Leto XLV. - Štev. 33 (2257) - Četrtek, 9. septembra 1993 - Posamezna številka 1200 lir
dlas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Gruppo l°/70°/o - Autorizzazione DCSP/l/l/40509/91/5681/102/88/BU DEL 12.11.1991 Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 - Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: 34133 Trst - Trieste - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RtSCOSSA	ITALY
NAS UVODNIK
Bosna in Palestina pred končnim pomirjenjem?
Svetovni politiki in diplomati so bili še pred dvema letoma trdno prepričani, da ni nobene verjetnosti za izbruh vojne v evropskem prostoru. Toda zgodilo seje, da seje ne samo Evropa, temveč tudi ostali svet čez noč znašel pred zelo krutimi vojnimi spopadi v Bosni in Hercegovini, ki jim kljub dolgim pogajanjem skoro še ni videti konca. Izdelanih in predloženih v razpravo je bilo več načrtov, da bi se zaustavilo dobesedno klanje ljudi po načelu »etničnega čiščenja«. Evropska skupnost in ZDA so si izmenično podajali štafetno palico, kdo bo uspešnejši v omenjenih prizadevanjih. Združeni narodi so v BiH poslali mednarodne mirovne vojaške sile, da bi posredovale med vsemi tremi sprtimi stranmi (Srbi, Hrvati in Muslimani) in omogočile redno dostavljanje humanitarne pomoči v hrani, oblačilih in zdravilih. Pri tem svojem poslanstvu pa so te mirovne sile naletele na velike težave in ovire. Pri tem je prišlo tudi do oboroženih spopadov z njimi, ki so terjali nekaj mrtvih.
Vse to seje dogajalo in se še vedno dogaja pred očmi kulturne Evrope in ostalega sveta. Evropa in Amerika se ne moreta dogovoriti o vsaj delnem vojaškem (letalskem) posegu, ki bi preprečil obstreljevanje neoboroženega prebivalstva in prvega napadalca prisilil k pogajanjem. Istočasno pa sta že od samega začetka spopadov hiteli zatrjevati, da v nobenem primeru ne bosta pristali na pridobitev ozemlja z vojaško silo ob istočasnem »etničnem čiščenju«. Mednarodna trgovinska blokada Srbije ni mogla nadomestiti vojaškega posega, ker je njeno dejansko izvajanje težko nadzorovati. Povsem drugače pa so Združeni narodi in ZDA ravnali proti Iraku, ko je ta napadel Kuvajt. Odločilno je dejstvo, da v Bosni in Hecegovini ni petrolejskih vrelcev. Takšno ugotavljanje je sramotno za kulturno Evropo in ostali civilizirani svet.
Rezultat mednarodne politike prilagajanja izvršenim dejstvom je znani načrt lorda Owna o razdelitvi BiH na tri nacionalne države, tj. o njenem raztelešenju. Muslimanska stran ga je zavrnila v skrajnem poskusu, da odvrne od sebe ta »kelih« ali pred lastnimi ljudmi»omili« pristanek na etnično razdelitev.
a.t.
Pred začetkom novega šolskega leta
V	sredo, 15. sept., se bo pri nas začelo novo šolsko leto. V vsej državi se bo začelo v znamenju hude zaskrbljenosti, ki jo je povzročil namen vlade, da s krčenjem razredov tudi na šolskem področju prispeva k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Dijaki, starši, sindikati, učitelji in profesorji se boje, da bodo vladni ukrepi povzročili novo zmedo in zastoj pri urejanju potrebnih nastavitev, zaradi česar naj bi reden pouk ne stekel pravočasno.
Omenjena zaskrbljenost zadeva seveda tudi slovensko šolo v Italiji. Zaenkrat je jasno samo to, da o krčenju razredov ne more biti govora tam, kjer je na razpolago ena sama paralelka določene smeri. Upati je vsekakor, da varčevalni vladni ukrep za slovensko šolo ne bo imel večjih posledic.
Med spodbudne novosti letošnjega šolskega leta moramo prišteti °dobritev jezikovne-eksperimental-
Draga ’93 je za nami
ne smeri na liceju F. Prešeren v Trstu. Poleg pouka slovenščine, italijanščine in latinščine bo ta smer omogočala študij še dveh tujih jezikov (angleščine in nemščine), katerima naj bi se v tretjem letniku pridružil še tretji (ruščina).
Na slovenskih šolah v Trstu pa je letos prav gotovo največja novost generacijska kadrovska zamenjava. Po čudnem naključju je namreč istočasno stopila v pokoj skoraj celotna ravnateljska garnitura nižjih in višjih srednjih šol. Nekatera imena novih (poverjenih) ravnateljiev so že znana, ponekod pa še ni prišlo do ustrezne rešitve.
Z ozirom na težak položaj celotne naše narodne skupnosti v Italiji potrebuje naša šola s strani slovenske javnosti potrebno novo injekcijo zaupanja, kar pa seveda šolnikom nalaga, da se svojega dela lotevajo odgovorno in strokovno.
žč
S predavanjem inž. Igorja Senčarja o Družbi in mitu so se v nedeljo popoldne zaključili že 28. študijski dnevi Draga ’93. Veliki šotor, ki ga že nekaj let ob tej priložnost postavljajo v parku Finžgarjeva doma in ki se je že udomačil v zavesti obiskovalcev Drage, je tudi tokrat bil prizorišče kakovostnih predavanj in debat. Uvod v Drago ’93 je tudi letos predstavljala Draga mladih, tokrat v svoji že tretji izdaji. Slednja je vsebovala predavanja in okroglo mizo o šoli, univerzi in medijih ter kulturne in zabavne točke, kajpak primerne za mladino, o katerih bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Draga »starejših« - če jo lahko tako imenujemo - pa se je pričela v petek, 3. septembra, s predavanjem znanega slovenskega pariškega kulturnega delavca Evgena Bavčarja Pariški pogled na Slovenijo. Predavanje je bilo kajpak posvečeno - kot že sam naslov pove - podobi, ki si jo je o Sloveniji ustvaril zunanji opazovalec, ki živi v osrčju zahodne Evrope. Slednjemu se zdi, da kljub velikemu deklariranju želje po Evropi se v Sloveniji nekatere evropske norme sprejemajo samo napol. To se dogaja zlasti pri sprejemanju demokracije, katere sestavni del je za Bavčarja toleranca do drugačnega mišljenja, pa tudi toleranca do privatnosti. Toleranca je nujna spremljevalka pluralizma in bi morala biti alfa in omega naših debat in polemik. Stalinizem pa je pri tem pustil globoke sledove. V svojem predavanju - ki ga je prebrala ga. Nadja Malalan - kritizira Bavčar tudi pretirano zanesenjaštvo v odnosu do zunanjega sveta in provincialistič-ne poglede na mednarodne kontekste. Teh hib bi se morali otresti. To je po Bavčarjevem mnenju tudi naloga Svetovnega slovenskega kongresa, ki pa je bil žal ujet v mrežo ozkih strankarskih interesov, ki se trenutno prepletajo v Republiki Sloveniji. Bavčar je matične Slovence pozval tudi k temu, naj posvečajo večjo pozornost rojakom, ki živijo v zamejstvu in zdomstvu. Slednje matica jemlje vedno premalo resno.
V	soboto, 4. t.m., se je popoldne odvijala uradna otvoritev študijskih dni. Svoje pozdrave so prinesli predstavnik slovenskega ministrstva za kulturo Ivo Svetina, podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin in sen. Darko Bratina. Zatem se je začela okrogla miza Biti manjšinec danes, ki so se je udeležili predstavniki večinskega in manjšinskega naroda z obeh strani
Kdor nima pravih narodnih korenin, ne more biti mednarodni človek, kvečjemu je le površen kozmopolit.
Antonio Gramsci
slovensko-italijanske meje: spregovorili so torej Milan Gregorič in Amalia Petronio iz Kopra ter Miran Košuta in Mario Ravalico iz Trsta. Milan Gregorič je primerjal stanje slovenske manjšine v Italiji s tistim, v katerem se nahaja italijanska manjšina v Sloveniji. Slednja je veliko na boljšem, ima svojo televizijo, svoje zajamčeno predstavništvo v izvoljenih telesih, dvojezičnost je v slovenskem delu Istre realnost, medtem ko so na področju dvojezičnosti v Italiji oblasti zelo restriktivne. V slovenski Istri se je ustvarila tudi zgledna raven sožitja med Slovenci in Italijiani, ki ga ni skalil noben omembe vreden izbruh nacionalizma. Italijanska manjšina doživlja renesanso, ki pa jo spremljalo tudi nekateri negativni pojavi, kot npr. iredentistični val na Tržaškem in hladen odnos nekaterih predstavnikov italijanske manjšine do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške.
Precej pomislekov je vzbudil poseg predsednice Unije Italijanov iz
Pirana Amalie Petronio. Slednja je predstavila stanje italijanske manjšine v »istrsko-kvarnerski regiji«, omenila znani eksodus po 2. svetovni vojni, ko je »večinsko« italijansko prebivalstvo zapustilo svoje domače kraje in probleme, s katerimi se danes ukvarjajo Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem. Podrobno je predstavila šolstvo, kulturne ustanove in medije. Dotaknila se je tudi sedanjih pogajanj med Italijo in Slovenijo o nadgradnji osimskih sporazumov in naštela vrsto zahtev italijanske manjšine, med katere spada tristranski dogovor med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, dvojno ali trojno državljanstvo, rešitev premoženja istrskih povojnih beguncev itd.
Razmišljanje Maria Ravalica je bi-
lo	razmišljanje tržaškega kristjana italijanske narodnosti. Slovenci in Italijani se na Tržaškem premalo poznamo. Večinski narod bi moral brez predsodkov in strahov raziskovati zgodovino in položaj naše manjšine, slednja pa bi morala večini (se nadaljuje na 3. strani)
?!***}
Udeleženci DRAGE 93 so v nedeljo, 4. septembra 1993, ob koncu 28. študijskih dnevov, ki so bili na Opčinah pri Trstu, sprejeli naslednjo
resolucijo
»V času, ko mlada slovenska demokracija zaznava nevaren poskus, da strukture preteklega totalitarnega režima, žal tudi zaradi nedoslednosti tistih krogov, ki so izpeljali demokratizacijo in osamosvojitev, ohranijo svoje pozicije v tisku, šolstvu, sodstvu in še posebej v gospodarstvu, udeleženci DRAGE 93 čutijo dolžnost, da slovensko javnost opozorijo na ta poskus preživetja komunistične hegemonije, se temu poskusu, ki zadobiva že znake izzivalne ofenzivnosti, uprejo, istočasno pa podprejo tiste osebnosti in strukture, ki jamčijo, da bo Slovenija še naprej korakala v civilno Evropo v etični prozornosti vseh nosilcev javnega življenja.«
Dajmo iz srca, ker nas dajanje oplemeniti in nam daje več veselja kot pa prejemanje.
Etnično čiščenje katoličanov v Bosni
Mednarodni tisk posveča še vedno vsak dan posebno pozornost dogodkom v bivši Jugoslaviji. Kdo je kriv vsega? Kdo je začel? Verjetno odgovor ni težaven, nismo pa poklicani, da bi dajali sodbe ali obsodbe.
Danes je tako v teh deželah, da so vsi proti vsem. Po večini se proglaša muslimane za največje žrtve. Poglejmo stvar malo pobliže. Pri tem nam pomaga pretresljiva izjava sarajevskega nadškofa Vinka Puliča, osebnosti, ki uživa splošno spoštovanje in ugled.
18. avgusta je nadškof Pulič poslal sledeče poročilo, iz katerega povzemamo važnejše podatke.
»Svet pomiluje posebej muslimane kot žrtveno jagnje, malo pa se poroča o tragediji katoličanov v Bosni. Bolj kot muslimani pa so v Bosni prizadeti katoličani — 528.429 vernikov.
Pred letom 1992 so Srbi napadli dekanat Dervente (štel je 48.481 vernikov) in Dobora (42.465 vernikov). Oba dekanata so Srbi zasedli in poskrbeli za etnično čiščenje, tako da tu ni ostalo nobenega katoličana, čeprav so bili v tem prostoru katoličani v večini. Sedaj so pribežali na Hrvaško ali sploh odšli v tujino.
Od dekanata Bosanska Samaca (40.566 vernikov) so Srbi zasedli pet župnij, iz drugih dveh so se sicer umaknili, toda tu je bivanje nemogoče. Iz ostalih župnij je zbežalo 10.000 katoličanov zaradi stalnih srbskih napadov.
V dekanatu Brčko je živelo 28.495 katoličanov, danes jih je ostalo le 8.474, vendar te župnije doživljajo stalne napade. Z njimi živi šest duhovnikov.
Pred več meseci so se srbskim pridružili še muslimanski napadi. Muslimani, ki so morali zapustiti 70°7o svojega ozemlja zaradi srbske zasedbe, so se prvotno borili na strani Hrvatov proti Srbom in tako branili svojo zemljo. Prostor, v katerega so se zatekli, je bil za muslimanske begunce premajhen in so začeli napadati katoličane-krajane. Tisk na veliko poroča o hrvaških napadih muslimanov, toda realnost je drugačna.
V dekanatu Žepce je živelo 52.614 katoličanov. Tega prostora niso zasedli Srbi, ker je bil po sporazumu namenjen muslimanom. Muslimani so zasedli Zenico in s silo odganjajo katoličane-krajane iz župnij Crkvica, Cajdras, Klopce, Lovnice, Zenica-Sv. Elija in Zenica-Sv. Jožef. Od prejšnjih 29.000 katoličanov jih je ostalo tu okrog 10.000. Muslimanska vojska si je prilastila še župnije Lov-nica in Maglaj.
V sedmih župnijah, ki so tarča stalnih napadov, je padlo že 120 oseb. V Kiseljaku — župnija Žepce — so 16. julija muslimani ubili 43 civilistov: ženske, otroke in starčke. Duhovniki so ostali na svojem mestu.
Dekanat Travnik (59.149 vernikov) po sporazumu bi moral pripasti Hrvatom, toda muslimanski begunci so že spremenili lice tega okraja po večini s silo. Spraznili so šest župnij in katoličani morajo preko srbskega ozemlja na Hrvaško.
POŽIG SAMOSTANOV IN CERKVA
Uničili so frančiškanski samostan v Guci Gori in tudi cerkev. Tu so se hranili bogat arhiv in velike dragocenosti.
Tudi v dekanatu Bugojno so po-
stali katoličani manjšina zaradi pritiska muslimanskih beguncev. Srbi so zasedli in etnično očistili sedem župnij. Ves prostor so sedaj zasedli muslimani in celo odgnali duhovnike. Isto se je pripetilo v dekanatu Kreševo: od 40.000 katoličanov jih je ostalo približno 7.000. Nobenih novic nimamo o frančiškanih samostana v Fojnici.
V dekanatu Kralejva Sutjeska so bili sicer katoličani v manjšini, a bilo jih je 37.221, na pritisk muslimanov jih je ostalo le malo.
Tudi v okraju Rame, kjer so bili
katoličani v večini, so izvedli muslimani nad verniki pravi pokol, tako v župnijah Podhunin Doljani.
In v Sarajevu?
Tu je živelo 34.810 katoličanov, ki so bili vedno lojalni do krajevnih muslimanskih oblasti, in vendar raste proti njim sovraštvo muslimanov: veliko jih je zgubilo službo, nekatere so tudi izgnali iz hiš. Le osebnost nadškofa Puliča preprečuje najhujše.
Zaključek: bosanska hrvaško-katoliška skupnost je štela pred vojno nad pol milijona ljudi, danes šteje okrog 140.000 vernikov. Dvigamo glas zato, zaključuje msgr. Pulič, da zbudimo vest svetovne javnosti, ki nima nobenega usmiljenja do Cerkve, ki jo davijo.«
Vsakoletno romanje na Barbano goriških in tržaških Slovencev
Tudi letos se je zbralo lepo število naših slovenskih romarjev v svetišču M.B. na Barbani. Slovesno somaševanje je vodil škof iz Kopra msgr. Metod Pirih, ki je nadomestil pomožnega ljubljanskega pomožnega škofa msgr. Urana, ki ni mogel med nas zaradi posledic prometne nesreče. Ob škofu Pirihu je somaševalo 20 naših dušnih pastirjev, sv. daritev pa so spremljali pevci iz vseh krajev, tako da so bili verniki italijanskega jezika izredno zadovoljni ob poslušanju ljudskega petja med mašo in tudi zborovskega po maši in popoldne.
Naše letošnje romanje je bilo posebno posvečeno prošnji za duhovne poklice, ki jih tako potrebujemo. Gospod škof je v pridigi lepo pojasnil romarjem potrebo teh poklicev, blagoslov za narod Bogu posvečenih oseb in kako naj vsi verniki pomagajo v tej zadevi z vzgojo v družinah, z dobro besedo in zlasti z vztrajno molitvijo.
Po maši so se romarji zunaj cerkve okrepčali pod senco dreves ob prijaznem morskem vetriču, saj nam je Bog naklonil ves dan lepo vreme. Po kosilu so g. škof in duhovniki obiskovali skupine, raztresene po otoku, in z njimi pokramljali in se z njimi veselili lepega dne na Marijinem otoku. Kot zaključek pobožnosti so strežniki goriškega pastoralnega središča molili z verniki rožni venec. Romanje smo zaključili s popoldanskim evharističnim blagoslovom s petimi litanijami M.B. z odpevi. Blagoslov je vodil g. škof.
Hvala Bogu za lepi dan, hvala pa tudi vsem, ki so sodelovali od g. ško-
fa do strežnikov in pevcev kot tudi vsem romarjem za lepo ljudsko petje.
M.n.
Kardinal Roger Etchegaray v Pekingu
Pretekle dni je bil v Pekingu omenjeni kardinal, ki je predsednik papeške komisije Pravičnost in mir. Povabil ga je Wu Shaozu, ki je predsednik kitajskega olimpijskega odbora in istočasno minister za šport. Vabilo se je uradno glasilo, naj se kardinal udeleži odprtja športnega tedna v Pekingu. Kardinal je povabilo z veseljem sprejel. Javnost se pa vprašuje, ali to povabilo pomeni tudi, da si pekinški režim želi odpreti stike s sv. Sedežem. Odgovor ni še mogoč, vendar je povabilo znamenje, da se v Pekingu nekaj novega pripravlja. Vsekakor so ob tem obisku izpustili iz ječe dva katoličana. Bodočnost bo pokazala, ali so komunisti na Kitajskem pripravljeni na novo politiko do Cerkve in do katoličanov.
Boljši odnos vietnamske vlade do Cerkve
Hošiminski nadškof Pavel Van Binh je v bolnišnici. Obiskal ga je predsednik vietnamske vlade Vo Van Kiet. Zanimal se je za njegovo zdravstveno stanje in mu zaželel hitro okrevanje. Nadškof se je zahvalil za obisk in tudi za dovoljenje, da bodo lahko bogoslovci del svojega študija opravili v tujini, kar je bilo v preteklosti prepovedano.
Slovesni začetek Klarinega leta
ŽIVIMO S CERKVIJO!
petef
voavet (CW
iver)
V bogoslužni koledar tržaške Cerkve je bila sprejeta poljska grofica, blažena Marija Terezija Ledo-hovska, ki je svoje življenje posvetila delu za misijone, predvsem za afriške misijone med črnci. Umrla je v Rimu 6. julija 1922. Večkrat je bivala v Trstu in tudi tu širila svojo misijonsko družbo za Afriko »Družbo sv. Petra Klaverja«. Tržaška škofija slavi njen god 6. julija.
Peter Klaver, nebeški zavetnik vseh črnskih misijonov, je bil iz severne Španije, kjer se je rodil leta 1580. Postal je jezuit in se je šolal v različnih krajih. Na Maiorki mu je jezuitski brat Alfonz Rodriguez (poznejši svetnik) nakazal pot do junaškega svetniškega življenja.
Na lastno prošnjo so ga prestojni-ki poslali v Srednjo Ameriko, v katero je odšel 15. aprila 1610. Ni bil še duhovnik in mašniško posvečenje je prejel šele leta 1616. Središče njegovega apostolata je postalo mesto Kartagena, ki je bilo pristanišče za črne, ki so jih uvažali iz Afrike, zlasti iz Angole. Z junaškim pogumom in z veliko ljubeznijo do bližnjega je
opravljal svoj misijonski poklic. Z besedo in delom je oznanjal evangelij med črnskimi sužnji. Od prvega dne, ko se je na lastne oči prepričal o strašni bedi črncev, se je s tako požrtvovalnostjo lotil dela, da so se mu prijatelji čudili, črnci pa so ga vzljubili in spoštovali. Noben človek ni mislil na stisko, bolezni, strahotno umiranje, poniževanje in oneča-ščenje teh ljudi, ki so jih polovili v njihovi domovini in jih iz prebivalcev svobodnih vasi naredili za delovno živino za zapahi in pregrajo.
Pravijo, daje krstil 30.000 črncev (ali celo 300.000). Peter Klaver je spremljal usodo svojih varovancev, kolikor je le mogel, in tudi skrbel za to, da niso ostali brez krščanskega nauka.
Leta 1650 je stregel kužnim bolnikom in pri tem sam zbolel. Veliko je trpel in 8. sept. 1654 umrl.
15. januarja 1888 je bil razglašen za svetnika skupaj s svojim učiteljem Alfonzom Rodriguezom. Njegov praznik obhajamo 9. sept., praznik Alfonza Rodrigueza pa 31. oktobra.
I. šk.
Rusija in zahodna Evropa se primerjata
Četrta letošnja številka revije »La nuova Europa« prinaša izpod peresa teologa Aleksandra Kyrleževa, sodelavca »Revije Moskovskega patriarhata«, daljšo razpravo z naslovom Bog v času »smrti Boga«. V njej avtor obravnava oblike sodobne vernosti v Rusiji. Današnji čas imenuje, z Nietzschejevo metaforo, čas »smrti Boga«, vendar obenem ugotovlja, da je ta »smrt« samo navidezna in površinska.
Razprava vsebuje tudi rezultate nedavne (1991) sociološke raziskave, na podlagi katere lahko - čeprav z vso previdnostjo, ki jo terjajo take raziskave javnega mnenja primerjamo versko naravnanost v Rusiji in v zahodni Evropi. Navedeni podatki, ki si jih velja ogledati kar v celoti, so zanimivi tako za rusko kot tudi
	Rusija	Zahodna Evropa
Se imajo za verne	40%	75%
Verujejo v osebnega Boga, in ne v neko »višjo silo«	30%	32%
Se imajo za kristjane	33%	85%
Verskih obredov se ne udeležujejo nikoli	65%	30%
16. sept. 93 bo na Ptujski Gori, na Brezjah in Sv. Gori slovesni začetek Klarinega leta za Frančiškove skupnosti. Po sv. maši ob 16. uri bo na Sv. Gori srečanje, na katerem bo med drugim predstavljena brošura
p. Janeza Šamperleta.
za zahodno-evropsko krščanstvo. Po eni strani je presenetljivo, da se na zahodu - v primerjavi s komaj tretjino Rusov - kljub prevladujoči lai-cistični miselnosti velika večina vprašanih (85%) izjavlja za kristjane. Po drugi strani pa vidimo, da niti polovica teh domnevnih zahodnoevropskih kristjanov ne verjame v osebnega Boga, kakor ga predlaga krščanstvo. V Rusiji se nasprotno ima za kristjane komaj tretjina vprašanih, toda ta tretjina ima skoraj v celoti tudi res krščansko predstavo Boga.
Sklenemo lahko z dvema razmislekoma. Prvi se tiče Rusije: najbrž bi bilo treba o krščanskem prerodu v Rusiji govoriti previdno. Če je po eni strani najbrž res, da se je iz ruske pravoslavne tradicije ohranilo nedotaknjeno pristno izročilo ruske vernosti, kakor jo poznamo iz Dostojevskega, Teofana Zatvornika, Soloveva, Ruskega romarja in drugih velikih učiteljev duhovnosti, pa moramo obenem ugotoviti, da zadeva omenjeni prerod najbrž le ožji krog ozaveščenih vernikov. 70 let državnega ateizma je le opravilo svoje, predvsem kar zadeva zunanje opredeljevanje ljudi.
Drugi razmislek se tiče zahodne Evrope. Kot ugotovalja tudi Kyrle-žev, se tu čedalje bolj uveljavlja oblika vernosti, ki nima nič skupnega z živim Bogom, učlovečenim Bogom apostolov in svetnikov. Gre torej za vdor ezoteričnih in eksotičnih oblik verovanja, katerih uspeh po eni strani dokazuje, da evropski človek hrepeni po duhovnosti, po drugi strani pa so to neznanke, za katere ne vemo, ne od kod in od koga prihajajo, ne kam v resnici vodijo.
T.S.
Japonski cesar pri papežu
Tik predno je odpotoval na obisk v baltske države, je sv. oče sprejel v posebni avdienci japonskega cesarja Akihita in njegovo ženo. Prva etapa pri tem obisku je bil postanek v Vatikanu in sprejem pri papežu. Cesar se bo ustavil v Italiji še dva tedna, pri tem bo imel razgovore tudi s predsednikom vlade in drugimi političnimi osebnostmi. Značilno pa je, daje prvi obisk veljal sv. očetu.
Draga ’93 je za nami
Zastopstvo SSk pri predsedniku
(nadaljevanje s 1 str.)
nuditi sredstva, ki bi to raziskovanje in spoznavanje omogočala: tu je Ravalico omenil možnost tiskanja italijanskih knjig o slovenski zgodovini. Trst mora postati mesto dialoga - tu se je Ravalico navezal na papeževe besede - ustvariti se mora trdna in enotna skupnost, kar pa ne pomeni, da se mora zaradi tega manjšina asimilirati in izgubiti svojo specifično identiteto. Na koncu je predavatelj omenil štiri področja, na katerih je možno graditi sožitje, in sicer šolsko, športno, kulturno ter cerkveno in versko.
Miran Košuta je občinstvu predstavil občutje pripadnika slovenske manjšine, ki je razpet med nebom in peklom bivanja v tem prostoru. Pe-
kel predstavlja sedanji manjšinski trenutek, ki je zaznamovan z naraščajočim italijanskim nacionalizmom, pa tudi z večnim čakanjem Slovencev na rešitev svojih problemov, z neskončnimi slovenskimi dia-tribami, »modnim« izprsavanjem slovenstva ter z brezobzirnim slovenskim liberalizmom, ki mu ni prav nič mar, da manjšini zmanjkuje moči in da se npr. slovenska profesionalna kultura potaplja. Nebo pa je upanje, da se bodo na tem koncu sveta stvari v bodoče le spremenile in izboljšale, ko bosta zavladala plurina-cionalnost in sožitje. To priklepa predavatelja na domačo zemljo.
Nedeljsko jutranje predavanje je bilo kot običajno posvečeno verski problematiki. Mladi teolog Vinko Potočnik je namreč predaval na temo Zakaj ostajam kristjan. Potočnik je hotel navzoče spomniti na razpotja in probleme, ki jih doživl-
jajo narodi in kulture, ko morajo izbirati med »zvestobo svojemu« in »sprejemom tujega«. Pri tem se je predavatelj dotaknil zgodovine judovskega naroda in današnjega srednjeevropskega prostora, ki ga označuje verski, etnični in tudi drugačni pluralizem, ki pa ni brez konfliktov. Človek se mora neprestano odločati med več možnostmi in je zato izmučen. Ostati danes kristjan pa pomeni pristati na najbogatejše in najpomembnejše, na vero milosti, vabila in predloga.
Drago ’93 je kot že rečeno skleni-
lo	predavanje inž. Igorja Senčarja, najmlajšega letošnjega predavatelja,
starega komaj 28 let. Govoril je o Družbi in mitu. Podal je odnos do mita v človeški zgodovini. Mit je človeku služil kot varno, toplo domače ognjišče in pribežališče pred sedanjostjo in pred svobodo, ki pušča človeka nezavarovanega. Zanimivo je, da si je z omajanjem in uničenjem starih mitov v imenu svobode človek ustvaril nove mite, zadnji izmed katerih je mit o napredku, ki ga je prinesla revolucija. Vendar je tudi ta mit danes omajan — kako torej živeti in preživeti danes? Rešitev vidi predavatelj v veri, ki pomeni osvoboditev izpod mita. Prevzeti si moramo svoje odgovornosti in živeti tu in sedaj. Tisto, kar pričakujemo, je že med nami, zato mit ni potreben.
Draga ’93 je torej za nami. Kljub nemilostnemu vremenu se je v tem tridnevju pod velikim Draginim šotorom zbralo veliko število obiskovalcev, ki so izpričali svojo navezanost na te študijske dneve.
Prišli so, da bi prisostvovali kakovostno res visokim posegom in razpravam, ki so Dragi dale evropsko širino, pa tudi priložnost dialoga med narodoma, ki živita v tem prostoru. Draga pa ni samo tridnevna tribuna: je namreč tudi priložnost za srečanje, medsebojna spoznanja, za izmenjavo mnenj in utrditev prijateljstev, četudi ločujejo slednja deset-tisoči kilometrov. Prav to pa je ena izmed tistih specifičnih značilnosti, zaradi katerih je Draga tako »draga«.	|Van	Žerjal
deželne vlade
DRAGA MLADIH
Izjava za javnost
Mladi Slovenci iz zamejstva in Slovenije, zbrani na III. Dragi mladih pod naslovom Šola tretjega tisočletja, ki je potekala od 2. do 4. septembra 1993 na Opčinah pri Trstu v organizaciji Združenja katoliških študentov AMOS, Medškofijskega odbora za študente in Mladinskega odbora Slovenske prosvete iz Trsta, smo tokrat obravnavali problem šolstva in izobraževanja nasploh. Z zaskrbljenostjo se oziramo na položaj šolstva v Sloveniji. Posebej nas žalosti dejstvo, da je slovenska vlada projekt oblikovanja nacionalnega programa šolstva zastavila v ozkih strokovnih krogih, za katere vemo, da niso ideološko neobremenjeni. Tako da občutljiva tema, vzgoja in izobraževanje, še vedno preveč podlega trenutnemu političnemu ravnovesju v državi.
Zavzemamo se za to, da je na področju šolstva sedaj prva naloga prav oblikovanje nacionalnega programa šolstva in podpiramo vse napore komisij, ki pri tem projektu sodelujejo. V našem interesu je tudi, da bo delo teh komisij dovolj odprto za institucije demokratične družbe, ki so dolžne in usposobljene sodelovati na področju vzgoje in izobraževanja.
Večina izmed nas je študentov, zato spremljamo dogajanje glede sprejemanja zakonov o univerzi in študentovski organizaciji.
Pozivamo slovenski parlament, naj čimprej sprejme Zakon o skupnosti študentov, ki je že v parlamentarni proceduri. Predvsem je treba čimprej zapolniti praznino, ki trenutno vlada na področju organiziranja visokega šolstva in v tej zvezi čimprej sprejeti Zakon o visokem šolstvu.
Za organizatorje III. Drage mladih Pavel Demšar ZKŠ AMOS, predsednik
Novi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, predstavnik Severne lige Pietro Fontanini, je v Trstu sprejel zastopstvo Slovenske skupnosti. Enourni prijazni razgovor je bil posvečen obravnavi najbolj žgočih vprašanj, s katerimi se ta čas spopadajo Slovenci v Italiji. Delegacija SSk, v kateri so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni podpredsednik Rafko Dolhar, gori-ški pokrajinski tajnik Hadrijan Corsi in tržaški pokrajinski podtajnik Peter Močnik, je predstavila Fontani-niju svoje poglede na vprašanja zaščitnega zakona za Slovence, volilnih reform, financiranja kulturnih dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti in stikov med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Zavzela se je za večjo vlogo deželne uprave in v tej zvezi izrekla predsedniku priznanje za programske izjave in druga stališča v korist manjšinskih pravic.
Glede volilnih reform in zahteve po zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine ima po mnenju SSk dežela na podlagi novega ustavnega zakona velike možnosti poseganja, kar zadeva pokrajinske, občinske in rajonske volitve. Ob spreminjanju deželne volilne zakonodaje pa bi morala upoštevati tudi nujnost slovenskega zastopstva. Glede tega je Fontanini izrazil veliko razumevanje kljub načelni opredelitvi za večinski sistem, dodal pa je, da deželna vlada prepušča predloge o volilni reformi deželnemu svetu.
O financiranju kulturnih dejavnosti slovenske manjšine je SSk poudarila, da mora tudi dežela pritisniti na vlado in parlament, da pride do refinanciranja dosedanje triletne postavke, kar je Fontanini obljubil. Slovenska stranka pa je tudi podčrtala soodgovornost deželne uprave za financiranje slovenskih kulturnih dejavnosti, saj je imel deželni proračun postavke za slovenska društva, gledališče, tisk itd. še pred »zakonom za obmejna območja«, kar je bilo potem nekorektno preneseno na sklad iz državnih virov, tako da je dežela letno »prihranila« poldrugo milijardo lir svojih sredstev.
V	nadaljevanju srečanja je bil govor o uresničevanju nekaterih deželnih zakonov in o drugih vprašanjih v neposredni deželni pristojnosti. Tako se je SSk zavzela za dokončno sklenitev sporazuma o posegih za razvoj tržaškega Krasa, za upoštevanje volje in pravic domačega prebivalstva v zvezi z načrtovanjem Kraškega parka in reformo gorskih skupnosti, za zakonsko ureditev ju-sarskih pravic in pa servitutnih pravic v Kanalski dolini, kot tudi za
stalno soočanje s slovensko manjšino, ko gre za njena življenjska vprašanja.
Novo upanje na Srednjem Vzhodu
Medtem ko se bosanska kriza ne more in ne more razvozlati, beležimo odločilen premik v razreševanju vprašanja Palestincev na Srednjem Vzhodu. Po dolgih tajnih pogajanjih med Palestinsko osvobodilno fronto (PLO) in Izraelom, sta obe strani dosegli pomemben konkreten dogovor o podelitvi večje avtonomije zasedenemu področju Gaze in mestu Jerihi. Razumljivo je, da ta pravkar doseženi sporazum med Palestinci in Izraelci vzbuja upanje v dosego trajnega miru v tem delu sveta po desetletjih vojn in medsebojnih obračunavanj. Vsekakor gre za zgodovinski začetni sporazum, po katerem se bo izraelska vojska umaknila iz zasedenih območij omenjenih področij in bo civilna uprava prešla v roke Palestincev. Pogajanja o usodi Jeruzalema in drugih še odprtih vprašanjih se bodo nadaljevala.
Tiskovne agencije poročajo, da bo do podpisa omenjenega dogovora prišlo že 13. septembra, ko naj bi se obe strani (Izrael in Palestinska osvobodilna fronta) medsebojno prizna-
li	in s tem dejanjem utrli pot nadaljevanju pogajanj na enaki pravni ravni za končno razrešitev celotnega palestinskega vprašanja.
a.t.
Patriarh Bartolomej I. obiskal in Črno Goro
Srbijo
Patriarh Bartolomej I., ki je častni poglavar pravoslavja in ima svoj sedež v Carigradu, je obiskal Srbijo, Kosovo in Črno Goro. Spremljali so ga štirje metropoliti. Dalj časa se je pogovarjal s srbskim patriarhom Pavletom. Govorila naj bi o pobudi za mir v Bosni in o morebitnem srečanju s svetim očetom. Srbska stran predlaga za srečanje Dunaj. Patriarhov obisk v Srbiji, na Kosovu in v Črni Gori je trajal sedem dni. Patriarh je potem obiskal romunskega patriarha.
Pakistan - domovina nogometnih žog
Največ nogometnih žog se izdela v Pakistanu, in sicer kar 85% v svetovnem merilu. Vsako leto jih pošlje na trg 40 milijonov. Prvenstvo v Pakistanu pa ima vasica Sialkot ob indijski meji. Obrtniki v tej vasici izdelajo dnevno okoli 3000 žog.
Pogumno v novo šolsko leto!
Udeleženci na nedeljskem predavanju
Vsak začetek je seveda težak in pri tem seveda ne moremo izvzeti začetka šolskega leta. Ponovno se bomo morali vrniti v šolske prostore, ki bodo morda v prvih dneh utesnjevali našo prostost, na katero smo bili vajeni v brezskrbnem poletnem času. Le še nekaj dni lahko opazujemo zaprašene šolske knjige, ki mirno čakajo na polici, kmalu pa bodo tudi te postale naše vsakodnevne spremljevalke, ki nas bodo vodile v nove preizkušnje.
Če le za trenutek pomislim na izzivalno televizijsko reklamo, ki nam že mesec dni prikupno vsiljuje vsemogoče moderne šolske torbe, zvezke..., se mi zazdi, da smo le preveč pod vplivom tega propagandnega kiča, ki pa postavlja v senco pravi pomen šolskega dela. Po klopeh se bodo med šolskim letom razkazova-
li	zvezki z nalepkami priljubljenih filmskih zvezdnikov, dnevniki s šarmantnimi športniki, torbe najimenitnejših znamk... Kaj pa naše znanje?
Vsa ta reklama je za nas le pesek v oči, v šolo moramo stopiti z željo po novem spoznanju, po novih izkustvih, z željo po osebnem razvoju, čeprav bomo pri tem naleteli tudi na kake ovire, ko nas šolska snov ne bo preveč zanimala in se bomo morali zato pošteno truditi. Taka je torej tudi življenjska pot vsakogar izmed nas, ki mora marsikaj prestati in se marsičemu odreči, da lahko doseže zaželeni cilj.
Jadranka Cergol
Okrogla miza na 28. Dragi (od leve Emidij Susič, Miran Košuta, Milan Gregorič, Amalia Petronio in Mario Ravalico)
Konzulta za probleme mestne etnične manjšine
Sovodnje
Sovodenjski občinski svet je zasedal 31. avgusta letos. Pri odobritvi zapisnika je načelnik SSk Černič prosil za pojasnila glede točke, ki je bila odložena na zadnji seji in ki ni bila vključena v dnevni red. Točka zadeva namreč 10. varianto Splošnega regulacijskega načrta. K tej točki so se oglasili še drugi številni svetovalci. Župan je najprej pojasnil, da točke ni na dnevnem redu, ker da varianta zahteva ponovno proučitev geoloških tal in Splošnega regulacijskega načrta. Zaključil je, da je odbor za dolgoročno rešitev tega problema, ker s tem ustreže novim prošnjam občanov. Dodal je še, da vasi Gabrje in Vrh ne prideta v poštev zato, ker spadata pod deželni zakon glede načrtovanih območij (Piani-ficazione territoriale).
Svet je odobril odborove sklepe o spremembah postavk za 18 mil. lir od proračuna 1993. Občutno so se zmanjšale postavke prispevkov kulturnim in športnim društvom: kulturnim društvom od 8 mil. na 2 mil.; postavka šestih milijonov za šport je izničena. Spremembe naj bi pa tako nadoknadili: za šport iz deželnega prispevka; pri kulturi pa naj bi proučili nov kriterij, po katerem bodo društva deležna občinskega prispevka.
Pri razpravi za odobritev konvencije in preureditev novega Statuta Konzorcija vodovodnega omrežja CAFO so svetovalci na predlog načelnika večine Kuštrina soglasno odložili njeno odobritev. Razlog je v tem, da je člen v novem Statutu, ki ureja izstop članice (občine) iz konzorcija, preveč zapleten in je zato postopek dolgotrajen. Svet je pooblastil župana, da posreduje odgovornim, naj sporni člen popravijo.
Čeprav so svetovalci soglasno odobrili najem posojila 125 milijonov lir za nakup tovornjaka za odpadke, je bilo slišati negodovanja na račun tega nakupa. Župan je utemeljeval pomembnost nakupa, ker bodo s tem znižali stroške. Nadalje, da uprava namerava dati v zakup službo za pobiranje smeti, tako da je možno, da bi dali tovornjak v najem kakemu podjetju. Najem posojila je poleg vsega vezan na 120 milijonov lir prispevka Dežele. Rok za uporabo tega prispevka pa zapade v novembru letos.
Podžupan je k temu dodal, ali naj občinska uprava izgubi tudi teh 120 milijonov, kakor je že prej izgubila 65 mil. lir za knjižnico.
Načelnik SSk Černič je opozoril na nujnost posojil za preureditev vodovodnega omrežja na celotnem sovodenjskem območju. Kajti prav v teh dneh beremo v listih članke, je dejal Černič, ki obširno poročajo o množičnih okvarah na omrežju ter o padcu vodnega pritiska, zlasti na Vrhu.
Župan je o vodovodnem omrežju prikazal prizadevanje občinske uprave. Omenil je, da je uprava med drugim namenila 250 milijonov lir za zamenjavo glavne cevi z Vrha skozi Sovodnje. Načrt za obnovo kraškega dela vodovoda pa pripravlja Konzorcij CAFO, ki si je že zagotovil potrebna sredstva.
Remo Devetak
Duhovna obnova za družbeni-ce in žene bo v nedeljo, 12. septembra, v zavodu sv. Družine v Gorici. Začetek ob 9. uri, zaključek ob 18. uri s sv. mašo.
Žene, matere, privoščite si eno nedeljo oddiha in duhovnega doživetja!
Ob 8.30 bo z južne postaje in po Korzu do Trga Catterini vozil poseben avtobus.
Rupa - Vtisi z izleta
Dobro jutro smo si voščili 26.8.1993 v Rupi in krenili na pot. Mimo Benetk, Vittoria Veneta, Ca-dore in Dolomitov smo prišli v Cor-tino d’Ampezzo in dalje do jezera Misurina. Po postanku smo dali slovo sončnemu vremenu in kosili v To-blahu. Pot nas je po kosilu peljala po Pustariški dolini in preko prelaza Brenner v Avstrijo. V Innsbrucku smo naredili postanek za ogled mesta. Ob reki Inn nas je cesta peljala skozi 13.972 m dolg Arlberški predor v Feldkirch, kjer smo prenočili. Zjutraj pa že na pot skozi kneževino Liechenstein in preko reke Ren v Švico. Dobra avtocesta in pa mokrota sta nas spremljali do Ziiri-cha. Po kratkem ogledu mesta in sprehodu dalje do Renskih slapov, ki so največji pretok vode v Evropi. Niti 40 km nas ni delilo od Nemčije, kamor smo prispeli skozi Konstanz, kjer je bil med leti 1414 in 1418 znani koncil. Odpeljali smo se še na Mainau — otok cvetja na Bodenskem jezeru. Niti dež, ki je neusmiljeno padal, nam ni vzel navdušenja nad različnim cvetjem in zelenjem, ki nas je poldrugo uro obdajalo. Ostal nam je še povratek ob Bodenskem jezeru v hotel na večerjo in prenočišče.
Tudi v soboto je bilo treba vstati zgodaj, da smo ob Valenškem jezeru zavili v tri naj starejše kantone (Uri, Schwyz in Unterwalden). Mimo kraja Zug in Schwyz smo prišli
v	Altdorf, mesto poznano po neustrašnem borcu Wilhelmu Tellu. Videli smo spomenik, kupili nekaj spominkov ter ob razgibanem jezeru krenili v Luzern. Zastrašujoč je bil pogled na pred dobrim tednom pogoreli simbol mesta — Kapelski most. Tudi med kosilom nam je pogled večkrat zašel nanj. Po kosilu še skupna slika za spomin pred staro mestno hišo, pa čez reko Reus po znamke in že nas je pot vodila dalje mimo Berna, glavnega mesta Švice, in Freibourga do Ženevskega jezera. Ženevsko jezero nas ni pričakalo s soncem, temveč s hladnim vetrom. Na žalost smo kar dve uri čakali na avtocesti. Zaradi prometne nesreče smo morali hitro skozi Ženevo v hotel v Francijo. Nedelja nas je razveselila s soncem in tako smo se lahko sprehodili po Ženevi, si ogledali katedralo st. Pierre in cvetlično uro, z avtobusom pa še palačo Združenih narodov.
Pot nas je dalje peljala po severni strani Ženevskega jezera proti sv. Bernardu. Na italijanski strani nas je čakalo kosilo in še lepše vreme. V motelu smo na željo strežnega osebja zapeli slovensko pesem. Po avtocesti smo se s pesmijo peljali proti domu.
Zahvaljujoč se g. Emi in pomočniku Ediju smo si že med potjo ogledali video posnetke z zanimive poti. Izletniki se zahvaljujemo organizatorju Iviču Koviču za trud z željo po ponovnem snidenju na naslednjem izletu. Za varno in prijet-
no vožnjo gre zahvala vsekakor šoferju Gelindu, ki nas je srečne, a utrujene pripeljal domov. Topla zahvala naj gre tudi vodiču Mitju.
Letošnji srebrnomašniki
Dne 1. septembra 1968 je nadškof Peter Cocolin posvetil nove mašni-ke za goriško nadškofijo; kar lepo število jih je bilo: Soranzo Pierpao-lo, Perco Riccardo, Giordani Gior-gio, Fontanot Luigi, Carletti Giovanni ter Ambrosi Sergio. Med njimi ni bilo nobenega slovenskega novomašnika.
Don Sergio Ambrosi je sedaj župnik v goriški stolnici. Župnijsko občestvo bo njegov srebrnomašniški jubilej proslavilo v nedeljo, 12. septembra.
Gospodu srebrnomašniku čestitke in voščila izrekajo tudi slovenski verniki, ki se zbirajo pri sv. maši ob 7. uri, trdno uverjeni, da bo prišel tudi mednje in tudi z njimi obhajal ta svoj jubilej.
Zasedal širši odbor ZSKP
V ponedeljek, 30. avgusta, se je sestal v Gorici pod predsedstvom Damjana Paulina širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Udeležili so se ga predstavniki vseh članic. Dnevni red je bil obsežen in obravnaval kulturne pobude, ki jih imajo na programu Zveza in članice v letošnjem letu.
Primorski dnevi na Koroškem se bodo odvijali od 9. do 17. oktobra in bodo obsegali sodelovanje raznih go-riških kulturnih skupin, poleg tržaških in iz videmske pokrajine.
Revija pevskih zborov Cecilijanka bo 20. in 21. novembra v Katoliškem domu v Gorici.
Zveza bo v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice priredila v mesecu januarju prihodnjega leta tečaj za zborovodje. Odbor je tudi določil kriterije, po katerih bodo deležne podpore pomembnejše pobude članic Zveze. Letos bo Zveza podprla publikacije društev Hrast, Štandrež in Jadro ter gostovanje zbora iz Podgore v Belgiji in razstavo društva Sabotin iz Štmavra.
Odborniki so tudi razpravljali o pokrajinskem organu SSO in določili predstavnika za pokrajinski Svet.
Zveza se bo tudi letos spomnila vojnih žrtev, in sicer v nedeljo, 31. oktobra, v Gonarsu, kjer bo sodeloval zbor iz Štandreža.
V letošnji sezoni bo Zveza izdata zbirko del goriškega skladatelja Mirka Renerja.
Pred dnevi so se na sedežu Goriške pokrajine, ob prisotnosti pokrajinskih odbornikov za šolstvo in za finance, sestali predsednik Konzulte za probleme mestne etnične manjšine, goriški šolski skrbnik in ravnatelj zavoda »Ž. Zois« ter slovenske sekcije industrijskega zavoda »G. Galilei«, da bi obravnavali težave v zvezi z upravljanjem omenjenih šol, za kateri po zakonu skrbi Pokrajina.
Na srečanju je predsednik Konzulte, dr. Albin Sirk, ponovno podčrtal, da slovenski šolski center v ul. Puccini, ki je v lasti Goriške občine, še vedno ni dokončan, kot je bilo predvideno po načrtih. Tako na primer v nekaterih delih poslopja sploh ni poskrbljeno za osnovne varnostne razmere in stavba do danes nima dovoljenja za vseljivost, da ne govorimo o neuporabni telovadnici in o številnih drugih pomanjkljivostih...
V	centru je poleg drugih slovenskih višjih šol nameščen tudi zavod »Ž. Zois« in sem se bo preselil še slovenski odsek industrijskega zavoda »G. Galilei«, obe šoli sta v upravi Pokrajine.
Na sestanku se je Konzulta seznanila s ponudbo Pokrajinske uprave, ki je Goriški občini ponudila ali odkup tistega dela poslopja, v katerem sta nameščena zgoraj omenjena zavoda, ali pa določitev primerne najemnine za uporabo prostorov.
Občinska uprava je, po mnenju Pokrajine, zahtevala previsoko najemnino (približno 90 milijonov lir letno za vsak zavod) in s tem zavrnila oba predloga Pokrajinske uprave, ki bo sedaj morala razmisliti o možnosti, da poišče nov sedež za svoji dve šoli.
Konzulta ob vsem tem opozarja, da je bil slovenski šolski center zgrajen z namenom, da bi v njem našle mesto vse slovenske višje šole. Prav zato je nujno, da se Pokrajinska in Občinska uprava čimprej dogovorita, da ne bi ti problemi ovirali didaktičnega dela na šolah. Zato bo Konzulta v kratkem sklicala sestanek med sprtima stranema, da bi s skupnimi močmi rešili nastali problem.
Predsednik dr. Albin Sirk
V Katoliškem domu se nadaljuje violinski natečaj Lipizer
Čeprav z velikimi težavami, se je prejšnji teden začel letošnji mednarodni natečaj za mlade violiniste Ro-dolfo Lipizer. Organizacijski odbor je načrtoval nastope v Verdijevi dvorani, a pokrajinska komisija za nadzorstvo nad javnimi dvoranami ni dovolila, da bi prireditev potekala
kot načrtovano. Ker tudi druge dvorane v Gorici nimajo ustreznih dovoljenj, je razumljivo, pred kakšnimi težavami se je znašel organizacijski odbor natečaja Lipizer. Rešitev za to pomembno mednarodno manifestacijo je bila dvorana Katoliškega doma, ki je trenutno edina v Gorici, dovolj velika in primerna za take nastope. Tako se je na odru v drevoredu XX. septembra zvrstilo vseh 32 mladih violinistov z vseh koncev sveta, med katerimi je strokovna žirija že izbrala polfinaliste.
Nedeljske slovenske sv. maše v Gorici
Stolnica, ob 7. uri.
Sv. Ignacij, ob 9. uri.
Placuta, ob 9.45.
Sv. Ivan, ob 11.30.
Kapucini, ob 19.30.
Zavod sv. Družine, ob 8. uri. Čudodelna Svetinja, ob 8. uri.
Z radodarnostjo premaguje depresijo
Tega zdravila se poslužuje 53-letna Američanka Genevieve Vaughan. Že nad dvajset let pomaga tistim, ki jo prosijo in ki se ji zdijo vredni pomoči. Doslej je podarila že 25 milijonov dolarjev. Spoznala je, da se z radodarnostjo rešuje depresije, ki jo muči.
OBVESTILA
Ravnateljstvo Srednje šole Ivan Trin-
ko sporoča, da se šolsko leto 1993/94 prične v sredo, 15. septembra.
Dijaki na sedežu v Gorici naj se zberejo ob 8.30 na šolskem dvorišču. Šolska maša bo v kapucinski cerkvi ob 9.15.
Dijaki na oddeljenih razredih v Doberdobu naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 8.10. Šolska maša bo v župnijski cerk-
vi	ob 8.30.
Na oglasni deski Šolskega skrbništva v Gorici so od 31. avgusta razo-bešene lestvice natečajev na osnovi samih naslovov za učna mesta na državnih srednjih šolah.
Čestitke
7. septembra ob 4.30 se je rodil prvorojenec
SIMON.
Tanji in Petru Ceju čestitajo goriški prijatelji.
* * *
V	torek, 7. septembra, se je srečal z Abrahamom dragi mož in tata Boris. Še obilo srečnih let v družinskem krogu mu želijo žena Mirka in sinova Edi in Marko. Čestitkam se pridružujeta druž. Cumari in Humar. * * *
Lovska družina Števerjan čestita svojemu dolgoletnemu članu in bivšemu predsedniku Borisu ob življenjskem jubileju in mu vošči nadaljnjih uspehov v lovskih vrstah.
* * *
Ano in Andreja ter Elijo in Matejo je razveselil prihod tretjerojenčka Jakoba. Svojemu članu Andreju in družini iskreno čestita pevski zbor Štandrež.
Listnica uprave
Naša uprava je odprta vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 9. ure do 12.30.
Spominska fotografija izletnikov v Švico
Škofovo sporočilo škofiji Cerkev združena za božje kraljestvo
Dragim duhovnikom in diakonom, redovnikom in vernim laikom, milost in mir od Boga Očeta in Jezusa Kristusa!
Cerkveno življenje ponovno zaživi v mesecu septembru in konec meseca se bomo srečali pri škofijskih pastoralnih dnevih. Ko sem jih s pismom napovedal preteklega 24. maja, sem določil tematiko in sem pripomnil, da sledi ta tematika programu, ki je določen za 90. leta: Evangelizacija in pričevanje ljubezni.
Načrt je skupen vsem Cerkvam, ki so v Italiji, toda vsaka ga uresničuje na lasten način. Kot je znano, smo v prvih letih tega desetletja posvetili pozornost dvema tematikama: božji ljubezni in pa evangelizacij i-katehezi. Potrebno je bilo najprej utrditi temelje vsega.
Obdobje 1993-95 bomo posvetili enemu izmed predlogov škofov. Zavzemali se bomo za kristjanovo prisotnost v sociali in politiki. Kdo ne občuti njene važnosti in nujnosti?
Za odgovorno sodelovanje pri tem škofijskem srečanju so bili že pred časom pripravljeni potrebni pripomočki in upam, da so jih vsi
-	župnije, redovne ustanove in lai-ška združenja - primerno uporabili. Sedaj je potrebno, da priprave še dopolnimo.
Naša Cerkev mora postati velikodušno dejavna, da bo nositel-
jica združitve in edinosti, ki jo usposabljata, da služi božjemu kraljestvu med ljudmi. Pastoralni dnevi nam nudijo med letom edino možnost konfrontacije in načrtvovanja vseh z drugimi. Vsaka skupnost, vsaka skupina ali gibanje naj se čuti soudeleženo, naj sodeluje s svojimi predstavniki, naj da svoj doprinos k rasti skupnega prizadevanja.
Z zaupanje pričakujem vaš enotni odziv in prosim Devico Marijo, sv. Justa ter vse naše nebeške zavetnike, da nam izprosijo od Gospoda trdnejšo zavest naše stvarnosti, te tržaške Cerkve, ki živi in izpričuje božjo ljubezen do našega ljudstva in naše zemlje.
Trst, 1. septembra 1993
+ Lovrenc, škof
Šolski ravnatelji v pokoju
Z letošnjim šolskim letom bo slovenska šola na Tržaškem začutila globoko vrzel, saj odhajajo v pokoj številni ravnatelji, ki so dolga leta bili pravi steber pri vzgajanju in izobraževanju našega mladega človeka. Ravnatelj Jožko Baša se poslavlja od svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva, Humbert Mamolo zapušča srednjo šolo F. Lestvik, Josip Pečenko srednjo šolo F. Erjavec, Edmund Žetko srednjo šolo Ciril in Metod, Nada Pertotova pa znanstveni licej F. Prešeren. V svojem dolgoletnem delovanju na šolskem področju so nam zapustili neizbrisne sledove, ki jim bodo nedvomno sledili vsi poznejši rodovi.
V	svojem imenu, kot tudi v imenu kolegov, bi na tem mestu izrazila še posebno hvaležnost Nadi Pertoto-vi, ki se je nad 40 let razdajala v prid slovenske šole v zamejstvu, saj je svoje šolsko delovanje začela že v medvojnem času, ko ji je bila poverjena vzgoja nabrežinskih in kriških osnovnošolcev, nadaljevala je nato s poučevanjem na srednjih šolah, v sedemdesetih letih pa je prevzela stolico slovenščine in latinščine na liceju Prešeren. Po upokojitvi ravnateljice Abramove pa je stopila na ravnateljsko mesto; pod njenim vodstvom je šola dosegla številne uspehe, predvsem na področju eksperimentacije; veliko truda je tako vložila v pripravo nove jezikovne smeri na znanstvenem liceju, ki bo stekla z letošnjim šolskim letom.
Njeno delo pa ni segalo le v krog šolskih obveznosti, temveč je zajelo tudi pripravo obšolskih dejavnosti in sestavljanja učbenikov za slovenščino, sploh pa je bila njena skrb za šo-
lo vedno povezana z izredno ljubeznijo do materinščine. Med dijaki, starši in profesorji je uživala resnično spoštovanje in ugled, saj je v težavnih trenutkih marsikomu nudila oporo in pomoč.
V	teh dneh, ko smo po dolgem poletnem oddihu zopet prihajali v šolsko poslopje, smo vsi občutili neko praznino, marsikomu je bilo težko, ko ni več srečal Nade Pertotove, ko ni več slišal njenega prijaznega pozdrava; to je bil izraz navezanosti na človeka, ki nam je veliko let stal ob strani, nas bodril in nam pomagal. Njen idealizem naj nam bo torej v oporo in zgled, da bomo vztrajno nadaljevali po njeni poti. Nadi Perto-tovi pa še enkrat hvala za vse, kar nam je nudila, z željo, da bi še naprej ustvarjala za rast in dvig slovenske šole.
Majda Cibic
Madžarski kupci v Trstu
Tržaški trgovci doživljajo nekakšno drugo pomlad, saj so kupce iz republik nekdanje Jugoslavije nadomestili tisti, ki prihajajo iz držav bivšega Varšavskega pakta. Gre predvsem za Madžare, ki prihajajo v naše mesto v velikem številu (približno tisoč na teden). Seveda se je že pojavil problem struktur, ki bi tako tujim kupcem kot domačim trgovcem olajšale bivanje in poslovanje. Trgovci namreč pritiskajo na pristojne organe, da bi za strukture čimprej poskrbeli, saj nočejo zapraviti ugodnega trenutka, ki ga predstavlja madžarski nakupovalni val.
»Pesem v zalivu« v Devinu
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade so v nedeljo, 5.9., priredili zborovsko revijo Pesem v zalivu. Postala je že nekakšna tradicija, saj je bila letošnja izvedba že peta po vrsti in je tudi tokrat potrdila, da je bila zamisel povabiti v goste nekaj zborov, ki delujejo na širšem področju vzdolž meje, zelo pozitivna. Na reviji poleg slovenskih zborov nastopi vsakokrat tudi italijanski zbor, da bi s podobnimi oblikami sodelovanja gradili sožitje.
Letošnjo izvedbo je uvedel moški zbor Fantje izpod Grmade, ki je pod vodstvom Iva Kralja zapel v pozdrav dve pesmi. Sledil je nastop Višarske-ga kvinteta, ki je z veliko ubranostjo izvedel zanimiv spored furlanskih, nemških in slovenskih pesmi. Moška vokalna skupina iz Fare pri Gorici je prvič nastopila, in pokazala, da jo sestavljajo izkušeni pevci. Pod vodstvom Enze Pecorari so zapeli furlansko, nekaj polifonskih in črnsko duhovno pesem. Na koncu pa je pred oltar stopil mešani zbor Rupa-Peč. Pod vodsvtom Zdravka Klanjščka je podal spored v glavnem primorskih skladateljev. Moški zbor od Novega sv. Antona iz Trsta pa je moral žal odpovedati svoj nastop.
Nastopajoči zbori in gostje so nato nadaljevali večer na sedežu devinskih zborov.
Poštna uprava in SSk
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je z začudenjem in zaskrbljenostjo sprejelo novico, da poštna uprava ne sprejema več položnic z vsoto v slovenskem jeziku tako, kot se je do danes dogajalo.
Začudenje izhaja iz dejstva, da se na podlagi novic, ki pronicajo iz te uprave, zdi, da ukrep ni bil sprejet na osnovi nekega zakona, temveč samo iz primernosti. Gre za politično oceno, ki ne spada v oblast javne uprave, ki deluje samo in izključno na temelju zakonov.
Poleg tega je poštna uprava odvzela neko pravico, obstoj katere so potrdila razna sodišča, na osnovi razsodbe Ustavnega sodišča, ki pravi, da je 6. člen Ustave že operativen za priznano manjšino, kot je slovenska v Italiji, v smislu, da ji že daje pravico do komuniciranja z oblastmi v svojem jeziku. Niso torej potrebni posebni zakoni. Poslednja pa je teza nacionalističnih krogov pri nas, ki jo sedaj sprejema tudi poštna uprava na vladni ravni in, posredno, ka-sacijsko sodišče, seveda na podlagi še nedokončne razsodbe, ki pa ne bo mogla biti protiustavna.
Zaskrbljenost izhaja pa iz posledic, ki jih bo podobno ravnanje imelo na notranji in mednarodni ravni. Na notranji ravni bo zadalo hud udarec sožitju, ki se tako težko ustvarja pri nas in ki bi edino pripomoglo k ponovnemu ekonomskemu in socialnemu razvoju Trsta in okolice, po propadu pod upravo nacionalističnih sil. Na mednarodni ravni bo pa potrebno oceniti posledice za pogovore o nadgradnji osimskega sporazuma na temo nadaljnje zaščite italijanske manjšine v Sloveniji in zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Podobno zadržanje poštne uprave prinaša vodo na mlin tistih sil, ki ne marajo novih sporazumov med sosednjima državama in razvoja, ki bi temu sledil.
SSk bo v celoti podprla vsako po-
budo, ki bo prinesla do razčiščenja problema na politični, upravni in sodni ravni.
Za nesreče marsikdaj krivi tudi pešci
To je mnenje prof. Micheleja Cor-rere, dr. Pierpaola Martuccija in dr. Fulvia Costantinidesa, ki so pripravili raziskavo o nesrečah, katerih žrtve so bili pešci. V desetletju 1982-1992 je na tržaških cestah našlo smrt 121 pešcev, pretežno starejših in moškega spola. Nezanemarljiv odstotek le-teh pa je bil — ko se je ponesrečil — v vinjenem stanju, kar pomeni, da so bili v teh primerih pešci sokrivi — če že ne glavni krivci
— nesreče.
Zaradi tega raziskovalci predlagajo kazenski pregon tudi za pešce, za katere bo dokazano, da je njihovo vinjeno stanje povzročilo nesrečo. Vsekakor pa so potrebni strožji ukrepi pri nadzorovanju prometa.
V Trstu vse več tujih dijakov
V	tržaških šolah, tako slovenskih kot italijanskih, bo letos sedelo 440 tujih dijakov in šolarjev. To je doslej največje število dijakov, ki niso italijanski državljani, ki pa obiskujejo krajevne šole. V italijanskih šolah jih bo v letošnjem šolskem letu 296, v slovenskih pa 144. V italijanskih šolah je Slovencev — nekoliko težko je za nas imeti jih za »tujce«
- najmanj (23), sledijo Hrvati, Srbi, največ pa jih prihaja od drugod (torej ne iz republik bivše Jugoslavije).
V slovenskih šolah je število slovenskih študentov izza državne meje največ (109), po 14 je Hrvatov in Srbov, ostalih pa 7. Zanimivo je dejstvo, da je sicer velika večina Slovencev izbrala pouk na slovenskih šolah, večina Hrvatov in Srbov pa se je odločila za obiskovanje italijanskih šol. Zaradi stalnega naraščanja števila učencev in dijakov iz inozemstva se je pred časom ministrstvo za šolstvo odločilo za t.i. »medkulturno vzgojo«. S tem v zvezi pa nastajajo težave, kako ta program izvesti, zla-
Pred leti je Kolonkovec vabil v svojo sredo veliko ljudi ob prazniku solate. V prostorih na Ženjanski cesti 46 se je odvijal kulturni in zabavni program za lepo število ljudi. Danes tega ni več, ker krajevno društvo Kolonkovec nima več teh prostorov in tudi ne novih. Ostalo je le sajenje solate, ki se obnavlja vsako leto na prvo soboto v septembru, letos pa je naliv preprečil še to.
Sajenje je odpadlo, ker je bila njiva čez mero premočena, bilo pa je nagrajevanje najboljše solate, ki so
sti če pogledamo na omejena sredstva, ki jih ima na razpolago šolsko skrbništvo.
6. številka Škrata
V poletnih mesecih so si mali, a tudi odrasli lahko prebrali šesto, poletno številko glasila Sklada Mitja Čuk Škrat. Čeprav zapoznelo, želi tudi naš list podati nekaj stavkov o tej številki. Po uvodniku najdemo kot prvi prispevek članek dr. Viljema Ščuke o zdravilnosti in škodljivosti sončenja ter o ozonskih luknjah. Sledi mu prispevek Berte Golob o jezikovni vzgoji v družini. Tanja Tomažič je prispevala kratek pregled zgodovine slovenskih gostiln, Peter Suhadolc pa je predstavil neobičajne znamke. Na koncu dobimo nasvete Andreja Vremca o treh novih zabavnih igrah in poročilo o delovanju Sklada Mitja Čuk.
Seveda je tudi »poletni« Škrat bogato ilustriran z risbami Iris Biekar in Magde Tavčar ter s fotografijami Petra Cvelbarja in arhivskimi posnetki.
Nadsedemdesetletniki Trsta
V tržaški občini je danes 41.119 prebivalcev, ki so stari nad 70 let, kar pomeni, da en Tržačan na šestih ima 70 in več let. Od teh, ki imajo nad 70 let, je 13.815 moških in 27.304 žensk. Največ ostarelih je v Stari mitnici, kjer živi 6.392 nadsedemdese-tletnikov.
OBVESTILA
Katinara. V nedeljo, 12. t.m., bo ob
9.30	v počastitev Kraljice miru ob 54-letnici postavitve kapele sv. maša za pok. Marcela Nadlišek.
V nedeljo,19. t.m., bo v bolnišnici na Katinari sv. maša za slovenske vernike ob 17.15.
Urnik poduredništva Katoliškega glasa v Trstu, ul. Donizetti 3: vsak ponedeljek in torek od 9. do 12.30. Telefonska številka 040 - 370.846, fax 040 - 633307.
Sožalje
Ob smrti drage mame Fanike Špeh izrekajo kontovelski farani svojemu domačemu župniku g. Jožetu iskreno in globoko sožalje.
jo vrtnarji prinesli na razstavo. Prvo nagrado je dobila Sonja Gregorič, sledila je Zorka Albrecht, nato Sergij Petaros. Sledila je družabnost, ki jo je poživil harmonikar Tiberio.
Od pridelka krajevne zemlje pa v duhovnost.
V	nedeljo, 19. t.m., bo obiskal našo župnijo škof msgr. Lorenzo Bel-lomi za pastoralno vizitacijo. G. škof bo maševal za slovenske vernike ob 8.30. Priporočamo prisotnost vernikov, da bodo poslušali škofovo besedo.
Kolonkovec
Sajenje solate iz prejšnjih let
Radio Trst A
V POMLAJENI CERKVI JE BODOČNOST
45. MARIJANSKI SHOD
V NEDELJO, 12. septembra 1993,
NA OPČINAH PRI TRSTU
SHOD BO VODIL TRŽAŠKI ŠKOF LOVRENC BELLOMI
ZAČETEK OB 15.30 V CERKVI, NATO OB LEPEM VREMENU PROCESIJA IN SV. MAŠA NA PROSTEM
Za starejše bodo na razpolago sedeži.
Ob neugodnem vremenu bo vse v cerkvi.
PRISRČNO VABLJENI!
Vanessa - kdor išče, najde!
Veliki in mali problemi mladoletnikov
Katekizem katoliške Cerkve - knjiga leta
Po svetu so prodali že več ko tri milijone izvodov novega Katekizma katoliške Cerkve. Očitno se za Katekizem zanimajo teologi in duhovniki, a tudi laiki vseh veroizpovedi. Svetovni katekizem je doslej izšel v naslednjih jezikih: italijanskem, francoskem, španskem, nemškem, romunskem in katalonskem.
Kmalu bi moral biti dokončan natis tudi v slovenskem jeziku. Zanimivo je, da hoče Vatikan - verjetno Kongregacija za krščanski nauk -pred natisom pregledati vsak prevod. Tudi slovenski prevod je šel skozi to kontrolo.
Avstrijski katoličani za misijone
Lani so avstrijski katoličani namenili misijonom 211 milijonov šilingov, kar je približno 25 milijard lir. Denar se porabi za šolanje domačih duhovnikov, redovnikov, katehistov in za številne druge potrebe.
Ko zopet poprijemamo z rednim delovanjem, se oglašam za iskren pogovor.
Začnemo kar pri prvi težavi: pošta. To velja predvsem za tržaške naročnike, ki dobivajo časopis v ponedeljek ali celo kasneje. Za gori-ške naročnike smo uredili; sedaj smo na tem, da uredimo za tržaške, kar pa je bolj zapleteno, a upamo, da jim bomo ustregli.
Vsakega naročnika, ki bi dobival list prepozno, prosimo, da nas obvesti, in bomo skušali popraviti zadevo.
Sredi oktobra je v načrtu srečanje z vsemi goriškimi, tržaškimi in ostalimi sodelavci in raznašalci Katoliškega glasa. Srečanje bo v Trstu in v Gorici ločeno, da damo pač čim večjo možnost za udeležbo. Računamo na številno udeležbo bodisi v Gorici kakor v Trstu. Za datum boste že pravočasno obveščeni.
Vsak ponedeljek sem na razpolago za neposreden telefonski pogovor (040 - 83.07.92) od 9. do 12. ure. Tudi tak neposreden in tedenski telefonski stik z urednikom imam za
Avtomobili bodo dobili nove tablice
Oktobra se bo Italija prilagodila evropskim predpisom glede avtomobilskih tablic. S tablic bodo izginile kratice provinc. Številke bodo nadomestile dve enaki črki — tri številke
—	in spet dve enaki črki. Na primer: AAOOOAA. To daje možnost za
234.246.000	variant.
V	Italiji se vsako leto na novo registrira 2.600.000 avtomobilov. Časnikarji so ugotovili, da bo ta sprememba med drugim pozitivna pri nogometnih tekmah. Navijači se ne bodo znašli, kateri avti so last nasprotnikov, da bi se znašali nad njimi.
Strah pred letalom
Agencija Doxa je ugotovila, da je v Italiji precej razširjen strah pred letalom. Kar vsak tretji Italijan se boji z letalom. Več poguma za vožnjo z letalom imajo moški, dosti manj od njih pa mladoletni in ženske. Kar vsak peti Italijan pa absolutno odklanja vožnjo z letalom.
potrebnega, ker se tako lahko marsikaj razčisti in pojasni. Lahko pridejo na vrsto tudi pritožbe, če mislite, da je potrebno. S pogovorom se namreč vse uredi.
Sotrudnikom priporočam, naj ne pošiljajo dolgih člankov, ker jih bralci ne berejo. Naj bodo kratki in stvarni, predvsem pa zanimivi. Isto velja za osmrtnice ali krajevna poročila. Ne glejmo samo na krajevno ali celo družinsko korist, temveč na splošno korist časopisa, ki ima širšo zasnovo.
Predvsem skrbimo vsi, da bo časopis gojil med nami zavest skupnosti, ki se odraža v krajevni in širši javnosti.
Zavest predvsem, da je list naša važna skupna zadeva, ki pa je potrebna stalnega izpopolnjevanja.
Vsi bralci pa imate svojo rubriko: Beseda bralcem, kjer se lahko oglasite. Tudi ta rubrika dokazuje, koliko je življenja in živahnosti pri listu.
Vsem bralcem in bralkam lep pozdrav.
c\- .
Sledeča zgodba ni plod poletne domišljije kakega pisatelja ali pa odlomek iz sodobnega filma, ampak resničen dogodek. Pripetil seje pred kratkim v Sestu S. Giovanni v neposredni bližini Milana.
Vanessa je stara 14 let, lepa, po svoje podjetna, vsakodnevno življenje pa se ji zdi nekam dolgočasno, noče biti kakor ostale njene sovrstnice. Hoče izstopati. Zato si je izmislila posebno avanturo, originalno »zabavo«: osvajati vse simpatije svojih prijateljic. Hotela je prav tiste fante: prvega, drugega... osmega. Osem je bilo namreč njenih »prijateljic«, med temi tudi sošolke.
Toda kmalu je prišla reakcija teh osmih; prišle so skupaj in se odločile za takojšnje maščevanje: »Tista smrkovka bo plačala.« Z majhnim trikom so jo privabile v mestni park, v bolj samoten kraj, kjer se je začel pretep. Vseh osem razjarjenih deklet seje spravilo nad Vanesso. Vanessa je reagirala tako, da se je vse spremenilo v neusmiljen pretep, dokler niso prišli mestni stražarji in ločili sprta dekleta.
»Nevoščljive so mi«, se je Vanessa branila pred policaji. Toda pretep je bil kar v redu, da sta morali dve
—	Vanessa in Gianna, ki je bila najbolj ognjevita — v bolnišnico za prvo pomoč.
Časopisi so poročali o tej zadevi in tudi dostavili mnenje raznih profesorjev.
Ugotovitve so zanimive, zato jih povzamemo, vsaj najvažnejše. Roberto Pittarello, pisatelj in profesor na nižji šoli: »Pri 12-14 letih mladostnik odkriva ljubezen, prijateljstva in sploh čustva. Toda vse te lepote kvarijo tisočeri dražljaji, tisočeri miti. Tako mladostnik misli, da živi v vrtincu filmskega dogodka, organizira spletko, pretirane dogodivščine.«
Da, pretirane dogodivščine, toda tudi maščevanje, kar osem proti eni, čeravno je provocirala.
»Nič novega pod soncem,« dostavlja psiholog Fulvio Scaparro, »kar se je zgodilo v Sestu S. Giovanni, lahko uvrstimo v klimo nasilja in napetosti, tako pogosta v današnji družbi.«
Toda tu gre za mlada dekleta, pravzaprav še deklice.
»Prav zaradi tega dogodek postane novica. Običajno mislimo, da so dekleta drugačna od fantov, danes je te razlike vedno manj; prostaški izrazi niso samo v ustih fantalinov, torej samo moškega spola. Pojdite na stadione...«
Torej sedaj moramo sprejemati še pretep tako imenovanega »nežnega spola«?
»To, kar je v primeru dogodka v Sestu S. Giovanni zaskrbujoče, ni le to, da so protagonistke mladoletnice, ampak da so izrazile svoja normalna čustva, jezo in ljubosumje, s pretepom. Tu je pomanjkanje samopremagovanja, kar je verjetno posledica tolikšnega nasilja, ki nas obdaja, in kar je še hujše, je to, da mora prevladati zakon močnejšega.«
Na prvi pogled bi se zdel ta dogodek marginalen, toda že sam po sebi nam predoči stalno ponavljajoči se problem, ki je v vsaki družini, kjer so mladoletniki in je težko priti do pogovora med starši in otroki ali tudi med mladoletniki in vzgojitelji.
In vendar jim moramo biti blizu. Kakorkoli.
Prometne nesreče v Sloveniji
Samo v prejšnjem tednu se je na slovenskih cestah pripetilo 116 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 10 ljudi, telesno poškodovanih pa je bilo 134 oseb. V minulem koncu tedna so zabeležili kar sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Upoštevajoč geografski obseg Slovenije, pa tudi število prebivalcev, je odstotek nesreč in žrtev izredno visok. Odpira se vprašanje varne vožnje, ki najbrž ne bi smelo zaobjemati le spretnosti in stanja voznikov ter stanja vozil, ampak bi moralo posvetiti nekaj pozornosti tudi cestam in nadzorstvu policijskih organov.
II Sole - 24 Ore o Sloveniji
V	ponedeljek je znani italijanski gospodarski dnevnik II Sole - 24 Ore posvetil polovico strani Sloveniji. Namen tega je, da se italijanske podjetnike spodbudi, naj okrepijo svoje poslovne stike s to državo. Dnevnik omenja Slovenijo kot najbolj varno in mirno izmed vseh republik bivše Jugoslavije, kjer znaša srednji letni dohodek na osebo 6.000 USA dolarjev, kar je najvišji srednji dohodek v celi vzhodni Evropi kljub hudi gospodarski krizi.
Zaradi tega in zaradi drugih dejstev mora biti Slovenija zanimiva za italijanske poslovneže, ki lahko najdejo v tej republiki ugoden teren za svoje dejavnosti. Časopis prinaša nadalje nekaj konkretnih nasvetov, kako dobiti podrobne informacije o Sloveniji.
ACM - TS bo imelo mašo za edinost v ponedeljek 13.9.93, ob 17.30 v Marijinem domu v ul. Risorta, 3.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,
14.00,	17.00, 19.00.
Spored od 12. do 18. septembra 1993
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji.
10.00 Mladinski oder. Marko Sosič: »Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah«. 11.00 »Lahko noč, gospod...« - radijske zgodbe iz našega vsakdana. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Na počitnice (ponovitev). 13.20 Glasba po željah. 14.10 Mario Uršič: »Franc in njegovi«. 15.30 Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj. 9.15 Otroški knjižni sejem. 9.35 Operetna glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«. 12.00 Po južnoameriških vrhovih. 12.40 Slovenski zbori. Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine vodi Klavdij Koloini. 13.30 Znaš ta zadnjo? 14.10 Filmi na ekranih.
15.00 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha.
Torek: 8.10 Irena Žerjal: V mreži metafor. 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. 10.10 Stereofonski koncert.
11.30	Odprta knjiga. 12.00 Fokus. 12.20 Made in Italy. 13.20 Glasba po željah.
14.10 Na počitnice. 15.00 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album. 18.00 »Lahko noč, gospod...«.
Sreda: 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 8.40 Slovenska lahka glasba. 9.30 Revival. 10.10 Koncert v gledališču Miela v Trstu. 11.30 Odprta knjiga. 11.45 Orkestralna glasba. 12.00 Primorske mavrice. 12.40 Slovenski okteti. Ljubljanski oktet; umetniški vodja Igor Švara. 13.30 Za smeh in dobro voljo. 14.10 Veliki svet malih domovin. 14.40 Soft Musič. 15.00 Poletni mozaik.
17.10 Klasični album. 18.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski.
Četrtek: 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 9.15 Muzeji v naši deželi. 10.10 Koncert v stolnici v Piranu. 11.40 Odprta knjiga. 12.00 Vojna je obrt, kruta in egoistična. 12.20 Pot-puri. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Filmska srečanja. 15.00 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. 9.30 Potpuri.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. 12.00 Razglednice iz Srednje Amerike. 12.40 Mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin vodi Matjaž Šček. 13.20 Števerjan ’93. 13.30 Potpuri. 14.10 Na počitnice. 15.00 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 Otroški kotiček. 9.35 Poletne melodije.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. 12.00 Za črte, za bogove nad oblaki. 12.30 Revival. 13.20 Glasba po željah. 14.10Z naših prireditev. 15.30Živeti zdravo. 16.00 Bile so stezice... 16.15 Glasba za vse okuse. 17.10 Klasični album. 18.00 Mario Uršič: »Franc in njegovi«. 18.30 Vabilo na ples.
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin
Izdaja: Zadruga - Cooperativa: Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorica - P.l. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici
Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000
Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 1000 lir, k temu dodati 19% IVA
DAROVI
Za Katol. glas: Verena Koršič - Zorn, Francija 50.000; Florijan Zergoj, Koroška 30.000 lir.
Za katol. tisk: župnija Sv. Ivan - TS 930.000; župnija Podlonjer 90.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Silvano Ferletič v spomin na bratranca Marina Čevdek
100.000 lir.
Za Sv. Goro: N.N. 100.000 lir.
Za cerkev na Kontovelu: v spomin na pok. Zorana Krušeč, darujejo nekatere Barkovljanke 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Marija Devetak
-	Vrh 10.000 lir.
Peč. Za cerkev: Julijan Malič - ob poroki z Angelo 1.000.000; Angelin oče -ob hčerini poroki - v dober namen
100.000 lir.
Za popravilo cerkve v Dolini darujejo namesto cvetja na grob pok. Ivana Štran-ja Olga Štranj 200.000; Rado in Irene 300.000; druž. Forza 30.000; v spomin na pok. Viktorjo Foraus darujejo druž. Knez, Ota in Bandi 450.000 lir.
Za siroti iz Bosne in Hercegovine darujejo v spomin na Glavka Turka Lidji-ni kolegi 400.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: Ema Rijavec
300.000	lir.
Za misijone: Caterina Bole 100.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: v spomin Ljudmile Gec vd. Orel družina Bizjak 30.000, Mirjana in Nino Parovel
20.000,	Marta 20.000; M.C.D. v spomin Danice Schmidt 20.000; N.N. ob domačem prazniku pri šolskih sestrah 100.000 lir.
UREDNIK SE POGOVARJA Z BRALCI