440 Dr. Ivan Ev. Krek; Socijalni pomenki. cami, izdajanjem poljudnih spisov širijo po-litiško zavest v svojem zmislu med ljudstvo. Ob volitvah vodijo vso agitacijo. Belgijski zakon ne zabranja zvez politiškim društvom; zato so ta društva organiški deli okrajnih federacij. 5. Društva za pouk in zabavo so mnogovrstna. Poučni klubi združujejo bolj nadarjene delavce, da se skupno uče raznih ved: jezikov, naravoslovja, zgodovine, zemljepisja, matematike, pravništva, pa tudi stvarij, ki jih rabijo pri svojem delu ali pri socijaliških gospodarskih podjetjih: risanja, tehnike, Ilok v Slavoniji. knjigovodstva, trgovstva. Dne 9. vinotoka 1. 1900 se otvori poseben zavod v ta namen z imenom „Institut industriel". V njem hočejo izobražati mlade delavce, da bodo mogli dospeti do prvih mest med delavstvom, postati delovodje, risarji, tehniški uslužbenci in v posamnih slučajih, če napravijo potrebne izpite, tudi inženirji. Zraven se vzgoje on-dukaj upravni uradniki in poslovodje za delavske organizacije. Da se osnuje ta obrtna učilnica, se je ustanovila posebna zadruga, katera šteje dvanajst članov in sicer šest profesorjev in šest zastopnikov socijaliških organizacij. Vsako leto se bo potrebovalo za vzdrževanje tega zavoda najmanj 20.000 frankov. V ta namen se že nekaj časa pobirajo prostovoljni darovi in doneski od kooperativ in socijaliških poslancev in občinskih odbornikov. S 14. letom, po dovršeni ljudski šoli, se bo sprejel otrok v to učilnico, kjer ostane štiri leta. Po štiri ure na dan se bo vadil v ročnem delu na lesu in železu v delavnicah; učil se bo poleg tega risanja in praktiških del v mehaniki, fiziki, kemiji. Prva tri leta se bo učil vsak letnik skupno. V četrtem letu se bodo pa ločili gojenci za posamne stroke. Za izdelke, ki imajo kako vrednost, bo dobil gojenec plačilo. Pouku služijo tudi ljudska predavanja. O posamnih tvarinah se prireja po posamnih krajih toliko predavanj, da se dotična tva-rina poljudno obdela. Imenujejo se „Extension Uni-versitaire" (ljudska vseuči-liščna predavanja bi jim morda rekli po naše). Umetelniška društva združujejo kiparje, slikarje, leposlovce in stavbenike v socijališkem duhu. Otroška društva. Ko pričenja otrok hoditi v šolo, ga že priklopi nase socija- liška organizacija. V zvezi z ,ljudskimi domovi' so igra- lišča za otroke. Sodrugi pošiljajo svojo deco tje, da se že v najnežnejši mladosti navadi stika s celim socijališkim organizmom in se tako popolnoma nasrče njegovega duha. Ko nekoliko doraste, vstopi v svoje otroško društvo, kjer ostane do 14. ali 15. leta. Garde. Iz otroškega društva prestopi deček v tako zvane garde. V teh se teore-tiški in praktiški vadijo v socijalizmu. Iz teh gard se ustanavljajo razna telovadska društva, govorniške šole, kolesarske družbe. Vse je tako umerjeno, da se pripravljajo mladeniči za agitacijo. Kolesarji združujejo s svojimi izleti vedno tudi agitatorske namene. Ob času volitev so izredno velikega