? f$ Glasilo Osvobodilne fronte o krajo Trbovce ★ Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 2 (Uo. Leto L Trbovlje, 3. septembra 1948. Štev. 27. Otlffovor delovnega ljudstva na klevetniško gonjo proti KPJ in našemu državnemu vodstvu % doseženimi uspehi bomo dokazali, da smo na pvaw>š poti Centralnemu komitetu KPJ Beograd Člani KP okraja Trbovlje, zbrani na svojem rednem seminarju dne 31. avgusta ob priliki predelave dela V. kongresa KPJ, ogorčeno protestiramo proti nadaljnji klevetniSki kampanji proti FLRJ in CK KPJ, ki ne škoduje samo Jugoslaviji, temveč vsej proti-imperialistični fronti. Zahtevamo, da se o naši domovini govori in piše resnica. Neomajno stojimo in bomo stali v vrsti borcev za socializem in nobene klevete in akcije proti nam nas ne bodo ovirale pri izgradnji socializma. Ko se demokratičen tisk poslužuje že citatov buržoaznega tiska, stojimo mi v Jugoslaviji še bolj vztrajno na 'liniji leninizma in marksizma, kateri edini nauki nas vodijo po pravilni poti z vedno novimi načini dela. Strnjeni z vsemj delovnimi množicami korakamo v boljšo bodočnost nas vseh pod vodstvom našega CK KPJ in tovariša Tita — v socializem. Obljubljamo našemu modremu vodstvu CK KPJ in tovarišu Titu, da bomo zvesto sledili v odločni borbi za naše pravice, utrditev trajnega miru in s tem še močneje pristopili k izvajanju našega prvega petletnega plana. Centralnemu komiteju KPJ Beograd Delavci in nameščenci Cementarne v Trbovljah, zbrani na masovnem sindikalnem zborovanju dne 30. avgu- sta 1948, glasno in odločno protestiramo proti neutemeljenim napadom, obrekovanjem in izmišljotinam, ki jih zavestno in po načrtu širijo odgovorni funkcionarji v deželah ljudske demokracije nnpram našim narodom, Vladi, Partiji in CK s tovarišem Titom na čelu. V najhujšem preganjanju in zapostavljanju v bivši Jugoslaviji, v zverinskih udarcih nemškega okupatorja in domačih izdajalcev smo se kalili in vztrajali zvesto in iskreno v prvih borbenih vrstah. Neomajno smo zaupali vodstvu naše Partije in kot takrat jo tudi ta naša zvestoba in zaupanje trdno in neporušljivo tudi sedaj, tako da vsa blatenja in podpihovanja še bolj utrjujejo našo predanost domovini. Partiji, CK in tovarišu Titu. Vsi napadi iu žalitve ne žalijo samo naše narode, Vlado in naše voditelje, temveč spomin vseh naših herojskih žrtev NOB in prvoborcev za nacionalno in socialno svobodo. Pozdravljamo modro, vzdržno in sile za izgradnjo socializma v naši državi, da bomo čvrsto delali na enotnosti narodovih demokracij z ZSSR na čelu in na trdni enotnosti naših narodov, kateri bodo tudi v bodoče junaško prebredli vse zapreke Uredba o plačah delavcev rudarstvu, skrb ljudske oblast za delovnega človeka Da bi izpopolnila naš sistem mezd in plač tako, da bi ustrezal vsem potrebam za nadaljnje dviganje delovnega poleta, proizvodnosti dela In tekmovanja In bi zagotovil pravično nagrado v razmerju z doseženim delovnim učinkom ln da bi se hkrati odpravilo nesorazmerje med plačami posameznih kategorij, k|t ima za posledico fluktuocljo delovne sile in nezadostno disciplino, je zvezna vlada začela letos na široki podlagi urejati vprašanje plač s posebnimi uredbami za posamezne stroke. Pravkar pa je izdala novo uredbo o plačah delavcev v rudarstvu, ki bo omogočila pravilno nagrajevanje rudarskih delavcev. Plače delavcev v rudarstvu Kakor po prejšnjih uredbah, tako velja tudi po uredbi o plačah delavcev v rudarstvu osnovno načelo, da prejemajo delavci plačo po delu in vrsti dela, ki ga opravljajo. Povsod, kjer se do delo meriti po učinku, se delo opravlja po normah, ki so dolo-' čene po učinku določene kakovosti, ki se doseže v določenem času, po specifičnosti dela in po drugih delovnih pogojih. Za delo, ki se ne more normirati, ali ki še ni normirano, pa se plača določi po delovnem času. Po uredbi se delo v rudarstvu razdeli na trt kategorije: na jamsko delo, na zunanje delo In na delo pri eksploatacijskem vrtanju ter pri eksploataciji nafte In plina. Vsaka kategorija pa se deli v devet skupin po strokovni usposobljenosti, po teži dola, po delovnih pogojih. in po odgovornosti dela. Dela razporedita v skupine zvezni minister za rudarstvo in minister za težko Industrijo v soglasju z ministrom za delo. Plača po merilni enoti delovnega učinka se giblje v posameznih skupinah za jamska od 15 do 35 din, za zunanja dela od 13 do 28 din in za dela pri eksploatacijskem vrtanju ter pri eksploataci ji nafte in zemeljskega plina od 14 do 31 din. Pri nenormiranih delih se plača po delovnem času giblje za jamska dela od 13 do 30 din, za zunanja dela od 10 do 25 din in za dela pri eksploatacijskem vrtanju ter pri eksploataciji nafte in zemeljskega plina od 12 do 28 din na uro. Zvezni minister za delo bo na predlog ministra za rudarstvo s pravilnikom predpisal način progresivnega plačevanja pri preseganju delovne norme. Kolikor izvršeno delo po krivdi de-lavoa ne bi ustrezalo predpisani kakovosti, se lahko delavcu zmanjša plača za 20%, ln sicer za čas, ko je kakovost dela slaba. če se prekine delo brez delavčeve krivde, pripada delavcu 70% ustrezne plače po času, in sicer največ do 80 ur na mesec. Ce je med preklnjenjem dela delavcu dodeljeno delo nižje skupine, prejme plačo v nezmanjšanem znesku po tisti skupini, v katero je razporejeno njegovo dotedanje delo. Za neprekinjeno zaposlitev v istem podjetju ali v več podjetjih, kamor je bii delavec premeščen po potrebi, dobi delavec poseben dodatek, ki znaša na uro pri jamskih delavaih 2 do 6 din in pri zunanjih delavcih od 1 do 3 din; višina dodatka je odvisna od časa neprekinjenega dela po prvem letu zaposlitve. Delavcem, ki neprekinjeno delajo v rudarstvu 10 ali več let, pripada vsako leto posebna nagrada, ln a'cer v višine cele povprečne mesečne plače, če je delavec vse leto delal pri jamskih delih, oziroma polmcsečne plače, če je delal pri zunanjih delili, pri čemer se ne upošteva prekini tev dela zaradi morebitne bolezni. Za delo v posebno težkih ln za zdravje škodljivih pogojih pripada delavcu dodatek 1—4 din na uro, dokler trajajo ti pogoji. Strokovnim delavcem v rudarskih podjetjih, kjer so zaradi večje oddaljenosti od naseljenih krajev življenjski pogoji posebno težki, se lahko prizna poseben dodatek v višini 25 do 40 din dnevno. Nadurno delo se dovoli samo v izjemnih in nujnih primerih, tn to največ 4 ure dnevno in 12 ur tedensko. Za prekourno delo ln za delo na dan tedenskega počitka pripada delavcem dodatek 50% k časovni plači. Nočno in prekourno delo je brez Izjeme prepovedano za delavce Izpod 16 let, za noseče žene ln za matere, ki dojijo. Posebne premije so v uredbi določene za prihranek pri materialu ob predpisani kakovosti, za boljšo kakovost dela, za posebno prizadevanje pri delo ln za uspeh, dosežen pri strokovni povzdlgl novih delavcev. Direktor ali druga odgovorna oseba, ki krši predpise o plačah in dodatkih, se kaznuje do 10.000 din, ko-Ukor kršitev ne predstavlja kazenskega dejanja; kazen pa Izreče na predlog inšpekcije dela republiški minister za delo. Predpisi nove uredbo so bodo Izvajali od 1. septembra t. I. naprej. Se preden je izšla nova uredba o plačah delavcev v rudarstvu, se je ta uredba tolmačila delavstvu zasavskega bazena na sindikalnih zborovanjih. Delavstvo je novo uredbo sprejelo z veseljem ln Je opaziti veliko zanimanje, ker ugodnosti, id jih uredba predvideva so ogromnega pomena za našega rudarja, ki neumorno ruši norme za čim večjo proizvodnjo. Velike važnosti pa ima uredba z ozirom na dviganje novega kadra, ki je tako nuj-no potreben naši rudarski Industriji. Ker je uredba velike važnosti ln je potrebno, da se seznani sleherni z njo, jo bomo v prihodnji številki Zasavskega' udarnika priobčili v celoti. Na ta način bo imel sleherni priliko, da se do podrobnosti seznani z to važno uredbo, ki je zopet korak naprej v socializem. Pred 3. hengresasn Enotnih slndikntdv Jugoslavije Zagorski rudarji tekmujejo Rudarji v Zagorju pozdravljajo l. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije in napovedujejo v počastitev tega kongresa enomesečno tekmovanje med številkami vseh obratov rudnika Zagorje. V sredo dne 23. avgusta se je vršila v sindikalni čitalnici rudarjev v Zagorju širša konferenca sindikalnih aktivistov in udarnikov. S strani Republiškega odbora rudarjev sta prisostvovala predsednik tov. Piki in tovariš Hvala. Tov. predsednik je na razna izvajanja rudarjev v svojem referatu odgovarjal in nanizal bodoče delo naših sindikatov, kakor so nam ga začrtali 1VM V. in VI. Plenum ES Jugoslavije. Tov. Hvala je nato vsem prisotnim natančno raztolmačil novo uredbo plač za rudarsko industrijo. Nova uredba o plačah rudarjem v jami *n na zunanjih obratih bo prinesla mnogo izboljšanja našemu kolektivu, ter je nov korak v našem socialističnem sistemu. Na koncu tega sestanka so vsi prisotni obljubili, da bodo dali vse sile za to, da bo tekmovanje, ki so ga napovedale brigade obrata Ko-tredež vsem brigadam rudnika Zagorje, čim boljše uspelo. Tekmovanje, .ki so ga napovedale brigade drugim brigadam, se bo vršilo predvsem v naslednjih točkah: 1. Katera brigada bo čim višje presegla svoj plan; 2. Katera brigada bo dajala najboljšo kvaliteto premoga; 3. Katera brigada bo imela najmanj 3 dnevnih bolnikov. 4. Katera brigada bo imela najman j 5. Kateri brigada bo imela najmanj nezgod; Vse rezultate bo pregledala komisija, sestavljena iz dveh članov iz vsakega obrata. Najboljše brigade zmagovalko v tem te K mo vanju bodo nagrajene iz direktorskega fonda. Sirarn 2. »EASAVSBJ CUARNIK« Štev. 27. Ves ildevnl kolektiv steklarne Hrastnik ima zasluge sa priznanje najboljšega kolektiva steklarske strelce Trbovlje, 30. avg. Delovni kolektiv Steklarne Hrastnik, ki je 16 dni pred rokom dosegel polletni plan, si je zadal na sindikalnem sestanku nalogo, da letošnji plan doseže do 29. novembra in ga celo preseže. Z vso silo so se vrgli n.a delo in pošteno zagrabili, zate so tudi prejeli kot najboljši delovni kolektiv steklarske stroke prehodno zastavico GO ESJ in nagrado 160.000 dinarjev. Zasluga, da je Steklarna Hrastnik priznam*, gre vsem delavcem od mojstra pa do zadnjega Učenca. Vsak posameznik se je potrudil, brez dvoma pa so udarniki, katerih je 62 in pet racionalizatorjev, tudi doprinesli svoj delež k uspešnemu delu kolektiva. K dvigu proizvodnje je pripomogel racionalizator Velej Velej Anton, večkratni racionalizalor Jože, ki je s svojo iznajdljivostjo prh pomogel do lažjega procesa dela, da sb delo lahko vrši pri manjši vročini, izdelal je polnomatični univerzalni stroj za izdelovan je kozarcev, kateri jo preje dajal v 8 urah 2,800 kozarcev, sedaj jih daje pa že 3.600. Nova tor Velej pa stroj še izpopolnjuje. Delovni kolektiv cementarne Trbovlje je prejel za svojo prizadevanje pri delu za doseganje plana in znižanje proizvodnih stroškov priznanje in prehodno zastavo Glavnega, odbora enotnih sindikatov. Skozi vse leto je kljub težkočam, ki so Nastajalo, dosegal proizvodni plan. Rezultati posameznih mesecev nam dokazuje, da je bila borba vse mesece zelo ostra. V januarju je bil plan dosežen v cementu 100.5 odstotkov, v klinkerju 103.76 odstotkov, v februarju so bile težkoče in plan ni bil dosežen: v cementu je dosegel 92.4 odstotke, v klinkerju 99.6 odstotkov. V marcu se je proizvodnja dvignila in to v. cementu na 110.4 odstotka, v klinkerju na 117.5 odstotkov. V aprilu je bila proizvodnja prav lepa: V cementu 110.4 odstotke, v klinkerju pa 117.08 »odstotkov. Zaradi obratnih tež koč jo bilo v pogledu plana malo slabše _v mesecih maj, junij in julij. V maju je bilo doseženo v cementu 87.5 odstotkov, v klinkerju 93.8 odstotkov, v juniju v cementu 89.9 odstotkov,_ v. klinkerju pa 90.5 odstotkov, v juliju v cementu 95 odstotkov, v klinkerju 93.4 odstotka, kar dokazuje, da se je proizvodnja zopet izboljšala, kar je v veliki meri zasluga racionalizatorjev, katerih ima tovarna štiri. Da se ni plan dosegel vsaki da bo izdeloval še več. Velej Ante je s svojimi spretnimi rokami izpopolnil tudi hladilno avtomatično peč, tako, da je iz stare naredil po la»stni zamisli popolnoma novo in lomljenje kozarcev znižal od 25 n,a 5 odstotkov, s čimer bo tovarna letno prihranila 1,009.000 dinarjev. Dosedanje delo v tej peči je pokazalo prav dobre rezultate, kateri pa se lahko šc izboljšajo. Tudi racionalizator.ji Podlunšefc Adi, Koritnik Franc in Kmetič Alojz so pripomogli k znižanju proizvodnih stroškov in zboljšanju produkcije. Ostali udarniki, med njimi štirikratni Sibur Anton, Žlindra Jože, Vidmar Ferdo, Grum Ivan, Iludi Alojz II, Camer Jakob, Hudi Alojz I, in drugi ter posamezne delavnice so si med seboj napovedale tekmovanje, katera delavnica, kateri obrat, bo boljši. Med delavci kolektiva steklarne vlada prav tovariška disciplina v prihajanju na delo, pri prostovoljnem delu; povsod se izraža tovarištvo, kar je tudi del uspeha. Delovna disciplina je prav dobra, saj (e neupravičenih izostankov skozi celo leto povprečno le 0.09 odstotkov. Za povezavo med upravo in sindikatom se vrše redna posvetovanja, kjer se izmenjavajo predlogi za izboljšanje dela in se opozarja na napako. Prav dobro so se obnesle konference z udarniki, kjer so bili vsi na zadnji konferenci mnenja, da bodo obveze, ki so jih dali, tudi izvršili, da bodo plan do 29, novembra izvršili in celo prekoračili, da bodo samski dom usposobili do 29. novembra. Borili se bodo za boljšo delovno disciplino s lem, da bodo še zmanjšali neupravičene izostanke. Po vseh pododborih bodo poživili študij in imeli bodo redne proizvodne konference, še posebej pa konference z udarniki. Celoten delovni kolektiv steklarne stremi za čim večjo in boljšo proizvodnjo in za izvršitev obljube za predčasno izpolnitev plana. To je pa obenem tudi najlepšn obveza zn I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki bo sprejel program Partije, ki je tud- njihov program — boljša bodočnost — socializem. mesec, je v veliki meri tudi krivda, ker so se pojavljale pežkoče pri mletju cemcnia. Raciomalizatorji so poleg udarnikov in ostalega delovnega kolektiva v veliki meri pripomogli, da je tovarna dobila prehodno zastavico Glavnega odbora enotnih sindikatov Jugoslavije. Tako je racionalizator Perdih Vilibald, racionalizator Vaneli Anton, racionalizator Perdih Vilibald po lastni iniciativi izboljšal črpalko za vodo jn s tem omogočil redno dovajanje vode, katere je preje, posebno poleti, primanjkovalo in je bil na ta način zastoj v proizvodnji. S to napravo, ki jo je izboljšal, prihrani podjetju letno prelčo 35.000 dinarjev. Racionalizator tova-riš’Vaneli Anton jopo lastni iniciativi napravil strojno kovinsko žago ter .je s tem odpadlo ročno žaganje in prihranek na delovni sili. S tem je prihranil podjetju lelpo 80.000 dinarjev. Po njegovi zamisli se je izdelal tudi brusilni _ stroj. Racionalizator Bajda Franc, je izboljšal odvoz klin-kerja od starih peci; prej so odvažali klinker s samokolnicami, sedaj pa se vrši proces z visečimi vozički in je s tem veliko prihranjeno na delovni sili: letno se prihrani na ta način preko 36.000 dinarjev; Racionalizator tovariš Miklavčič Vinko, ki .je bil za delo odlikovan z redom dela IM. stopnje, je v veliki meri pripomogel k uspešnemu poslovanju podjetja. Po njegovi zamisli se Bajda Frane, racionalizator je izdelal odvod pralni iz dimnih kamer. Preje se je veriga pri odvajanju prahu večkrat pretrgala in je moralo delo stati tudi po dva dni, sedaj je to izboljšano in se popravek lahko Bazenska uprava steki za ssaSuiSajše Okrajni pionirski štab, je dne 20. avgust«. 1948, poslal vsem upravam podjetij' in sindikalnim podružnicam prošnje, da. bi z malenkostnimi prispevki prispevali k nabavi fizkultur-nih rekvizitov za pionirje. Pionirski organizaciji moramo nuditi, poleg drugega, tudi zabavo In razvedrilo, kor pa je bilo Okrajnemu piojiirske- Ddovni kolektiv cementarne s® taveia, ds Je cement kršili naših gradbišč izvrši, ne du bj delo zato stalo. S tem da tovarna lahko normalno brez zastoja obratuje, je podjetju prihranjena lepa vsota denarja. Racionaliza-torjem pa se pridružujejo udarniki, kalerih je.24, in so med njimi tudi večkratni. Je pa zasluga vsega delovnega kolektiva, saj je disciplina prav dobra, povprečno samo 0.4 odstotkov neopravičenih izostankov. V podjetju je uveden brigadni sistem dela samo v kamnolomu, v drugih oddelkih pa se to ne da izvršiti. Po normah dela 56.2 odstotka vsega zaposlenega delavstva. Vsi ti so v prvem polletju prekoračevali normo za 16.8 odstotkov. Ostalj delavci pa Še ne delajo po normah; so to po večini zaposleni v raznih delavnicah kot specialisti in učenci. Dela pa se na tem, da se tudi na teh mestih postavijo norme. Uprava in sindikat se zelo dobro zavedata, da bo z uvedbo norm v veliki meri 'laže ustvariti plan. Uprava, sporazumno s sindikatom vrši redne proizvodne _ konference, na katerih se pretresajo vsi problem' tovarne. Uprava se^ zanima za stanje delavcev in za njih življenjske pogoje, ter je ukrenila vse potrebno, da se v polni meri zaščitijo z raznimi varnostnimi napravami Prav dobro je organizirana evidenca in kontrola s strani sindikata in odgovornih organov Miklavčič Vinko udarnik in racionalizator uprave pri izvajanju planskih nalog. Poleg uspešnega drla v proizvodnji pa se delovni kolektiv tovarne cementa odlikuje tudi pri kulturno prosvetnem delu in fizkulturi. Izvršili so v letošnjem letu tudi že preko i .000 prostovoljnih delovnih ur pri raznih delih v tovarnj v cilju znižanja proizvodnih stroškov. Vsi ti momenti so v veliki meri vplivali, da je delovni kolektiv tovarne cementa v Trbovljah postal eden izmed najboljših kolektivov cementne stroke v Jugoslaviji, zato je tudi dobil prehodno zastavo Glavnega odbora enotnih sindikatov, V ponedeljek, ob priliki masovnega sestanka, na katerem se je članstvu objavilo priznanje od strani GO ESJ, so sprejeli nove obveze in napovedali tekmovanje v počastitev l. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije vsem delovnim kolektivom cementne stroke. Ob zaključku zborovanja pa je delovni kolektiv cementarne Trbovlje _ poslal CK KPJ resolucijo, v kateri protestira proti klevetani in natolcevanju od strani Romunije in Madžarske in daje polno priznanje CK KPJ in tovarišu maršalu Titu mu štabu zelo otežkočeno, ker za nabavo potrebnih rekvizitov ni imej dovolj denarnih sredstev. Kot prva se je naši prošnji odzvala Bazenska uprava in darovala v tet namen 10.000 dinarjev. Okrajni pionirski štab, se tem potom Bazenski upravi najtopleje zahvaljuje za dano pomoč. V tem se vidi, da se Bazenska 'uprava, poleg drugega dela, zanima tudi za vzgojo naših najmlajših. Okrajni pionirski štab. lwk m dsssg® plana v messcn mgmM fa bila ostra Do. cči in preseči plan je osnovna naloga slehernega državljana. Tega se zavedajo tudi delovni kolektivi 'Zasavskega bazena. Plan celoten bazen sicer ni dosegel za 0.5°/o, kar je pripasati- velikim težkočum. ki jih je imel rudnik Hrastnik, ki s tem plana n.i dosegel za 5.3%, sta pa plan dosegla rudnik Zagorje 100°/o in Trbovlje, k- a je celo presegel za 0.3*/». pričetku meseca avgusta je bil ruuniic Trbovlje 24.6% pod planom Ta % se je stalno zmanjševal, tako da je zadnje tri dni bil plan presežen, V veliki meri je to zasluga Zapadncgu obrata, ki je plan presegel za 4.8°/o. Ta % pa bi bil še višji, če ne bi v zadnjih dneh nastale težkoče pri mehanizaciji. Prav uspešno pa jr bilo na obratu Dobcrna, ki je plan tekom celega meseca stalno presegal in to prvi dan že 16.1®/« in zadnji dan za 25.4%. Z velikimi težkočami se je boril Vzhodni obrat, ki nikakor, kljub dobri volji, ni mogel zmanjšali 46.6% izpada, ki ga je imel prvi dan avgusta. Kl jub temu pa se je razlika stalno zmanjševala ter je bil 31. avgusta 1948 samo še 10.3% pod planom Ovira za nedosegan je plana na Vzhodnem obratu so bili veliki zruški, ki so onemogočili delo na 6 številkah in velik vdor vode. Kljub vsemu temu pa^ je bi! plan celotnega rudnika presežen. Delovna disciplina je bila dobra, saj je % neupravičenih izostankov le 0.7%. Rudnik Zagorje jo plan dosegel 100%. Dne 2. avg. 1948 je bil pod planom še 14.1% a je z zalaganjem vseh obratnih kolektivov plan dosegel. Najboljši izmed obratov rudnika Zagorje je obrat Podstrana, ki je plan presegel za 8.9%. Obrat Pod-sirana je eden izmed obratov, ki je v letošnjem letu stalno presegel plan vsak mesec, največ ga je presegel v maju z« 23.1%. Plan so še dosegli obrati Semnik +5.3% in obra* Ko-tredež +0.6% V rudniku Zagorje plana ni dosegel edino obrat Kisovec, kateri pa se že več mesecev bori s slabimi prilikami, vdori vode in skalnatim terenom. Tako je bil obrat Kisovec dne 31. avg. 1948 pod planom 8.9%. Rudnik Hrastnik, kljub dobri volji kolektiva, ni mogel doseči plana. Prve dni je bil nad planom +5.6%. Ta razlika pa je stalno padala, tako da je ob zaključku meseca bil pod planom 3.5%. Res je, da je delovna disciplina malo popustila — julija je bilo 2.8% neupravičenih izostankov, v avgustu pa 2.9% — vendar to ne bi toliko vplivalo, če ne bi v Hrastniku primanjkovalo delovne sile in če ne bi bilo težav kot odkopi na jalovini in voda, kar je. kljub dobri vriji. onemogočalo dosego plana. V pi-pravah za I. kongres Enoto :h sindikatov Jugoslavije pa so si delovni kolektivi Zasavskega bazena zadali nalogo, plan ne samo doseči ampak ga tudi preseči Le pravilna in dobro prevedi fhfltfka šoseie $¥®J aainea Ker se članek o pravilni in dobro preverjeni kritiki tiče našega okraja in ker smo o ekonomiji Hotemež pisali tildi v našem listu, priobčujemo v celoti članek iz »Ljudske pravice«. 29. junija je Ljudska pravica v rubriki beseda naših bralcev« objavila dopis »Slabo gospodarjenje v ekonomiji Hotemež«. V tem dopisu je na podlagi poročila tovariša Slavka Kovača, kmetijskega referenta okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, prikazano gospodarjenje na industrijski ekonomiji Hotemež kol zelo zanemarjeno. Posledica tega naj bi bilčL da je ostalo po površni in nepravilno opravljeni žetvi na njivi nad 20 odstotkov ječmena, da stojijo stroji nezavarovani na prostem, da ne suše pravilno krme, da so posamezne kulture na njivah \ slabem stanju, da nepravilno ravnaje z bolno živino in d« io slanic vzbuja zgražanje med okoliškimi kmetovalci. Ugotovljeno' jc da ie tov Kovač pregledal industrijsko ekonomijo Hotemež 24 junija m zatem sporoči! svoje ugotovitve raznim oblastvenim organom in tild: uredništvu Ljudske pravice. Zato so organi republiške kontrolne komisije že 26 junija, torej neposredno po Kovačevem pre gledu, obiskali ekonomijo Hotemež, da se prepričajo o resničnosti Kovačevega poročila. Po skrbnem pregledu so organi republiške kontrolne komisije spoznali, da so bile Kovačeve ugotovitve zgrešene ali pa vsaj v ve liki meri pretirane Izvirale so predvsem iz površnega načina pregledovanja m nestrokovne ocene dejan skega stanja ' Tov Kovač je pregledal ekonomijo v odsotnosti predstavnikov uprave ekonomije, ki bi mu lahko dali potrebna pojasnila. Toda tov. Kovač je še naprej vztrajat pri svojih prvotnih trditvah in so zato organi republiške kontrolne komisije 27 julija ponovno pregledali industrijsko ekonomijo Hotemež. Sc enkrat so v podrobnostih prekontro-Iirnli vse navedbe- Kovačevega poročila, Spoznali so tudi tokrat, du poročilo tov. Kovača ne drži. da jo pretirano. neobjektivno in celo tendenciozno. Tako so ugotovili, da so na ekonomiji strokovno pravilno poželi ječmen m da je ostalo na njivi največ 3 odstotkov ječmena, kolikor navad- mlatOise trboveljskega okraja v nedeljo §8 septembra V nedeljo 5. septembra bo v Trbovljah medokrajnn mladinska kulturno* prosvetna revija med okraji Krško in Trbovlje. Ta revija bo imela značaj okrožnega festivala ir. br pred-izbor skupin za republiški festival, ki se bo vršil od 30. septembra do 4. oktobra v Ljubljani. Na tej reviji bodo naš okraj zastopale sledeče mladinske kulturno-umetniške skupine: Miadinskj pevski zbor (bivši lifovi črni pionirji), ki bo zapel Pahorjevo »Pesem slovenske mladine«, Cefranekovo »Pesem graditelja Avtoetrnde« in Emila Adamiča »V snegu« Mladinski orkester bo zaigrat Ja-klovo »Partizansko koračnico«, Čajkovskega »Serenado«, Bahovo »Pomladno prebujenje« in Gregorčev »Koncertni tango«. Harmonikarski zbor, ki se je pod vodstvom tov. Škrirarjo razširil na It harmonikarjev, nam bo zaigral: Gobec-Škrinarjevo »Zdaj zaori«. Gre. gorčevo »Rasti, rasti rožmarin« in Škrinarjev »Partizanski potpuri«. Godalni kvartet bo zaigral Klemenčičevo »Uspavanko« m Karelijev »Kvartet v štirih stavkih«! Jančar Joško nam bo zaigral »Koračnico št 1«, ki }< je sam »komponiral, in prav tako svojo lastno koračnico »Karmen«. . Folklorna skupina mladinskega zbora bo izvedla narodni ples Soloreci-tatorkj Dolanc Nevenka in Vrtačnik Anica bosta recitirali vsaka po eno pesem. Lz krškega okraja nastopijo: folklorna skupina, pevski zbor in skupina mladincev in mladink z zborno recitacijo. Podroben program iz Krškega bo še najavljen in bodo tudi v našem programu nastale po vsej verjetnosti še majhne spremembe. Ker je ta kulturno-prosvetna revija preclizbira za republiški mladinski festival, naprošamo prebivalstvo trboveljskega okraja, da sc te revije udeleži in e tem da priznanje mladinskim knlturno-umeiniškim skupinam našega in krškega okraja, ki si prizadevajo, d« bi čim častneje zastopalo svoje okraje, na tej reviji, kakor tudi ria bodočem 'republiškem festivalu. THnknvs Vinko Kako m žease prijavile sprejem dvrkrat nimm Sm enkrat pohvaljeni mladinske delovne brigade Lidije graditelje no znaša dopustna izguba. V takratnih vremenskih prilikah so tudi omla-tili in osušili žito brez nepotrebne škode. Prav tako so se izkazale kot neresnične ah pretirane ostale Kovačeve trditve: na ekonomiji čuvajo in pravilno oskrbujejo stroje kar so potrdile tudi priče, pravilen je bil postopek uprave z bolno živino itd Ponoven kontrolni pregled je tako znova dokazal; da se poročilo tov. Kovača v bistvenih točkah ne ujema z dejanskim stanji m Zaradi zavajanju javnosti m oblastvenih organov v zmoto je republiška kontrolna komisija upravičeno kaznovala tov Slavka Kovačip s pismenim ukorom Ta primer ic zelo poučen zlasti za dopisnike naših časopisov, pa’tudi za vse one. ki kritizirajo in. iščejo napake. ne da bi se pr“| temeljil« prepričali in raziskali prav-' vzroke svoje prenagljene »kritike«. Kritika je ' vsem našem življen ju naglem in vsestranskem razvoju države potrebna koristna. Toda to mora hit: konstruktivna kritika, ki zadene v bistvo siva ri in ni plod nepoznavanja resničnega stanja in površnega orenjrvnnja H kontroli in kritiki pozivajo naši nnj-višji predstavniki ki sami pogosto »kažejo n.;t napako nerodnosti in malomarnosti v razvoju države. Zato bomo kritiko stalno uporabljali kol močno orožje v boi n za zgraditev socializma. za napredek države in blagostanje delovnega č+vekn Neizprosno bomo s kritiko bičali napake, toda pri teni ravnal kot zavedni in pravico! jubrii državljani, ki poiščejo napako tam kier resnično jr in si ne dajo vplivati od kogar koli, ki rna lomnrno ali celo namenoma išče Hojnike n^ nepravi poli. Napačno pa bi bilo, da bi nas primer tov Kovača op!aš+ !e bi! prihod kasno naznanjen, so se rhovellske žene potrudile in res pri- merno pogostile mlade boljše in srečne bodočnosti. Postalo ko udarna brigada t. Zasavska brigada Mihe Marinka, ki ie na gradnji Nove Gorice, jc postala zaradi svoje pridnosti pri delu in prekoračevanju norm udarna brigada V tekmovanju, ki si ga ie zadala ie brigada prekoračila vse obveznosti. tako na fizičnem, kulturno-nrosvetnem ter fizkulturnem poliu in v prodvoiaški vzgoji Na fizičnem delu so prekoračili celotno obvezo za 47%. V 10 dneh je imela brigada nalogo- da Izkoplje 2458 kubikov zemlje in vendar jc to izvršila v 8 dneli. V fizkulluri je bilo predvideno, da izvršijo 376 norm, izpolnili pa so jili 685 in prekoračili Plan za 85%. Tudi na kulturno-pco-svetnem polju so izvršili vse obveze in jih prekoračili, zato so postali udarna brigada. Izvršili so obljubo, da se vrnejo v Trbovlje kot udarna brigada Brigada se ic že vrnila domov b. -»v -iv <% ■* Koliko prostovoljnih delovnih tir si prisreval zn iz^ednjo fizkulturnih igrišč in domov? Tezeja ©i-=S^c© g, 11» septeaaskra 194® MI.O Trbovlje vabi vse prebivalstvo mesta Trbovelj, da sodeluje v »tednu čistoče«, ki bo od 5, do 11. septembra 1948. da aktivno sodeluje i:i. pomaga odpravljati vse nedostal-ke. katere je v lem tednu treba odpraviti , Teden čistoče je namenjen dvigu higienske ravni našega ljudstva na vasi. trgu m mes:u. ter higieni naših obratov. Čistoč,, in higienska ureditev vsega življenja ljudstva je prvi predpogoj zn dvig zdravja in preprečevanje bolezni. Največ jo phžnju je posvetiti osebni higieni ter stanovanjem Prebivalstvo, ki ie z ozirom na higieno zaostalo, se mora tozadevno poučiti. Zn dosego ravni naše stanovanjske higiene pa nni skrbe za to določeni. Pregledati ie treba v«o javne prostori' ter nehigienske prilike po možnosti odpraviti. Tudi zn dosego zdravega higienskega življenja v naših vaseh je treba poskrbeti. Pregledati in očistiti je treba ceste in pota. Ugotoviti ali jo zdrava voda v vodnjakih i in izvirih, katerih vod,a se uporablja 1 za pitje in kuhanje. Zelo nehigienske so po navadi greznice iti gnojne jame ter prostori za odpadke. Zato je treba tudi le pregledati in po možnosti preurediti. Prav posebno pa/.njo pa jc polagati higienskim prilikam po naših obratih. Urediti je treba zaščitne naprave pri strojili, v delavnicah urediti higienske kopalnice in stranišča. Zlasti se opozarja podjetja, ki zaposlujejo sezonske delavcp, ki stanujejo po barakah in sc hranijo v menzah da te pregledajo in jih sanirajo. Ponovno pozivamo ljudstvo, da v trm tednu čistoče pomaga pri izvedbi vseli zgoraj navedenih higienskih ukrepov Vsak ©IsraS Š63 vsaka vas SB2©B"a imotf dopisnika aa »Zasavskega udarnika« »ZASAVSKI UDARNIK« Štev. 27. 'Stran 4. Fizkultura m špnrt Peišetek nogometnega prvenstva Slovenije ' SFB Elito s SFB Utonik (Kranj) Ssi (©si) Jesenski del nogometnega prvenstva Slovenije se je pričel v nedeljo 29. Vlil. ‘948 po vsej Sloveniji. V Trbovljah sla se pomeril« novi udeleženec J. lige SFD Udarnik Kranj in domači Iiudar. Na stadionu Rudarja se je zbralo številno občinstvo, da vidi start domačega moštva, kele, Vodišek, Blatnik, Opresnik, Klanci Sar, Krasnik, Koncilija, Sori. V pričetku tekme je bilo opaziti pri obeh moštvih znake nesig urnosti, toda moštvo Rudarja se hitro znajde in takoj prodre pred gol Udarnika. Vratar gostov v krasnem stilu brani. Ves prvi polčas do 39. minute, ko je s hitrim prodorom dosege.'. Udarnik vodstvo in vodil z 1:0, napad Rudarja ni znal izkoristiti številnih prilik. Prvi polčas je zmagovalec Udarnik, kljub temu, da je imel Rudar več od igre. Takoj v pričetku drugega polčasa Opresnik strelja iz daljine 10 metrov v levi kot. Stanje je 1:1. Tri minute kasneje Rudar že vodi z 2:1. Gol je dosegel Šorl. Nato je Rudar uspešen zopet v 18. minuti po Opresni-ku. Rudar vodi s 3:1. V 32. minuti je uspešen Koncilija, že je 4:1 in v 38. minuti zopet Sori, ki je postavil končni rezultat 5:1. Zmaga Rudarja je zaslužena in mu želimo mnogo uspeha v nedeljski lekmi v Dolnji Lendavi. SFD Proletarec : FD školp Loka 1:o (o:o) Moštvo SFD Proletarca, ki si jc častno priborilo vstop v drugo Slovensko ligo, sc je v nedeljo 29. VIII. 1948 ob 4 popoldne sestalo na svojem igrišču v Zagorju s FD Škoijo Loko. Za prvo tekmo je vladalo v Zagorju veliko zanimanje. Proletarec sicer ni zmagal z velikim rezultatom, a po igri, ki jo je dal, hi zaslužil večji rezultat. Le pristranskemu sojenju sodnika iz Celja je zahvaliti, da ni bili rezultat večji v korist Proletarca. Igra je bila zelo živa, vendar je prvi polčas ostal brez gola. šele v drugem jrolčasu je dosegel Proletarec gol in s tem tudi končni rezultat. Zmaga Proletarca je popolnoma zaslužena. V nedeljo pa se ‘bo Proletarec pomoril z SFD Gregorčič z Jesenic. V predtekmi je moštvo Hrastnika premagalo I. moštvo Proletarca z 2:1. FD Zadpr : FD Ruto 2:1 (oso) V Sloveniji je na gostovanju sindikalno lizkultumo društvo iz Zadra. Meseca marca letošnjega leta, ob priliki gostovanja SFD Rudarja v Dalmaciji, je moštvo Rudarja odigralo med drugimi tekmami tudi tekmo proti Zadru :n jo odločilo v svojo korist z 1:0. Po dogovoru jc bi’ sklenjeno, da se sestaneta moštvi v Sloveniji v ponovnem srečanju. Nogometno moštvo Zadra je prispelo v torek 24. VIII. 1948 v Trbovlje in odigralo svojo prvo tekmo proti SFD Rudarju v sredo 25. VIII. Na stadionu SFD Rudarja se je zbralo številno občinstvo, ki pa je po končani tekmi razočarano odhajalo z igrišča, ne zaradi poraza, ampak zaradi slabe igre obeh moštev, posebno igralci Rudarja so tekmovali med seboj, kdo bo zastreljaj več prilik. Po polurni zamudi, kar je že navada v Trbovljah, se je pričela tekma. Sodil je sodnik Doirčec iz Ljubljane prav dobro. Moštvo Rudarja je nastopilo v sledeči postavi: Pajer Rntkovcc, Sore II., Polc, Vodišek, Kos, Mlakar, Blatnik, Krasnik, Koncilija, Opresnik. Prvi polčas je potekel brez gola, igra je bila nezanimiva in smo od gostov, kakor od moštva Rudarja več pričakovali. Igra se je razživela šele v drugem polčasu, ko je v šestil minuti desna zveza gostov dosegla prvi gol. šest minut kasneje je Opresnik po sok) akciji dosegel s krasnim strelom izenačenje. Igra je zanimivejša. V 15. minuti so gostje zopet uspešni in dosežejo drugi gol, Zadar vodi z 2:1. Rezultat ostane do konca noizpremonjon. Moštvo Zadra je ostalo gost SFD Rudarja in v petek odigralo drugo tekmo v Zagorju, kjer je zmagalo s 6:5. Moštvo Proletarca jc igralo prav dobro in ima najboljše moči v napadu. SFD Proletarec se jc temeljito pripravil na letošnje jesensko prvenstvo. Moštvo Zadra je igralo tretjo tekmo v soboto proti ljubljanski Enotnosti in zgubilo z rezultatom 3:2. V torek 31. avgusta pa je odigralo četrto tekmo in to proti FD Hrastniku. Fa^alsSii stoiki v Lescah V jadralnem centru Lescah pri Bledu je bilo te se je razvila ostra borba do Razpotja, nato pa je bilo opaziti tov. Bregarja in Prosena na čelu skupine. Pred Izlakami sta se tov. Bregar in Prosen odtrgala skupini in vozila skupno čez Izlakc-Loike do Zagorja. Toda 200 m pred ciljem je večkratni zmagovalec tov. Prosen dobil gumi-defekta in pripeljal za tov Bregarjem drugi na cilj. Vrstni red plasiranih je bil sledeči: 1. Janez Bregar, član SFD Proletarca, prevozil 30 km v času 057 min. 2. Fran Prosen, član SFD Proletarca, prevozil 30 km v času 0.58 min. 3. Jamšek, član FD Ruda rja-Trbovlje. 4. Kovačič, elan FD 'Rudarja-Trbovlje. 5. Jelenc, član FD Rudarja-Trbovlje. Prvi trije plasirani so prejeli kot nagrade praktična darila. Uspeh in organizacija prireditve je bila zadovoljiva, za kar gre zasluga tov. Prosenu, ki Ima v tem pogledu bogata izkustva ter mu tem potom želimo mnogo uspehov pri vzgoji kadra, ki naj bi šel po njegovi poti. SFD Rmtstvo (Hrastnik) : SFD R&idar (Kočevje) 2:o V nedeljo 22. avg. je nogometna sekcija SFD Bratstvo iz Hrastnika gostovala v Kočevju proti tamkajšnjemu Rudarju. Po zelo živahni igri, ki je pa b'!a vseskozi disciplinirana, je zmagalo Bratstvo z 2:0. Isti dan je igrala tudi ekipa odljojkc SFD Bratstva proti SFD Bračič iz Kočevja. Odboj kaši Bratstva so nastopili prvič in so tekmo izgubili z rezultatom 3:0 (15:2. 15:7. 15:3). To pa jim ne bo vzelo poguma, ampak bodo še bolj krepko udarjali naprej. KUM vabi Planinsko društvo Trbovlje bo v nedeljo dne 5. septembra 1948 ob 10 otvorilo obnovljeno kočo na Kumu (1219 m). Požrtvovalni člani planinskega društva Trbovlje 6o s svojim prostovoljnim delom in s pomočjo ljudske oblasti zasilno obnovili postojanko na Kumu, kjer bo naš delovni človek našel oddih v sveži naravi in z vršaca zasavskih planin občudoval krasote slovenske zemlje. S Kuma občuduješ sajaste doline zasavskih revirjev, dolino Save tja do hrvatske meje, prostrano dolenjsko gričevje in strnjeno verigo naših mogočnih slovenskih planin. Skromno pribežališče naših planincev bo od otvordve naprej stalno oskrbovano. Drušivo si je zadalo nalogo, da bo s pomočjo kreditov OLO Trbovlje in ostalih organizacij v lej petletki zgradilo mogočno postojanko, katera bo služila delovnemu človeku v bližnji in dalj nji okolici za njegov oddih in razvedrilo. Na otvoritev so vljudno vabljeni vsi prijatelji zasavskih planin, kjer lio v dovoljni meri preskrbljeno za okrepčila Konferenca dlepismfcsv trbmljiskega ©kraja Prva večja konferenca dopisnikov, ki se jc vršila v soboto 28- avgusta v Trbovljah ic izbrala nov kader dopisnikov, ki bodo trdna vez med našim tiskom in delovnimi množicami- V dvorani okrajnega odbora so se zbrali iz vseh delovnih kolektivov, pogrešali pa smo dopisnike iz Radeč. Po referatu urednika Zasavskega udarnika o nalogah, ki stojijo pred 'opisniki. je sledila živahna disku-Delo ‘in naloge dopisnikov je nakazal tov. Saje od Ljudske pravice Ljubljane. Dopisniki so si zadali nalogo, da bodo pospešili dopisovanje v centralno časopisje in tudi v domači lokalni list »Zasavski udarnik«. Ali žc veste, da trboveljski pluvači letos nimajo sreče z vremenom■ Kadar priredijo okrajni plavalni dan> gre vedno dež-Bajc bodo sedaj kupili barometer — verjetno pa bo za letos prepozno» da se nogometne tekme zelo lepo vidijo iz poslopja MLO Trbovlje, kjer sc nabere lepo število zastonjkarjev-Ako si jih ob priliki tekme Radar : Udarnik poštcl, si naračunal, da je bil na tan način blagajnik Rudarja oškodovan za lepo vsoto, da se le v Trbovljah udomačila navada, da za nogometne tekme črtajo Igrišče 5 minut pred tekmo, tako da se tekme po navadi začnejo z zamudo- — Velja naj pregovor: točnost je lepa čednost! da jc moštvo Rudarja v nedeljo igralo brez Ivota, da si upehani turisti, ki so se vračali v nedeljo 22. avgusta iz Kuma preko Škofje riža niso mogli privoščiti kozarca vina pri gostilničarju Jelenu, ker le imel vino samo za posebne goste- Čudno pojmovanje turir stične gostoljubnosti. ALI ŽE VESTE, da administracija gradbenega podjetja »Zidar« še do danes ne ve, da ni potrebno več naslavljati računov in raznih not i>u Trboveljsko premogokopno družbo, ker je .že 7 let v pokoju; da se je ena jajčna afera končala pred sodiščem z 3 in 2 meseci odvzema prostosti in druga v poslovalnici 1 z izmenjavo upravnika — upajmo, da bo pomagalo; da so se nameščenci in nameščenke Bazenske uprave na zadnjem prostovoljnem delu prav pošteno spotili — Pričakujemo, da se bodo tega načina potenja poslužili tudi 06 tali; da so ushižl>enci okrajnega magazina v nedeljo 22. 8. imeli dober namen, da se udeležijo prostovoljnega dela na gradnji zadružnega doma v St. Juriju pod Kumom; od predvidenega števila 100 jih je čakalo na avto samo 15, pa šo ti so se potem vrnili domov, ker avtomobila ni bilo, zato so se pa v nedeljo 29. 8., ko je bil avtomobil na razpolago, udarniškega dela v lepem številu udeležili. Srednii šuia za tmi&em in gaffiSSffieSv® v LfiaMgasii skuša odpomoči pomanjkanju strokovnega osebja v našem gostinstvu, šola traja dve leti, v tratjem letu pa morajo gojenci prakticirati po vzornih gostinskih obratih, nakar delajo na šoli zaključni izpit. Vsem, ki čutijo veselje do dela v našem turizmu in gostinstvu, daje podrobna navodila glede sprejema v šolo in šolanja vodstvo šole v Ljubljani, Privoz 11. V gostinsko srednjo šolo se sprejemajo učenci z dovršeno kako drugo nižjo srednjo ali njej ustrezajočo šolo po uspešno opravljenem izpitu za nižjo srednjo šolo, odnosno, ako uspešno opravijo sprejemni izpit na srednji šoli za turizem in gostinstvo. Sprejemajo se tudi kvalificirani go-stinski nameščenci s pomočniškim izpitom, kakor tudi dekleta, ki so do vršila razne gospodinjske šole, ako opravijo sprejemni Izpit. Socialno gibkim učencem bo zagotovljena štipendije. Domače vesti V cn.su od 21. do 28. avgusta 1948. Poročili so se v Trbovljah: Burjes Ivan, rudar s Širše Pavlo, delavko, Vezovišek Bojan, miner, z a/.potnik Viktorijo, šiviljsko pomočnico, Ko-rimšek Ivan, trgovski pomočnik, z Bivic Silvo brivsko pomočnico, V Zagorju: Ocv rk Fortunat z Marijo Skrabar. V Hrastniku: Hrlbšcjk Mirko z Gačnik Ado ZAPOSLITEV Upokojenec, nekoliko vrši1 zidarskega posla, (lobi stalno zaposlitev za nekaj dni v todt.au. Naslov v urodmtPUvu Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Sušlar Stane