go dar brtnišk in aro îzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr y polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 11. decembra 1867. Gospodarske stvari. 14 gold. y Nr. za 13 bokalov 16 gold. Pa dobijo se tudi še veče po 30, 35, 45, 50 gold. pinjah V piUJOiLl, maslo (puter) delà Nova angležka pinja to je, tistih mašinah, v kterih se sirovo Kdor jo kupi, dobi tudi bukvice s podukom, kako se rabi. # ; so „Novice* Danes naznanjamo našim gospodarjem in gospo že marsikaj govorile. Kaj prav za prav je bolezen svilnih črvičev ? din jam naj den Pariz novo pinjo, na Angležkem po 1z- Klift 1866. leta in v in v razstavah v Lond letošnjega leta za najboljo spoznano in s prvo svetinjo obdarovano. Vredna je tedaj ta pinja, o kteri ves svet govori, da se tudi v naših krajih pozná, in to tem več, ker je priprosta kakor igrača, je bolj memo druzih 9 pa tudi m draga Ta pinja je po čisto Take podobě je m pravilu na- rej ena, namreč po tem, da se po umetni napravi zrak (luft) v mleko ali smetano goni in ta hitro loči puter od pinjega mleka ta pinja imenuje zr sche Buttermaschine) Zato se čna pinja (atmosph Narej je posoda iz močnega počinje nega železnega pleha brez vsega lesa in ima podobo cilindra (valjarja), v kterega je vtak-njena cev, ktera se gori in doli goni in skozi ktero stopa zrak v pinjo, zato ima cev (ali veslo) zgorej ventil ali zaklopnico. Svilni črviči (židne gosenice) imajo posebno in kužno bolezen, ktera je poslednja leta na milijone po-morila te prekoristne nam živalce. Ni tedaj čuda, da si učeni možje na vso moč prizadevajo izvedeti: kaj neki je ta bolezen in od kodi izvira. Gosp. prof. Ha-berlandt na učilnici višega kmetijstva v ogerskem Starem gradu (Ung. Altenburg) je marljivo preiska- val bolne svilne črviče in kar je našel, spisal je v posebni knjižici, ki jo je c. kr. ministerstvo kupčijstva ravnokar na svitlo dalo. Jako zanimiva je ta knjižica **) in ker razjasnuje omenjeno kužno bolezen, posneli bodemo ž nje poglavitniše reči. Kužna ta bolezen, ktera je že na milijone svilnih gosenic podavila, ima to znamenje, da život gosenice dobi črne pike, kakor da bi bil s po pro m potresen ; Ta pinja ima še to posebnost, da ni treba na to tirú o imenujejo jo zato poprovko. Al ta bolezen ni nič novega; gotovo je, da je od leta 1688. do 1710. po svetu se kot huda kuga přikazovala, potem pa potihnila, pa se spet oglasila v letu 1749. in trajala do 1756. leta; takrat je spet potihnila, da ni bilo 100 let ne sledů ne čakati. da se na mleku smetana naredi in smetana nJeJ zdaj pa že več let hudo nagaja svilorej- mete ampak v lii^t^ y aLU^aA. V nj gj OV> JL£Â □luuivugui UJ i liai VUA sirovo maslo (puter) — in to v 15, ali, kdor ročno zná se že iz sladkega mleka naredi cem po vsem svetu. Preiskaje z drobnogledom, ki povekša vsako stvar minu ravnati, celó v 10 minutah, iz smetane pa že v tah ali še pred. Pa še to dobro ima ta pinja, da mleko kar so videli V ze y ktero ostane po vmetenem sirovem maslu, je še dobro za vsako rabo. 800krať, zapazil je prof. Haberlandt, tudi drugi, v jajčicih pa tudi v životu bolnih gosenic in bolnih metuljev sila veliko zajednih gliv (Schma- Ker je pinja železná, se dá kaj lahko čedit rotzerpilz) v podobi kroglic ali okroglopodolgastih celic (kuglic), to y ki Je y okroglih se 7 in po sebi plodijo same 7 7 se gr ej e da jih je čedalje več in ves život tako poln lahko, da dobi za metenje pripravljeno mleko ďa naposled umoré gosenico. Te kuglice imajo v sredi bolj temno piko, krog in krog pa so svitlejše. Tako drobne pa so te kuglice (microzyma bombycis) v životu pravo mero gorkote. Po takem ima vse dobre lastnosti Ker je to gotovo, da na velikih razstavah v Lon- gosenčinem, da še le s pomočjo donu in Parizu je bila spoznana za najboljo pinjo med vsemi, kar jih je zdaj znanih, smemo tedaj ver- stekla, ki 800krat po- jetí > da je res kaj posebnega in zato jo naznanjamo našim gospodinjam in gospodarjem. Na Dunaji se zaavstrijske dežele prodaja ta pinja v zalogi F. W. Haardt-a, vekša vsako stvar, se dajo videti. Kar so gobe ali glive v lesu ali na drugih rastlinah, blizo take so tudi te okrogle stvarce, ki se zaredé v jajčicih ali v životu gosenic ali metuljev svilnih. (Konec prihodnjič.) m kdor Je želi obrne do njega, ki stanuje v ulicah „Opernring Je pa ta pinja razne velikosti in po naj Nr. se u tudi cena njena za do 4 bokale mleka Nr. do Nr. gold. 50 kr. veliá 7 Nr gold. 7 Nr. za ravná pinja bokalov Nadjamo se, da bode nasa kmetij ska družba si omislila tako pinjo in da jo potem lahko pogleda, kdor je ne kupi že za 6% bokalov 11 gold. 7 Nr. za bokalov 12 gold. 50 kr. 7 Nr. popred. **) Neue Beitrâge zur Frage iiber die seuchenartige Krankheit der Seidenraupen, mitgetheilt von Prof. Fried. Haberlandt. Mit za 10 bokalov einer lithogr. Tafel. Wien bei Carl Gerold 1868. 410 Stan kmetijskega posestva v našem cesarstvu. *) Rodovitne zemlje v vseh deželah cesarstva ali lahkomiselnosti take f ki si vse dobro in veselo domišljuje, varuj mo se pa tudi ali oslepljenih ali krivih prerokov njenih! Mir notranjih in vnanjih naših zadev plava na skupaj je 97 milijonov in 760.782 oralov (johov), med površji; v globini pa vrè in kipi ter se pripravlja za temi je 35 milijonov in 289.248 oralov navadnega vihar. Kdor hoče videti preteče nam nevarnosti, temu ni treba segati na dno, zadostuje mu > da nekoliko poljá, 115.155 raj ž e vega p o lj á, 1 milijon in 275.736 oralov nogradov, 13 milijonov in 796.923 oralov se- pokuka pod površje nožet in vrtov, 15 milijonov in 107.990 oralov paš- Tako imenovana sprava z Ogri sprejme se, ni kov, 109.765 oralov o ljko vih, lavorovih in ko- kakor je zdaj po vsem podoba, brez dvoma ta- in un- s tanje vi h gozdov, 32 milijonov in 65.965 oralov kraj Litave. Al sprava med Dunajem in Peštom r goz o V. nikakor še ni dogotovljena sprava med Dunajem in pa Vrednost vsega* tega posestva se ceni na 9500 mi- Prago, Brnom, Insprukom, Levovom lijonov in 966.276 gold. _ — -----0--------ljano , jJOi ov_, V o Cisti pridelek lesá iz vseh gozdov, od kterih je bom in Peštom. Lj u b- pa še veliko manj je to sprava med Zagre- j 7. del lastnina državna, se vsako leto ceni na 23 mili- Pogodba y ktero sklenejo poslanci, zbrani na Dunaji in v Peštu, nikakor še ni edinje ná-jonov gold. Iz gozdov pa se přiděla leto in dan pol rodov ni ta- ni unkraj litavskih, toraj s tem nikakor milijona centov ježic, četrt milijona smole in trpěn- še ni dovršena niti Cislitavija niti Translitavija. Vpra tina, 100.000 centov potašeljna, 4 milijone centov šanje o narodnosti in o zgodovinskem pravu raznih narodov bode rodilo še mnogo zaprék, kterih bode tem č r e s 1 a. Vrednost vse živine se ceni na 1006 milij in 149.740 gold cesarstvu 3 milij Ogerskem, Kónj Je leta 1863. štelo v našem vec, cem dalje se odlaša, rešiti to stvar. Naj se se s in 460.399, naj vec kónj na Hrvaškem, v Slavonii srbski Vojvodini in v Galicij Mul in mèz go v se šteje 23.782, naj tolikim veseljem pozdravlja osvoboditev Judov, ktero je napovedalo magjarsko ministerstvo, to vendar ostane resnica, da je za Magj are gotovo veliko veliko potreb-niše bilo resiti pravično postavo o enakopravnosti Dalmacii, južnih Tirolih, na Primorskem in Ogerskem. vseh národov pod ogersko krono. • « A ^ . É ^ â • 1 A â • ^ — ____. - X V Goveje živine se šteje 14 milij in 257.116 Na Dunaji se že naprej veselé dovršene svobodné Od 1828. leta do zdaj je cesarstvo naše po goveji kugi ustave. Ni dvoma, da se vlada o njej porazume z dr- zgubilo 239.123 goved. ----------- ^ ---- --j w Q w J Q Vi U V ▼ V^ • A, VA Y V/ ÂJÊJL t^ J t^ U V T VA \J J ^ ^ ^ ^ ^ V* t JLX V-/ M A. Oslov je v našem cesarstvu žavnim zborom. Toda kolikor bliže smo temu poraz- 88.283 ác 16 mili in 946.236 W.SJKJU , U V Cl U X \J UililjUUU V 111 *J-X\J,ĆJfJ\J , ft. U Ù JL J in 517.835 (največ v Dalmacii in na Erdeljskem) milij umljenju, toliko moČnejše so zoper to ustavo glasovi amadou ni lio, jmi vi. c; ij o iv tu jf ť i vi- narodov, Kteri pu svojem prepnuaiiji iiieinju, ua, ue uio- in 151.608 (kterih največ izredé rejo živeti v takem poslopji. Nikar prenizko ne cenite kteri šičev pa 8 milij po svojem prepricanji menijo da ne mo- Og 7 čbelnih panj Hrvati, Slavonci, Erdelj t. d.) nine (kokoš, puranov 7 « 1 m Srbi) Perut moči teh narodov se Je okoli Vrednost kmetij skeg milij tej nikar ne mislite , da jih prema- — w - ^ w uli\jvjL tuu uaiuui v i - uiaai uv uiioii uu % u« i iu l uui« /-J ft f f • / M oO milijonov; gate z zasramovanjem in z zanicevanjem; mar se ozrite na 278 milij dj in maši se štej na svarilen izgled. trenutku, ko je Schmerling v po- slanški zbornici nepremišljeno izrekel oholo besedo , da staro-konservativni stranki nikdar ne podá roke, v istem vsem skupaj se ceni vrednost poljskega in gozd- trenutku je ta stranka sklenila, pahniti ga z mogočnega in 154.642 gold nega posestva se živino in orodjem na 10 bilij 7 785 milij in 173.688 gold sedeža, in vedela je tako umno delati gala tudi njena nasprotna j da jej je poma- liberalna stranka državnega kmetijstvom se med 100 ljudmí popoinoma pečá zbora. Tega dogodka nas je spominjal baron Beust v našem cesarstvu 62 ljudi, še 12 od 100 pa postransko. Iz tega se vidi bolj 7 da ko je unidan zarotoval poslance, naj reakcijonski opo- ljudm tijsk da vkih 74) delà za kmetijstvo in da je po takem kme največ rok (med 100 ziciji nikar v roke ne dajejo orožja stan res p stan po številu, pa tudi po Politične stvari Ne bodite lahkomiselni ! Novice" rade večkrat povejo, kar piše dunajski ki je nemški z dušo in telesom časnik „Reform", tedaj se mu očitati ne more Magjari so se z nemskimi liberalci zedinili v tem, da skupaj silijo, naj se za Cislitavijo postavi ministerstvo iz poslancev dunajskega državnega zbora vzeto. Ta želja se jim bode brez dvoma tudi spolnila. Habs-burško cesarstvo bode imelo dvoj no ministerstvo, drugo Nad obema pa bode stalo državno ministerstvo. Nam pa se zdí, da se bode to državno ministerstvo vsedlo med dvema stoloma na oni sedež, o kterem govori znani stari pregovor. Državni kancelar, brez vsake neposredne neodvisno od druzega. moči ) ) da je „panslavist", ven- dar je pravičen vsem narodom in le zrelo politiko zagovarja v Avstrii in tako, ki pelje k sreči in blagru. Res-nega prevdarka so tedaj vredne njegove besede in tako tudi sledeči opomin , ki ga je unidan pisal pod naslo- in se tako-le takraj Litave brez vsake neposredne moči unkraj Litave, bode kmalu imel priložnost, kot prosilec trkati na vrata zdaj pri dunajském, zdaj pri peštanskem ministerstvu, in pre-pričal se bode, da mu niti tu niti tam večkrat ne odpró vrat. Al da ob kratkem rečemo: ustanovi se tako za- vom , glasi : Man hiite sich vor Optimismus motano sestavlj voz i da T ministerstvo in se ne bode dal premikati. 3 delegaciji: vse to bode tf notranji in vnanji poli tiki vse kaže na to , da se homatije prav gladko razvijó; svet, mirú potreben, hrepení po míru, zato rad verjame vsemu, kar obeta pokazalo, da tako vendar ne gré da bi tako res ne bilo! Teg se mi bojimo Velika pretehtna in težka vprašanja nJ pol 7 mir; politiki, ki ne gledaj o v prihodnost, to to Je 7 casni- v shodu ve- karji, ki za plačilo pišejo v časnike, si pa na vso moč prizadevajo, želje in nado mirú spremeniti v svest, da je mir zagotovljen. Toda varujmo se tega optimizma tike imajo rešiti se v konferenciji licih vlad. Res, prav ljudomilo je, z d ogo va rj anj e m rešiti ta vprašanja, predno se prime za meč. Toda vpra- šanja ki se tičejo najvećih narodov svetá ne bodo se avstrijska. V letu 1863., ko je âe laska (beuečanska) dežela bila řešila po navadnem potu z ostarelimi diplomatiškimi pomočki. Laških, nemških, vzhodnjih, to je slovanskih in grških zadev ne morejo poravnati ministi kajt se vlade same se ne bodo podvrgle izreku te sodnije. to likanj manj pa še národi. Varujte se pred ; mis ir Tedaj grščina, latinščina, starofrancoščina, staro se v danjem č dad ár o d P nJ ti b árod Tudi ti se morajo^ po- pražit gornjanemščina itd. poznajo koreniko: kam peljanke v pomenu kuriti, dimiti, parit ? in njene t slušati, tudi njihove želje se morajo spolnjevati! Gem peč itd y Kako pa slovanščina? Miklošió sta vij ravno se posku br dalj< niše H I & I I pHBH vrat, ki se přeteč nabira v národov, tem prej in tem nevař- omenjenim besedám: cerkvenoslov. kam nastopi odločni ali odnji prevrat. Ko ta pre zraku, nastopi takrat se ne bodo řešila samo sedanja polit nti^jua Vpr&Šflnja y aiLi^ai na dnevni red pridejo ne le národně, ampak tudi člo večanske pravice ; takrat na dan stopijo zahteve, kterih se niti še ne sanja vladam, državnim zborom in časnikom, — zahteve, ktere se sedaj oholo razglašajo novo ki ampak o za utopije (sanjarije), ktere pa vendar obetaj dobo omike, kteri stojimo pred pragom reši vprašanja, majbna in ničemerna y dôbo proti kterim so najvažnejša sedanj Zato kličemo možém, ki stojéjna kormilu vlad varujte se optrmrzma Národopisné stvari. Nov dokaz, da so starodavni Panoni bili Slovani. Spisal Dav. Trstenjak (Dalje.) K a m o s pri starih Panonih za Athenaea, *), kam pri 448 „locorum incolis" unkraj Tise -— kraj Dunaja leta po Kristusu in oboje znamenovanje za pijaČo iz prosa ali ječmena yy meda" in pojedine „st kdo se podstopi trditi, da je to sam gol slučaj ? Pa dajmo besedo kam P dalj so stari narodi ali preiskovati zarad tega imenovali varjeno ali parj li ali paril in (II. 18) in Paul. Orosius (V pršeta ski Numantini „ex succo tritici" si y a lefacien d ..a v^aioiav/i&uuu \j v hišpanščini beseda lia m J° pijačo. Florus da so hispan-jjal pivo in t." Tako je morala pomenjati ti, parit Saj je Orosius bil Spanjol, toraj gotovo umel jezik jih jakov Grki so P za y že Diefenbach pQvÇsir, briuvan, brauen, bruhen braute, gebruhte Getránk enacem smislu vidimo stvarj imenovali y in azlago imena postavil : y toraj > p p in rJ parj pijačo tránke) znamenuje tudi izraz: kam znamenovanje parj eno pijačo gebruhte Ge y staronemščini nahajamo kam y kamm y m t starofrancozki y brauen. kamm m b y y Brauer y Brauer am b e y , prvovar, Brauerei. (Diefenbach „Die al ten Volker Europ." str. 292.) Idimo k Grkom; pri njih najdemo: xàfiivoç in xâ\iivr\ ignis, flamma y ardor y fornax. Brand. Hitze schmelzen, rosten, brennen y y y xauit y kurit Pri Latinih najdemo vigen, • v i • L, zgati topitr y m mauer, Schlott žlinder t ? praziti, zgati. is, Feueresse, Feuer toraj sopet pomene Pri Nemcih besede: novonemŠki: kam v v ognjrsce y tvorišče y se kuri > minât e, ** vari P k e minât peče. žge y y y van y y y pece v kteri se k y Athenaeos je bil rojen 170. 1. po Kristusu v Aleksandrii na ogojišČe; bulgarski: kum y srbski: kom focus fočus y varišče; slov men, ognjišČe , varišče ; stube ta; štajersko-slo v. na Pohorji: ču m na ta, poljski kom Rauch y hiša , v kteri je ognjišče in varišče, v kteri se kuri, za ljudi in živino kuha. Vsem tem besedám je podlaga korenika:.kam, ktera y riti dalj< nica pomen y pariti čami t kam t itd pomenja: kuriti, va- y b vaporare Štajerski Slovenci poznajo cam y vapor ; Dunst spar toraj tiči v koreniki kam tudi j a (ferraminationis, bullitionis) ; zato jugo- sub slovanski: čamiti (Drobnic srbski po Vuku: kam kat Verdruss warten, ker pomeni: kuhat murren ), dumpf t y y mat ti y mit y se vjemajo s pomeni menj a, primeri lat. fe parit den, gáhren in pa brausen, slovenski: vret ferveo in murmuro gršk. Çsco, kochen tudi : zischen, toben gluhe y gâhre pa sieden, dampfen, Ali kakor v slovenščini t pomenja d tako tudi v srbščini : k a m t i t wimmeln. in wimmeln v 1 j e t i s cater e > Iz korenike : kam toraj v slovanščini nahajamo prvotne pomene k u h a n j y nja, varjenja, p JenJ coctionis, fervoris, bullitionis, ferruminatio nis y c* „wvwvuio, ivirv/uo, uuiuuuuio, AC vaporationis", pa tudi methaphorič ali nesene: menj mr mranj murgo vanj pređeš Rauschens, Murrens, Brausens, kakor tudi izraze za dušni položaj povoljnosti, mršavost tost itd Panonskoslovenska beseda kam y d ali m 1 toraj znamenuje iz ječmena kamljeno-čam ^ i rk X/\ n a n r 11 n v* ri n n aiaU^i^ Ui^ ^^ , „coctus potus", das gebruht etrânke, das Gebràu pijačo y gebraute (Kon. prih.) Zabavno berilo. Originali iz domačega življenja. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. (Dalje.) - tiskati za Ce je bilo le pet strani, dal je Boštjan precej to je: glavna stvar svoje novo delo, ker rekel in prava tajna v literarnem življenji je v tem, da dade tant. svitlo, da da mnogo del na svitlo, da se vé, da ni samo dile-temuč prav literat po svojem značaji in svojem poslu (von Profession). Tudi Je i s kal zmirom mecena ; da bi mu svoja „slavna" delà posvětil, in kteri bi mu vselej razen lepega dara tudi delà založeval. Poskušal je v tej zadevi na več strani, in sicer s tem-le vspe- hom : Dal je na svitlo epiško pesem, bila je prav za prav legenda pod naslovom „kapela sv. Roka" imelo obzir na kapelico kar tega svetnika, ki stoji Je pri Savi na štajarski strani blizo Krškega, in posveti! je ta novi y „epos" patronu te poddružnice baronu Streusandbiichse pričakujoč za odgovor lepo zahvalnico in vsaj kake tri stotinjake priložene. Pričakuje dan za dnevom ; jnine ÉÉÉHH I Je teden za tednom ; nobenega odgovora še ni ! e Afrikanskem inje 1. 230. spisal svoje bukve: Deipnosophistae, Boštjan drugi y) epos lep pre srčna hvala za posvečenje, kterega nisem bil vreden ! válec podpišeta adreso. varjanja in glasovanja odobren , in načelnik in zapiso- Mislim da ne Vas z nobeno luiouui , ua lio ui » ao u uvuv/uu fGCJu batvu i y Pregledovalec Matičinih računov bode poročal o svojem poslu. 4. Raz-prava o predlogu davanje knjig ki uavauJ° ^"J'ô y ë 1ej »V1 v 6IUJA laouiuaiiii, ivi jiii je g. ivcûmau u« dr. lilaginem predlogu, ki se od besede do besede Dolenskem in o kterih se dozdaj ni vedelo, da rastejo odboru podaja odsek „za iz- ki je merila z razpetima perutama 6 čevljev in pol dolžina života z repom vred pa je merila čez 25 palcev, sè preličnim očinem zelišem , ktero se sicer nahaja na prav visocih gorah, pa ga je profesor Wurner v ga odboru podaja odsek „za iz- Kranji našel poleg Drulovke blizo Kranja, — ~ Novice" list 47. 5. Razgovor o gimi rastlinami, ki jih je g. Dežman našel na doljnem z mno tako-le glasi: 1. Naj slavni odbor sam nekoliko pravic, tudi na Kranjskem, namreč slamnica, ki jo botanikarji ki so po Matičinih pravilih do sedaj njemu pripadale, zovejo „Xeranthemum cylindriacum", drobná deteljica velikemu zboru odstopi in dotične tukaj nasvetovane „Trifolium scabrum", najmanjša žebiňka „Dianthus pro-prenaredbe za razpravo v prihodnjem velikem zboru lifer in sicer Kar yy ob času Matičinim udom razglasi 16. odboru pripušca, naj se přizná velikemu zboru, tako krasne pa redke rastline z Gorjancev da bi se pravicam dostajočim velikemu zboru dodalo ogerska detelja (Trifolium pannonicum), naj veča , lepa kislica „Rumex pulcher", trava ovsenica Danthonia provincialis." Na ogled so bile postavljene izmed kterih pod s. i*, c;. ,,u<* i*<\ 1/d.siut; uue izivuu utivc; uouuc, ts.» cviuptJjstid« ueitîijci, Kid&iict, ruuieLid., ivi ui une» vi^^u«, so se posebno uslužile ali za društvo ali pa za slov. da se poskusi za setev živinske klaje. Omenil se je 12. e): da za Častne ude izvoli take osobe, k. evropejska detelja, krasna, rumena ki bi bila vredna slovstvo; f) da družbo dene v obrambo kakega slavnega pokrovitelja, b) Da se pod oddelek „veliki zbor" pri priliki zgodovinsko-imeniten kraj pri „krvavém vzame kot 14. kamenji", kterega krvavordeča barva izvira odtod, Veliki zbor odločuje, koliko bode je kamen vès obrašcen z rdečim skalnim lišajem; ker ná- v ai. „ » avjKjk uuiuoujc , ivuiiau uuuu jc ivaLucu vca uui aoucu u xucurn o^aiuim ^ po velikosti društvenih dohodkov smelo biti stroškov; rodna pravljica pa krvavému kamenju prilastuje krvav koliko blagajnik dobode za svoj trud; koliko bode taj- boj v tem kraji med Kranjci in Hrvati, ko so tukaj mejo odločevali. Kadar mejnike stavijo na Kranjskem, .----4---O J----* .------« ' -'«v*, niku ali pa njegovim pomoćnikom dajati plače. tega bi se pa tako-le prenaredil: 19. Vsled y ki govori v odborovih pravicah, je dodal pl. dr. Lehmann „Po tem, kar je občni zbor zastran mladi fantje dobijo take zaušnice, da vse žive dni pom še navada, da pričujoči porabe društvenih dohodkov za vsako prihodnje leto nijo, kje in kadaj se je meja dělala. sklenil, dolocuje odbor, koliko se za rokopis dá vsakemu pisatelju posebej. Odbor izvoli tudi tajnika poleg drugih potrebnih pomočnikov. Odbor nima pravice, da ui ugiu ^uti^uuiu v. vuuui uiLua pi a> v ive , u« bi se lotil Matičine glavine, ali da bi se na-njo zadolžil." saboto tedaj, kakor današnji „Oglasnik • U rri • )n„U „««f^r^îlr olmron U na Gledé na to, da se je v 3. velikem zboru 7. avgusta 1867 število odbornikov v Ljubljani bivajočih pomno- žilo šalo vilih za dva y ; vnanjih število pa ravno za toliko zmanj-nasvetujem, da se §. 14 ali po prenarejenih pra- znanja, začne izhajati „Triglav", zastopnik slovenskega naroda v nemški besedi. Izhajal bo vsak teden na prav veliki poli. Naj mu pridejo na pomoč domoljubi vsi z naročilom in peresom! Beseda" v nedeljo) vršila se je od konca do Po - ^ ^UGOcutt t/ ncucyi/y v i one* jv vu. ^^^^ kraja tako lepo, da je bilo zadovoljstvo enoglasno. 15 tako-le glasi: „Vsako leto jih stopi iz od- vvodnem govoru P o u r j a besede Cegnarjeve na bora tistih, ki v Ljubljani prebivaj o, po šest, vnanjih pa po štiri." Da se y kolikor mogoče, véliki spomin Prešernu — pel je možki zbor Riharjevo černo" in Ipavčevo „Zapuščeno" z veliko pohvalo yy y zbor Matičin oživi, nasvet ujem: Naj slavni odbor že danes blagovoli odločiti, da bode njegova skrb vlju-dno povabiti kterega Matičinih udov, da za véliki zbor kratko razpravo o kakem mikavnem predmetu pripravi in v prihodnjem zboru njo predbere. Razprava bi bila Ve-ki pa je prestopila v prav živo navdušenost obilo zbra-nega občinstva, ko je zbor pel hrvaške melodije po četvorki Lžičařjevi, in ki se ni pred vlegla, dokler ni še enkrat pel priljubljene pesmi. Tudi gospodičine, ki so združene z moškim zborom pele prof. Golter- potem primerno gradivo za Matičin letnik. pa tudi razglasilo, da je dopuščeno vsakemu Naj bi y ki se je manovega „Popotnika", so rešile svojo nalogo tako lepo, ♦ v s- lenta srca ganil z živočutnim popevanjem pesmi Sla- da se je moral ponavljati zbor. Kakor je gosp bilo S tem se popravi pomota v poslednjem listu y da bode občni zb > kterem je voljub. Valentove „Prošnja", tako je pevovodja gosp Forster v srca segel vsem z ljubeznjivo s lovaš ko 415 77 viru. co by bola" , ktero si je sam spremljal na zagrizel kakor prehudi jesih in dr. Klun kot Sec Pri tej milosrčni pesmici je gosp. Forster prav tionsrath in spe se ni mogel ustaviti valovom onega očitno pokazal umetnost svojo v petji in na glasoviru, in liberalizma. In to je, kar najbolj obžaluje národna v kako dobrih rokah je ta, kogar on uči peti ali igrati stranka, ki je imela truda dovelj, da je potolažila mno- na glasoviru. — Da pa citalnicine „besede" se morejo govrstne ugovore v volilnem odseku, kterega je že ta- odlikovati tudi po klasičnih predmetih in to iz svoj krat strah bilo moči in lastne nam gospodj UU Ji 1 a 9 1 v; 111 11 JJlCULUCblu iu tv xu ovujo iviat ouau kjlikj , \xck vi ne po vdinjanih pomočnikih, kazali so lom narodne stranke. da dr. Klun ne bi se izneveril pravi- Pregel 7 B Forst z Beethovenovim ..Trio" za violoncel svojem pismu dr. Klun in pevovodja konečno priporoča ustanovitev „einer Fortschrittspartei" ; m gi 7 ki izvrstno izvršili svojo nalogo da ne bi priliki ne moremo si kaj, da bi se združili spet muzični gospodj produkcijo celega orhestra razveselili. ---------- l-----------" ~ ' * v ~ • VO^Ui^Op^Vl , pod krilom te stranke naj se zberó „allé Freunde des Fortschrittes ohne Ruck šicht auf Nati o nali tat." Ije razodeli očitno, Mar dr. Klun ne vé, da tudi s tem projektom pride , gosle Pri tej in nas s Poslednj kako del 71 post festům"? Saj tako „Fortschrittspartei" že imamo in ne bo treba je še le stvariti besede" bila je Vilharj gledišcina igra „Filosof", veselje bo neskonČno i ktero so gospod pa gospoda Valent Sventnerj in B i in in Israel"! pridružiti se jej 7 in In Oesterreich in uuoauuuu^ - „1U loiaci . - „XII vcaicnciuu hat man vielzu wenig germanisirt; hátte man gar tako dobro in gladko darin mehr gethan, wir stiinden ganz wo anders als wir grali 7 da jih je bilo vse eselo Gospodičinam in jetzt stehen!" — to je geslo na zastavi ktero gospodom tedaj vsem , pripomogli k lepemu vspehu te „besede' Je v gO- vici zahvala vsega društva ko so sè svojim sodelovanjem sposki zbornici 30. dne u. m. spet prav visoko po- , gré po pra- vzdignil grof Anton Auersperg, se vé da pozabivši kar je —— r—j v „ dr. Klun službo dobil nung der Volksrechte." malo poprej — Kmalu potem, ko je g. —. — - - - v ministerstvu dunajském se je iz nemškutarskeg govoril o „aufrichtige Anerken- in vladina .«Laibache- nca ii tabora raznesla no vica, da tudi gosp. Svet službo „k. k. Kreisgerichtsrath koli vei dobi Mi sicer nismo ni- \ - - ---------- — — - poje grofu glorijo, rekoč: „Graf Auersperg sprach herrliche Worte, welche wir alien Schwârmern fur die Nationalitât zur eingehenden Wiïrdigung empfehlen. T., u jeli te novice, kteri je preocitno na čelo napi- Tu imate „Fortschrittspartei" prav po srcu svojem sana hudobna tendencija, zdaj pa, ko se zaporedoma hajd! pod njen šotor ponavlja ta izmišlj govorica , moramo se jej očitno gloriam ! ii ad majorem G*ermaniae protistaviti in reči, da prepošteni naš rodoljub Luka (Znanstven „kuriosum.") četrtek 6. dne t. m. Svetec ni ponujana bila nikakoršne službe iskal pa mu tudi je imel biti zbor jurističinega društva Ijubljanskega in da bi je nikoli ne sprejel skrivaj , niki ničesa o tem vedeii in temu ne pritrdili i«".»* u. jv imui. umi ítvjyj i jui louiuiu^a uiuotYa ijuuijaiioa^a, - bi se mu tudi ponudila, mislimo, zavoljo koncerta isti večer pa se je přeložil ta zbor da ne bi naši druž- (Dr. Klunovo pismo v 280 listu 17 Laib. Ztg a spet pozivlja narodno stranko na odgo pisma, v kterem se, kakor „Laibacherica Jed prav 7 tega gosp. na drug večer tako-le: „Wegen des Freitag den December stattfindenden Concertes der filharmonischen Gesellschaft wird obige Versammlung am Donnerstag doktor „den Gemassigten" nico poslali, je,to, da dr. KI hvaljuje, ki so mu zaup abgehalten." Po takem godba mojstruje znanstvo! (Slovensko slovstvo.) Iz Gorice piše „Domo-da se je ravnokar natisnil poduk za župane vina z menkami oklicuj Ta oklic pa j da j přišel lovó dal národ post festům", kajt ^v ^ ^ vi li cti j ucv ov/ j v iMír uvuwi xiu/uiuiin v; u u a u ci /j u ^ a u u maknjenimi pis- o o bčinskem gospodarstvu, ki ga je v sloven- stranki poslanci na Dunaj JJČt JC jJUoCI ^^UOW iUOlUULi y J llCiOl ^WOiaUVji so to že dolgo vedeli in ves svet je izvedel skem jeziku sestaviti dal deželni odbor goriški. Primorec" bode po novem letu izhajal vsaki teden, ii in teden vsak mesec bode političinega to že takrat, ko se je o glasovanji ločil od njih tako, teden pa nepolitičinega obséga. i m da ga Ker pa dr. KI posled celó več ni trpělo med njimi sedeti ta motivira: „dass ich seit dem Tag dpad od narodne stranke tako-le ki so imeli z zobmí kako Gosp. dr. Tancer, ki je že mnogim pomagal 7 als das Org jener Parťei sich mit mir in direkten Widerspruch setzte nadlogo, pride 15. dan t. m. 7 mich n ht meh Mitglied j Part trachtě", moramo vendar njegovemu spom na be po moč priti in ga opomniti, va« ^ ^ A 5 ^ dpadnik od svojih narodnih tovaršev na Dunaj da j iz Gradca spet za 10 dni v Ljubljano. Radovedni čakamo, kaj bode „Laib. Ztg." po-vedala o ponocnem razsajanji v nedeljo na dvo-rišču gostilnice poleg kazine? Pripoveduje se da so " o v lu i u u uw j^v lloVJU gusilllli^c jjuic^ actůiuc I 1 li^UVOUUJO Oť , ua o\j že dolgo pred bil bili turner ji vmes. Saj vendar zatega del ne bo mol- 7 predn so „Novice" spregovorile zadevah. in da on se njegovem govoru o šolskih der Partei in direkten Wi- čala, ker je nekdaj o sokolovcih zeló zgovorna bila? derspruch" postavil da bi se bila národ pa, da bi se bua národna Novičar iz domaćih in ptujih dežel. t rank a izneverila svojemu programu, po kterem je Zdaj ste si zbornica gosposka in zbornica po- při prvih volitvah za deželni zbor se zavezal pravilom s lan ce v navskriž: kar je v ustavi zbornica gospô- njenim Piškav oreh je to i s čemur se gospod ska prenaredila zbornici poslaniški, ni hotla ta po dr. Klun zagovarja, da je pristopil k narodni stranki, vsem sprejeti in vzlasti je ostala pri temu, da realne več let zunaj dežele ni poznal ii die Einzeln- in tehnične šole in pa gruntne bukve spadajo v ker heiten in der Gestaltung des politisch-nationalen Lebens oblast deželnim zborom. in Krain." Po obilih pismih, ki jih hranujejo možje, slala osnovo gosposki zbornici nazaj. Grof Anton Au- tem odgovorom je po- kterim je gosp. doktor dopisoval, se očitno vidi 7 da prav na drobno poznal program národně stranke Je 7 kteri za poslanca ponudil, ker pred vsem svetom program njen odkrit ležal po 61etnih razpravah v de ersperg , ki je bil tukaj poročevalec o tej osnovi, je neki za tega del tako hud, da se brani prevzeti vdrugo sporočilo; vendar se nadjajo, da ga bode baron Beust že tako omečil 7 da se bode zbornica gosposka 71 mit želnem zboru in v časnikih slovenskih, ki pa mu je Anstand" podvrgla zbornici poslancev. Da se to ne še premalo nar o den bil takrat, ko je narodna stranka bi zgodilo, tega se ne bojimo; veliko več pa se tega se poganjala le za „Innerosterreich" in ni svojih oči bojimo, da ne bi državni zbor o denarni porav-obrniia bolj doli do sosedov naših. Program narodne navi se Ogrom tako udal, da uni otresejo preveč stranke je tedaj gospod dr. Klun dobro poznal, plačila od sebe in ga navalijo drugim deželam. Zdaj naše 77 „liberalizem" , die Stromung u na Dunaj zahteva sedaj tišti stopi ta denarna razprava, ktera je najvažnejša kteri se bode prej ali pozneje še sam med vsemi, kar jih je še bilo, pred državni zbor 416 # in razsodilo se bo o stvari, ^ ktera bo zadela vsacega, voril za papeževo posestvo tako odlocno, da z velikim kdor davke plačuje. Za to izvoljeni odbor, ki bode zvonom gré ta govor po vsem svetu. Dunajski libe-zbornici poslancev poročal,^ seje razcepil v dvojno ralci so kakor Garibaldovci vsi poparjeni. — Truplo stranko; večina pravi: dovolimo Ogrom vse, kar hočejo ; saj si ne moremo pomagati drugače ; minister- nuarja v Trst. nesrečnega cesarja Maksa pripeljejo neki 15. dne ja- Laška vlada je vse pomilostila ki ----J 7 J 1. — O O---/ —W^.J^ F ^MUIXMÍ ▼ JV J puuiliuablia y XVI stvo pa naj brž pové, kako bode denarno gospodarstvo so Rimsko po volji Garibaldi-a napadli ter hoteli se vredilo, kadar se Ogri ločijo od nas. Al za božjo papeževe dežele polastiti. Garibaldi biva spet na Ka- voljo! kaj more coprati finanční minister, ako denarja preri, in se ne sme od tod ganiti brez dovoljenja vlade, ni, pa ga je treba? Nasvet manj šine pa, če tudi____________ marsikaj pretiruje v svojem predlogu, ima saj to dobro stran, da hoče pravično odméro plačil na vsako stran in da neogerske dežele ne plačajo vec kakor so dozdaj plačevale. trma, po nemški Zeló se Je bati jjv/ ucuioai „Zwangslage - rv«j uuuc puboua i Ministerstvo je podalo zbornici poslancev predlog, « , da zmaga ogerska kaj pa bode potem? da se sme papirnatih desetic izdati do 15 milijo- Na Hrvaškem silno pritiskajo Magjaroni, da nov. bi volitve poslancev v deželni zbor se izvršile po njihovi želji. Komaj čakamo, da izvemo ali so po sreči našim bratom. —- Da Magjari ne bodo pred odjenjali, dokler ne dobo svoje narodne armade, to je po Perczelnovem bati _ HHH 217,635 ljudi na Morav- potipu gotovo; potem pa se je > strij o še najhuje zadrege. da pridejo za Av- skem je podpisalo prošnjo do cesarja, v kteri prosijo, naj se šola ne loči od cerkve in zakonske postave ostanejo kakor so bile. Deputacija veljavnih mož, kterim je na čelu bil knez Salm, je izročila Njih Veličanstvu samemu to pismo, ktero je tudi zato važno, ker toliko podpisov ne šteje nobena druga peticija in je celó tista dunajska „Volksadresse" z 41.324 podpisi, s ktero se toliko bahajo konkordatoborci, memo ogromne moravške prava ničla. Cesar Napoleon se Je nenadoma trdno vstopil na stran papeževo; državni minister Rouher (Rue) je v državnem zboru go- Listnica vredništva. Gosp. M. P: V dramat, društvo ste vpi sani. Ud Matice morete postati; letno plačilo sta 2 gold J. Z.: Poslani povesti smo sprejeli, listi se Vam pošljejo Gosp V 3 fl. 90 Zitnacena v Ljubljani . 7. decembra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 66 4 fl. 90. ajde 3 fl. 20 banaske 7 fl. 20. turšice 4 fl. sorsice X * T'Li ječmena 3 fl. 30 prosa 3 fl. 90. ovsa 1 fl. 90 Krompir 1 fl. 50. Kursi na Dunaji 10. decembra. 5°/0 metaliki 57 fl. 10 kr. Narodno posojilo 65 fl. 80 kr. Ažijo srebra 119 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 77 kr. Loterijne srećke: V Trstu 30. novembra 1867: 20. 10. 39. 59. 14 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 12. decembra 1867. V Gradcu na Dunaji 4. dec. 1867: 38. 48. 49. 28. 56. 71. 38. 48. 55. 42. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 16. decembra. / fini* / V / Novic'' / Le še malo dni in začne se časnikom nov tečaj, drugače biti! Pravice vse, ki grejo vsacemu narodu 7 77 Novice" stopijo s tem v 26. leto svojega delovanja. Bralci „Novičini" poznajo njih obseg in namen mora po vsem doseči tudi narod naš, kajti še le potem MiVl JJ4WTIV.U* v ~---— —4 —------- —* 7 —;-----J tako, da nam v vabilu na novo naročbo ni treba mnogo močjo vednosti si zboljša svoj se bo mogel vesti tako, da čedalje bolj podučen s stan, kolikor je besedi. Rečemo tedaj to j premakljivo zveste svojemu cilju in koncu da v vsem ostanejo ne- goče v dandanašnjih časih, ko od vseh strani Porno- sli- y ki je na- simo .daj Kakor dozdaj, se bodo, če tudi pisano gleda protivnik, tudi vprihodnje „Novice" potegovale za vse, kar je na blagor našemu narodu, in kar mu pred Bogom daj pa daj! predek naroda slovenskega na vsako stran in ravnopravnost njegova z vsemi drugimi narodi avstrijskimi. Zato je njih obseg zeló obširen. dosegle v tem, česar so doseči želele : veliko število našega yy Novice" so bile tako srečne, da so ze mnogo 7 naše in svetom gré; naznanjale pa mu bodo zatega del vse karkoli se bo važnega godilo po svetu. Prišle bodo, moči) kakor se kaže, še hude homatije na svetu in duševne ljudstva po kmetih (in to je jedro deželne je že tako podučeno, da se lahko ogledamo po druzih borbe bode še dovolj. „Novice" se je ne vstrašijo Ijudstvih našega cesarstva^ in vprašamo ponosno: kje y po svojem trojném geslu „za vero, domovino ijUUDi vlu uaouga uuoaiotva^ iu v^iaoauiu • ivjg^ jjv oy vjuuu ti vju^lm l^it* ,,£jw , , cesarja izvzemši naše brate na Českem, beró drugod kmetje bodo v vseh okoliščinah učiteljice in svétnice narodu in rokodelci tako radi časnike in druge bukve, kakor slovenskemu. tem zagotovilom vabijo „Novice" dozdanje svoje in u naš narod slovenski? Po branj i pa se širi podučevanje in s podučevanjem se širi napredek. Velikansk je skok, naročnike pa tudi nove k narocbi novega tečaja y y ki ga je storil naprej naš narod v kratkih 25 letih ako pomislimo, da do 1843. leta je debela mègla potujčevanja ležala nad krasno našo domovino. Od Boga z obilím umom obdarovaní naš narod ni si mogel za 1868. leto. Naročnina ostane „Novicam" kakor je bila, in sicer: za celo leto po pošti pošiljanim 'ù uuuiui u lu u lu uuuaru vaui lu* o uaiuu ui ©i luu^cl Za ,, ,, v uoa«i uiw pi^j» jšnjih časih pomagati na nobeno stran na za pol leta po pošti pošiljanim v tiskarnici prejemanim gold. 20 kr. v bo prej i Ije, u uije, ker s tujo besedo so mu bila zaprta vsa vrata, „ „ * kamor je potrkal, da bi se bil učil ali boljega kmetij- za četrt leta po pošti pošiljanim za v tiskarnici prejemanim stva obrtnijstva, novih znajdeb, znanstva svetá in vseh za v tiskarnici prejemanim yy 77 77 77 77 60 20 80 15 90 77 77 77 77 77 obilnih druzih vednosti, ki jih človek omika in si zboljša svoj stan. Naj bi potřebuje, da mu bila se se cer- kev vzela njegov jezik po njem bi bilo! Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 36 kr. Za p r e n a r e d b o napisa (adrese) med letom se odrajta 10 kr. Naročnina se pošilja tiskar- Zdaj je že marsikaj drugače; al še mora veliko nici Blaznikovi v Ljubljano. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj