Izhaja vsaki četrtek ob S. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaAa ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turlni St. 9.
»na
■£ i. 'M %
Naročnino In naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgart! v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah In aicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XVIII.. letnik.
V Gorici, 17. novembra 1910.
46. številka.
Shod
»Slovenskega haf. delov, društvo" v GORICI
lio v nedeljo dne 20. t. m. ob 3' a pop.
v prostorih g. gostilničarja Jos. GORJANCA na Kornju.
Dnevni red :
LJUDSKO ŠTETJE.
Pridite vsi!
ODBOR.
Po kronanih glavah.
Videti je, da se niso vladarji prav nič naučili od Portugalske. Nedavno je jud Nallian nesramno smešil rimskega papeža. To se je godilo v Rimu skoraj pred očmi italijanskega kralja. Judu Nat-hanuse ni nič zgodilo, ker se vlada italijanskega kralja za papeža malo meni. Prav tako, kakor Natlian, so hujskali svoj čas proti cerkvi pred očmi portugalskega kralja. Zgodilo se jim ni nič, ker je kralj držal svobodomiselcem roko. Še-le takrat, ko je kralj sam frčal iz dežele, je spoznal svojo zmoto. Tudi italijanskemu in španskemu kralju pro-rokujejo svobodomiselci isto osodo. Začelo je padati po kronanih glavah.
Tudi v naši ljubi Avstriji rijejo in hujskajo svobodomiselci svobodno in brez kazni. Tako so na pr. imeli dne 20. oktobra v Inomostu shod. Ob navzočnosti vladnega zastopnika t. j. c. kr. uradnika so odposlali na sv. Očeta pismo, na katero so napravili ta-ld naslov: »Jožefu Sarto, tako-zvanemu Pij-u X. v Rimu". V pismu samem je bilo polno žalitev in ostudnih psovk na rimskega papeža. C. kr. uradnik je vse to mirno poslušal. Tudi ob drugih prilikah je c. kr. a v-strijska vlada dovolila že marsikatero smešenje katoliške cerkve in njenega poglavarja. Videant c o n-s uIes!
Polagoma se kuha tudi v naši ljubi Avstriji. Ljudstvo samo je polno dolgov in vsled neznosne draginje težko životari. Vsled neprestanega poviševanja plač in velikih stroškov za armado so davki tako visoki, da jih ljudstvo ne more več prenašati. Poleg tega se za delavstvo premalo skrbi in kmečki stan, ki je steber vsaki državi, je tna-lokje tako zanemarjen kot pri nas. Ako zanese še svobodomiselstvo iskro nevere mej ljudstvo, vname se lahko tudi pri nas velik ogenj. Pri tem bo trpela za-
časno tudi cerkev, kakor se je to zgodilo povsod. Revolucijonarji ne gredo samo proti kraljem in cesarjem, ampak navadno samo tudi proti cerkvi, češ, ta oznanjuje pokorščino, zvestobo, prepoveduje revolucijo itd. Ko se strasti vnamejo, treba dolgo časa čakati, da se spet pomirijo. Škoda, ki jo revolucija napravi, je vselej velika. Čeprav vemo, da ne more nobena revolucija cerkve uničiti, vendar moramo biti na sraži, da se zabrani nesreča. Pred vsem moramo gledati, da se potom naših posojilnic ne bo ljudstvo le zadolževalo, ampak napredovalo! Skrbeti moramo zlasti za delavsko in kmečko ljudstvo in sicer v gmotnem in duševnem oziru. Revolucija je ogenj. Gorivo tega ognja je o boža n o. zadolženo in zanemarjeno ljudstvo, iskra pa, kita ogenj z a p a I i, j e nevera.
Politični pregled.
Avstrijska delegacija.
Včeraj je avstrijska delegacija končala razpravo o bosanskem kreditu. Pri ti priliki je prišel na glasovanje tudi predlog dr. Šušteršiča, da se izreče skupnemu finančnemu ministru Burianu ostra graja, ker je proti soglasnemu sklepu državnega zbora koncesijoniral oderuško madjarsko agrarno banko, ki bi pri odkupu zemljišč v Bosni in Hercegovini tamošnje kmete neusmiljeno izkoriščevala. Slično resolucijo je stavil svoječasno v državnem zboru Nemec baron Morsey in je bila soglasno vspre-jela. Včeraj je pa večina istih poslancev, ki so v državnem zboru glasovali za tako resolucijo, glasovala proti dr. Šusteršičevem predlogu. Za resolucijo so glasovali le člani slovanske opozicije razun dvornega svetnika dr. Ploj-a, ljubljenca naših liberalcev, ki je s tem glasovanjem pokazal, da govorimo s »Slov. Narodom", da je pravi lakaj dunajske vlade.
Delegacija se sedaj peča s proračunom vojnega minislerstva
Češko-nemška pogajanja izjalovljena.
Češki deželni zbor se danes ali j iilre odgodi, ker so se tozadevna češko-nemška pogajanja izjalovila.
Italijanska pravna fakultota.
Listi poročajo, da je bil te dni dr. Bugatto pri Bienerthu in pri naučnetn ministru grofu Stiirgkh ter se pri omenjenih dveh gospodih informiral, kako stališče zavzemata v tem vprašanju. Baron Bienerth je baje odgovoril dr. Bugattu, da stoji vlada v tem vprašanju še vedno na istem stališču, kakor je stala ob zadnjem zaključenju državnega zbora. Ko se snide državni zbor, se bode moral proračunski odsek najprej baviti z rešitvijo tega vprašanja.
Vojni minister vendarle odstopi.
Kljub vsem dementijem pravi »Vaterland", da ima iz zanesljivega vira vest, da vojni minister SchOnaich odstopi še pred novim letom.
Hrvaški sabor
bo menda te dni sklican; proti postavi pa se je že pregrešil, kajti sklican mora biti najmanj deset dni pred otvoritvijo in bi bil moral biti torej za zadnji postavni rok 22. novembra sklican že 12. t. m. Ker h in še nima večine, bo sabor takoj p konstituiranju odgoden do srede d embra, in ako tudi tedaj še ne bo	Gne večine, potem bo zopet
sklicai svrho, da mu se mu naznani razpus love volitve bi bile potem začetkom marca ali pa še kasneje.
Zahvala svetega Očeta.
Sv. oče se je po svojem državnem tajniku na naslov dr. Nagla brzojavno zahvalil dunajskim katoličanom za udeležbo manifestacije. V brzojavki zatrjuje, da ga je jako razveselil ta dokaz ?>vc vere avstrijskih katoličanov.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče".
Anton Kenda, Sv. Lucija ob Soči 50 v, Anion Kos, vikar 5 K. Ivana An-dlovec, trgovka I K, Anton Cigoj, trgovec 1 K, nekdo, Št. Martin 50 v, Andrej Fajt, pek v Gorici I K, Viktor Toffoli, trgovec 1 K, Josip Trpin, trgovec 1 K, Ferdinand Resen, trgovec 1 K, neka gospodična v Gorici 40 v, v nabiralnikih : v gostilni g. Antona Fon 1 K 60 v, v gostilni g. Josipa Birsa 38 v, Ivan Koruza, župnik v Klani 3 K, ces. svetnik Ferdinand vitez Coffou 5 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja F r a n c a J o ž e f a L!
Domače in razne vesti.
lipravništvo „ Primorskega Lista “ priporoča cenjenim naročnikom, naj blagovole čimpreje poravnati naročnino. V ta namen smo poslali vsem, ki so na dolgu, poštne položnice. Naj si šteje vsakdo v dolžnost, da podpira ^Primorski List"1 v težkem boju za zmago krščanskih načel. Ob enem ponavljamo nujno prošnjo, naj si vsakdo prizadev/f širiti naš list.
Sv. birma v Ricraanjlh. Na prošnjo iz Ricnianj se poda v nedeljo, dne 20. novembra t L, naš prevzv. g. knezo-nadškof dr Frančišek Borgia Sedej tjakaj, da podeli zakrament sv. birme;
mnogi prejmejo ob tej priliki prvo sv obhajilo. Sliši se, da vlada v Ricmanjih sedaj veliko veselje in navdušenost!
Imenovanje v šolski službi. — Za
ravnatelja tukajšnje državne gimnazije je imenovan gospod dr. Frančišek T o m i n š e k, dosedaj profesor prve drž. gimnazije v Ljubljani.
Imenovanje v sodni službi. — Za
predsednika deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan dvorni svetnik pri graškem deželnem nadsodišču Adolf F I s n e r. Dosedanjemu predsedniku deželnega sodišča v Ljubljani, Levični-k u, je podeljeno plemstvo.
Flsner je Nemec. Justična uprava je zadala kranjskim Slovencem s tem imenovanjem grdo brco. Temu pa se ni čuditi, ako se pomisli, da stoii dandanes na čelu avstrijske sodnjiske uprave nemški nacionalec Hochenburger. Na Kranjskem je zavladalo vsled tega imenovanja hudo razburjenje. »Slovenec", ki je bil zaradi tega imenovanja konfi-sciran, poživlja vse res rodoljubne, res narodne poslance, združene v zvezi južnih Slavena, naj krenejo na pot, ki jo zahteva narodna Čast, in pravi, da zahtevajo take brce, kakor je omenjeno imenovanje, primernega odgovora.
1,000.000 kron! Te dni kroži po listih vest, da je dunajska vlada dovolila goriški liberalni »Trgovski - obrtni zadrugi" 1,000.000 kron posojila po 2”|„ v svrho, da se obvaruje preteča nesreča na stotine slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki imajo posla s tem liberalnim slovenskim denarnim zavodom, ki je zagazil v velikanske dolgove, iz katerih mu ni bilo r e š i t v e. Ali smo ta škandal prerokovali uže koj v začetku, ko se je tako nepremišljeno metalo s stotisočaki okoli kakor s peresi. In glejte I Še predno smo mislili, vidimo uresničeno to, kar smo prerokovali.
Milijon kron treba, kakor se čita, da se zaflikajo zevajoče rane, katere so vsekali n e r o d o 1 j u h n i slovenski liberalni mesarji na telo g o r i š k e g a slovenstva. Kaj bi nam rekli, ako bi mi kaj takega naredili ?
Torej vlada, kakor se čita v listih, hoče z enim milijonom kron obvarovati slabim g o s p o d a r j e m »T r g o v s k o - o-b r t n o zadrug o".
Mari bomo mi plače val ida v k e za to. da bo dajala vlada milijone liberalce m. da b o d o o n i s tem denarje m r e š e vali sebe in svojo potapljajočo se liberalno ladjo. Kakor da bi ne imeli nobenih drugih potreb! Za ceste, z a ž e I e z n i c e, z a v o d o-v o d e. za podpor e k m e t i j s t v u. živinoreji, za druge občeko-
ristne naprave nima vlada denarja.
Sram nas je, da se dobe med nami Slovenci brezvestni ljudje, ki tako lahkomiselno zapravljajo premoženja drugih, ki so jim zaupali to, kar so si s trudom in z znojem prihranili. Smilijo se nam žrtve ostudnega, brezsrčnega liberalizma. Tem nedolžnim žrtvam liberalizma naj se pomaga, nikakor pa ne onim ljudem, ki so zakrivili preteči polom.
Razpust gorlškega deželnega zbora ?
— Pod tem naslovom je priobčila torkova „Soča“ uvodni Članek, o katerem se bavi s pogovorom našega cesarja s furlanskim delegatom Bugattom o priliki dvornega obeda za delegate. Med cesarjem in Bugattom se je baje vršil v zadevi našega deželnega zbora ta-le pogovor :
Cesar: Regulacije rek so v Vaši deželi nujno potrebne.
Bugatto: Da, Veličanstvo, ali žal, vprašanje o prispevkih še ni urejeno.
Cesar: Ali deželni zbor še ni nič sklenil ?
Bugatto: Nič še; tudi se gre v našem deželnem zboru s težavo naprej.
Cesar: Dobiti je tam tako težko večino.
Bugatto: Pri nas so nenavadna strankarska razmerja.
Cesar: (z nasmehom.) To je pa res.
Bugatto: Morda prinesejo prihodnje volitve zboljšanje.
Cesar: Upajmo to I
Iz tega sklepa »Soča", da stojimo pred razpustom deželnega zbora in pred novimi volitvami.
Seveda tolmači »Soča" zgoraj navedeni pogovor kakor kaže njej in njenemu gospodarju. Zakaj bi ne bile prihodnje deželnozborske volitve, na katere je mislil cesar, šele potem, ko steče sedanjemu deželnemu zboru postavno določena doba? Da je Bugatto kaj drugega mislil, to je jako verjetno, in <koro gotovo je tudi, da je napravil ono netaktno in usiljivo opazko le zaradi tega, da bi slišal iz cesarjevih ust kak drugi odgovor nego le: »Upajmo!"
Dalje: Zakaj ni Bugatto na cesarjevo opazko: »Dobiti je tako težko večino" odgovoril, da se v goriškem deželnem zboru sicer nahaja večina, ampak ne taka, kakoršno bi hotel Bugatto imeti. In mi menimo, da prav zaradi tega, ker se je Bugatto izognil odgovoru, katerega bi bil moral dati na cesarjevo opazko, da prav zaradi tega se je cesar nasmehnil, videč pred seboj moža, ki hoče dejstva zavijati.
Tako je, in nič drugače!
Sicer pa nismo napisali teh vrstic iz bojazni pred novimi volitvami: Novih izvolitev se najbrže Bugattovci mnogo bolj boje nego mi. Kar se pa tiče naših liberalcev, je najbolje, da se poskrijejo v kote, kajti njih ljubezen do našega ljudstva se je prav v zadnjem času pokazala v pravi luči pri njihovih gospodarskih podjetjih, ki so provzročila deželi toliko zla in nevolje.
Kdaj bo konec šlkan na tuk. drž. kolodvora. — V soboto je hotela oddati mirenska črevljarska zadruga zaboj črevljev na tuk. državnem kolodvoru za Buzet v Istri. Buzet pa ima na štaciji jednak napis, kot je bila naslovljena pošiljatev. Ker pa ni bilo na tovornem listu napisano italijansko ime, Pin-guente, ni hotel dotični uradnik vspre-jeti pošiljatve. Voznik se je moral torej z voznim listom vrniti v Miren in šele včeraj, to je po štirih dneh, je šel zaboj naprej. Ali ne bo še konec teh šikan?! Oni Nemec, ki je provzročitelj take gonje, naj si gre na Prusko iskat kruha. Ali res neče c. kr. državnože-lezniško ravnateljstvo v Trstu biti pravično domačinom?! Primorska pač ni nikaka kolonija Nemčije.
0. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda v postaji Izola
le l
prezidavo postajnega poslopja, ki obstoji iz zidave enega nadstropja in manjših poprav. Varščina zn jša 5 odst. ponudene vsote in jo je položiti pri blagajni c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu. Podrobne podatke o opremi ponudb, roka za vlaganje itd. daje c. kr. državno ravnateljstvo oddelek lil. in c. kr. obratno vodstvo, Trst, državna železnica.
Pomladansko Izobraženje in orožne vaje pri 27. brambovskem pešpolka v Ljubljani. Dne ( marca se pozovejo pod orožje vsi tisti rekruti in nadomestni rezervisti, ki še niso izurjeni. Nadomestni rezervniki bodo morali poleg osemtedenske izobrazbe napraviti še štiritedensko orožno vajo. Moštvo, ki bo moralo pri navedenem polku delati orožne vaje, se razdeli v štiri turnuse. Prvi se prične 1. majnika, drugi 1. junija, tretji 20. julija.
Oesar o draginji. Pri sobotnem delegacijskem cerclu se je cesar nasproti nekemu delegatu izrazil tudi o draginji. Cesar je dejal: »Zelo je žalostno, da se je draginja tako razpasla. Jaz vem, kako ljudstvo silno trpi pod draginjo in močno obžalujem, da se niso našla še sredstva, da se draginja omeji in ustavi."
Cvetje po zimi. — Dragi čitatelj, bodeš mislil, da navedemo, kakor običajno, cvetje kakšnega sadnega drevesa, toda ne, to pot cvetejo borovci I Ako greš od Renč po takozvani kraški cesti proti Renškemu vrhu, vidiš lep prizor svetočih borov. Vendar cvetje ni navadno, marveč so le oni znani sivo svilnati zavitki (mehi), v k o J i h se nahaja nebroj za borovce pogubonosnih gosenic.
Vprašamo zaradi tega kompetetno gospodo, ki ima besedo v komisiji za pogozdovanje Krasa, ali ji ni znano, da vže hirajo borovci vsled zanikrnosti prizadetega renškega županstva? Gospoda, zapustite pisarniške mize in idite na lice mesta, kjer preti nevarnost, da bode v kratkem času uničen trud 50 let. -
Kraška pot od Renč do Renškega rebra je v zelo slabem stanju. Kdo je temu kriv? Nobeden drugi kot z a n i-krnost renškega županstva in ne posredno nadzorovalne obla-s t i, ki ne skrbč za to, da bi se pot, ki je bila popravljena z državno in deželno podporo pravilno t. j. v smislu zakonitih predpisov in o priliki dane podpore prevzetih obveznosti — od renškega županstva vzdrževala.
Prosimo tedaj merodajne faktorje in posebno c. kr. glavarstvo v Go-rici in stavbinski urad deželnega odbora, naj z globami prisilijo renško županstvo, da odstrani obstoječi nedostatek, kajti sicer je dana podpora popolnoma zavržena. —
Prisiljeno narodno mučenlštvo. —
„i:dinost“ ne opušča nobene prilike, ki bi mogia zahajajočo zvezdo Gabršče-kove politike vsaj nekoliko zadržati. Pred tednom je poročala, da je zgorel v Gradežu leseni kiosk Gabrščekov, in dodala: »ni izključeno, da je to storila kaka zlobna roka iz narodnega sovraštva". Kakor smo mi pozvedeli, so zažgali kiosk kratkosrajčniki z razklanimi hlačicami, igraje se z zažiganjem papirja in slame, kar so vtikali v odprtine pod kiosk. In takim zažigalcem podtikati »zlobno roko iz narodnega sovraštva" je pač že prisiljeno!
Popolen lunin mrk. Minolo noč je luna popolnoma mrknila. Pričetek mrka fe bil ob 10 uri 4 minute 5 sek. zvečer, sreda mrka ob 1 uri 20’ 9" zjutraj.
Ponarejalcl bankovcev po ICO kron. V Also Nemethy je policija aretirala celo družbo, ki se je bavila s ponarejanjem bankovcev po 100 K.
Rusjanov polet v Zagrebu Dne 13. t. m. popoldne je g. Rusjan na za-
grebškem vojaškem vežbališču napravil prvi poizkusni polet s svojim aero-planom. Že po 28 metrih teka se je aeroplan dvignil, obkrožil vežbališče in se nato zopet gladko spustil na tla. S tem je Rusjan dosegel svetovni rekord v dviganju, kajti doslej je znašal tek po zemlji najmanj 32'5 m in se na manjšo distanco doslej še noben zrakoplov ni dvignil. Prihodnjo nedeljo se bo vršil prvi javni polet z Rusjanovim aeroplanom.
Novo o. kr. okrajno glavarstvo.
S I. januvarjem 1911 se otvori v Tržiču novo c. kr. okrajno glavarstvo.
Premestitve vojaških čet. Za prihodnji mesec so določene sledeče pre-membe vojaških čet: Lovski bataljon št. 20 pojde iz Trsta -v Tolmin, 1 stotnija 7. lovskega bataljona pojde iz Tolmina v Kanal, kjer ostane tudi še dosedanji bataljon. Bataijon 97. pešpolka pride iz Sežane v Trst. Sežana ostane za sedaj brez posadke.
Listnica uprave: G. Adamič Franc, Zagrajec 38 p. Komen: Denar prejeli. Plačano do konec tega leta 1910. Hvala lepa!
Mestne novice.
Razstava oerkvenlh paramentov
se odpre v Gorici v ulici Barzelini št. 2 dne 19. t. m. Odprta bo en teden. Vabljena je zlasti č. duhovščina, da si jo ogleda.
/ Kap Je zadela v četrtek v sodni palači in sicer v odvetniški sobi g. dr. Faganela, odvetniškega kandidata in koncipijenta pri g. dr. Treotu.
Trgovka s človeškim mesom. Na
državnem kolodvoru v Gorici so aretirali neko Magdaleno Solo s Hrvat-skega, ko je hotela odpeljati s seboj neko dekle za neko tolerančno hišo, rekoč, da jej preskrbi službo. Dekle se je vrnilo v svojo prejšnjo službo v mesto.
Ljubljanska kreditna banka. — V
sredo 16. t. m. se otvori na Corso G. Verdi štev. 37 Podružnica ljubljanske kreditne banke v Gorici. Nova podružnica se bo bavila z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. V predstojni-štvo goriške podružnice so bili izvoljeni sledeči gg.: Dr. Alojzij Franko, dež. poslanec v Gorici ter Fran Kavčič in Josip Medved, veletržca v Gorici. Dirigentom je imenovan dosedanji prokurist tržaške podružnice tega zavoda g. Ivan Kačič.
Iz goriške okolice.
g Shod ho v nedeljo, dne 20. t. m. vKojskem po blagoslovu v gostilni g. B. Marinčiča, katerega sklicuje ,Kmečka zveza". Na shodu bodeta govorila državni poslanec Jos. F o n in deželni poslanec Miha Marinič, ki bodeta poročala o političnem položaju v državi in v deželi. Govorilo se bo tudi o drugih briških potrebah.
g V nedeljo dne 20. t. m. bo gostovalo »K a t. s 1 o v. i z o b r. društvo" iz Bilj v M i r n u in uprizori v prekrasnem »Društvenem Domu" žaloigro »Mlinar in njegova hči". Predstava prične točno ob 4. uri pop.
g Iz okolice. — Kmetje v okolici ne moremo skoraj po nobeni ceni prodati vrzot. Se skoraj ne splača jih rezati. O-bilo pa jih je. Vozimo jih na trg v Gorico. Peljemo s konjem, a dobimo za voz vrzot par kron. To ni nič! — Tudi v Trst jih vozimo a se ne splača. Povsod jih je obilo. — Repe bo malo. E-nako ajde. — Cena opitanim prešičem pa je dobra. Uže sedaj jih plačujeje po 82 K stari cent. Še nikoli ni‘o imeli take cene. Si bodemo kaj cpomogli,
kajti vse je drago, obleka, živež, davki veliki, enako občinske doklade. Zraven tega pa moška mladina hoče imeti denar za »lušte", hčere pa nobel obleke. Kam pridemo.
g V Št. Andrežu so zmagali pri občinskih volitvah v vseh treh razredih pristaši S. L. S. Liberalci se v I. in
II.	razredu še prikazali niso. Liberalci so delali skupno s socialnimi demokrati. Možaki, vredni eden drugega. — Ljudstvo jim je dalo brco !
Iz ajdovskega okraja.
a Kamnje. — Dan pred Sv. Martinom je najel Jožef Jejčič iz Skrilj dva kamenjska voznika, da so mu šli po drva na čavenjsko Malogoro. Deževalo je in snežilo, da so se vsi do kože zmočili. Popoldne je začela še huda burja. Vsi premrznjeni so se okoli treh vrnili proti domu. 15-letni Franc Vodopivec, starejši sin gostilničarja Franceta p. d. Lekševega, je vsled mraza obnemogel. Eden tovarišev ga je nesel, dokler je mogel,pod kamenjsko planino ingaje položil v zavetje. Druga dva sta gonila vole. Komaj so prišli do najbližnje hiše pri Pirjevčih. Tu je tudi Jejčič obnemogel I Slekli so ga in z ribanjem komaj pripravili k življenju. Šli so po fanta, pa prinesli so ga domov mrtvega, zmrznjenega. Oče je bil tisti dan na sejmu v Gorici. Namesto zaželjenega počitka je našel zvečer žalost in razburjenje ob truplu mrtvega sina. Tudi Jejčič leži za nevarno vročnico in vijejo ga krči. Pač žalosten začetek zime.
a V Skriljah smo imeli pretečen teden občinske volitve. Šlo se je v vo-livnem boju zato, da vržemo dosedanjega župana gostilničarja Franceta Kravosa, katerega ne maramo ne Skriljani, ne Štomažani. Nasprotstvo med Skriljani in Štomažani, nezavednost obojnih in nekaj osebnih privržencev županovih je kriva, da ostane najbrže vse pri starem. Izvoljenih je 9 Štomažanov, 9 Skrilja-nov. Ako ne bodo skriljski možje volili Kravosa, bo on glasoval s Štomažani in župana bodo imeli pri SV. Tomažu. Sicer je vse edno, naj bo župan tu ali tam, najboljše bi bilo, ko bi se mirno dogovorili in izvolili za župana moža krščanskega prepričanja, skrbnega za občni blagor, razumnega gospodarja, ponižnega služabnika ljudstva. Nevošlji-vost, častihlepnost in sebičnost pa ne vidi takih mož. Dobro ljudstvo zdihuje in se pritožuje. Piskar se pa smeje. Če imajo Štomažani sposobnega moža, vnetega za občni blagor, naj ga pokažejo; Skriljani ga bomo radi volili; ako ga pa nimajo, čemu se toliko protivijo, da bi bil v Skriljah župan, skrben za blagor cele občine, ki ne bi delal razlike med Štomažani in Skriljani. Saj menda nismo eni več kot drugi, ampak smo vsi ena občina. Če je v štomaškem katastru več davka, saj ga ne plačujejo sami Štomažani, ampak tudi gozdni erar in Lokavčani, pa tudi mi Skriljani. Pri sedanjih volitvah se ne da kaj dobrega ven spraviti, je že v začetku zavoženo, kakor nalašč za nadaljni prepir in sovraštvo.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz kanalskih obmejnih hribov.
Spravili smo -- hvala Bogu — svoje poljske pridelke pod streho. Letos so prav pičli. Zlasti so se trta in sadno drevje prav slabo obnesli. »Kje letos vzeti prepotiebni denar za davke, obleko in druga opravila?" tako se letos opravičeno povprašujemo.
Druga leta smo vendar zdrsali raz hriba kako vlako sadja ali pa kak sod ali sodček cividina. Letos pa vlake počivajo; v sodih in sodčkih je pa mesto vina pajčevina.
Zato pa moramo bili prav hvaležni vladi ter onim, ki so to izposlovali, da se je ravno letošnjo jesen začela nadaljevati gradnja nove ceste po vrhu od Kobalarja proti Marijinem Celju. Ako Bog da ugodno zimo, bomo marsikatero kronco za hišna opravila z delom in vožnjo pri gradnji ceste zaslužili. Obetamo si v bližnji prihodnjo-sti boljše čase, ko bomo z ostalim svetom vsaj s poštenimi cestami v zvezi. Cesta ob meji, katere gradnja še preče liitro napreduje, nas bo vezala z Mirnikom in Korminom. Po tej bomo izvažali zlasti les za kurjavo v Kormin in Brda, pa tudi v Čedad in Videm, kjer še boljše plačujejo kakor na te, strani. Cesta po vrhu nas bo vezala s središčem Brd in Gorico.
Kaj pa s cesto iz Kanala v Marijino Celje, katero Marijinoceljani tako dolgo in željno pričakujejo in katero jim drugi že toliko let obljubujejo ?! Tudi ta kaže dobro. Vlada je že po-| slala svojega inženirja (zemljemerca), ki ima nalogo to cesto še letos trasi-Tati. Zavzela se je za njo tudi vojaška oblast in zato je mogoče res, kar se od pristojne strani zagotovlja, da bo ta cesta v 1. 1912 ze dokončana.
Ko bodo vse te ceste izpeljane, dobili bodo naši hribi veliko na vrednosti in lepoti. Upati smemo, da bo potem med nami zavladalo blagostanje. In mestna gospoda, ki že zdaj po strmih in kamenitih ali pa blatnih klancovih kaj rada priroma na naše hribe, da tu vživa planinski zrak ter pase svoje oči na lepem razgledu, ki se od tu odpira, koliko raje bo gor zahajala, ko bodo k nam vadile lepe in položne ceste! Mi gledamo z veselim upanjem v boljšo bodočnost. Da bi le ne prišle po novih cestah k nam tudi sprijenost, razuzdanost, brezbožnost, hudobija in druge take bolj meščanske, pri nas še malo poznane tetke I
Hribovec.
geslu: zbiraj, množi, hrani! Torej naprej ! Nazdar!
Odbor.
/
ki Zavrhom nad Levpo je v soboto (12. nov.) proti večeru po kratki bolezni, previden se sv. zakramenti dva dni	poprej, umrl velespoštovani g.
Štefan Brezavšček, oče častitega g. kaplana v Rihenberku. Rajni je bil brat pokojnega župnika, kamenjskega in bratič (nečak) rihenberškega župnika Brezavščeka. Rajni je bil sicer vedno le bolj rahlega zdravja, a je vendar dosegel z zmernim življenjem lepo starost 78 let. Bil je več dob za župana in cerkv. ključarja; bil je mož trdne vere, živega katol. . prepričanja; bil je mož poštenjak, da mu je težko dobiti v teh časih enakega. R. I. P. Velespoštovani hiši pa naše odkrito sožalje!
Iz tolminskega okraja.
t Nemški Rut. (Zahvala.) — Podpisani se v imenu vseh Občinarjev Nemškega Ruta iskreno zahvaljuje poslancu g. dr. Antonu Gregorčič, c. kr. namestništvu v Trstu, c. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu, c. kr. potovalnemu kmetijskemu učitelju g. Rudolfu Švegl, sl. županstvu v Hudajužni in vsem onim, ki so nam pripomogli do znatne podpore 3000 K, ki se je razdelila dne 3. oktobra med Občinarje, ter do nadalje nakazanih 4000 K, katere se bodo razdelile med Občinarje, ko bode vse sposobno občinsko zemljišče očiščeno. Tudi za občino Grant izrekamo iskreno zahvalo gori omenjenim gospodom in uradom za 50°!o prispevek k stroškom za zgradbo vodovoda v znesku 3400 K, kar je tudi lepa svotica.
Nemški Rut, dne 14. novembra 1910.
Kos Alojzij, podžupan.
Čuditi se moramo, da vl&da taka | slepota meJ možaki. Vsi katoliški listi to priporočajo in ga ni boljšega sredstva za katoliško stranko nego so katoliški spisi v njenih listih in vendar imajo to možaki za neumnost. Povej jim tisočkrat, kakega pomena je to. Hudomušno se ti bodo muzali in se ti tako obnašali, kot bi bili sami dohtarji. Kdor jih ne pozna, bi mislil, da so hudo učeni, ako jih pa po vrsti vprašaš, najdeš take, ki ti ne znajo niti pisati. Vidite, to je učenost! — Tako pripoveduje krnska kronika.
Iz komenskega okraja.
km Shod Sodal. za dekanijo Komen bode dne 17. t. m. v Pliskovici v novem vikarišču; predmet: nova določba glede sv. obhajila otrok.
km V Temnlol na Krasu vstrelil je v nedeljo, okoli 9 ure in pol zvečer, nenadtfma do sedaj še neznani zločinec v okno jedilne sobe pri hiši župana in veleposestnika gospoda Karola Stepančič. Za veliko srečo Je bilo zaprto kritično okno s tako debelim železnim polknom, da ga krogla ni popolnoma prebila, sicer bi ne bilo danes več med živimi gospoda deželnega pbslanca in odbornika dr. Henrika Stepančič. Le-ta je prišel namreč nekoliko ur popred obiskat svojega brata in kolikor se more soditi po smeri hitca, bi bila svinčenka ravno njega, sedečega mirno pri mizi, zadela. Ker sta navedena gospoda pri domačem ljudstvu priljubljena, je do sedaj nejasno, kaj je zločinec, poslužujoč se smertnonosnega orožja, prav za prav nameraval.
Hvala Bogu, da je obvaroval spoštovano družino strašne, srce pretresu-joče katastrofe.
Dal Bog, da bi čim prej zasačila zločinca roka pravice, kojej naj bi tudi slavno občinstvo s tem pripomoglo, da ji naznani vsako količkaj sumljivo o-sebo, koja se je morda videla v nedeljo proti noči ali pa po zločinu v Temnici in v bližnjih vaseh.
km Komen. — Pretekli teden je ušel iz tukajšnjega zapora nek kaznjenec. Prežagal je železje na oknu ter na ta način dosegel prostost. —
Naša vodnjaka na Kalvarici in pod Lipo sta polna vode, da še vun teče. Enemu podjetniku je voda izpod-nesla hišo, drugega pa požene v A-meriko. —
km Štanjel. (Tat v cerkvi?) — Ko je v nedeljo, dne 13. t. m. zvonil cerkovnik Zdravo Marijo, zapazil je, da je šel mimo zvonika ter skoz glavna vrata v cerkev nek neznan človek, ki je za seboj vrata zaprl. Ko je cerkovnik odzvonil, je šel cerkev zapirat. Ker pa ni videl, da bi bil oni neznanec zapustil cerkev, je pazljivo preiskal vso cerkev. Že je hotel zapustiti skoz zakristijo cerkev, ko se zmisli, da ni pogledal za velikim oltarjem. In res ga je tam zapazil pod katafalkom čepečega s pokrito glavo. Cerkovnik je vzel palico ter ga hotel pregnati. Ali sumljiv neznanec jo je po drugi strani oltarja pobrisal ter ušel. Najbrže je to bil kak cerkven tat.
Iz korminskega okraja.
kr Iz biljanske županije. Dne 14.
t. m. vršile so se na Dobrovem volitve | novega občinskega starašinstva.	[
Nasproti sta si stali dve stranki.
Ena zavzemajoč stališče sedanje čedaljebolj po vsem Slovenskem razširjajoče se Slovenske Ljudske Stranke, druga pa tako imenovana županova oziroma liberalna stranka.
Agitacija pred volitvami jc bila pri obeli strankah jako živahna.
Volitve so se vršile dovolj mirno.
Pod pritiskom obljub, iz strahu pred maščevanjem in vsled marsikaterih nepostavnosti pri volitvi, je zmagala liberalmi stranka v vseh treh razredih s tako neznatno razliko glasov, da ni skoro vredno jih zabeležiti:
Število glasov je bilo takole: v III. razredu: 47—42; v II. razredu: 10—7; v I. razredu: 6—5.
Vsa čast volilcem iz bi!janske du-hovnije, ki so — z malo izjemami — enoglasno volili na podlagi krščanskega programa S. L. S.
Drobtinice.
Trije mornarji utonili. Iz Pule poročajo: Ko se je na večer, dne 14. t. m. torpedovka št „4“ povrnila v vojno pristanišče, so videli, da manjkajo od moštva 3 mornarji. Ker je bil med vožnjo velik vihar na morju, jih je bržkone vihar odnesel s krova, ne da bi bil kdo opazil. To bi bile torej nesrečne žrtve težke vojaške dolžnosti.
Orožen snežen vihar. Na 2067 m visoki Bjelanici je divjal grozen snežen vihar. Observatorij je deloma razrušilo. Vihar je imel 240 km brzine na uro. Družina voditelja observatorija je bila v smrtni nevarnosti. V krajih, ki leže na obnožju te gore, je vihar demoliral hiše ter izruval nešteto dreves.
Grof Lev Tolstoj umrl? Iz Moskve so v Petrograd brzojavili, da je Tolstoj sinoči umrl.
Črnogorski knezoškof. Kakor poročajo listi, bode imenoval črnogorski kralj Nikita za črnogorskega knezoškofa kanonika Vučkovič-a iz Kotora. Mesto črnogorskega knezoškofa je ostalo prazno po fiinrti primasa Milinovič-a.
Napuh pred padom t
Na krovu velike ladije se pelje učen, pa silno ponosen profesor. LIrno hiti ladija po širokem morju. Poveljnik — kapitan — šeta gor in dol in nekam začuden gleda zdaj na morje, zdaj proti nebu. Jeli kaj sluti! ?	*
Profesor stopi k njemu in mu reče: „Gospod poveljnik, ali znaste Vi latinsko?" „Ne", odgovori poveljnik. „Škoda, ker eno četrtinko življenja ste Vi zgubili, ker latinskega jezika ne znaste", odvrne mu profesor.
„Znaste pa grški ?“ „Tudi ne", odgovori ponižno poveljnik. „Škoda, škoda I" zavrne mu profesor, „Vi ste zgubili polovico vašega življenja!"
„Naj bo I", reče poveljnik „kaj hočem, tako je!“
Nebo se zatemni. Vihar nastane. Ladija se ziblje gor in in dol; vse je živo, vse vpije I
„Gospod profesor!", zakliče poveljnik z močnim glasom, „ali znate plavati ?“
„Ne!" odgovori profesor.
„Škoda, trikrat škoda! Ker Vaše življenje je celo zgubljeno!"
Učenost večkrat napihuje! Za napuhom pa sledi padec.
ki Iz Kala na Kanalskem. — Volitev novega župana in podžupanov smo imeli 5. t. m Županom je izvoljen g. Matevž Pirih št. 114. Podžupani pa so ti-le: g. Jožef La n g o št. 84, g. Miha Humar, št. 175, g. Štefan Berlot Št. 12, g. Miha Kofol št. 30, g. Fr. Skert št. 104, g. Ivan Pavšič št. 59, g. Iv. Lazar št. 62'in £. Jožef Breščak št. 80. — Volitve je vodil uradni komisar g. dr. J. Mosettig. — Novemu županstvu .želimo vse najboljše Dela naj v prid .ljudstvu, kakor do sedaj, in ljudstvo mu 4)0 gotovo hvaležno! Bog živi!
ki Lokoveo. Odbor Kat. Slov. Iz Društva je v seji 13. t m. sklenil, da prične v nedeljo,, dne 27. t. m., z zimskim nedeljskim tečajem. Tečaj se bode vršil vsako nedeljo po sv. maši v društveni sobi. Ta tečaj se bode pečal s sledečimi predmeti: gospodarski, apologetični in govori proti alkoholizmu, govorniške vaje, deklamacija in dramatika. Ta dan prične tudi poslovati društvena »Čebelica", ki bode sprejemala vsako nedeljo vloge ter jih obrestovala po I odst.
Vabi se vse člane, da se redno udeleže tečaja, ki jim pripomore k izobrazbi in odločnemu in sigurnemu nastopu pri raznih priložnostih. Saj že pregovor pravi, da več ko kdo zna, več velja in da je najdražja stvar na svetu nevednost.
Člani naj tudi pridno nosijo svoje prihranke „Čebelici", ki bo delovala po
lz kobariškega okraja.
t Izpod Krna. (Kralj Alkohol.) Krnska kronika pripoveduje: Od leta 1907 do leta 1910 je začel vladati kralj Alkohol. Z vso silo si je hotel podjarmiti ljudstvo. Evine krasotice so se temu uprle, a drugače je bilo z možkim spolom. Mož za možem je uklonil glavo ter postal podložnik tega vladarja. Začeli so se prepiri in nastale so sovražne stranke. Ena stranka je bila prava. Na čelo te stranke se je odločno postavil I.., drugi stranki je prevzetno •načeloval M... To sta bili glavni stranki. Izven teh strank je bila še stranka figa mož. In ravno zaradi te stranke so bili vedni prepiri. Ko je šel kralj Alho-hol kam drugam, so šli figa-možje k načelniku prave stranke. Hvalili so ga in kleli prevzetno stranko. Ko je to zvedel kralj Alkohol, je povabil obe stranki k posvetovanju; seveda je to storil ponoči. Ljubeznjivo je hodil od moža do moža. Ko se mu je zdelo dovolj, plačali so mu in on je šel. Njegove besede so jim ostale v glavi. Domov gredoč so se nekateri objemali, drugi so poskušali orati z nosom, tretji so še celo šli pod cesto gledat, če je kak čuk v grmu. In ti ljudje SO' se neštetokrat pridušali, da ni bolj neumnega človeka na svetu nego oni, ki piše v katoliške liste. Oni pravijo, da je to neumnost, da zadostuje popolnoma, ako se zna dobro piti, gnoj nositi in do 20 šteti.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
TEOD. BRIŠAR PREJ »KROJAŠKA ZADRUGA44
Gospodarske vesti.
Da dobimo čisto vino. Kupec ne gleda samo na dobroto vina, marveč tudi na barvo, in čistobo. Motnih vin nikdo ne kupuje rad. Da dobimo vino kmalu čisto, priporoča se, da ga razpostavimo, ko je popolnoma povrelo, mrazu. To se naredi najlažje na ta način, da odpremo ponoči kletna okna.
To je delati pa šele proti koncu meseca novembra, ko smo gotovi, da vino ne kipi več. Ko se je vlegla nesnaga na dno posode, skrbeti je, da se vino čimprej pretoči in loči s tem od drožja. Tudi pretakanje povspešuje čiščenje vina, ker se spoji beljakovina, ko pride z zrakom v dotiko, s zračnim dušikom in se nato strdi. Strjena beljakovina se kmalu vleže na dno. Najboljši čas za pretakanje je rrfeseca decembra ob mrzlih in jasnih dnevih. Čim bolj mrzlo je vino, tem manj ogljenčeve kisline izgubi pri pretakanju in tem boljši okus ohrani.
Dilanlca csrkvenih posod m ccritvrnBa orodja
Fr. Leban Gorica,
Meglstntno ulico Štev. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Na prodaj
so v Rihembergu pare. št. 1479|1, 1493, 1494 1. telo vložka 249 d. o. Rihemberg in pare. štev. 13G|5, 136|334 in 383|51 d. o. iste. Natančnejše se izve pri uredništvu „Gorice“.
Kormeljshi premog
se je tukaj v tem kratkem času najbolje vpeljal, ker je popolnoma jed-nake kakovosti kakor vsaki drugi premog in posebno še ker ima danes
najnižjo ceno!!
se prodaja v koscih, na ravnost prikladnih za
štedilnike in peci. je opran — torej brez prahu, — ne vsebuje kamenja in ne daje sploh nikake zgube. — " Cenjena naročila za ta	-
konkurenčni premog, kron 2'80 per 100 kg.
sprejema naša
. m s Mlin Mp in Mikata
v Gorici, Tekališče Jos. Verdi štev. 32
ter se priporočamo z odličnim spoštovanjem
H. & F. HNDERWfliD.
fJaročila za r\as sprejema tudi tvrdka Konjedic A Zajec, trgovina z železnino Via Giosue Car-ducci štev. 2
„ Ravnikar franc, manufakturna trgovina Via Rastello št. 16 „	Dekleva	Josip,	trgovina s šivalnimi	stroji Via	Municipio	1
„	Blanchl	Garlo,	špecerijska trgovina	Via St.	Antonio	št. 10
„	Peclle Pletro,	„	„	Via Luigia št. 12
„	Farfoglla G.,	„	„	Piazza Nicold Tommasep 1
„	Krebelj	Peter,	trgovec Via Cappuccini št. 1
„	L. Jug,	trgovec	Solkan
gospa Ana Špacapan, posestnica Riva Como št. S.
©r
«r
H*
Goriška zveza
IS
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopil Mirtih potrebščin in pri prodni ^ ‘'v- ^ imeMi pridelkov. ^ ^ ‘/v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT. 32.
Mm
f
L
JVfa^nanilo.
»Centralna posojilnica reglstrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4yi0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA. 4. novembra 1908.
ODBOR.
ir
i
I
refras-ožBosg
JESEN
= 1910-1911 =
ZIMA
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke
8 v <9) HUD	n	v	m
Gorica — Gosposka ulica St. 11 — Gorica.
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
N/Mti	volnenega	angležkega	blaga	za moške ob-
llUvI UvlivUl bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
IFeal/AiiitcfnA žensko perilo kakor: srajce, spodnje hlače, VodnUvlMHU spodnja krila, predpasniki itd. itd.
UaTtI/CI	volne’	Žime>	PerJa in SPloh VSega’ kar
Vvlll\u luUH spada k posteljni opravi.
Porilrt velika izber raznega platna in kotenine za namizno * l/l 110 in posteljno opravo.
Naj večja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši nzorci svil za bluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo. Vfiakdo naj zahteva uzorce, katere ilobi proti vrnitvi, poStnin« prosto in zastonj na tlom.
0
M
0
m
o
$
v
M
0
V
L.”
0
1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica.
Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybneli,
i ■ ...■■-■■i——..._________— zizs Zefir, Vrolna itd. itd. pri ====	—~s
Franc Kavni kar =ju v Gorici, Raštelj 16.
V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, šifoni, po--	steljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev.
Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem Tl'O A XT n T* A T7r’KTYT7r A Tli 9tT edini slov. trgovec z manufakturnlm blalom W
F RAN L RAVNIKAR, v raštelju št. i6, gorica, v lastni m.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v (jorici
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Priloga »Primorskemu Zislu" št. 46. z dne 17. novembra 1910.
Vi***
m********* \m
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
krojaško delavnico
Izvršujem točno in pošteno po najnovejšili vzorčili.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", GORICA (Križna ulica.)
I
Svoji k svojimi
Svoji k svojimi
SUroinana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26.	—
postreže pošteno in ločno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in hrupih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne« v sodčekih po '/>, '/« >•>'/»**l in v steklenicah po I; z domačim p r i s t n i m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
Sodček i piva po '/, h I t. j. 12'/j j so posebno pripravni za k a k v c s c 1 i domači dogodek, kakor: p o r o k n, g o d o-vanje, krst i. t. d., ker sega lahko postavi n a m i z o in nastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države Tranko goriška postaja. Cone zmerne.
V
&
0
1 8
II
M
Lekarna	^
m	|
Prave	in	edine žel. kapljice	^
s	znamko sv. Antona Pado-	jj^
vanskega.	ul
Zdravilna m o č	|wj
teli kapljic je ne-	W
preko.sljiva. Te	onp
kapljice uredijo redu o prebav- ^ Ijanje, če se jih dvakrat na dan .tv. po jedno žličico tej
r/ M
m
(Varstvena znamka) pop i j e. Okrepi!
iaginc v krni- hijt ica in šivotna hud
Ljj belo de c, storč, da ono kem a lasu omotica ttt stvotna r^i Ld linost (inrtvost.) Te kapljice tudi Ld hud storč. da človek raje je. Gt
Cena steklenica 60 vin. fejj M	W
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na aredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberskega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za plaarne, kadilce in popotnika
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice
Hišna obuvala n vse letne čast.
Posebnost; semena za zelenjave, trave in detelje
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
- lsslnih p™mm timšigh stomske ntčam
»Ir	v Gorici, ulica sv flnlona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbnišlvom. p. M, B8SJz J	n. slavnemu občinstvu čebelno - voščene sveče,
zvitke, kadilo, med itd. 60 (ta-8)
Loterijske številke.
12. novembra.
Dunaj	52	39	40	23	38
Gradec.	32	21	3	81	23
VINO
'0003000'
Prva 'slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija /fc in sladčiftarna
K. Draščik
v Gorici na Komu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe In poroke, pince itd. Prodaja različna tina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
?
♦
♦
^ Priporočajte med seboj A
trgovina |
J. Medved|
Gorica M Corso Verdi 38. t sr Postrežba strogo Si
solidna. tj
kalno, motno ali zavrelo popravi. Kdo, pove iz prijaznosti uprav-ni.štvo lista, Semeniška ulica št. K), II. nadstropje. Mali vzorec je s seboj prinesti.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e I j u štev. 2 25.
Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe. ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno iu debelo.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo. izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
ikzvtckti
Petev Gruden & Comp.
Komisijsko & agenci sko podje^e
Stolni trg štev. 9. GORICA Fiazza Duomo št. 9.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale »	,,	umetnega ledu V. Taner, Gorica
testenin „ Pekatete“ Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica jedilnega olja F. & G. ITliacola, Crst „	raznih likerjev Franjo Pokor«, Zagreb
„	zavarovalne zadruge »CROflcIfl" proti požaru, Zagreb
in razna druga zastopstva.
Priporočam sc conj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da so bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo-----------
Z odličnim spoštovanjem udnni I*Ot(*r LlMItltSI & Ctlllip.
l.u&ic&aC
P
In
jhKOd
POZOR!
Denar pr hrani, kdor kupi pri meni ^
ŠIVALNI STROJ.
Pri meni ;e vsak šivalni stroj za 20 K cent ji I aker drugje; stroji pa so veliko boljši. V znli g-i imam samo originalne stroj«.
=== Jamčmna 10 1 t. ^
Vsak stroj datu na poskušnjo 14 dni. Prodajam tudi na obroke.
urar c. kr. državno — železnice, ,
Gorico, Gosposki ul- ZS.
—-‘^5 R ! mri*m■ w wifitiui«
/
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
* Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ir otroke. Naročila z dežele se po pošti raz pošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
r
Pozori
Pozor!
JOTOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO V GORICI"
je kupilo
PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR
v GORiei, SEMENIŠKA ULICA itev. 10, _=
ter vabi p. n. čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in £olske potrebščine, tiskovine za razne urade, molitvenike, podobice. ■ tudi galanterijske drobnine itd.
Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo 1
__________i
/’
V
j
S4$ jfrosiva
«t> ^uBK^iiaej^-R^aantaiL.
"»• i
somas raamZSc,
Največja trgovina z železjem
leifllie & ZAJEC
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča t vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, želr/no pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in žele ;ne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorej i, ter vsakovrstna orodja.
C e n e nizke, s o I i d n a p o stre ž b a!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e bi a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
i zasadi; r^rr-ii'r--riiiTriTrnTr'rTnrwfiii<ri iiiiiitiMiir iimmimmii i i .m j *% Prosiva zahtevati listke!,
Odlikovana mizarska delavnica s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne dclavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Res ta vran t
Central44
TekaliSče Jos. Verdija št. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnem« občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo d ob rn urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežbi! točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče.
Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočilni se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Dninl/il Spominjajte se ob vsaki nUJdKI • priliki „šolskcga Doma-,,
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
Opo/Mijamo
na novo vrsto valjanih „Peka-tetu, enako doma delanim za juho in prikuh'-. V dobivajo se le 7» rn im n ih ovojih /><> kg v ttajfinejših kakovostih z napisom in sliko :
» Štiri rumenjaki«
» Osem rumenjakov«.
Edina sl>venska kMa voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesili, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni raz stavi v Inomoslu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbnlštvu Tolstovrško slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
VIKTOR TOFFOLI
= 60RKA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
  ugodnejših krajev ________
Jidlno olje po 1'04 K liter
Jedilno fino	K 1*04	Marsiglia .	K \-2>
Istrsko ,.	„ 112	Bombay .	. „ 1 20
Corfii	„ 1 20	Bari .	... 1 ■'
Puglie „	1 20	l.ucca . . .	'
Jesih viimi	1	najfinejjc Milo in luči.	>. i
Priporočani čt duhovščini in cer kveinn. oskrbnišhom
Edina zaloga oljkinega olja \ Gorici, via Teatru 1<> in via St minario K).	Telefon	17G.
« *. M .	m	m,	I	I	,	«	.	»	|"	^	■	*	|“*	^	‘	-|	n-	>_	—u* U
Podružnica
v Gorici
IPUj Corso Giuseppe Verdi št. 37. [fjjfj
Podružnice:
Centrala v Ljubljani Gorica. Celovec, Sarajevo. Split in Trst
se bavi s sledečimi posli:
Sprejema vlo^e na vložne knjižice ter jih obi-estuje po 4'VVo; rentni davek plača banka sama; sprejema
viogQ za tekoči račun po najugodnejših pogojih; kupuje in prodaja po najkulantnejših kurzih
vsakovrstne vrednostne papirje, devize in valute;
izvršuje
borzna naročila na vse tu- In inozemskih borzah;
eskontuje
menice in devize;
vnovčuje
menice, nakaznice in čeke na vseh tu- in inozemskih mestih;
vnovčuje
kupone in izžrebane vrednostne papirje;
izdaja
Čeke in kreditna pisma ter izvršuje razna nakazila na vsa mesta tu- in inozemstva; sprejema
vrednostne papirje V varstvo in oskrbuje brezplačno njih revizijo; daje posojila
na vrednostne papirje in biago;
zavaruje
vrednostne papirje proti kurznej zgubi.
Delniško glavnica: H S,000.000.	Rezervni zahlatl: H 150.000.
'*‘*i "N	^	,r*m	—	it	"	1j	"
«SM
Wč>&
štev. 302»)
Op.
Razglas.
Vaznanja se, da
javna dražba
zastavil III. četrtletja, t. j. mesečen
julija, atpsl in septembra 19D9
začne v
poned., S. decembra 1910,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 10., 14., 17., 21. in 28. decembra bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do
12.	predpoludne in od 3. do 4. pop.
V G o r i c i, 24. oktobra 1910.
01 ravnateljstva zastavljalnice.
S5MBBMKS3B
Vaše blagorodje!
Podpisano „Katoliško tiskovno društvo" v Gorici usoja si naznaniti Vašemu
blagorodju, da je prešla trgovina s papirjem, dosedaj last gospe Hne Likar v njegovo last.
Prepričani smo, da bode Vaše blagorodje v polni meri odobravalo ta novi korak, ki z nafti razveseljiv napredek goriških katoliških Slovencev na gospodarskem polju in se vsled tega obračamo do Vas z uljudno prošnjo, da nas podpirate v tem našem podjetju s svojimi cenjenimi naročili.
Uprava trgovine bo posvečala vso svojo pozornost rednosti in sol id -riosti in stremila za tem, da bo v popolni ineri zadovoljevala svoje blagorodne odjemalce.
Dosedanja zaloga nudi tiskovine za č. duhovske urade in slavna županstva, papir raznovrstne oblike in kakovosti, pisarniške in šolske potrebščine, vse v lo stroko spadajoče predmete kakor trgovske knjige in sploh v trgovskem prometu potrebne tiskovine in zapisovalne knjige vsakovrstne velikosti. Dalje priporočamo iz zaloge vse v naši deželi rabljive nabožne in obredne knjige. Zraven navedenih predmetov je naša trgovina že sedaj dobro založena z galantarijskim blagom, podobicami, razglednicami, pripravnimi za posebne prilike in godove, kakor Božič, novo leto, birmo i. t. d.
Sprejemajo se tudi naročila za	tiskovine,	kakor posetnice, zasebne tiskovine,	račune,
spovedne listke, osmrtne liste, diplome	in sploh	za vsa v	tiskarsko obrt spadajoča	dela,	katere	nam izvršuje ,.Narodna Tiskarna"	v Gorici.
Knjigovežniški izdelki se izvrše	točno in	lično, po	konkurenčnih cenah.
Končno si usoja uprava trgovine opozoriti Vaše blagorodje, da se izvrši v doglednem času reorganizacija podjetja v toliki meri, da se bode lahko zadoščalo vsem modernim zahtevam.
Zavedamo se, da je naša dolžnost trgovino dvigniti in popoln iti na vse strani in zato bomo uvaževali, kar največ mogoče, želje naših gospo-dov odjemalcev; in to nam bode tem lažje, ker smo stopili v zvezo s prvimi tu- in inozemskimi tvrdkami naše stroke.
Priporočajo se naklonjenosti Vašega blagorodja beleži z najodličnejšim spoštovanjem
»Katoliško tiskovno društvo"
v Gorici.
.Nartnln? Tilkam** * florirt.