske pošte: info@kd-domžale.si. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 LETO DNI V PROGRAMU PUM PUM-ovci smo »zgubljeniprimerki«, stari od 15pa vse do 25 let, ki konec septembra ne vemo, kaj in kam bi sami s sabo, pa se zato včlanimo (samoiniciativno ali pod prisilo strašev) v neko skupino, ki so jo naši predhodniki poimenovali PUM. To je kratica: P za projektno, U za učenje, M za mlade. Tu naj bi se mi mladi prek projektov učili. In proti koncu ne bili več tako zgubljeni. PUM se je v TINu Ljubljana pričel spomladi 1998, in do sedaj smo naredili že kup uspešnih projektov. Bistre glave so se tako skupaj zbrale in prišle do zaključka, da bi delček vsega, kar se tukaj dogaja, ubese-dili v tem članku. Jaz mislim, da je čisto prav, da je to nekje zapisano, v sliki in besedi, pa tudi na vinilu (film npr.), če slabo leto svojega »bluzerske-ga« življenja preživiš v kaotičnem PUM-u. Vse torej, kar smo naredili in si želimo naredit, kaj mislimo, čutimo itd ... Skratka, vse o nas! PUM je javno veljaven program. Je neformalen način izobraževanja, ki je finančno podprt s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in Zavoda RS za zaposlovanje, tret-jno sredstev pa naj bi prispevale še lokale skupnosti. Kamniška'občina se pri tem vsako leto dobro odreže. Poteka že šesto leto in je razširjen po vsej državi. V Ljubljani ga izvaja TIN Ljubljana (zavod za izobraževanje in svetovanje, Le-podvorska 23a, Ljubljana, tel.: 234-83-50, e-mail: info@tin-ljubljana.si). V PUM-u si mentorji skupaj z nami prizadevajo za to, da bi našli tisto, kar nas veseli. Da bi združili sanje in realnost in na podlagi tega načrtovali poklicno pot ali pa pot iskanja zaposlitve. V skupini je 40 udeležencev in šest mentorjev. Imeti znanje in informacije je danes veliko bogastvo, zato so naše dejavnosti usmerjene v to, da pridobimo ustrezna znanja za krmarjenje po poteh življenja. Pomembno je npr. vedeti, kako komunicirati z uradniki in s profesorji na šolah, kam se obrniti po pomoč, če jo potrebujemo, kje dobiti informacije in konec koncev tudi, kako se postaviti zase, za svoje pravice in koristi. Vse to se naučimo v okviru različnih dejavnosti, kot so delavnice pridobivanja socialnih veščin, pri knjižnem klubu, v fotografski delavnici, pri obdelovanju lesa in kovin, oblikovanju ter šivanju »cunjic« in še mnogih drugih aktivnostih, pripravljenih glede na naše interese ter v okviru projektov. Glede slednjih lahko povemo nekoliko več. Projekt izberemo, načrtujemo in izvajamo skupaj, torej mentorji in udeleženci. Glede na to, kar nas zanima, si razdelimo vloge in naloge in s skupnimi močmi nastane gledališka igra ali pa film, časopis, modna revija ali nekaj čisto tretjega. Rezultati oz. številke govorijo PUM-u le v prid. Večina udeležencev se ponovno vključi v šolo, v redni ali izredni progam. Tisti pa, ki so se izredno šolali že med obiskovanjem PUM-a, največkrat uspešno nadaljujejo izobraževanje s še bolj polno paro. Tako je bilo v vseh ozirih tudi leto 2001/2002 zares garaško! Presenečali smo z izjemnimi idejami in motiviranostjo. Postavili in izvedli smo izvrstno gledališko predstavo »Adi-jo, Nebesa«, ki je mešanica plesa, igre in musicla. Predstavili smo jo v Menzi pri koritu na Metelkovi, kjer je doživela šest ponovitev, eno pa v Domu kulture v Kamniku. Ekološko smo se osveščali ob projektu Smetka, razvijali smo fotografije, ustvarjali glasbo, poplesovali, kreirali in šivali oblačila po lastnih zamislih, slikali, kuhali (pa tudi jedli), posneli video, izdelali radijsko oddajo ter, seveda, opravili s celo vrsto izpitov za šolo. In vse to smo okronali z udeležbo dveh skupin v mladinski izmenjavi na Danskem. Le-ta je bila za vse velika in neponovljiva izkušnja. Letos smo s PUM-om začeli 23. septembra, sicer pa je vključevanje možno skozi celo leto, če imamo le prosto mesto. Srečujemo se vsak dan od 8.30 do 14. ure in vsakdo, ki iz-polnuje pogoje, se nam lahko pridruži za eno leto - in to brezplačno! Bralci! Želimo si, da nas ne bi potrebovali... Če pa se vam na življenjski poti zalomi, se zavedajte, da je srednješolcev, ki šolanja na zaključijo uspešno, po nekaterih podatkih kar 30%! Torej ni razloga za sram, če se vam je to zgodilo. Kot pravi Konfucij: »Naša največja veličnina ni, da nikoli ne pademo, ampak v tem, da se vsakokrat, ko pademo, poberemo.« Kako so svoje leto v PUM-u doživeli nekateri Pumovci generacije 2001/2002, lahko preberete TUKAJ, f ' Emir Okanović, 24 let: Splet (ne)srečnih okoliščin mi je prinesel to srečo, da sem lahko pristal na zavodu TIN Ljubljana v programu Projektno učenje za mlade, ali na kra-to PUM-u. Res je, da je sam program zastavljen kot oblika neformalnega izbraževanja, a mi je leto, ki je za mano, ponudilo obilico »znanja za življenje«. Spoznal sem veliko prijetnih ljudi, ki so bili povrh vsega tudi izrazito umetniško nadarjeni. Omogočili so mi, da tudi sam podam vse moje tovrstne talente. Upam, da se PUM v bodoče ne bo spremenil in bo v svojem bistvu ostal takšen, kakršen je. Sam za svoj največji dosežek štejem uspešen nastop v gledališki igri Adijo, Nebesa. V njej sem, tako vsaj mislim, naravnost blestel. Upam, da bom lahko ohranil veliko stikov z ljudmi, ki so preživeli to razburljivo leto z mamo. SU-PERJE BILO! Polona K., 21 let: Številna nova poznanstva in prijetni vtisi so v mojem srcu pustili trajen pečat. Na Danskem sem spoznala zelo dobre prijatelje iz Francije, Italije, Malte, ... , s katerimi sem še vedno v stiku in se že dogovarjamo o ponovnem srečanju in novih ustvarjanjih. Občutki še zmeraj živijo v meni. S skupino iz Toulousa sem posnela pesem v studiu, kjer smo skupaj preživeli celih 11 ur. Izkušanja, ki sem jo imela takrat možnost deliti z njimi, je prekrasna. Sploh, če pomislim, da sem imela ravno takrat probleme z glasom. Fantje in dekleta iz skupine so mi pomagali »prebrodit« te trenutke, mi svetovali in celo sami naredili napitek, ki pomaga. Spoznala sem, da se cel svet ne vrti samo okoli nas. Naučila sem se, da če želimo živeti v Evropski uniji, je najmanj, kar potrebujemo, nacionalizem. Kajti ljude smo BOGATI vsak s svojim jezikom, kljub temu pa smo si bolj ali manj podobni -le iz drugačnih okolij prihajamo. Tako se moramo naučiti razumeti ne le z našimi sosedi, ampak tudi z ostalimi. Zadnja misel z Danske ... Imejmo se radi in bodimo potrpežljivi drug do drugega. Marjeta K., 21 let: Niti ne vem kako začeti, a vseeno lahko v nekaj besedah povzamem moje občutke o preteklem letu na PUM-u. Bilo je lepo, imeli smo svoje vzpone in padce, a se vseeno ogromno naučili o življenju, prijateljstvu, prijateljstvu... Zdi se mi, da sem spoznala ljudi najrazličnejših karakterjev, ki se neverjetno lepo povezujejo. V skupnem delu sem opazovala, kako in koliko se lahko zaneseš na posameznika. Najlepše pa je to, da vsak dobro ve, da ga nekdo potrebuje in tako razvije občutek pripadnosti. Spoznala sem neverjetne prijatelje, ki jih lahko iščeš dolga leta, preden jih najdeš in šla skozi marsikatero izkušnjo, ki bi se ji sicer izognila. Marko G., 20 let: Uspelo mi je narediti polovico izpitov z dobrimi rezultati, tako da lahko v naslednjem šolskem letu dokončam šolanje in opravim poklicno maturo. Igral sem v gledališki prestavi in pri tem sem pridobil veliko izkušenj. Izvedel sem, kakšne priprave so potrebne za realizacijo predstave ter občutil vzhičenost ob aplavzu velike množice. Med rojstno-dnevnimi zabavami sem se preizkusil v kuharskih spretnostih in ugotovil, da znam zelo okusno pripravljati hrano. Med ljudmi, ki so skupaj z mano ustvarjali življenej na PUM-u, sem se počutil dobro in odkril, kako se razlikujem od svojih vrstnikov. Počutil sem se starejšega in dostikrat tudi pametnejšega. Na PUM sem prinesel veselje, ki ga ni bilo tam! Hvala tudi mentorjem za prijetno in nepozabno druženje ob do-poldnevih. Sara B,., 18 let: V PUM-u smo vsi skupaj doživeli kar nekaj zanimivih trenutkov in dni. In če pobrskam malo po spominu, kaj vse smo doživeli in ustvarili, moram krepko pomisliti. Iz prvih dni se najbolj jasno spomnim, kako smo skupaj »ustvarjali« našo USTAVO. To so bili težki dnevi ... Vsako jutro smo po jutranji kavici in debati pljunili v roke, napeli možgančke in pričeli z delom. Skozi vse »igre«, ki so jih mentorji pripravil za nas, in vprašanja, ki smo si jih postavljali med seboj, smo ugotavljali, kako pomembna bitja smo, in da nismo sami na tem svetu. Našli smo tisti del sebe, ki prej verjetno ni bil odkrit zaradi preobremenjenosti in vsakodnevnih stesov, ki jih ne manjka »navadnemu« Zemljanu. In tako smo ob nastanku naše Ustave veselo zajeli sapo s prepričanjem, da nam noben cilj ne uide, saj NISMO navadni Zemljani! Zbrala: HELENA STERLE PARADNO PREMIKANJE S HOJO ŽENA KOZAŠKEGA POVELJNIKA TOČKA V ŠPORTU RUS. PISATELJ (MIHAIL PETROVIČ, 1875 ■ 1927) CELIA IMRIE TOVORNJAK VLAČILEC PLAVILO, INDIGO SAM0K0L-NICA (NAR.) VRSTA SKLONA V FIN.-UGRIJ. JEZIKIH MATJAŽ RAVNIKAR STIKAL. DVEH PLOSKEV Z ŽELEZ. KONSTRUKCIJO UTRJEN BETON ORODJE ZA ZEM. DELA AZIJSKA DRŽAVA SKLADATELJ ADAMIČ AM. PUBLICIST SZULC OGLARSKA KOPA SL. ALPINIST ČESEN DAN VSTAJE MAKEDONCEV PROTI TURKOM JUNAK RISANKE, KI SE MU KOLCA ANDREJA GRAŠIČ SL. SLIKARKA KOBILCA MILEJŠI VRTINČAST TROPSKI VIHAR NEM. PLANINSKA ZVEZA (KR.) LANTAN PRIKAZ ČESA. RAZLAGA LIK IZ LEVSTIKOVE POVESTI (MARTIN) ARIANE EHRAT GORENJSKO ŽENSKO POKRIVALO ALP SMUČAR (BOJAN) TEŽAVNA IZBIRA SKRIV. RAZO DETJE, BIBLIJA N. Z. VZDRŽNOST DO JEDI ILJA ILF MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK (KR.) NOGOMETNI KLUB SPECIAL. ZA NOT. BOLEZNI ŠPORTNI PLAVALNI KLUB (KR.) ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA (KR.) NATAŠA ABRAM ZNAMKA JAP. FOTOAPARATOV SLAVKO RAJH BOLEZEN S KRČI IN IZGUBO ZAVESTI ELEKTRIČNO IZBRISLJIVI ROM MEDNAROD ZDRUŽENJE POLITIČNIH VED ZELO BLEDO RDEČE VINO ŽARKO AMBROŽ REKE, KI SE IZL. V GL REKO BIVŠI KUBANSKI POLITIK (RAUL) PREVLEKE ZA ODEJE GLASBENO ZNAMENJE (MN.) SL. NAR. ZAB ANSAMBEL IGLAVEC ST. RIM. POZDRAV DREVO PEČKATEGA SADJA RADIV0J PETELIN RIM. BOG. GOVORICE. NOVIC OTOK V MIKR0NEZIJI SL. PEVEC NOVINA APNENEC (ZASTAR.) 0NEAL TATUM NASELJE PRI V. PIREŠICI VOJAŠKA AKCIJA PROTI PARTIZANOM PRAVOSLAVNI OPAT MEST. PRED. V TRBOVLJAH SODIŠČE LADIN TERENSKI AVTO FR. VET. IN BIOLOG (E0M0ND) KR. ZA POROČEVALSKO SLUŽBO NDR ČLOVEK ALI BITJE Z ENIM OČESOM OREHOV LES HUNSKI POGLAVAR NESMRTNOST IT. FILM. IGRALKA MARTINELLI VOD. VEJA VOJNE VEŠČ ANDREJ CAPUDER PRIP. ZA MERJENJE TOPLOT. SEV. JAVOR (LAT.) NIŠ ' VEŠČINA ČAROVNIKA UROŠ VOLK TALNA VODA 0DL. OCENA PRI NAS RDEČI KRIŽ SLOVENIJE 0LIVER (LJUBK0V.) SIND. DOM TRB0. (KR.) OTROŠKA BOLEZEN, KOŽNA IDA KRAVANJA KOS POHIŠTVA VRHUNSKI ŠPORTNIK ROK KLADNIK PANČEV0 VRSTA UM. USNJA EVELINA UMEK ZDRAVILNA RASTLINA SMETUKA VOJAŠNICA VRSTA SLADKOVODNE RIBE SREDNJI DEL GANSKO PRISTANIŠKO MESTO MONGOLSKI VLADAR ABRAHAMOVA ŽENA KLICNA BARVA PRI KARTAH GIULI0 NATTA SLOVARČEK: ARCIBAŠEV, Mihail Petrovič (1878-1927) - ruski pisatelj; EKLAMPSIJA- bolezen s krči in izgubo zavesti: ELATTV-vrsta sklona v finsko-ugrijskih jezikih; FAMA - rimska boginja govorice, novic; IPSA- mednarodno združenje političnih ved; NOCARO, Edmond (1850-1903) - francoski veterinar in biolog; UJELANG - otok v Mikroneziji. Svetovno prvenstvo v sedeči odbojki za ženske Kamnik, od 26. 10. do =41. 10. 2002 Kamnik, od 26.10. do 31. 10. 2002 Kamnik - mesto gostitelj Po pridobitvi organizacije izjemno pomembnega športnega dogodka, največjega na področju invalidskega športa pri nas, je pripravo nanj prevzelo Invalidsko športno društvo Samorast-nik z Raven na Koroškem, kjer se lahko pohvalijo z dolgoletnim in uspešnim igranjem sedeče odbojke. Pripravljenost mesta Kamnik in župana, gospoda Smolnikarja, sta v mnogočem prispevala, da bo zanimiva športna prireditev v zgodovinsko pomembnem mestu pod Kamniškimi planinami. Športnice, trenerji, funkcionarji in sodniki bodo bivali v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, tekme pa bodo v Športni hali. Sedeča odbojka Sedeča odbojka ima že več kot 50-letno tradicijo, prva tekmovanja so organizirali na Nizozemskem, danes pa to igro igrajo v Evropi, obeh Ameri- kah, Avstraliji, Aziji in v Afriki. Z dragoceno paraolimpijsko medaljo v sedeči odbojki (Arn-hem, 1980) se lahko pohvalijo tudi igralci iz Slovenije, medtem ko se bodo igralke prav v Kamniku potegovale za mesto, ki zagotavlja udeležbo na Paraolimpijskih igrah v Atenah 2004. Prvič v zgodovini invalidskega športa se bo sedeča odbojka za ženske pojavila na tako visoki tekmovalni ravni. Sedeča odbojka je izpeljanka odbojke, z manjšim igriščem (10x6) in nižjo mrežo, za ženske 1.05 m. Pravila igre so usklajena z mednarodno odbojkarsko organizacijo (FIVB), ki to igro tudi uradno priznava kot del svetovnega odbojkarskega gibanja. Razpored tekmovanj Na tekmovanju bodo nasto- Organizacijo svetovnega prvenstva v sedeči odbojki za ženske je v imenu Zyeze za šport invalidov Slovenije prevzelo Invalidsko športno društvo Samo-rastnik, Ravne na Koroškem. V častnem odboru, ki ga vodi kamniški župan Tone Smolnikar so Lucija Čok, ministrica za šolstvo in šport, Ivana Klančnik, županja občine Ravne na Koroškem, Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Emil Muri, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije, Zdravka Slavec, direktorica ZUIM Kamnik in Boris Šuš-taršič, predsednik sveta invalid- Naša anketa skih organizacij Slovenije. Častna pokroviteljica te prireditve bo Irma Pavlinič Krebs, podpredsednica Državnega Otvoritev svetovnega prvenstva 2002 bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 16. uri v kamniški športni dvorani. Sledili bosta Sedeča odbojka je način igranja odbojke, pri katerem igralci med igro sedijo na tleh. Igrišče je veliko 10 krat 6 metrov, višina mreže za ženske je 1,05 m. Igra je zaradi manjših mer igrišča zelo hitra. Zaradi sedečega položaja igralcev je sedeča odbojka zelo jmmerna za vse skupine ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z gibanjem v stoječem položaju. Zato se je posebej uveljavila kot športna panoga za invalide. zbora. Svetovnega prvenstva se bo udeležilo osem ženskih državnih reprezentanc: Finske, Irana, Japonske, Kitajske, Litve, Nizozemske, Ukrajine in Slovenije. ? Kako pa kaj volitve: Na Martinovo nedeljo, 10. novembra, bomo po štirih letih [ponovno volilipjredssdnika države, župana in občinske svetnike. S kako trezno glavo, morda ni neumestno vprašanje, a o tem kdaj drugič, nas pa je zanimalo, če se bodo mimoidoči na kamniških ulicah sj)loh udeležili volitev, kako spremljajo predvolilne boje, kaj vpliva na njihovo odločitev in kaj si želijo od bodočega župana in občinskih svetnikov. morala stanovanjska politika... Trenutno je še premalo reklame, župani bi morali predstaviti svoje programe, kar pa se bo verjetno zgodilo v prihodnjih dneh. Politika naju na splošno zanima in se nama zdi pomembna. Anica Koderman: Volitev se bom zagotovo udeležila, čeprav o podrobnostih še nisem seznanjena. O lokalnih kandidatih se informiram predvsem v Kamniškem občanu, če bi kateri izmed kandidatov imel javno predstavitev, bi se je zagotovo udeležila, vendar jih po mojih opažanjih skoraj ne bo. Dober župan mora po mojem mnenju dobro skrbeti za svoje občane! otvoritveni tekmi Slovenija - Litva in Ukrajina - Iran. Tekmovanje pa bodo svečano zaključili v soboto, 30. oktobra, ob 16. uri. F. S. nje je več kot dovolj. V Kamniku bi želel, da bodoča oblast izboljša promet in pripelje več dogajanja v mesto. Politikom nič ne verjamem, vse je farsa, vendar sem bil s sedanjimi kamniškimi veljaki kar zadovoljen. Šenso Kajtazovič: Volit ne grem in ne bom šel, ker se mi zdi brez pomena. Trenutno politično dogajanje kljub temu spremljam preko javnih občil. V Sloveniji in Kamniku bi se dalo narediti marsikaj, dober politik pa ne sme- misliti le nase, ampak tudi na občane. Admija in Begija Grgo-vič: Na volitve bova šli. Pri kandidatih se nama zdijo pomembna njihova pretekla dejanja, kaj vse so že naredili, saj le-ta kažejo tudi na resnost v prihodnje. Izvoljeni bi morali paziti na ljudi v stiski, zmanjšati nezaposlenost, urediti bi se Ivan Gorjan: Volitev se redno udeležujem, predvolilne boje spremljam na televiziji in v časopisih. Do sedaj je bilo dovolj reklame, vendar je to tako ali tako stvar okusa. Tudi z lokalno vlado sem bil do sedaj zadovoljen, v prihodnje je v Kamniku važna razširitev obvoznice, ponovno odprtje hotela Malograjski dvor oz. kje drugje najti primeren prostor. Meni je všeč in se mi zdi primerna stavba sedanjega Samskega doma. V samem mestu je potrebno vzpostaviti večji prometni red, urediti vrtec, na primer na Grabnu... Konec koncev pa vse le ni odvisno od župana, temveč od denarnih sredstev. Martin Obolnar: Na volitve bom šel. Predvolilno dogajanje spremljam preko časopisov in televizije. Reklame za- mmiKr1"''1 Anton Koželj: Predvolilno kampanjo spremljam le bežno, na volitve pa bom zagotovo šel, saj je to dolžnost vsakega posameznika, neka obveza. Upam, da bo boljše, v Sloveniji in Kamniku. Župan naj bi bil za ohranjanje mesta v tej lepi, stari podobi, v Širšem okolju pa bi bila pomembna razširitev kanalizacijskega sistema v Tuhinjsko dolino. Sedanji župan mi je bil všeč. Župan uto- pile reprezentance Nizozemske, Litve, Kitajske, Finske, Ukrajine, Irana, Japonske in Slovenije. Uradna otvoritev svetovnega prvenstva s slovesno prireditvijo in tekmo med Slovenijo in Litvo bo v nedeljo, 27. 10., ob 16. uri. V naslednjih dneh bodo tekme igrali dopoldan ob 9. in 11. uri in popoldan ob 16. in 18. uri, tekma za bronasto medaljo bo v sredo, 30. oktobra, ob 14. uri, za zlato medaljo pa istega dne ob 16. uri. Vstop na vse tekme je brezplačen, Pričakovanja Ko gre ža tekmovalni šport, je cilj vsake ekipe zmaga. Tudi pričakovanja slovenske reprezentance, ki jo vodi Adi Urna-ut, proslavljeni mojster odbojkarske igre, niso skromna, saj so dekleta že osvajala evropske in svetovne lovorike. Zanimive in trde tekmice bodo zagotovo Nizozemke, še posebej zato, ker jih vodi Jože Banfi, športnik iz Trzina, ki živi na Nizozemskem in je v sedeči odbojki dosegel vsa možna odličja, zdaj pa se uveljavlja kot prodoren trener. Za nemoten potek tekmovanja si bo prizadevalo tudi več kot 50 prostovoljcev iz Srednješolskega centra Rudolf Maister, ZUIM Kamnik, Invalidskega športnega društva Samo-rastnik z Raven na Koroškem in Pedagoške fakultete iz Ljubljane. Veseli bomo tudi vašega obiska in pomoči s tribun športne hale v Kamniku. RAJKO VL TE ra biti razumen človek, dostopen ljudem. Aleksander Sarnavskv: Vsak volilec bi moral voliti po svoji vesti. Volitve so že zelo blizu, vendar smo volilci trenutno še premalo obveščeni. Premalo programov je predstavljenih v javnih občilih, kot denimo časopis, na letakih, plakatih... Lahko pa si priznamo, da vse rešene ideje niso odvisne le od župana, temveč tudi od občinskih svetnikov, ki o tem odločajo, konec koncev pa predvsem od davkoplačevalcev, Smiljan Božič: Na volitve ne grem, ker sem nezadovoljen s politiko, vendar jo kljub vsemu spremljam. Vsi obljubljajo, spremeni se bore malo, bolje rečeno nič, in tako bo tudi v prihodnje. Vsi politiki po vrsti bodo imeli dovolj dela. Šolski sistem je katastrofalen, premalo vrtcev, pa čeprav vsi pravijo, da imamo premalo otrok, v Kamniku bi bila dobrodošla oživitev mestnega jedra... Naj nadaljujem? Agata Hribar: Na volitve grem vsakič, saj menim, da je to danes že skoraj edina pravica, ki jo ima še vsak državljan. To pa že moraš izkoristiti, čeprav nimam veliko upanja za boljšo prihodnost. Predsedniku, županu in svetnikom želim veliko volje do dela in odgovornosti do sočloveka. Če se bodo držali tega, bo dovolj. BOJANA KLEMENC Predstavniki organizacijskega komiteja (z desne) Peter Ozmec (generalni direktor), Anita Goltnik Urnaut (namestnica gen. dir.) in Davorin Kragelnik (gen. sekretar) v pogovoru s predsednikom častnega odbora Tonetom Smolnikarjem. Društvo izgnancev Kamnik Izteka se rok za vložitev zahtevkov odškodnine za prisilno delo v Avstriji Krajevna organizacija Društva izgnancev Kamnik uresničuje začrtan program svojega dela. V tem letu smo organizirali dva uspešna izleta. Pomagamo pri realizaciji zakonodaje na tem področju in ugotavljamo, da izplačila odškodnine za prisilno delo v času druge svetovne vojne zamujajo, predvsem izplačila iz nemškega sklada. Hitreje se rešujejo izplačila iz avstrijskega sklada, kjer je še možno vlagati zahtevke, zato morebitne upravičence do odškodnine za prisilno delo v Avstriji ponovno opozarjamo, da se izteka rok za vložitev zahtev: kov. Zadnji rok je 27.11. 2002, zato tisti, ki zahtevka še niste vložili in menite, da ste do izplačila upravičeni, storite to čimprej. Vzorec obrazcev lahko prejmete na sedežu našega društva v Kamniku (soba št. 14 Občine Kamnik). Prejeli smo tudi informacijo, da še nekatera druga mesta v Nemčiji izplačujejo mimo sklada »Spomin, odgovornost in prihodnost« posebne odškodnine za prisilno delo med drugo svetovno vojno in sicer: - Marburg in okoliški kraji: Bauerbach, Bortshausen, Cappel, Gyriaxweimar, Dago-bertshausen, Dilschhausen, Elhshausen, Ginseldorf, Gissel-berg, Gut Neuhofe, Haddams-hausen, Hermershausen, Mar-bach, Michelbach, Moischt, Oc-kerhausen, Ronhausen, Schrock, Wehrda, Wehrhausen - dajejo odškodnino v višini 2.000 evrov, - Frankfurt - 2.000 DEM za delavce, ki so prisilno delali v mestu Frankfurt, - Reutlingen -1.534 evrov tistim delavcem, ki so prisilno delali samo pri odstranjevanju ruševin, pri gradnji objektov za zaščito pred letalskimi napadi, mestnem otroškem vrtcu, bolnici in gozdnih delih; - Hilden -1.534 evrov, - Freiburg-Breisgan - od 1250 do 2500 evrov; odškodnino prejmejo tudi dediči, če je upravičenec umrl po 1,1.1999. Če ste prisilno delali v teh krajih (tudi vojni ujetniki), pokličite ali se oglasite na Društvu izgnancev Slovenije, Komen-skega 7 ali v Kamniku, Glavni trg 24. MARIJA ŽNIDAR OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Predmet prodaje so stavbna zemljišča: 1. a) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1262/2, pašnik v izmeri 431 m", k.o. Podgorje; b) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1263/1, travnik v izmeri 1908 m", k.o Podgorje; , c) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1263/2, njiva v izmeri 258 m, k.o. Podgorje; 2 . d) .Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1274/5, pašnik v izmeri 96m, k.o. Podgorje; , e) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1274/6, pašnik v izmeri 7 m , k.o. Podgorje; f) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1536/2, cesta v izmeri 37 m, k.o. Podgorje. . g) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1272/1, travnik v izmeri 2207 m", k.o. Podgorje. 2. Stavbno zemljišče pare št. 774, njiva in gospodarsko poslopje v izmeri 254 m2, k.o. Kamnik. POGOJI: 1. Zemljišča pod zaporedno številko i se prodajajo v kompletu, ker predstavljajo zaokrožen kompleks zemljišč. Dostop do zemljišč pod zaporedno številko 1 ni zemljiškoknjižno urejen. 2. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z registrskimi listinami ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 3. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. Izhodiščna cena za zemljišča pod zaporedno številko 1 je 13.540,00 SIT/m2, pod zaporedno številko 2 pa je 5.300,00 SIT/m2. Zadnji rok plačila je 2.12.2002. 4. Nepremičnine so naprodaj po sistemu »videno-kupljeno«. Davek na promet nepremičnin in notarske stroške plaCa kupec. 5. Ponudbe morajo prispeti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zapečateni ovojnici z oznako »PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNIN POD ZAP. ŠT.............« do vključno 8.11.2002, do 12. ure. 6. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani kupec mora prodajno pogodbo skleniti v 10 dneh po obvestilu o izboru. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 8. Vse informacije glede nepremičnin dobijo zainteresirani kupei po telefonu 83-18-104 (g. Mlakar). ŽUPAN Anton Tone Smolnikar Iz septembrske črne kronike 2 GROBOV ODNAŠALI SVEČE IN CVETJE Od skupaj 50prometnih nesreč, ki so jih v prvem jesenskem mesecu zabeležili policisti kamniške policijske postaje (lanskega septembra 56 nesreč) je imelo 45 nesreč za posledico razbito pločevino, 5 nesreč pa se je končalo tudi s telesnimi poškodbami (lani samo dve). 13. septembra je na obvoznici v križišču v Šmarci voznik tovornjaka, peljal je iz kamniške smeri in zavil na levo proti Šmarci, izsilil prednost voznici, ki je pripeljala iz mengeške smeri. Voznico so zaradi telesnih poškodb morali odpeljati v kamniški zdravstveni dom, voznik tovornjaka pa bo moral k sodniku za prekrške. 15. septembra je bila prekratka varnostna razdalja vzrok prometnim nesrečam v križišču pri šolskem centru Rudolfa Maistra in na Cankarjevi cesti. 24. septembra je vinjeni voznik na Kregarjevem zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v nasproti vozeče vozilo. Odrejenega preizkusa alkoholiziranosti povzročitelj nesreče ni hotel pravilno opraviti, pač pa je policista ozmerjal in jima grozil s pretepom. Zato je noč preživel na Povšetovi v Ljubljani. Med 42 kaznivimi dejanji, kolikor so jih meseca septembra obravnavali naši policisti (lani 45), je bilo 16 tatvin in 13 vlomov. 4. septembra so se vlomilci lotili poslovnih prostorov. Iz podjetja v Stranjah so neznanci odnesli železno blagajno. Verjetno pa so bili zelo razočarani, ker je bila blagajna prazna. Istega dne je vlomilec iz trgovine Univerza! na Medvedovi v Kamniku odsnesel glasbeni stolp in 41 vodovodnih pip. Trgovsko podjetje je s tem oškodoval za okrog 800 tisočakov. 7. septembra ob 2. uri je občan obvestil policijo, da sta ga pri cerkvi na Šutni ustavila dva neznanca in od njega zahtevala denarnico. Ko jima je izročil zahtevano denarnico z dokumenti in 1000 SIT, sta izginila v noč. 9- septembra je osem mladih razgretih občanov v Mini baru razbijalo kozarce in inventar. Ko je navzoča policijska patrulja mladeniče povabila na parkirni prostor pred lokalom, sta se dva fizično uprla in poškodovala enega policista. Oba so kazensko ovadili, ostali pa se bodo srečali s sodnikom za prekrške. 14. septembra je policijska patrulja ustavila vinjenega voznika, ki pa se je policistoma fizično uprl in ju pri tem telesno poškodoval. Razgretega voznika sta kljub temu obvladala in ga pripeljala na policijsko postajo, kjer ga je zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja prevzel delavec UKP Ljubljana. Zoper njega so podali kazensko ovadbo in ga prijavili sodniku za prekrške. 17. septembra se je na policijski postaji oglasil občan in povedal, da so ga štirje neznanci na Fužinah pretepli in dvakrat vrgli v Kamniško Bistrico. Patrulja je kmalu ugotovila resničnost občanove navedbe in kršitelje prijavila sodniku za prekrške. 29. septembra so neznanci na pokopališču na Žalah na novem (južnem) delu pokopališča z grobov pobrali sveče in cvetje ter ga znosili na drugi del pokopališča. Z več grobov pa so odnesli tudi trajno goreče sveče in jih zmetali v grmovje. Od 29 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru (lani 31) so jih policisti 22 opravili v zasebnih prostorih, ostalo pa na javnih krajih. (fs) ENERGETSKI KOTIČEK Priprava na kurilno sezono Z<1 S© SMRTI: - GERKMAN ANTONIJA, Spodnje Stranje 11, upok, stara 86 let - KUHAR FRANC, Kamnik, Miklavčičeva ulica 3, upok, star 75 let - KRŽIŠNIKLJUDMILA, r. Slak, Kamnik, Kranjska cesta 2, stara 92 let - KOTNIK ELIZABETA, r. Potočnik, Žubejevo 2, upok, stara 64 let - ČAUŠEVIČ JASMIN, Kamnik, Klavčičeva ulica 4, star 25 let - KLEMENC JANEZ, Hrib pri Kamniku 1, star 70 let - OCEPEK BORUT, Kamnik, Medvedova ulica 36, upok, star 68 let - JERIČ VLADIMIR, Kamnik, Tunjiška cesta 2A, upok, star 64 let - SKALAR HEMA, r. Matek, Ljubljana, Černetova ulica 5A, upok, 65 let - LESKOVEC RUDOLF, Kamnik, Ulica Josipa Ogrinca 11, upok, star 74 let - PINČIČIVAN, Kamnik, Trg talcev 8, star 71 let POROKE: -MALIANTON, Znojile3, zav. zastopnik, star 27let in ŠUŠTAR BARBARA, Loke v Tuhinju 23A, rač. referent, stara 22 let - MARTINJAK ANTON, Dvor je 78A, voznik, star 25 let in UR-ŠIČ MARJETKA, Kregarjevo 4, zdr. tehnik, stara 26 let - VERLINŠEK TOMAŽ, Šmarca, Gornji log 1, prevoznik, star 27 letin CARIC MAJA, Ljubljana, Jenkova ulica 16, tehnični vodja, stara 25 let - STANKOVIČ ELVIS, Kamnik, Pot27. julija3, natakar, star25 let in ILMIČZINAJDA, Pečigrad, Mahmutovič 160, stara 21 let - KLEMEN TONČEK, Šmartno v Tuhinju 6, lesar, star 29 let in ŽAVBIMARTA, Zgornji Tuhinj32, pletilja, stara 25 let - KLADNIK ROBERT, Nožice, Gostičeva cesta 47, prodajalec, star 28 let in KOŽELJ ANDREJA, Nožice, Gostičeva cesta 47, stara 23 let. ajajo hladni dnevi. Če ste doslej še odlašali, je sedaj skrajni čas, da se nekoliko posvetite kotlovnici, kurilni napravi (kotlu) in ogrevalom (radiatorjem). Predpostavljam, da je dimnikar že opravil svoje delo, kot to zahteva Odredba o oskrbi malih kurilnih naprav ... (UL RS št. 2/02). Pri kurjenju na trda goriva je potrebno redno čiščenje dimnika v presledkih največ dva meseca, pri tekočih najmanj enkrat, pri plinastih pa enkrat na kurilno sezono. Obisk dimnikarja je po Zakonu o dimnikarski službi obvezen. Če imate objekt zavarovan in pride do požara, vam bo njegovo potrdilo zelo dobrodošlo. , Kotlovnica. Prostor kotlovnice mora biti urejen in čist. Odstranimo vso navlako, ki se je nabrala čez poletje in v kotlovnico ne spada, saj predstavlja potencialno nevarnost za požar. Očistiti moramo vse odprtine in rešetke, ki služijo za dovod svežega zraka, potrebnega za zgorevanje. To je še posebno važno v kotlovnicah, kjer kurimo s kurilnim oljem ali pa plinom. Gorilnik namreč sesa potrebni zrak za zgorevanje iz prostora kotlovnice in če ob tem sesa prah, ta povzroča motnje pri delovanju gorilnika. Prah, ki se nabira na režah ohišja ventilatorja gorilnika, tudi ovira pretok potrebne količine zraka za zgorevanje v kurišče, kar posledično pomeni nepopolno zgorevanje in slab izkoristek. Kurilna naprava. Pri starih kotlih na trda goriva je zaradi neprimerne uporabe goriv in predimenzioniranih kodov zgo- revanje v njih največkrat nepopolno. Zato nastajajo na stenah kurišča katranske obloge in saje, ki zmanjšujejo prehod toplote na ogrevalno vodo. Vsak milimeter takšne obloge pomeni 6% toplotnih izgub, namesto prehoda na vodo odhaja toplota skozi dimnik. Takšne obloge odstranjujemo s strgali, ki so bila priložena novemu kotlu, za manj trdovratne pa se danes dobijo tudi kemična sredstva v obliki tekočin, ki jih razpršimo po kurišču, nato pa zakurimo v kotlu. Za tovrstno pomoč lahko zaprosite tudi dimnikarja. Pri kotlih na tekoča goriva je zgorevanje popolnejše, zato čiščenje ni potrebno tako pogosto. Saje odstranimo s sten kurišča, enako kot pri kotlih na trda goriva. Kako hitro se nabirajo saje na stene, je odvisno od nastavitve delovanja gorilnika in pravilno izbrane velikosti kotla ob nakupu. Gorilniku je potrebno posvetiti še posebno pozornost. Če smo čiščenje kurišča opravili sami ali s pomočjo dimnikarja, pa moramo nastavitev gorilnika obvezno prepustiti usposobljenemu in za to opremljenemu serviserju. Običajno ga pokličemo po koncu vsake ogrevalne sezone. Če ste takrat pozabili, je tudi sedaj še čas. Po izkušnjah je potrebno opraviti servis vsaj na vsakih 4.000 litrov porabljenega kurilnega olja. Serviserju brez ustrezne merilne opreme ne zaupajte nastavljanja gorilnika. O opravljenem delu mora sestaviti zapisnik, ki ga shranite, da boste ob letu, ob ponovnem servisiranju, lahko primerjali stanje gorilnika oz. zgorevanja. Priporočam, da se s serviserjem dogovorite za vgradnjo števca obratovalnih ur gorilnika, stane okrog 3.000 SIT. Tak števek je dober pokazatelj delovanja celotne ogrevalne naprave. Število obratovalnih ur v naših podnebnih razmerah naj bi znašalo med 1.600 in 1.800 urami, če hišo samo ogrevamo, in dodatnih 200 do 300 ur, če pripravljamo tudi toplo sanitarno vodo. Če je število ur obratovanja občutno nižje od navedenih vrednosti, lahko sklepamo, da je kotel predimenzioniran in da je izkoristek slab. Za izboljšanje si pomagamo z vgradnjo manjše šobe v gorilnik. Pri ustrezni šobi in dobro nastavljenem gorilniku znaša prihranek goriva tudi do 10%. Za klasične kotle na plin in pripadajoče gorilnike velja analogno kot za kotle na tekoča goriva. Zgorevanje plina je čistejše, zato je potrebno kotel čistiti po potrebi, go-rilec pa nastaviti enkrat v ogrevalni sezoni. Varnostne naprave. Preverimo stanje varnostnih naprav, kot so varnostni ventil, raztezna varnostna posoda in odzračevalni ventili ter lončki. Za to so postopki, katerih razlaga bi bila na tem mestu predolga. Prepustite to tehnično izobraženim sosedom in prijateljem, ali pa se oglasite v naši svetovalni pisarni, kjer boste dobili navodila ter literaturo. Ogrevala. Ogrevala ne smejo biti zastrta s pohištvom ali zavesami. Toplotna oddaja je lahko s tem omejena za več kot 20%. Med letom se nabere za radiatorji in med rebri na debelo prahu, ki zmanjšuje prehonost toplote na zrak v prostoru. Po drugi strani ga topel zrak, ki se vzgon-sko dviga, nosi po prostoru. Če tega nočemo je prah potrebno pred pričetkom kurilne sezone posesati, na težko dostopnih mestih pa ga odstraniti s ščetkami ali krpami. Primerne ščetke za to dobite v ljubljanskem podjetju Žima. Če ostajajo nekateri radiatorji hladni kljub delovanju kotla in črpalke in je v njih slišati pretakanje vode, je to znak, da je v njih zrak. Potrebno jih je odzračiti. Običajno se to pojavi v najvišje nameščenih radiatorjih. Na manometru preverite tudi tlak vode v sistemu in jo po potrebi dopolnite. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prilagajamo temperaturo v posameznem prostoru potrebam, obenem pa izkoriščamo toplotne dobitke v prostoru (npr. sonce, toplota od aparatov in opravil). Tako prihranimo tudi do 30% energije. Termostatska glava pa z leti zgubi svojo namensko sposobnost. Če ste opazili, da ne deluje več, jo je potrebno zamenjati. Morate pa najti glavo od istega proizvajalca kot je ventil in je bila prejšnja, sicer je potrebno običajno zamenjati komplet, tudi ventil. Cevno omrežje nam včasih koristno služi kot ogrevalo. Kadar oz. kjer pa to ni potrebno, je treba cevovode toplotno izolirati. Delo lahko opravimo sami s tem, da kupimo toplotno izolacijske žlebake, s katerimi oblečemo cevovode v prostorih, ki jih ni potrebno ogrevati. Prej pa izmerite, koliko je 1/ 2" in koliko 3/4". cevi. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo tudi do 10%. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije (ogrevanje, izolacije ipd.) in vode, dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Dogovorimo pa se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru, če me pokličete na dom 83116 63. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec TRŽENJE EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE V novembru lanskega leta smo v okviru Združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje« (ZEKZŠ) s sedežem v Lukovici začeli z raziskavo, katere namen je bil osvetlitev možnosti trženja ekološko pridelane hrane. Na podlagi te raziskave je bila narejena diplomska naloga z naslovom 'Možnosti trženja ekološko pridelane hrane na domžalsko-kamniškem območju', izdelane pod mentorstvom prof. dr. Katje Vadnal na Oddelku za agronomijo (Katedra za agrarno ekonomiko), Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ekološko pridelana hrane je rezultat enega od sonaravnih oblik kmetovanja, tako imenovanega ekološkega kmetijstva, za katerega se v zadnjih petih letih odloča vse več kmetov. Takšno kmetijstvo temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Prepovedano je krmljenje krvne in kostne moke ter druge krme živalskega izvora, uporaba hormonov, preventivna uporaba antibiotikov in zdravil proti stresu pred zakolom. Prav tako je prepovedana uporaba kakršnihkoli gensko spremenjenih organizmov. Osnova pridelave je kolobar in živalim prilagojena reja z izpusti. Kmetije morajo biti vključene v ustrezen nadzor. Ena od sonaravnih oblik je tudi biološkodinamično kmetovanje, ki temelji na spoznavanju, preučevanju ter uporabi snovi in energij zemlje in vesolja na rast in razvoj rastlin in živali. V raziskavo je bilo vključeno širše domžalsko-kanmiško območje, ki sega od vznožja Kamniških alp, preko Tuhinjske doline, Črnega grabna, Moravske doline ter do Litije in Zasavja. Cilj raziskave je bil analizirati sedanje razmere na področju prodaje ter oceniti možnosti za povečanje učinkovitosti prodaje, zato smo analizirali sedanje razmere na področju ponudbe in po vpraševanja. Izvedli smo anketiranje ekoloških kmetov na omenjenem območju ter anketiranje potrošnikov v mesecu decembru. V analizo je bilo zajetih 47 kmetij, kar pomeni 61% vseh poslanih anket, in 75 anket potrošnikov, ki so potencialni porabniki ekološke hrane, saj smo ankete delili obiskovalcem predavanj društva Ajda Domžale ter na njihovi stojnici v Domžalah in na stojnici ZEKZŽ V Kamniku. Ugotovili smo, da so anketirane kmetije pretežno hribovsko-višinske, zato se že zaradi naravnih danosti ne morejo ukvarjati s kakršnokoli intenzivno rejo ali pridelavo. Usmerjene so v živinorejo (94%). 13% je čistih kmetij, kar pomeni, da je kmetija edini vir dohodka. Po velikosti in sestavi zemljišč so z 8,3 ha kmetijskih zemljišč pod povprečjem slovenskih ekoloških kmetij (11,5 ha) in daleč pod evropskim povprečjem, kjer je velikost kmetijskih zemljišč na ekoloških kmetijah od 22 do 25 ha. Večina anketiranih kmetuje ekološko in so člani ZEKZŽ, nekaj pa je tudi takšnih, ki kmetujejo biodina-mično ali pa kombinirajo obe metodi. Gospodarji kmetij so v povprečju stari 46 let in z dobro izobrazbeno strukturo, saj jih ima 63% zaključeno najmanj srednjo šolo, njihove družine pa imajo v večini 3 do 6 družinskih članov. Tako za kmete kot za porabnike ekološke hrane je izredno pomemben nadzor ekološke pridelave in predelave. Večina anketiranih je v nadzoru pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Od teh jih je tretjina pod nadzorom 1. leto in svoje pridelke lahko prodajajo samo kot Konvencionalne. 34% jih je pod nadzorom 2. leto, svoje pridelke pa lahko prodajajo kot pridelke iz preusmerjanja. 28% kmetij je pod nadzorom najmanj 3. leto in so si tako že pridobili naziv 'ekološka kmetija', svoje pridelke pa lahko prodajajo kot ekološke. 6% kmetij ni pod nobenim nadzorom, pa čeprav kmetujejo po eni od sonaravnih metod. Glede na ta dejstva lahko pričakujemo, da bo število ekoloških kmetij vsako leto večje. Po staležu živali prevladujejo kmetje, ki se ukvarjajo z govederejo (83%), zastopane pa so vse živinorejske panoge. Po prodaji živalskih proizvodov največ kmetij prodaja meso govejih pitancev, sledi prodaja mleka ali mesa krav, mesa telet, jagnjetine, mesa plemenskih telic ter svinjskega, kunčjega in konjskega mesa in kozletine. Nekaj je kmetij, ki prodajajo jajca in med, Vse kmetije, ki imajo jagnjeta in žrebeta, le-te tudi prodajajo. Nobena kmetija pa ne prodaja ovc mater, ovc mladic, ovnov, kozlov in kobil, ker jih imajo za raz- plod. Veliko rastlinske pridelave je namenjeno lastni porabi, tako živali kot ljudi. Vseeno pa petina vseh kmetij prodaja sveže sadje, sledi prodaja krompirja, zelenjave in žit. Na eni kmetiji se ukvarjajo tudi z vzgojo in prodajo sadik jablan, hrušk in češenj. Kmetije prodajajo tudi suho sadje, domači kis, sir, moko, kislo zelje, kislo repo in žganje. Naredili smo tudi oceno količine pridelkov, ki so jo anketirane kmetije sposobne prodati v enem letu. Smiselno bi bilo to oceno razširiti na vse ekološke kmetije omenjenega območja, zato konkretnih številk ne bom navajala. Ugotavljali smo tudi kako kmetije ekološke pridelke prodajajo in ugotovili da izstopa delež kmetij, ki prodajajo neposredno na kmetiji (76%). Večina jih uporablja 1 ali 2 tržni poti. Po tržnih poteh, ki si jih želijo, ostaja kot najboljša še vedno neposredna prodaja na domu, čeprav v svetu ta način prodaje upada. Raziskave na širšem celjskem območju v letu 2001 pa so pokazale, da so potrošniki pripravljeni kupovati hrano na kmetijah, ki so v povprečju oddaljene do 10 km. Tudi naša raziskava je pokazala, da skoraj polovica anketiranih potrošnikov kupuje ekološko pridelano hrano neposredno na kmetijah. 30% anketiranih kmetov bi želelo prodajati z dostavo na dom po naročilu. Pri trženju največ kmetov vidi težavo v oddaljenosti od trga in kupcev, zalo si želijo skupne oblike prodaje za katero se je opredelila večina (87 %) anketiranih. Od teh si jih največ želi skupno biotrgovino v večjem kraju (61% j, sledi skupna blagovna znamka (37%) in skupna stojnica (34%). Biotrgovina pomeni bolj organizirano trženje z ekološkimi pridelki, kjer porabniki lahko bolj redno pridejo do tovrstne hrane. Skupna blagovna znamka pomeni prepoznavnost določene vrste blaga na trgu in jamstvo njegove kakovosti za kupca. Blagovno znamko Biodar lahko za ekološke pridelke uporabljajo kmetije, ki So pod nadzorom in so si pridobile naziv 'ekološka kmetija' ter so včlanjeni v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Izkazalo se je, da je med kmeti njen pomen slabo poznan, saj le ena kmetija uporablja blagovno znamko Biodar, pa čeprav bi le-to lahko uporabljalo že 28% kmetij. Zato bi bilo potrebno začeti blagovno znamko Biodar dosledno uporabljati za vse pridelke iz ekoloških kmetij. Postavitev stojnice pomeni možnost neposredne komunikacije med pridelovalci in porabniki ekološko pridelane hrane. Tako lahko kmetje spoznajo želje, pričakovanja in potrebe kupcev. Za začetek bi bilo smiselno prodajati na ekološki tržnici v večjem kraju. Od jeseni 2001 je v Domžalah vsako soboto postavljenu stojnica, kjer prodajajo pod blagovno znamko Deme-ter, pod katero prodajajo kmetje, ki kmetujejo po biodinamični metodi. Zanimivo je, da le nekaj kmetov meni, da je povpraševanje po ekološki hrani dovolj veliko. Več kot polovica pa je prepričanih, da povpraševanje narašča, Istočasno pa je 79% anketiranih potrošnikov prepričanih, da je ponudba ekološke hrane premajhna in so jo pripravljeni redno kupovati. Glede na ponudbo hrane anketiranih ekoloških kmetij, le-ta ustreza povpraševanju anketiranih potrošnikov, saj bi jih več kot polovica redno kupovala sadje, zelenjavo, krompir, jajca in žita. Vprašanje pa je, ali je količina, ki jo ponujajo ekološki kmetje dovolj velika. Drugače pa je s povpraševanjem po govejem mesu, za katerega je manjše zanimanje, kar pa je verjetno posledica afer v konvencionalnem kmetijstvu. Prepričana pa sem, da bo ekološko prirejeno meso pod blagovno znamko Biodar našlo več porabnikov kot je pokazala raziskava. In kdo so porabniki ekološko pridelanega živeža? Izkazalo se je, da so to ljudje, ki imajo pozitivno mnenje o ekološko pridelani hrani, saj menijo, da je zdrava, kvalitetnejša, okusnejša in neškodljiva, istočasno pa se zavedajo, da je zato tudi dražja. Večinoma so to tudi ljudje, ki se trudijo za zdravo življenje, saj pogosto jejo sadje in zelenjavo, izogibajo se industrijski hrani in hrani z raznimi dodatki ter poskušajo uravnovesiti delo in zasebno življenje. Izkazalo se je tudi, da izredno veliku finančna zmožnost porabnikov ne vpliva na veliko povpraševanje po tovrstni hrani, Večina anketiranih pi »ribnikov so predstavniki srednje generacije (31-60 let) in živijo v družinah z 2-5 družinskimi člani. Večina jih ekološko pridelano hrano kupi na kmetijah ali stojnici, od teh pa jih polovica tudi sama prideluje. Ob koncu se zahvaljujem vsem kmetom in porabnikom, ki ste bili pripravljeni sodelovati pri anketiranju, saj brez pravilno izpolnjenih anket raziskava ne bi bila mogoča. Vsem, ki ste se odločili za eno od sonaravnih oblik kmetovanja želim, da bi na tej poti vztrajali, vsem nam in našim zanamcem pa, da bi se lahko prehranjevali z.zdravo in neoporečno hrano. Pavla Pirnat HODEY POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT PEUGEOT- sprejme v redno delovno razmerje SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami in opravljeno vojaško obveznostjo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili pošljite najpozneje do 4. 11. 2002 na naslov Rodex d.o.o., Rovska cesta 2, 1235 Radomlje. ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, W0RD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61 -10% popust nudimo za skupine E-pošta: clip®clip-domzale.si - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom *m ■ delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja Q JP povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. mmu svoj »mr Kopomi hajcmm* TEHNIČNA TRGOVINA flEM Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.:83-17-203 MALI GOSPODINJSKI APARATI ^ BOSCH, SIEMENS ,.g -10% POPUST AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH ARTIKLOV! BTVEVELUX51 CM 42>9CC$IT AKCIJSKA CENA 38.610 SIT SUŠILEC PERILA UIT 981 9£se \ \v VILIČARJI: 12,5 t. MUŠIČ - MENGEŠ F P A 01/7230-400. IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik f H II: Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje ^ Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 mnuT* ; J|' Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Nenadoma nas je v 60. letu življenja zapustil nas mož, ati, ata, brat in stric ALOJZ DOBLEKAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem dobrim sosedom, ki ste nam vsestransko in požrtvovalno pomagali v teh težkih dneh. Hvala vsem, tudi našim sodelavcem, za izrečena sožalja, denarno pomoč, darove za svete maSe, sveče in cvetje, s katerimi ste pospremili našega Lojzeta na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Dolenčevi za nudeno zdravniško pomoč, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in društvu veteranov vojne za Slovenijo za spremstvo in besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, oktober 2002 PREDSTAVITEV NOVIH KOLEKCIJ JESEN ZIMA 2002/2003 V PETEK 25.10.2002 OB 17.00 URI NA STOPNIŠČU BLAGOVNICE VELE DOMŽALE Blagovnica Vele Domžale Mestni trg 1 tel. 01 721 81 00 Modna hiša Kamnik Medvedova la, tel. 01 839 14 04 Široki valjani rezanci 500 g Dimljena pečenica za žar na krožniku. Meso Kamnik cena za kg 1.399,- Solata Gentile i Jabolčni nektar Frupi 11 139,- Jedilna čokolada Mevbona 100 g Čistilo Cif za steklo 500 ml, razpršilka Mlečna čokolada Premi um 100 g VELE Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 • BELA TEHNIKA, • AVDIO VIDEO TEHNIKA, • MALI GOSPODINJSKI APARATI, • RAČUNALNIŠTVO, • TELEKOMUNIKACIJE... svetovanje «» do 20 km brezplačna dostava * nakup na 24 mesecev brez pologa IZREDNA PONUDBA! PARNI LIKALNI K 4.490 SIT, •SESALNIK 1500VV 13.990 SIT, •MIKROVALOVNA PEČICA z grilom, digitalna 24.990 SIT TERME SNOVIK SVET TERMALNIH UŽITKOV (Privoščite si pravo sprostitev in razvedrilo! f VOm&&TmQ®I^obtorkjJn, odZ&doZt ITlO&RflSlJE -taktni, nadaljevalni h potekajo Inf. tt 8308 631 OVC ŽLEBOVI GRIC KROVSKO KLEPARSKI IZDELKI KRIVLJENJE OBROB IN ŽLEBOV PLOČEVINA Kamnik, Usnjarska cesta 9 (nasproti soseske Mali grad), tel.: 01 839 73 12, fax.: 01 839 73 13 Kamniški OBČAN 01/83 91 311, 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) ZARJA KOVIS doo. Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina izdelava projektne dokumentacije 1 izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. Kupi zdaj, plačaj drugo leto!* VVimMA. VELOVimBA V VODI odponedeljka do petkfi od 10. do 10JO i vedeli, da tahkg v vodi tudi zaplešete? \ Snovik vas iz Kamnika pripelje avtobus I ponedeljka do petka ob 10,30 In 12.30 Iz Kamnika, ob 13.17 In 16.12 Iz Snovika, tah ob 10,30 iz Kamnika, ob 1300 Iz Snovika, 0.30 iz Kamnika, k\gži prijazno sončenje Povabljeni v met termalnih in nedeljah od 9* do 201, ob sredah, petkih in sobotah od 9 do 19 in na NOČNO KOPANJE ob stedah, petkih, sobotah od20kdo 22' modernem šolanju Trgoline 15% popusta deijkih,t*M,čeM prina^ prtnastjk* fyrte za 30 obiskov za občane Kamnika do porabe razpoložljivih sredstev Uvajamo novo dejavnost ■ ročno masažo, zato vabimo nove sodelavce. Pisne vloge pošljite na naslov Terme Snovik Kamnik d.0.0., Molkova pot 5, Kamnik www.peugeotsi fOKT.m_- ■ ■■■111» * t »M—* Vj ) Pri vsakem nakupu vozila v okviru financiranja Peugeot Kredit in Peugeot ■' V Leasing vam podarimo vse letošnje obroke. *Velja za vsak nakup in hkrati /, l OtC. s prevzem vozila Peugeot 307 s 3 in 5 vrati, v mesecu oktobru, za dobo od 3 do 5 * let. do vrednosti 2 mio SIT pn kreditu oz. t minimalnim 30% pologom pn leasmgu. Več informacij dobite pri pooblaščenih prodajalcih mreže Peugeot. SAMOZAVEST SERIJSKO. PEUGEOT RODEX d.o.o. Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98