Slovenske Posojilnice. Poteklo je leto dai, odkar smo poročali o delovaaji sloveaskib posojilaic 1886. leta. Prod aami leži izkaz za leto 1887. ia spet vidiaio napredek, če prav ne tako zdataega, kakor 1886. 1. Napredek se ae kaže v skupnem denaraeai prometu, tem bolj pa v maožečih ae zadružnikih, v viajih hraailaih vlogab ia doaledao v višjem zneaku poaojil. Deaarai promet je zaašal 5,705.382 gld. Najvišij promet izkažejo poaojilaica v Mariboru 830.786 gld., Celjaka 692.362 gld, obrtaijaka v Ljubljaai 483.044 gld. Metliška 396.698 gld., kmetska Ljubljaaaka 360.430 gld., Ptujska 383.778 gld, Vrbniška 280.448 gld. itd. Poaebao aam ugaja. de ae je število zadružnikov pomnožilo od 8086 aa 13.369. To kaže, da segajo iu ai pridobivajo zaupanje poaojilaice vedno bolj med ljudstvom. Skupno število zadružnikov je sicer še skromao, pa poaiisliti nam je, da je zadružao delovanje masi aarodovi še kaj aovega ia da aove ideje aploh težko prodirajo. Ker maloae vae poaojilaice dovoljujejo poaojila le zadružaikom, mora vaak, kdor želi posojila, vpisati se v zadrugo, kar je pametaa ia koristaa naredba. Kajti kdor je postal zadružaik, navadao ostane, ako tudi poplača svoj dolg ia po tem potu raatlo bode število za zadrugo se zauimajoeib ter zaajo odgovornih členov. Največ zadružaikov, 1672, šteje posojiluica Ptujakega okraja, kjer aarodno probujeno ljudstvo apoznava koristi ia imeuitaost narodnega deaaraega zavoda. V Celji je 1441, v Mariboru 1356, v Mozirji 816 zadružaikov. Razmerao aarastel je tudi znesek vplaeaaili zadružuih deležev od 261.028 aa 307.047 gld. Hraailae vloge so znaaale koacem 1886. leta 1,969.500 gld., leta 1887 je bilo vložeaih 1,113.551 gld., izplačanih aamo 865.300 gld., zaašale ao torej hraailne vloge že lepo svoto 2,296.211 gld., dokaz v številkah, kako da rastezaupanje do poaojiluic vzlic kievetaaju aaaprot-nikov, katerim so ravuo posojiluice najliujai tra v peti. Ljudstvo, katero stoji v gmotaem oziru na lastaih aogah, nezaviauo je tudi v političnih vprašanjih. Nekatere poaojilaice imajo celo več vlog, nego jih potrebnjejo. a pr. Mariboraka. Večini pa ae zadostujejo vlogc in zadružui deleži ter so prisiljeae, po izpoaojilili pridobiti si denaraa sredstva. Zveza tu posreduje, kakortudi pomaga pri ustaaovi aovih poaojilaic ia v davčaih zadevab. Obreati za hraailae vloge so aavaduo še 5%; torej malo višje, kakor pri lirauilaicali, pa večje poaojilaice dovoljujejo tudi le še po 4V2o/oZa poaojila ae zabteva aavadao po 6%, kar ai pretiraao za osobni kredit. Nekatere po.sojilaice 80 celo aa 5a/2n/o že zuižale obresti pri poaojilib, meada pri vknjižeaih. Kakor braailae vloge, aaraatla ao tudi posojila daaa zadružaikom. Posojilaice imajo izpoaojen.li 2,608.192 gld. ali za 350.000 gld. vec, kakor prejšaje leto. Koliko pošteaib kmetakib poaestaikov je bilo rešeaih iz rok oderuakib iu pred pogiaom, lehko presojamo, ako se spomiajamo, koliko je bilo še pred malo leti ekaekutivaih dražeb kmetskih poseatev in ko liko maaj jib je zdaj. Zato zaova kličemo rodoljubom: UataaavIjajte posojilaice, kjer jih še ni. Koristili bodete narodu po dvojaem potu. Kdor ima na razpolago gotoviao, bode vedel, kje varao aaložiti avoj deaar. Pošteai in zaupanja vredai mož pa bode rtašel v aili pomoč pri domačem denaraem zavodu. Vsaka sloveaska poaojilaica je narodua trdajava. ,,Zadruga".