VI • v v sredtscu Ptujska bolnišnica • Bo denar, ki so ga zbirale občine in gospodarstvo, izpuhtel? O Strani 8 in 9 Ljudje in dogodki Podravje • Kdo so zmagovalci povork v občinah O Strani 10 in 12 M x \ >U •■ o ,•' H.' U ¡¡J O"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 5. marca 2019 Letnik LXXII • št. 18 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si a c> kakovost o MMijp Danes priloga Podravje Kidričevo • Nastaja novo blokovsko naselje O Stran 5 Aktualno Slov. gorice • V Trnovski vasi našli lokacijo za bencinsko črpalko O Stran 2 Črna kronika Ptuj • Pet let zapora za posilstvo in prostitucijo O Stran 3 Podravje Markovci • V Bukovcih brez tradicionalne povorke O Stran 5 Aktualno Ptuj • V pripravi odlok o nižjem komunalnem prispevku za mlade O Stran 2 Ptuj • Mednarodna karnevalska povorka 2019 -»j- V • V 1 • v v Množično, veselo in všečno Ulice in trge Ptuja so prvo nedeljo v marcu, ko seje vila že 59. mednarodna karnevalska povorka z okrog 2500 maskami iz osmih držav, med katerimi je tudi tokrat imelo primat okrog 700 korantov, napolnili številni gledalci iz Slovenije in tujine. Po neuradnih podatkih naj bi jih bilo blizu 50.000. Lepo vreme je naredilo svoje, več kot v prejšnjih letih pa je bilo tudi ponudbe in zabave. Več na strani 11. Aktualno • Tudi imetniki enega prašiča morajo registrirati gospodarstvo o Stran 3 Ormoško • Posekati vinograde ali zgraditi novo klet? Foto: Črtomir Goznik o Strani 8 in 9 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno petek • 1. marca 2019 Ptuj • V pripravi odlok o nižjem komunalnem prispevku za mlade Z občinsko subvencijo do pol nižjega komunalnega prispevka Zaradi neskladja z zakonom o prostorskem načrtovanjuje Mestna občina Ptuj po opozorilu infrastruk-turnega ministrstva leta 2012 ukinila 50 % olajšavo pri odmeri komunalnega prispevka za mlade in mlade družine. Čeprav občine zakonske podlage za to, da določijo olajšavo, nimajo, pa brez težav lahko v proračunih zagotovijo sredstva za subvencije. V prejšnjem mandatu je bilo tako podanih kar nekaj tovrstnih pobud. Občina torej lahko dejansko zniža znesek komunalnega prispevka z določeno višino subvencije. „Za dodeljevanje takšne subvencije je treba sprejeti ustrezen odlok, v katerem občina določi upravičence, pogoje, način dodelitve in višino pomoči ter za ta namen zagotovi tudi sredstva. Odločitev, da se pristopi k pripravi takšnega odloka, je že sprejeta," je pojasnila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Ob tem dodaja, da takšnih subvencij nima urejenih veliko občin, v glavnem gre za manjše občine. Za mestne občine namreč uvedba takšne subvencije predstavlja večji izpad pri- Po osnutku odloka bi kot mlade določili osebe, ki niso stare več kot 34 let, za mlade družine pa družine otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 34 let, ne glede na starost otrok. Foto: CG z vsaj enim Za subvencije bi bilo po ocenah potrebnih 82.500 evrov Predlog odloka naj bi bil sprejet v roku nekaj mesecev, kar pomeni, da bi v veljavo stopil še letos. Za posledico pa bo imel izpad prihodkov iz proračuna. Okvirna ocena finančnih posledic za proračun MO Ptuj je pripravljena. Skupni znesek odmerjenih komunalnih prispevkov v letu 2018 je znašal 329.720 evrov. „Ob predpostavki, da bi šlo pri polovici takšnih gradenj za mlade ali mlade družine, bi znesek komunalnih prispevkov mladih ali mladih družin znašal približno 165.000 evrov. Ob 50 % oprostitvi bi višina potrebnih sredstev za subvencioniranje znašala okvirno 82.500 evrov za posamezno proračunsko leto," izhaja iz osnutka Odloka o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine v MO Ptuj. hodkov v proračunu kot za manjše, ki imajo relativno nizke komunalne prispevke, pa tudi njihovo število je manjše. Po osnutku odloka bi kot mlade določili osebe, ki niso stare več kot 34 let, za mlade družine pa družine z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 34 let, ne glede na starost otrok. Trenutno predlagana višina subvencije znaša 40 % od odmerjenega komunalnega prispevka za mlade ter 50 % za mlade družine. Ali bo tudi obveljal tak predlog, bodo svetniki odločali pri sprejemanju predloga. S pripravljenim osnutkom so brez pomislekov soglašali. Predlagana pa je tudi omejitev višine subvencije navzgor, na 5.000 evrov. „Omejitev je bila določena na podlagi vzorčnega izračuna komunalnega prispevka za povprečno velik stanovanjski objekt (180 m2) na povprečno veliki parceli (800 m2), na lokaciji izven Ptuja s kanalizacijo, ki bi znašal nekaj manj kot 10.000 evrov," je navedeno v osnutku. Dženana Kmetec www.tednik.si iStajerskitednik Stajerskitednik Ptuj • Od jutri gradbišče še v Slomškovi V Prešernovi semafor Zaradi gradbenih del v središču mesta bo od jutri zaprta Slomškova cesta. Zapora bo predvidoma do junija. Foto: Črtomir Goznik Jutri, u sredo, se bo gradbišče sredi mesta razširilo u Slomškovo ulico. Zaradi zapore bodo v mestnem središču spremenili prometni režim. Dostop za stanovalce in dostavo bo čez Prešernovo ulico in Slovenski trg. Po Prešernovi ulici bo promet potekal izmenično enosmerno in bo urejen s semaforjem, čez Slovenski trg pa dvosmerno. „Izvajalec bo tamkajšnje stanovalce in poslovne subjekte po posameznih objektih sproti predhodno informiral o vseh vplivih gradnje na posamezne dostope oziroma o posegih ob njihovih objektih," so sporočili iz Mestne hiše. Ker bo Slomškova ulica zaprta, bodo preusmerili tudi linijo mestnega avtobusnega prevoza. Mestni avtobus bo vozil po spremenjeni trasi s postajališča Pod gradom-Vinarski trg (novo postajališče)— Dravska ulica (Obrtna zbornica Ptuj)—Zadružni trg. V času zapore se ne bodo uporabljala postajališča: Tržnica, TIC Ptuj in OŠ Olge Meglič. Slomškova ulica bo predvidoma zaprta štiri mesece. A se čas zapore zaradi arheoloških raziskav lahko še spremeni. Po doslej znanih zgodovinskih podatkih bi namreč lahko bila Slomškova ulica bogata z arheološkimi ostalinami. (MZ) Žetale • Kar 16 prijav za delovno mesto Na čelu občinske uprave Simona Bauman Za javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta na položaju direktorja občinske uprave, ki so ga v začetku februarja objavili na Občini Žetale, je bilo zanimanje izjemno. Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da so prejeli kar 16 prijav na razpis: »Štirje kandidati niso izpolnjevali razpisnih pogojev, v glavnem glede delovne dobe. Med preostalimi 12 kandidati jih ima zaradi dolgoletnega dela na občinah šest izrazito prednost, teh šest sem že povabil na razgovore.« Z izbranim kandidatom bodo na občini delovno razmerje sklenili za polni delovni čas, za določen čas petih let. Postopek bo sicer tekel še nekaj časa, zato je župan medtem za vršilko dolžnosti direktorja občinske uprave za dobo treh mesecev imenoval Simono Bauman. Nekdanja direktorica uprave Občine Kun-gota je s prvim dnem tega meseca delo že začela. (EM) Trnovska vas, Destrnik • Kateri občini bo uspelo prvi V Trnovski vasi našli lokacijo za bencinsko črpalko Če se bo potencialni investitor strinjal, da bencinski servis umesti na prostor iz središča Trnovske vasi proti Ptuju, na levi strani pri odcepu za Vitomarce, bi lahko projekt realizirali v petih letih. Da si v Trnovski vasi želijo bencinski servis, saj je sedaj do prve črpalke daleč, smo že pisali, vendar takrat občina še ni našla primerne lokacije zanjo. V zadnjem mesecu so potekali intenzivni pogovori in iskanje prostora, v katerega bi umestili bencinski servis. Kot kaže, so bili uspešni, saj so prostor našli. »Mislim, da imamo slednjič dobro lokacijo, in sicer iz središča Trnovske vasi proti Ptuju, na levi strani pri odcepu za Vitomarce, nekako nasproti bara Čača. Tako bi lahko črpalko uporabljali vozniki na regionalni cesti Ptuj—Lenart, kakor tudi tisti, ki se peljejo proti ali iz smeri Vitomarcev, ter seveda naši kmetje za svoje traktorje in stroje,« je povedal župan Alojz Benko. Kot je znano, je ideja za gradnjo bencinskega servisa že stara, vendar doslej niso imeli sreče s primer- no lokacijo, niso pa ga hoteli postaviti v samem središču Trnovske vasi. Zasebni investitor, ki se je že pred časom zanimal za gradnjo servisa, naj bi bil še zmeraj zainteresiran za naložbo, vendar zaenkrat ostaja neznan, prav tako ostaja skrivnost, s katerim naftnim trgovcem načrtuje podpis pogodbe. »Z zagotovitvijo ustrezne lokacije in dogovorom z investitorjem, če bo slednji tudi dejansko stopil v našo zgodbo, smo šele na začetku poti, ki bo do odprtja bencinske črpalke trajala približno pet let. Vemo, da se manjši bencinski servisi pogosto komaj prebijajo skozi stroške, vendar smo optimistični in prepričani, da bi črpalka na tej relaciji dobro poslovala, saj je cesta zelo obremenjena, še posebej v poletnih mesecih, ko se tu skozi II i. . Ji __ SjJfe,, Sjjfr- _ _ „_ a ir J ¡¡K 1 1 iiM^H ■ETiKT ■■IH'. . - ' ■ ■ -• " " '. ' - -K" ' : Foto: Senka Dreu Na lokaciji nasproti bara Čača izven naselja Trnovska vas bo morda stala bencinska črpalka. Trnovski župan Alojz Benko je prepričan, da bi črpalka na tej relaciji dobro poslovala, saj je cesta zelo obremenjena. na hrvaško morje vozijo turisti. Ker pa obstajajo interesi za gradnjo bencinskih servisov tudi v drugih občinah, v tem trenutku je menda najbolj aktualna na Destrniku, je možnih več scenarijev: da se uresničijo naše želje in zgradimo črpalko v Trnovski vasi, da jo postavijo na Destrniku, lahko pa se zgodi, da je ne bo ne tu ne tam,« je še dejal Benko. Na občini Destrnik so v času prejšnjega županovanja Franca Pukšiča bencinski servis načrtovali znotraj poslovne cone Janežovski Vrh, vendar je Vladimir Vindiš, ki je Puk-šiča nasledil na županskem stolčku, ustavil oziroma umaknil nadaljevanje projekta. Potem ko je občinske vajeti ponovno vzel v svoje roke, Franc Pukšič spet načrtuje gradnjo poslovne cone. »Velika škoda je, da so stvari zastale za več let in smo spet na začetku. Poslovna cona bo, vendar moramo zdaj vse skupaj najprej prostorsko opredeliti, za kar računamo, da bo trajalo dve leti, potem bomo videli, ali je bencinska črpalka še realna. V obeh občinah, Destrniku in Trnovski vasi, je gotovo ne bo, saj se investitorju finančno ne bi izšlo. Bomo videli.« Senka Dreu torek • 5. marca 2019 Aktualno Štajerski 3 Ormož • Našli najemnika za bazenski kompleks Za najem občini 700 evrov na mesec Kopalna sezona na ormoškem letnem kopališču ni več ogrožena. Občina je našla najemnika, in to za celoten bazenski kompleks, skupaj z gostinskim lokalom. Upravljalo ga bo podjetje Franca Škorjanca. ' Foto: MH Po tem, ko se je konec leta iztekla koncesijska pogodba Komunalnemu podjetju Ormož, je občina objavila razpis za oddajo letnega kopališka z gostinskim lokalom v najem. Kot je povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak, jim je uspelo dobiti najemnika, in to za celoten kompleks. Ključe za bazen in lokal bodo predali domačemu podjetju, Franc Škorjanec, s. p., iz Ivanjkovcev. »Nobenega dvoma ni; poletna sezona kopanja na bazenu ni več ogrožena. Na razpis sta prispeli dve ponudbi. Domače podjetje Franc Škorjanec, s. p., je kot edino oddalo ponudbo za celoten bazenski kompleks z gostinskim lokalom in je tako v skladu z razpisom imelo prednost pred drugim ponudnikom, ki je oddal ponudbo samo za gostinski lokal, to je bil dosedanji najemnik gostinskega dela Prosnik.« Poslovanje na ramenih najemnika Vsakoletna več deset tisočakov težka izguba zaradi bazena ne bo več udarjala po občinskem proračunu. Še več. Z najemnino, ki je že znana, jim bo namreč v občinsko malho letno prikapljalo dobrih 8.000 evrov. »Najemnina je določena v višini 700 evrov. Na takšno najemnino smo pristali, saj - kot veste -, je bazen vsa ta leta prinašal okoli 40.000 evrov izgube, ki jo je v večjem deležu pokrivala Občina Ormož. Sedaj pa kompletno breme poslovanja kopališča prevzema najemnik,« pojasni župan, ki je sicer še prepričan, da bodo na bazenu z novim najemnikom dobili tudi dodatno ponudbo: »Pogovore z lastnikom podjetja smo že opravili. Pospešeno išče opremo za gostinski lokal, ogledal si je strojnico in bazen, pa tudi, katera vzdrževalna dela bo treba še pred odprtjem nujno postoriti. Veseli nas, da je to domači podjetnik, ki si želi, da zadeva živi. Pozitivno sem presenečen tudi nad njegovo pripravljenostjo o dodatnih vlaganjih in idejah. Pripravljen je financirati v dodatna otroška igrala na bazenu ter še pred sezono urediti igrišče za odbojko na mivki. Namerava izvajati tudi raznorazne tečaje, kot je plavalni in potapljaški tečaj. Tudi kasneje bo kompleks zasnovan na način, da bo mogoč direkten prehod iz bazena na teraso gostinskega lokala.« Pogodba z novim najemnikom bo po županovih napovedih podpisana v roku osem dni, po izteku pritožbenega roka. Po podpisu pogodbe ima najemnik 30 dni časa, da odpre gostinski lokal, poleti pa bazen. A pred tem bodo potrebna še nujna sanacijska dela. Občina bo v začetni fazi najemniku pri tem pomagala s 30.000 evri. Monika Horvat Slovenija, Podravje • Vzreja živali za lastno uporabo vse bolj zbirokratizirana Tudi imetniki enega prašiča morajo registrirati gospodarstvo Po novem se morajo vsi prašičerejci vpisati v evidenco imetnikov rejnih živali in registrirati gospodarstvo. Do zdaj je izjema veljala za lastnike enega prašiča, ki so ga redili za lastni zakol in uporabo. Po novi uredbi morajo tudi ti vzrejo uradno prijaviti. Že marca 2016 so na evropski ravni sprejeli uredbo o prenosljivih živalskih boleznih, ki določa pravila in zahteve za preprečevanje bolezni, ozaveščanje o boleznih in sledljivosti živil. V evidenco imetnikov rejnih živali se morajo tako vpisati vsi, ki redijo govedo, kopitarje, drobnico, prašiče, divjad, alpake, lame, polže, perutnino, kunce, akvakulturo in čebele. Izjema so še vedno tisti, ki za lastno domačo rabo in v omejenem številu redijo perutnino in kunce, ki se ne premikajo z gospodarstva. Do zdaj pa je veljala tudi izjema za vse tiste, ki so redili le enega prašiča. Nakup enega prašiča za lastno uporabo so namreč obravnavali na način, da je premik sporočil le prodajalec, v centralni register prašičev pa je priglasil ime in priimek ter naslov kupca. Po novem to več ni mogoče. Od konca preteklega leta se morajo tudi tisti z enim prašičem vpisati v evidenco imetnikov rejnih živali in register gospodarstev, da pridobijo identifikacijsko številko. Na spremni list prašiča morajo beležiti Foto: Črtomir Goznik Dodatna birokracija za tiste, ki si želijo svojega prašiča vzrediti sami. odhodke in prihodke, kupci pa morajo tako še pred nakupom registrirati gospodarstvo. To lahko storijo na upravni enoti ali pri pooblaščeni veterinarski organizaciji. Postopek pri veterinarju je enostavnejši in je V 10.000 hlevih le po en prašič Pred spremembo je sistem tekel na način, daje podatke o premiku enega prašiča v centralni register sporočil le prodajalec. Kupec enega prašiča je moral na spremni list le vpisati svoje podatke ter hraniti kopijo spremnega lista, drugih obveznosti pa ni imel »V centralnem registru smo evidentirali podatke o naslovih, na katere so bile živali na ta način premaknjene. Letno je bilo v Sloveniji takih premikov okrog 10.000,« so pojasnili na Upravi za varno hrano. Statistika pa je tudi pokazala, da se z leti taka vzreja zmanjšuje. Še leta 2011 je bilo rejcev z enim prašičem 16.866, lani pa le še 9.507. Foto: Media24 namenjen izključno tistim, ki redijo le enega prašiča za zakol za lastno uporabo. Če se posameznik odloči za razširitev črede na več kot enega prašiča, pa mora kmetijsko gospodarstvo registrirati na upravni enoti, saj v tem primeru samo prijavljeno gospodarstvo ne zadošča. Rejci morajo sporočati tudi podatke o staležu rejnih živali. Izjema tu so tisti, ki začasno, največ sedem dni, redijo enega prašiča za namene zakola za lastno domačo rabo. Razlog je v preprečevanju bolezni Zakaj je prišlo do te spremembe, smo vprašali na Upravo za varno hrano, kjer so odgovorili, da je bil glavni povod v vse bolj nevarni afriški prašičji kugi. »Na ta način bo sledljivost boljša in imeli bomo natančnejše podatke o prašičjih leglih,« so pojasnili na upravi. »To je neumno. Ne vem, zakaj bi na ta način imeli več podatkov. Že zdaj bi v primeru kakšne bolezni lahko ugotovili, od kod je prišel posamezni prašič,« pa meni Ivan Brodnjak iz ptujskega kmetijskega zavoda. Več nepotrebne birokracije Kmetje so prepričani, da je to le nepotrebna birokracija, ki bo marsikoga tudi odvrnila od tega, da bi si sam vzredil kakšno žival in to ne bi smel biti namen države. »To je le nepotrebna dodatna birokracija. Ne vem, kaj bodo s tem rešili. Nekdo v Ljubljani bo pač imel te papirje, ki pa mu v resnici ne bodo pomagali pri ničemer. Že zdaj lahko na podlagi prodaje ugotovimo, od kot prihaja določen prašič. Tisti pa, ki se izognejo in prašiče prodajajo in kupujejo mimo zakonodaje, pa bodo to počeli še naprej,« je še kritičen Brodnjak, ki meni, da je neumno pričakovati, da bodo po novem vsi vso vzrejo prijavili. A na Upravi načrtujejo tudi inšpekcijske nadzore. Preglede bodo izvajali občasno, na podlagi podatkov o premikih prašičev in glede na tveganja, ki jih predstavlja afriška prašičja kuga. Bodo kmalu prepovedali še domače koline?! »S takimi ukrepi lahko zmanjšamo število oseb, ki se bodo odločale za rejo doma. To ni pravi pristop,« je prepričan Brodnjak. Manjši rejci pa so tudi zaskrbljeni, da je le še vprašanje časa, ko bodo tudi domače koline prepovedane. Na Ministrstvu za kmetijstvo mirijo, da te za zdaj ostajajo, saj zakon, ki dovoljuje zakol prašiča za lastno uporabo, ostaja v veljavi. Vida Božičko Ptuj, Kidričevo • Posilstvo, prostitucija in izsiljevanje Sodnica: „To je počel načrtovano in premišljeno" Če menite, daje okolje varno pred različnimi nepridipravi, ki lahko zavedejo vaše otroke, se motite. Eden izmed primerov, ko seje fant oziroma moški srednjih let grdo poigral z mladoletim dekletom, seje dogajal v okolici Ptuja. Sodišče ga je zaradi posilstva, zlorabe prostitucije, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ter izsiljevanja obsodilo na pet let zaporne kazni. Odslužil jo bo na polodprtem oddelku. Alešu Črepinku iz občine Kidričevo so policisti zaradi spolnega delikta odvzeli prostost 18. oktobra lani. Obtožnica ga je bremenila storitve štirih kaznivih dejanj: posilstva, zlorabe prostitucije, izsiljevanja ter izdelave in posre- dovanja pornografskega gradiva. Podobno kaznivo dejanje je zagrešil že v preteklosti, za kar ga je okrajno sodišče v Mariboru obsodilo. Dobil je pogojno, a ga sankcija očitno ni spametovala, saj je z istovrstnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Zaradi varovanja zasebnosti obdolženega in oško-dovanke je bilo tokratno sojenje na okrožnem sodišču na Ptuju za javnost zaprto. Odprto je bilo v delu, ko je sodnica Katja Kolarič razglasila sodbo in izrekla kazen- Foto: MZ Po odhodu s sodišča je Črepinko želel svoj obraz pred kamerami prikriti. sko sankcijo. Črepinko se je sicer na koncu s tožilstvom pogodil in očitke iz obtožnice priznal. „Obdolženi je načrtovano, premišljeno in dolgotrajno posegel v osebno in spolno integriteto oškodovanke. Za žrtve je izbiral mladoletnice, ki so neizkušene, šele vstopajo v svet spolnega življenja ter se ne zavedajo tveganja in nevarnosti," pa je v obrazložitvi sodbe na kratko povedala sodnica Katja Kolarič. Mojca Zemljane 4 Štajerski Politika torek • 5. marca 2019 Podlehnik • S tretje seje občinskega sveta Podžupanja znova Svenškova Podlehniški občinski svet je na zadnji redni seji obravnaval kar enajst točk dnevnega reda. Tako župan kot podžupanja bosta funkcijo opravljala neprofesionalno. Občinski svetniki so potrdili letna programa športa in kulture. Za športne dejavnosti so na Občini Podlehnik letos rezervirali 12.000 evrov, za vzdrževanje športnih objektov in površin še 6.000 evrov. Za kulturo so rezervirali 39.478 evrov, od tega bo 12.000 evrov šlo za spodbujanje ljubiteljske kulture in 4.000 evrov za protokolarne dogodke Pihalne godbe Podlehnik. Župan Sebastian Toplak je pojasnil, da sta oba letna programa osnova za objavo javnega razpisa: »Letos ga bomo realizirali prej kot običajno in tako društvom olajšali poslovanje v tekočem letu.« Občinski svet je znižal faktor za zunanje poslovne površine zazidanih stavbnih zemljišč in za nezazidana stavbna zemljišča v občini pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Do konca leta 2021 bo faktor znašal 0,1, po tem datumu do konca leta 2022 pa 0,2 (doslej je znašal 0,3 oz. 0,5). Župan je pojasnil, da so se tako odločili, da ne bi prišlo do enormnega zvišanja ob prevzemu podatkov Geodetske uprave RS: »Lastniki s tem niso bili predhodno seznanjeni in takega izdatka niso planirali. Druga možnost je izvzem iz stavbnih zemljišč, a ta postopek traja več let.« Župan je za podžupanjo imenoval Jožefo Svenšek, ki je to funkcijo opravljala že v preteklem mandatu, v času županovanja Marka Ma-učiča. Toplak je naštel razloge za svojo odločitev: »Na prvem mestu je volja volivcev (Svenškova je na lokalnih volitvah prejela največ glasov), štejejo izkušnje in poznavanje številnih področij, kjer računamo na njeno pomoč.« Svenškova se je za izkazano zaupanje zahvalila. EM Markovci • Župan z dvema podžupanoma Nova - stara podžupana Župan občine Markovci Milan Gabrovec bo tudi v tem mandatu imel dva podžupana. Gabrovec je na zadnji seji povedal, kdo bosta njegova namestnika. To vlogo bosta še naprej opravljala Zvonko Črešnik in Franc Kostanje-vec, ki sta bila podžupana že v prejšnjem mandatu. Eden bo zadolžen za gospodarske, drugi za negospodarske dejavnosti. Funkcijo bosta opravljala nepoklicno. Sprememba je le ta, da bo župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomeščal Črešnik. MH Ptuj • Poslovanje Adriaplina Pol milijona evrov dobička V mestni občini Ptuj je zgrajenih 106 kilometrov plinovodnega omrežja. Nanj je priključenih okoli 1.800 gospodinjstev in nekaj manj kot 500 gospodarskih uporabnikov. V letu 2017 so gospodinjstva na Ptuju porabila 20,7 GVVh in gospodarstvo 105,3 GWh energenta. Omrežje pa ni v celoti obremenjeno, saj je od 2.484 priključnih plinovodov aktivnih le dobra polovica. S prodajo zemeljskega plina je koncesionar Adriaplin na območju Ptuja v letu 2017 ustvaril dobra dva milijona evrov prihodkov. Odhodki so bili nižji. Znašali so blizu 1,5 milijona evrov. Po obdavčitvi je dobiček znašal 506.000 evrov. MZ Destrnik • Akutno stanje občinskih financ Pukšič: „Rešujemo utopljenca" „Občino Destrnik danes rešujemo približno tako kot nekoga, kije bil nekaj minut brez zraka pod vodo. Skratka, utopljenca. V zadnjih štirih letih so občino na daljši rok zadolžili za tri milijone evrov " o finančnem stanju, ki gaje pričakalo, pravi sedanji župan Franc Pukšič. „1,2 milijona evrov je bilo najetega kredita, 800.000 evrov je stala energetska investicija, 870.000 evrov pa sodna poravnava zaradi ne-nakupa poslovnih prostorov od podjetja Em-grad. Breme teh dolgov bomo občani Destrnika nosili še naslednjih deset let," je nedavno na novinarski konferenci dejal stari-novi destrniški župan in nadaljeval: „Na primopredaji 14. decembra lani me je pričakal zapisnik, na katerem je bilo navedeno, da neporavnane obveznosti znašajo 331.000 evrov, od tega jih je bilo zapadlih za 222.000 evrov. Občina Destrnik doslej tudi ni poravnala obveznosti za gradnjo regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami. Župani so se s sporazumom dogovorili o financiranju gradnje in deležih, ki jih bodo zagotovile občine. Nekdanji župan Vladimir Vindiš je dal občinskemu svetu v potrditev sklep, da bo občina gradnjo šole financirala v obdobju petih let. Dolgujemo še 42.000 evrov. Ta sredstva bomo zagotovili v rebalansu. Decembra niso imeli denarja, zato so prodali terjatev in kupili zemljišče pod gasilskim domom, tako imenovano Otma-rjevo hišo. Že prej so za ta nakup namenili 20.000 evrov, decembra dodatnih 40.000, preostala obveznost za plačilo pa znaša še 60.000 evrov. Pri tem poslu obstaja velik sum korupcije. Tudi ta obveznost nas še čaka v letošnjem proračunu, saj ne želimo izgubiti že izplačanih 60.000 evrov. Na račun tega niso plačali gasilskega avtomobila za PGD Desenci, čeprav sta bila Bran- Otmarjeva hiša 52 arov zemljišča z nedograjenim objektom, kije na fotografiji, občina Destrnik kupuje za 120.000 evrov. Lastnik je podjetje Avdi iz Kidričevega. Po GURS-u so nepremičnine ocenjene na dobrih 67.000 evrov, sodni cenilec Jože Gašperšič jih je ocenil na 190.000 evrov. Sedanji župan Pukšič bo nakup izpeljal do konca, saj je bila polovica kupnine lani že nakazana. Sprašuje pa se, zakaj je prejšnji župan šel v ta nakup. Po njegovem mnenju bi raje poplačal obveznosti za nakup gasilskega vozila za PGD Desenci. ko Horvat in Majda Kunčnik Vindi-ševa najtesnejša sodelavca. Poleg vsega navedenega so bili odprti (in zapadli) računi do vrtcev Ptuj in Maribor, računi za šolske prevoze, domsko varstvo ..." Energetski prihranek ali potrata? Še en žulj, s katerim se ukvarja Pukšič, je energetika oziroma projekt javno-zasebnega partnerstva s Petrolom, v okviru katerega občina Petrolu letno plačuje 40.000 evrov, izkazani letni prihranek pa po Pukšičevih besedah znaša 569 evrov. „Moramo razčistiti posle za nazaj, se oprati in iti naprej," pravi župan in doda, da njegovo delo ni usmerjeno samo v preteklost, temveč tudi v prihodnost: „Ukvarjamo se s tem, kako pridobiti 1,3 milijona evrov evropskih sredstev, ki so občini na razpolago v tej finančni perspektivi. Iščemo investitorje za gradnjo doma upokojencev. Imamo zemljišče in OPN, manjka še OPPN. Na mestu Otmarjeve hiše bi gradili stanovanja, poskusili se bomo vključiti v regijski projekt gradnje kolesarskih poti na odseku Janežovci-Placar. Ta cesta je prometno zelo obremnjena in nevarna. To je danes realna slika potopljene občine Destrnik, ki je bila nekoč cvetoča," je razmišljanje sklenil župan Pukšič. Mojca Zemljarič Žetale • Z druge izredne seje občinskega sveta Letos slaba dva kilometra novega asfalta Žetalski občinski svet je na drugi izredni seji popravil letošnji občinski proračun in potrdil investicijsko dokumentacijo za modernizacijo občinskih cest v tem letu. Proračun za leto 2019 je septembra lani sprejel še občinski svet v stari sestavi, nov občinski svet pa ga je s prvim rebalansom že nekoliko popravil. Prihodki občine so se povečali zaradi višje povprečnine in planiranega višjega sofinanciranja občanov za nakup stola za žetalsko zobozdravstveno ambulanto pod okriljem Zdravstvenega doma Ptuj, poleg tega so na gospodarskem ministrstvu določili nove deleže razpoložljivih povratnih in nepovratnih sredstev za sofinanciranje občinskih investicij. Tako bo lahko letos za investicije šlo 84.135 evrov več, kot so sprva predvideli; morda ne zveni veliko, a povišanje znaša kar 43,36 %. Letos, predvidoma med julijem in oktobrom, bodo v žetalski občini asfaltirali okoli 1.895 metrov zdaj še gramoziranih javnih poti (za primerjavo: lani 1.518 metrov). Za to bodo skupno namenili 197.306 evrov, koristili bodo tako povrat- na kot nepovratna sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin. Modernizirali bodo štiri cestne odseke javnih poti: Žetale-Bede-nik (525 metrov, montirali bodo 40 metrov varnostnih odbojnih ograj), Stopnica-Šimperk (460 metrov), Strajna-Male Prekože (500 metrov) in odcep Ložina (410 metrov). Za investicije 84 tisočakov več I Proračun 12019 (€)_ 1 Rebalans proračuna (€) Prihodki 1.346.728 1.421.546 Odhodki 1.326.136 1.431.069 Od tega investicijski odhodki 194.016 278.151 O omenjenih cestnih odsekih so na Občini Žetale pojasnili: »Širina cestišč znaša povprečno tri metre, Foto: Arhiv občine Vir: Občina Zetale ceste potekajo po gričevnatem svetu med travniki, sadovnjaki in gozdovi. Cestišča so v slabem makadamskem stanju, zato so ob močnejših deževjih in še posebej ob neurjih večkrat neprevozna. Neprevoznost povzroča težave za gospodinjstva, ki so vezana na navedene ceste. Na nevarnih odsekih so tudi brez ustreznih varovalnih ograj.« V žetalski občini je skupno slabih 90 kilometrov regionalnih in lokalnih cest ter javnih poti. Od tega jih je asfaltiranih slabih 63 kilometrov oz. okoli 70 %, preostalih 27 kilometrov cest je še v makadamski izvedbi. Eva Milošič Foto: EM Foto: MZ Foto: MZ torek • 5. marca 2019 Podravje Štajerski 5 Markovci • Kulturno društvo ne bo več organizator pustne prireditve V Bukovcih brez fašenka V Bukovcih v občini Markovci tradicionalne pustne prireditve, kije vsa ta leta potekala ravno na pustni torek, tokrat ne bo. Maske se bodo skozi vas vseeno sprehodile. Dornava • Skrčili projekt kolesarskih poti Župan: „Od kod naj vzamemo milijon evrov" Občina Dornava je pristopila k regijskemu projektu gradnje kolesarskih poti. Pri projektu sodelujejo občine Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Gorišnica, Dornava in Juršinci. Naknadno se mu želi pridružiti še občina Destrnik, medtem ko občina Dornava obseg projekta na svojem območju krči. Kolesarska povezava Ptuj-Dornava ostaja, ne pa tudi kolesarske steze znotraj občine Dornava. Foto: MZ Foto: MZ Organizirane pustne povorke po skoraj 20 letih v Bukovcih danes ne bo. Zakaj je tako in zakaj se odpovedujejo evropskemu denarju, ki bi ga lahko pridobili za projekt, je na zadnji seji občinskega sveta v Dornavi zanimalo svetnika Srečka Kondriča. „Na postavki v proračunu nam je za ta namen ostalo 76.000 evrov. Ali to pomeni, da ostajamo v projektu ali se iz njega umikamo?" je zanimalo svetnika. Župan Janko Mere je razložil, da občina Dornava v finančni situaciji, kot je, projekta ni sposobna financirati. Pa četudi bo večina denarja kasneje povrnjena. „Za območje občine Dornava je projekt ovrednoten na več kot milijon evrov, od tega bi morala občina zagotoviti 300.000 evrov lastnih sredstev. Čeprav bi dobili večino sredstev od EU povrnjenih, nismo zmožni zagotoviti zalaganja denarja. Izvajanje projekta se plačuje sproti, EU denar nakazuje naknadno. Povejte mi, kje naj vzamemo denar. Da najamemo še en kredit - saj ga nismo sposobni odplačevati. V projektu ostajamo, a v bistveno manjšem obsegu. Dornavo bomo s kolesarskimi potmi povezali s Ptujem in Markovci. Skozi naša naselja pa stez ne bomo gradili. Ponekod niti ni prostora, saj so hiše zelo blizu ceste. In še to: povezovanje Mar-kovcev in Gorišnice je bilo v projektu predvideno po naši občini. Naj si občini kolesarsko stezo, ki ju bo povezovala, zgradita na svojem območju. Seveda bi bilo dobro, da bi projekt izvedli, kot je bil načrtovan. A žal ne gre. Mi bi morali zalagati financiranje, denarja nimamo. Tudi če vzamemo kratkoročni kredit, ga je treba v enem letu vrniti. Denar iz EU pa lahko pride šele čez dve leti," je odgovoril župan in spomnil, da občini po tem, ko izpolni vse finančne obveznosti, letno ostane za investicije prostega denarja okoli 200.000 evrov. „Plačujemo račune, ki so odprti od maja lani. Še vedno nismo plačali vseh računov, ki so zapadli v lanskem letu. Veste pa tudi, da bomo najprej končali vse začete projekte in potem odpirali nove," je ob sprejemanju proračuna za letošnje leto poudaril dornavski župan Merc. Mojca Zemljarič Čeprav so se po številnih krajih in mestih te dni zvrstile pustne prireditve, pa tradicionalne povorke v Bukovcih, ki je vsa ta leta potekala na pustni torek v izvedbi tamkajšnjega kulturnega društva, danes ne bo. Predsednik omenjenega društva Boštjan Bezjak je potrdil, da prekinjajo skoraj 20-letno tradicijo organiziranja prireditve Fašenk v Bukovcih s pustno povor-ko in zabavo. Med razlogi za to je navedel zahtevnost te prireditve, predvsem pa odgovornost. »V društvu smo se po tehtnem premisleku soglasno odločili, da prireditve več ne bomo organizirali. Gre namreč za velik zalogaj. Povorka je potekala skozi našo vas, deloma po glavni cesti, zaradi česar smo morali pridobivati soglasja, speljati vse zapletene postopke ter urediti potrebno papirologijo. Potem pa sta tukaj še sama varnost in odgovornost. Kdo bo odgovarjal, če se komu kaj zgodi?! 20-krat se ne zgodi nič, enkrat pa se lahko,« je razloge za to, da prireditve ne bodo organizirali, pojasnil Bezjak, ki je bil sicer na mesto predsednika KD Bukovci izvoljen lani. Odločitev pa je še podkrepil z vse manjšim številom obiskovalcev. Na vprašanje, kako naprej, pa je še dejal, da so pripravljeni pomagati pri izvedbi te prireditve, a da tudi v prihodnje ne nameravajo prevzeti vloge glavnega organizatorja. Župan do zadnjega upal, da bo katero od društev povorko vseeno izpeljalo In kaj na vse to pravi markovski župan Milan Gabrovec? Do zadnjega je upal, da organizirana povor-ka vendarle bo, saj gre za spontano prireditev in veselo dogajanje na vasi. Povedal je, da so takoj po tem, ko so izvedeli, da kulturno društvo ne namerava organizirati prireditve, stekla dogovarjanja z drugimi društvi, toda nobeno ni bilo pripravljeno tik pred zdajci prevzeti celotne organizacije. Pra- vi še, da bi društvo o tem, da ne namerava organizirati povorke, moralo sporočiti veliko prej. Pustne skupine kljub vsemu skozi vas Informacijo, da prireditve letos »(in do nadaljnjega) ne bo«, pa smo zasledili tudi na facebook strani Fašenk v Bukovcih. Odzivi so bili različni, večina jih je bila negativno presenečena. Eden izmed uporabnikov pa je zapisal, da se bodo kljub vsemu peljali skozi vas ... To se je tudi na koncu potrdilo. Župan je namreč povedal, da se bodo pustne skupine vseeno sprehodile tudi skozi Bukovce. Monika Horvat Podravje • Razglašenaje velika požarna ogroženost naravnega okolja Zagorela je suha gozdna podrast Nedavno so gasilci v občini Videm pogasili dva požara v naravnem okolju, o požarih v naravi pa dnevno poročajo tudi iz številnih drugih občin v Podravju. Prejšnji ponedeljek okoli poldneva je zagorela podrast v krajinskem parku Šturmovci. Požar na površini okoli 500 kvadratnih metrov so pogasili člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Videm pri Ptuju in Tr- žec. Kakšno uro kasneje je podrast zagorela še pri naselju Trdobojci, požar na površini okoli pol hektarja so pogasili gasilci PGD Leskovec in Tržec. Namestnik poveljnika PGD Tržec Leon Požar, ki je sodeloval na obeh intervencijah, je povedal: »Videti je, da kljub opozorilom veliko ljudi še vedno kuri v naravi.« Oba požara sta se zgodila prav na dan, ko so na Upravi RS za zaščito in reševanje za območje celotne Policija in naravnega •m WT žgjppšš ijsžšiif Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Tržec pristojni inšpektorat bosta v času velike požarne ogroženosti okolja izvajala poostren nadzor. Slovenije razglasili veliko požarno ogroženost naravnega okolja: »Desetdnevno obdobje suhega in za ta letni čas nadpovprečno toplega vremena je že ustvarilo pogoje za povečano možnost nastanka požarov v naravnem okolju na območju celotne države.« Spomnili so, da je napočil čas intenzivnejšega odstranjevanja suhih ostankov rastlin z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, pogosto s kurjenjem in požiganjem. Opozorili so, da velja stroga prepoved požiganja in kurjenja v naravi. Eva Milošič Kidričevo • Nastaja novo blokovsko naselje Prvi blok bo vseljiv oktobra Takoj za tablo Kidričevo ob glavni cesti skozi vas na levi strani raste novo stanovanjsko naselje. Predvideni so trije bloki. Prvega že gradijo in bo vseljiv do oktobra letos. Skoraj polovica stanovanj je že prodanih. je oktober 2019,« je še povedal Daljavec. »Zanimanje je očitno veliko. Sam poznam nekaj starejših občanov, ki so hiše že prodali in se nameravajo vseliti v ta blok. Treba je tudi povedati, da se število prebivalcev v naši občini povečuje, v zadnjem letu se je povečalo za sto in treba je iskati stanovanjske možnosti za te ljudi,« je povedal župan Anton Leskovar, ki še letos predvideva nov načrt razvoja naselja. Ob nastajajočem bloku bodo v prihodnje zgradili še dva. Ker gre za zasebno investicijo, občina pri tem nima nič. »Naša naloga je le gradnja krožišča za novo naselje. Graditi bomo začeli še letos,« je zagotovil župan. Vida Božičko Vizualizacija nastajajočega bloka Foto: Arhiv GpProjectlnga Gradnja bloka je skupni projekt podjetja TTCS, ki je lastnik zemljišča in investitor, ter podjetja GpProjecting, ki je izvajalec. Blok, ki že raste, je v celoti predviden kot nadstandardni stanovanjski objekt. »Pri gradnji bodo uporabljeni najnovejši standardi in vgrajeni človeku in naravi najprijaznejši materiali,« pojasnjuje direktor GpProjektinga Antun Daljavec. Blok ima 18 stanovanj treh velikosti. V kleti je podzemna garaža, v mansardi pa shramba, ki jo lahko vsak posameznik spremeni tudi v kabinet ali kaj podobnega. Cene stanovanj se gibljejo od 112.142 do 140.361 evrov, odvisno od velikosti. »Do sedaj je prodanih osem stanovanj. Predviden začetek vselitve Foto: Vida Božičko Gradnja novega bloka v Kidričevem že poteka. 6 Štajerski V središču torek • 5. marca 2019 Podravje • A1 internet in digitalna televizija Tudi v delu Haloz in Slovenskih goric Mobilni operater A1 Slovenija je nekatera območja v Sloveniji, ki so brez sodobne telekomunikacijske infrastrukture, opremil z najsodobnejšo mobilno-fiksno tehnologijo. Ta hitri internet in digitalno televizijo prinaša tudi v kraje, kjer to doslej ni bilo mogoče ali je bila kakovost storitev slaba. Foto: Dreamstime A1 storitev hitrega interneta in digitalne televizije je v Podrauju na voljo uporabnikom v občinah Slovenska Bistrica, Duplek, Sveta Ana, Mako-le, Majšperk, Oplotnica, Lenart in Cerkvenjak. Novost, poimenovana Al Lite, bo uporabnikom na voljo v dveh naročniških paketih Al Kombo lite, ki vključujeta širokopasovni internet s hitrostjo do 40 Mbps ter digitalno televizijo z več kot 180 programi z vključeno funkcijo časovnega zamika in programi v ločljivosti HD. Storitev bo na volj o tudi uporabnikom v Podravju, in sicer v občinah Slovenska Bistrica, Duplek, Sveta Ana, Makole, Majšperk, Oplotnica, Lenart in Cerkvenjak. „V Sloveniji je več kot 100.000 gospodinjstev, na katera so preostali fiksni operaterji pozabili. Tem uporabnikom je na voljo le zastarela infrastruktura, ki ne omogoča storitev, primernih času, v katerem živimo. V Al smo v preteklih dveh letih na določenih območjih preko svojega mobilnega omrežja že omogočili dostop do hitrega interneta, sedaj kot prvi v Evropi predstavljamo novo tehnologijo A1 Lite, ki poleg hitrega interneta omogoča dostop do televizije v ločljivosti HD in možnost ogleda za nazaj,« je o uvedbi storitve povedal Jure Bohinc, direktor za upravljanje ponudbe in vrednosti v A1 Slovenija. A1 Slovenija je vodilni zasebni ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji. Zaposluje več kot 500 sodelavcev, njihove storitve koristi več kot 700.000 uporabnikov. Podjetje je v lasti mednarodne telekomunikacijske skupine Telekom Austria Group, ta pa sodi pod okrilje América Móvil, tretjega največjega ponudnika brezžičnih storitev na svetu. Telekom Austria Group je med vodilnimi ponudniki digitalnih storitev in komunikacije v državah srednje in vzhodne Evrope, v sedmih državah ima več kot 24 milijonov uporabnikov, letno ustvarja štiri milijarde evrov prihodkov in zaposluje 18.000 sodelavcev. Mojca Zemljarič Cirkulane • Arheološke raziskave na terasi gradu Borl Bomo končno izvedeli starost gradu? V prvih dneh tega leta je v sklopu sanacije skalnega podora na Borlu arheološka terenska ekipa Centra za preventivno arheologijo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) začela arheološke raziskave na gradu Bori Kaj je doslej ugotovila? Vodja arheološke raziskave Ev-gen Lazar je povedal, da je delo do začetka februarja potekalo v obliki arheološkega dokumentiranja ob gradnji: »To pomeni, da se je pod arheološkim nadzorom izvajalo strojno odstranjevanje oz. izkop novoveških nasutij s terase. Izkopani material se je s terase odstranjeval z žerjavom.« Do začetka februarja so z grajske terase z razgledom na Dravo odstranili približno tisoč kubičnih metrov zemlje. Po zaključku strojnega izkopa je arheološka ekipa v severnem delu kleti izkopala testna jarka ob zahodnem delu obzidja. »Do sedaj smo z arheološkimi raziskavami ugotovili, da je bil grajski trakt, ki je tukaj stal do leta 1778, podkleten, ter da je bila klet razdeljena na dva dela, na severnega in južnega. Po do sedaj odkritih podatkih ugotavljamo, da je imel v času baroka (pred rušitvijo) južni del kleti eno nadstropje, severni pa dve,« je razkril Lazar. Romanski palacij na mestu grajske presenečenj ne izključujejo. Zaključek raziskav je nemogoče napovedati Tako južni kot severni del kleti sta bila z vrati povezana z delom gradu proti vzhodu, oba sta imela tla iz zbite gline. Zgornje nad- Foto: Andrej Magdič terase naj bi bil najstarejši del borlskega gradu, a arheologi tudi (starejših) Previsne skale so že dvakrat minirali V Društvu za oživitev gradu Borl so razložili, daje na mestu (zdaj že nekdanje) grajske terase stal del gradu: »Porušili so ga ob koncu 18. stoletja, kmalu po podoru skale, kije del zidu celo odnesel. Da bi preprečili večje poškodbe grajskega kompleksa, so nadzorovano podrli ogroženi del in z materialom zasipali spodnje(a) nadstropje(a). V tem spodnjem delu naj bi bili po prepričanju strokovnjakov ostanki najstarejšega dela gradu iz 13. stoletja ali starejši.« Spomnili so, da seje naslednji plaz sprožil septembra 1937: »Zjutraj je padlo 700 do 800 kubičnih metrov kamenja in zemlje, popoldne pa še 200 do 300 kubičnih metrov. Plazova gradu nista neposredno ogrozila, sta pa povsem zasula prometnico proti Zavrču. Leta 1938 pozimi so del skal, ki so ostale kot previs, minirali.« Zadnji podor se je na borlski skali zgodil leta 2012, takrat je na cesto zgrmelo okoli 2.000 kubičnih metrov kamenja. Zaradi odstranjevanja materiala je bila cesta proti Zavrču zaprta več kot mesec dni, tudi takrat so skale razstrelili. stropje severnega dela kleti so očitno nosili leseni tramovi, na prehodu v vzhodni del gradu so pred vrati odkrili še stopnišče iz opeke in malte. S testnim jarkom so v severnem delu baročne kleti odkrili še kurišče oz. ognjišče ter del zidu ali temelja, ki poteka vzporedno z zahodnim delom obzidja, je povedal arheolog: »Drobne najdbe nakazujejo na možnost, da imamo opravka z arheološkimi ostalinami iz časa med 13. in 15. stoletjem.« Napovedal je, da bodo z najnovejšimi raziskavami verjetno odkri- li najstarejše gradbene faze gradu in s tem ugotovili začetek gradnje Borla oz. romanskega palacija na območju nekdanje terase: »S tem seveda ne izključujemo možnosti obstoja še starejše faze (pred 13. stoletjem).« V prihodnjih mesecih bo dela še veliko. Kdaj si lahko obetamo nova spoznanja, je težko napovedati, je priznal Lazar: »Zaradi kompleksnosti situacije točnega datuma zaključka arheoloških raziskav ne moremo določiti.« Eva Milošič Zasutje so z grajske terase odstranili z več kot 50 metrov visokim žerjavom Foto: EM Markovci • Za vzdrževanje in ureditev pokopališča skoraj 230.000 evrov Nova ograja, deponija, prostor za raztros pepela ... Na markovskem pokopališču nameravajo zastekliti predprostor vežice in na tak način omogočiti, da se pogrebno-cerkveni obredi izvajajo kar v vežici. Na pokopališču vse od lanskega novembra potekajo dela in bodo predvidoma trajala še vse do konca aprila. Kot smo že poročali, poteka gradnja dolgo pričakovanega pokopališkega zidu, vendar v nekoliko manjšem obsegu od sprva predvidenega. Pokopališče počasi že dobiva novo podobo. Izvajalec je živo mejo iz cipres, kjer je to bilo predvideno, že pred časom odstranil, na tem mestu pa ureja betonsko ograjo. Zid je v večjem delu že blizu končni podobi. Gradnja ograje na severnem, vzhodnem in delno južnem delu pokopališča bo občino stala okoli 109.000 evrov. »V lanskem letu smo dela pričeli šele proti koncu leta, zato glavnina stroška zapade v leto 2019. Stro- šek v letu 2018 je bil 9.882,43 €, v predlogu proračunu za letos pa je predvidenih 109.000 evrov«, je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Na pokopališču del zemljišča za raztros pepela Sicer pa na pokopališču še ne bo miru. Letos namreč poleg gradnje ograje predvidevajo ureditev deponije odpadkov ob pokopališču z zaprtimi zabojniki (za odpadne sveče, odpadne elektronske sveče, kovinske pokrove sveč in za rezano cvetje) in ureditev dela pokopališča za žarni raztros. Največja pridobitev pa bo zagotovo ureditev predprostora poko- pališke vežice. S tem bodo namreč pridobili večji zaprt prostor, v katerem bodo po novem omogočili izvajanje pogrebnih slovesnosti kar na enem mestu, v vežici. V predlogu letošnjega proračuna za našteta dela planirajo okoli 70.000 evrov, še dodatnih 50.000 evrov pa za vzdrževanje pokopališča. Ob tem direktorica dodaja: »Letošnji proračun še ni sprejet in se višina posameznih postavk še usklajuje po posameznih odborih, zato je o zagotovljenih sredstvih preuranje- no govoriti.« Monika Horvat Predprostor vežice bodo zasteklili. Pokopališče dobiva novo podobo. Foto: MH Foto: MH torek • 5. marca 2019 Podravje Štajerski 7 Središče ob Dravi • Spet o krajinskem parku Borko: »Mi nikogar ne posiljujemo, samo nudimo priložnosti« Občina Središče ob Dravi se sooča s slabo demografsko sliko, še posebej z upadom populacije. Mladi zaradi pomanjkanja služb odhajajo, občina pa vidi priložnost v ustanovitvi Krajinskega parka Središče ob Dravi, s čimer pa se nekateri občani ne strinjajo... Zgodba okrog ustanovitve Krajinskega parka Središče ob Dravi ima že dolgo brado. Kljub temu pa do slednje še ni prišlo, saj so v preteklosti temu nasprotovali predvsem številni kmetje, ki imajo na predvidenem območju njive. Idejo pa so ponovno obudili pred nekaj leti. Po tem, ko je občinski svet konec leta 2017 gladko zavrnil odlok o ustanovitvi krajinskega parka, so taisti svetniki lansko poletje potrdili odlok v prvem branju in s tem dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Še preden pa bodo novi svetniki dali zadnjo besedo glede ustanovitve parka, je občina, kot je obljubila, projekt ponovno predstavila vsem zainteresiranim občanom. Župan Jurij Borko je želel razčistiti, kaj bi vzpostavitev krajinskega parka pomenila za tamkajšnje kmetijske površine oz. ali bi prinesla kakšne omejitve pri kmetovanju. Ravno zaradi te bojazni je namreč ustanovitev parka že predlani padla v vodo. Prisotna Simon Veberič iz Zavoda za varstvo narave in Jane Vidic iz okoljskega ministrstva sta jasno pojasnila, da se za kmete ne bi nič spremenilo zaradi že obstoječih statusov predvidenega območja ob Dravi (predvsem zaradi Nature 2000). Po besedah Veberi-ča bo kmetovanje na tem območju tudi naprej mogoče in zaželeno. Kmete že velikokrat ■ • v • v prepeljali žejne cez vodo Kot je bilo slišati na minuli, sicer kratki razpravi, pa imajo nekateri občani še vedno kar nekaj pomislekov. Miran Kovač je dejal, da so v eni izmed kmetijskih oddaj govorili o pripravi predloga pristojnega ministrstva, da bi se kmetje na zavarovanih območjih morali ukvarjati samo z ekološkim kmetovanjem. Vidčeva mu je odvrnila, da ni instrumenta, da bi na teh območjih prepovedali tradicionalno kmetovanje, obenem pa dodala, da pa si država sicer prizadeva za zvišanje deleža ekološkega kmetovanja, tudi z različnimi ukrepi, denimo s kmetijskimi okoljskimi plačili. Bojan Mlakar, ki 38 let dela kot kmetijski svetovalec, pa je dejal, da bi morali pripraviti režim, ki bo veljal za lovce, gozdarje, kmete ..., ter na tak način dokončno razbliniti bojazni kmetov. Dejal je še, da nezaupanje izvira iz tega, ker so bili kmetje že velikokrat prepeljani žejni preko vode, na primer pri Naturi 2000. Opozoril je še, da bi uro sestanka morali zamakniti (sestanek je bil sklican ob 17. uri), saj imajo ta čas kmetje delo v hlevu, pa tudi, da v občini nimajo niti ene same postelje, kjer bi turisti lahko prenočili. »Koliko let bi še potrebovali?« »Je še potrebna širša razprava?! Koliko let bi še potrebovali, da bi nekoga prepričali? Marsikaj je bilo narejenega. In brez tega, da bo nekdo stopil v partnerstvo, da bo ustvaril prenočitvene kapacitete, mleko predelal v sir, ne bo nič. Tisti, ki čakajo, da jim bo občina na dom prinesla denar, se motijo,« je odvrnil župan Jurij Borko, ob tem pa znova poudaril, da so občani tisti, ki morajo v tem uvideti priložnost: »Leta 2007 smo imeli 2.308 prebivalcev, 2016 2042. Kaj bo čez 20, 30 let? Morda nas bo samo še 1.000. Pričakovati neko veliko tovarno, kjer bi se lahko zaposlili občani in nam tako mladi ne bi več odhajali, je iluzorno. Mi nikogar ne posiljuje-mo, samo nudimo možnosti.« Župan bo ponovno predlagal sprejem odloka o ustanovitvi krajinskega parka Središče ob Dravi na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Kdaj točno, še ni znano. Monika Horvat Juršinci • Stanovanjska problematika Mladi brez stanovanj V občini Juršinci nimajo stanovanj, predvsem za mlade. Ti s prstom kažejo na sosednje občine, kjer rastejo novi večstano-vanjski objekti. V Juršincih pa ostaja en sam, skoraj šestdeset let star blok z zgolj šestimi stanovanji... Župan Alojz Kaučič se zaveda, da bi v občini nujno potrebovali nova stanovanja, a je dejal, da v tem trenutku nimajo predvidenega nobenega tovrstnega projekta. »Za zdaj nimamo predvidene gradnje večstanovanjskega objekta, saj imamo odprtih več velikih projektov, ki bi jih radi speljali; med njimi ureditev Gabmika, izgradnja širokopasovnega omrežja in kolesarskih poti. Kljub temu pa si bomo prizadevali za pridobitev kakšnega zasebnega investitorja, ki bi na našem območju gradil nujno potrebna stanovanja za mlade družine. Najraje bi videli, če bi investitor zgradil stanovanja za trg,« je dejal župan ter dodal, da bi po njegovi oceni potrebovali vsaj deset stanovanj. Kot je še povedal, imajo v prostorskem planu v samem centru Jur-šincev zagotovljenih več zemljišč za nove stanovanjske gradnje. »Občutek imam, da zasebni investitorji vedno bolj iščejo parcele za gradnjo teh objektov. Po mojih informacijah že potekajo pogovori za gradnjo stanovanj na enem izmed zasebnih zemljišč v Mostju, na zanimivi lokaciji tik ob glavni cesti,« je še pristavil Kaučič, ki pa kaj več o tem za zdaj še ni želel povedati, saj da je o tem še preuranjeno govoriti. Obcina Juršinci ima zgolj dve neprofitni stanovanji Skoraj šestdeset let star edini stanovanjski blok v samem centru Juršincev, kjer ima občina v lasti dve stanovanji, preostala štiri pa so v zasebni lasti, po mnenju nekaterih ni v zavidljivem stanju. Ugled kazi predvsem fasada. Župan pravi, da objekt ni v slabem stanju: »Ostrešje je bilo sanirano. Potrebna pa je obnova fasade, in kot sem slišal, pogovori za njeno ureditev s stanovalci že tečejo.« Monika Horvat Edini večstanovanjski blok v Jur-šincih. Videm • Spremenjeni kriteriji za vpis otrok v vrtec Brezposelnost obeh staršev točk ne bo več prinesla Videmski občinski svet je na pobudo Osnovne šole Videm spremenil kriterije za sprejem otrok v vrtec. Promocijsko sporočilo Poenostavite svoje finance z izbiro paketa Nedolgo nazaj smo za nadzor nad prihodki in stroški pregledovali le papirnate izpiske, digitalizacija pa nam je prinesla številne novosti, s katerimi prihranimo čas ter poenostavimo osebno finančno poslovanje. V NLB zato vseskozi sledimo najnovejšim trendom, ki našim strankam izboljšajo uporabniško izkušnjo. Ravno s tem namenom smo storitve za vsakodnevno, hitro, enostavno in varno osebno poslovanje združili v pakete. Jurček Hlastec, vodja NLB Poslovalnice Prešernova Foto: MH Po novem mora imeti stalno prebivališče v videmski občini vsaj eden od staršev, seveda skupaj z otrokom, in ne več oba. Da je bil otrok na čakalni seznam uvrščen že v preteklem šolskem letu, bo po novem prineslo 100 in ne le 20 točk. Brezposelnost obeh staršev je doslej prinesla 100 točk, zdaj ne bo več nobene. Ravnatelj Osnovne šole Videm Robert Murko je povedal, da velikih sprememb zato ne pričakujejo: »Prej so se zaradi nejasnega kriterija pri točkovanju za enostarševske družine pojavljale dileme, zdaj smo kriterije jasno določili.« Doslej so veljali naslednji kriteriji: oba starša (ali starš v enoroditeljski družini) imata stalno prebivališče v občini Videm (1.000 točk), oba starša (ali starš v enoroditeljski družini) sta zaposlena oz. imata status rednega študenta (600), zaposlen je le eden od staršev (ali starš v enoroditeljski družini ni zaposlen) (300), zaposlen ni nobeden od staršev (100), en otrok v družini je že vključen v vrtec (30), kronološki vrstni red (prvi 100, drugi 99), otrok je že bil uvrščen na čakalni seznam v preteklem šolskem letu (20). EM »Ker se zavedamo, da imate naši uporabniki med seboj različne potrebe, smo prav zaradi vaše raznolikosti pripravili štiri različne pakete, da lahko na podlagi svojega življenjskega sloga izberete sebi najustreznejšega,« pojasnjuje Jurček Hlastec. Paketi predstavljajo enoten mesečni strošek, ki ga imate stranke do banke, saj so v paketu združene storitve, ki ste jih doslej plačevali ločeno. Posledično na ta način izboljšate svoj pregled nad stroški, slednje pa z ustrezno izbranim paketom lahko tudi znižate. NLB Paket Osnovni zajema storitve, ki jih stranke najbolj potrebujete vsak dan, NLB Paket Mladostni pa tiste, ki so vam na voljo takrat, ko jih potrebujete. NLB Paket Aktivni se prilagaja vašemu aktivnemu življenjskemu slogu, medtem ko je NLB Paket Premium namenjen strankam z željo po premium osebni obravnavi. Ne glede na to, kateri paket izberete, pa se kadarkoli lahko odločite za spremembo. Torej: če se sprva odločite za manjši paket, a kasneje ugotovite, da potrebujete več (ali pa ravno obratno), lahko povsem brezplačno in brez omejitev prehajate med vsemi štirimi paketi. Prav tako je aktivacija vseh v paket vključenih storitev brez dodatnih stroškov. »To na primer pomeni, da če mobilne banke Klikin niste imeli, a je zdaj vključena v vaš izbrani pa- ket, z njeno aktivacijo ne boste imeli nobenih dodatnih stroškov,« dodaja Hlastec. Če paketa še nimate, si lahko na naši spletni strani preberete, kateri vam najbolj ustreza. »Za pomoč ali odgovore na vprašanja lahko kadarkoli pokličete na 01 477 20 00, po nasvet pa ste lepo vabljeni tudi v našo NLB Poslovalnico Prešernova,« še zaključuje sogovornik. Foto: Arhiv Vrtca 8 Štajerski V središču torek • 5. marca 2019 Spodnje Podravje • Za čudovito kuliso ptujskega gradu kar nekaj težav Muzej, čigav si pravzaprav? Čeprav je bilo po številu obiskovalcev, izvedenih projektih in nekaterih začetih investicijah lansko leto za Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) precej dobro, pa najpomembnejši problemi ostajajo nerešeni. Arheološka zbirka je še vedno (že osem let) v depojih, kjer ni primerno hranjena, kaj šele razstavljena. Vedno bolj se zapleta tudi financiranje zavoda, določanje pravic in obveznosti, zaradi česar obstaja možnost, da bo muzej pravico - in denar - iskal celo na sodišču. V začetku tega leta je namreč občina Središče ob Dravi kot ena od soustanoviteljic sprejela sklep, da preneha financirati dejavnost muzeja. To pomeni približno 18.000 evrov letno manj sredstev, zaradi česar je po besedah direktorja muzeja Aleksandra Lorenčiča ogrožena ormoška enota. Muzej v skrajnem primeru v tožbo proti občini Središče Prepričan je sicer, da so se v občini Središče ob Dravi zadeve lotili z napačne smeri, predvsem s pravno-formalnega vidika, zato jim muzej še naprej izstavlja račune. Če se ne bodo dogovorili, so v muzeju proti občini pripravljeni vložiti celo tožbo. Na potezi so soustanoviteljice ormoške enote, dogovor naj bi bil v prvi vrsti nujen med občinami Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž. Lorenčič namreč pravi, da je skrajni čas, da končno rešijo dvome o pravicah in dolžnostih ter medsebojnih razmerjih soustanoviteljic. »V primeru enote Ormož gre za politično odločitev: treba se je vprašati, ali bo enota delovala ali ne,« še dodaja direktor PMPO. V ormoški enoti so trije zaposleni, na Ptuju 30. Muzej letno razpolaga s približno 1,5 milijona evri sredstev. Nerešeno vprašanje glede arheološkega muzeja Lorenčič je že večkrat poudaril, da mora biti arheološko razstavišče eden izmed ključnih projektov mesta in države. Kot pravi, se končno kaže luč na koncu tunela. Če bodo občinski svetniki sprejeli sedanji osnutek proračuna, bo iz proračuna za to zagotovljenih 70.000 evrov. S tem denarjem bi se projekt premaknil z mrtve točke, začeli bi lahko izdelavo projektne naloge. Po inšpekcijski odločbi ima muzej čas do konca septembra, da vse lesene zabojnike, v katerih je trenutno shranjeno arheološko gradivo, zamenja. Tudi sicer je Lorenčič izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z vodstvom ptujske občine, ki je tudi za izdajo muzejskega zbornika letos namenila posebna sredstva. Dženana Kmetec ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa , / Ljubezen gre RES Dietni kuhar [ Kuhar Natakar Qo G 9 SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si Ormož, Podravje • Kje bo letošnjo jesen končalo 700 ton grozdja, še vedno ni Posekati vinograde ali : Po tem, ko seje ormoška vinska klet odločila, da bo v tem letu odkupila 700 ton manj groz drugi predlagajo izgradnjo nove kleti, direktor ormoške kleti pa je Kmetijski zadrugi celo Že znana problematika ormoškega grozdja se še vedno zapleta in nima rešitve. Kot smo že poročali, je ormoška klet za nadaljnja tri leta prepolovila odkup grozdja, zato še vedno ni jasno, kje bo končalo 700 ton grozdja, ki ga bodo vinogradniki kljub temu pridelali. Ormoška vinska klet je do zdaj odkupovala 1.600 ton grozdja, letos ga bo le še 860 ton. Proizvodnja vina v tej kleti se namreč zmanjšuje. Kmetijska zadruga Ptuj zato že nekaj časa na prostem trgu intenzivno išče kupca za preostalo grozdje, a ga za zdaj še ni našla. »V tem trenutku odgovora nimamo. Ne vem, kaj lahko storimo. Edina možnost je le še Ptujska klet, ki sicer nima dovolj surovin, a ne vemo, kako bo temu naklonjen novi lastnik. Poznam pa odzive številnih vinogradnikov, ki so 25 let pridno prodajali grozdje v klet in niso prodali drugam, četudi bi lahko. Zdaj pa ne vedo, kaj bodo storili letos,« je povedal direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič. Cena grozdja Foto: Vida Božičko ■ «v* bo višja V kleti so se odločili, da bodo grozdje letos odkupovali le še Vinogradnik Bogomir Luci "Trta ni krompir" Ormoški vinogradniki so z odnosom kleti zelo nezadovoljni. Številni izpostavljajo še stara neplačila za njihovo grozdje iz leta 2012. »Kdaj bom dobil dokončno plačan ta letnik? Sprva so mi dolgovali približno 5.000 evrov, po prisilni poravnavi so mi še vedno dolžni približno 4.000 evrov. Ni veliko, je pa dovolj, da ne pozabiš,« je povedal vinogradnik Bogomir Luci, ki z ormoško kletjo več ne sodeluje. Lucije kritičen tudi do dela zadruge, saj meni, da se ne zavzema za pridelovalce, kar je njeno osnovno poslanstvo. »Če bo ormoška klet rekla, da potrebuje 500 ton grozdja, ga bo zadruga toliko zagotovila. Če bodo želeli 250 ton, bodo dobili le 250 ton. Zadruga bo pač odkupila toliko, kot bo klet potrebovala. Komu torej služi ta zadruga, kmetu ali kapitalu,« se sprašuje Luci in ob tem tudi dodaja, daje pri vinogradništvu treba gledati bolj dolgoročno. Pogodbe bi tako po njegovem mnenju mogle biti zavezujoče vsaj za 10 let. »Ne moremo se pogovarjati o sortah, kijih bo klet potrebovala drugo leto. Trta ni krompir. Šiponje znan kot trta Ljutomersko-Ormoških goric. In zdaj, ko je klet ne potrebuje? Jo bomo skrčili in se čez nekaj let spraševali, zakaj nimamo šipona,« je še kritičen. Ormoška vinska klet je do zdaj odkupovala 1.60( Podravje, Ptuj • Bolnišnica finančno leto zaključila bolje od pričakovanj Poslovanje bolnišnice letos še \ Pri 21,2) milijona evrov prihodkov je ptujska bolnišnica leto 2018 zaključila s 550 tisočaki izgu poslabšuje, v povprečju dobaviteljem plačujejo z 62-dnevno zamudo. Poslovanje ptujske bolnišnice v letu 2018 je bilo boljše od načrtovanega, saj so leto zaključili s 550.000 evri izgube. Ta je bila ustvarjena pri 27,3 milijona evrov prihodkov in 27,8 milijona evrov odhodkov. Sanacijski ukrepi, ki so jih izvajali v drugi polovici leta 2018, v celoti realiziran program in precej dobri pogoji sofinanciranja opravljenega dela so razlogi za boljše poslovanje od pričakovanega. Letos še 900.000 evrov izgube, drugo leto že pozitivno? Želja vodstva pa je poslovanje letos in v prihodnjih letih še izboljšati. Eden izmed ukrepov je sanacijski načrt, o katerem je prav tako na zadnji seji govoril svet zavoda. Ocena finančnega načrta za letos še sicer predvideva precejšnjo izgubo, težko okrog 900 tisočakov. Pozitivno pa naj bi poslovali že naslednje leto. Da je že v novem finančnem načrtu za leto 2019 treba premisliti, kako še izboljšati rezultat, pa je izpostavil predsednik sveta zavoda Bojan Pahor: „Nekaj bo gotovo treba narediti tudi na optimizaciji delovnega časa in stroškov dela, ki predstavljajo dve tretjini vseh stroškov." K boljšemu rezultatu pripomogel tudi računovodski manever ... S poročilom o poslovanju so bili zadovoljni tudi člani sveta zavoda, ki pa so izpostavili še en razlog za tako dobre številke. Sonja Žibrat je Svet zavoda se je sestal na 14. redni seji in razpravljal o številnih, za bolnišnico še kako Foto: CG torek • 5. marca 2019 V središču Štajerski 9 jasno zgraditi novo klet? zdja, vinogradniki še vedno ne vedo, komu bodo svoje presežke to jesen lahko prodali. Nekateri razmišljajo o opuščanju dejavnosti, o ponudil stiskanje tega grozdja po ceni 5,2 centa za kilogram. Foto: Media24, VB ) ton grozdja, letos ga bo le še 860 ton. od 56 večjih vinogradnikov, ki imajo boljše sorte. Šipona in laškega rizlinga več ne bodo potrebovali, saj gre razvoj kleti v smeri proizvodnje buteljčnih vin. Ker bodo odkupovali manj grozdja, pa bodo zanj plačevali več. »Cena bo za 17 % višja,« je zagotovil direktor kleti. »Tisti, s katerimi bomo sodelovali naprej, imajo svetlo prihodnost, tudi širili bodo proizvodnjo. Za grozdje, za katerega nimamo trga, žal ne moremo narediti nič,« je še povedal Herga. Na zadrugi so prepričani, da je to zvišanje cen očitno zavajanje. »Struktura grozdja, ki ga bodo odkupovali po novem, je čisto drugačna. Logično je, da so take sorte tudi dražje,« meni Janžekovič in se ob tem tudi zaveda, da je poslovanje kleti pač tako. Ne nazadnje je to privatno podjetje s svojim lastnikom, ki bo sklepal take pogodbe, ki se mu izplačajo. Treba je iskati dolgoročne rešitve Vinogradništvo je ena od pomembnejših kmetijskih panog pri nas, takšna mora biti tudi obravnava v vseh strateških dokumentih. »Treba je podpirati osnovno infrastrukturo, urediti dodatne ugodnosti za obmejna območja in najti rešitve za odkup grozdja. Če ne bo za to odvečno grozdje nobene druge rešitve, bo treba uvesti ukrep zelene trgatve. To je vseeno boljše, kot pa da vinograde opustimo,« je prepričan Andrej Reberni-šek, direktor ptujskega kmetijskega zavoda in strokovnjak za vinogradništvo. Da nekako pač morajo rešiti nastalo zagato, so prepričani tudi vinogradniki in rešitev vidijo v novi vinski kleti. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec tako idejo pozdravlja in še posebej jo navdaja z optimizmom, da bi se vinogradniki odločili za skupno investicijo. »Brez povezovanja enostavno ne bo šlo. Na trgu moramo nastopati kolektivno, brez tega ni dobrih obetov. Tudi nova nastajajoča kmetijska politika gre v smeri več skupinskih naložb in vse manj podpor bo za individualne investicije. Moramo preiti na to miselnost. Za zdaj je še ni, saj za kolektivne razpise praktično ne dobivamo prijav,« opaža ministrica. Kot ključno je izpostavila tudi osredotočenost na dolgoročne cilje. »Tudi če najdemo sredstva, če najdemo kupca za to vino za letos in morda tudi za drugo leto, to ni rešitev. Z interventnimi ukrepi ne bomo rešili panoge,« je prepričana ministrica in zato poziva vse, da sooblikujejo nov strateški načrt. Vida Božičko Mitja Herga, direktor ormoške kleti Ormoška klet ponuja rešitev, kije zadruga ne sprejme Da ni vse tako črno-belo, zagotavlja direktor kleti Mitja Herga. »Že julija 2017 smo zadrugo obvestili o tem, da bomo v prihodnje potrebovali drugačne sorte grozdja. Klet ni stala križem rok, ponujali smo tudi rešitve. Še naprej smo pripravljeni predelati to grozdje. To smo zadrugi tudi ponudili. Grozdje se lahko predela v naši kleti v mošt ali se celo fermentira za 5,2 centa na kilogram. Kmetijska zadruga pa naj se nato naprej ukvarja s prodajo. Kupca bi zagotovo lahko našli,« je prepričan Herga. Janžekovič odgovarja, da to ni naloga in vloga zadruge. »Mi se ne ukvarjamo z vinom, ampak moramo zastopati vse panoge enakovredno. Ta možnost zato sploh ne pride v poštev,« je jasen Janžekovič. / primežu rdečih številk be. To je bolje od pričakovanj. Še vedno pa jih pesti kar precej težav: likvidnostna situacija se pomembnih temah. namreč opozorila na pomembno dejstvo, da je na boljši rezultat vplival tudi prikaz amortizacije. Brez tega spretnega računovodskega manevra bi bil končni rezultat za 320.000 evrov slabši, a še vedno boljši od načrtov. Strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec je poudaril, da so kljub skrbi za izboljšanje poslovanja in večjemu številu opravljenih posegov v prvi vrsti skrbeli za kakovost izvedbe posegov. Izpostavil je še pripravljenost in dobro strokovno sodelovanje zaposlenih v bolnišnici. Plačila dobaviteljem z zamudo Ptujska bolnišnica se še vedno sooča s pomanjkanjem likvidnih sredstev. Plačilna doba zapadlih obveznosti je v povprečju 62 dni. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski'TEDNIK Vse to pa seveda vpliva tudi na višji končni strošek, ki mu je treba prišteti še zamudne obresti. Kar nekaj težav imajo še vedno tudi na kadrovskem področju. Čeprav so se razmere izboljšale, stanje ni idealno, med drugim jih teži visoka stopnja tako kratkotrajnih kot dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Skupaj je v bolnišnici 508 zaposlenih (s pripravniki, specializanti ...) Dženana Kmetec Bo denar, ki so ga zbirale občine in gospodarstvo, izpuhtel? Kot je pojasnila Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, so se s predstavniki zdravstvenega ministrstva na zadnjem sestanku dogovorili, da se urgentni center Ptuj začne graditi še letos, a fazno. Prva faza bi bila izgradnja podkletenega urgentnega centra s pritličjem, torej brez prvega nadstropja. Na to varianto je vodstvo bolnišnice že pristalo. To toliko bolj čudi, saj sta prav za izgradnjo prvega nadstropja sredstva zbirali lokalna skupnost in gospodarstvo. Kaj bo v tem primeru s 630.000 evri, zbranimi iz tega naslova, Užmahova še ne ve. So pa tako župani kot predstavniki gospodarstva jasno povedali, daje bil namen zbiranjajasen in da vztrajajo, da se sredstva porabijo za namen, za katerega so bila zbrana: torej izgradnjo prvega nadstropja. V proračunu je država za ptujski UC zagotovila 2,5 milijona evrov, od tega letos pol milijona evrov, zajeten del pogače pa še manjka. Spremenjeni projekt z novo oceno vrednosti arhitekti že pripravljajo, pripravljen naj bi bil najpozneje do 15. marca. „Sledil bo nov sestanek z ministrstvom, na katerem bi nato dokončno zaprli finančno konstrukcijo,« je pojasnila direktorica ptujske bolnišnice. Kar nekaj članov sveta zavoda je izrazilo pomisleke zaradi spremembe oz. faznosti projekta. Pahorje dejal, da bi morda lahko iztržili več, saj bi morebitna poznejša nadzidava bila neracionalna in moteča za delovanje urgence, a je dodal: „Svet zavoda in vodstvo bolnišnice ne odstopata od tega, da bo zgrajen urgentni center z nadgradnjo, ki bi omogočala modernizacijo operacijskega bloka. Dejstvo pa je, da ministrstvo ves čas s prstom kaže na bolnišnico in opozarja na napake, ki so bile storjene v preteklih letih, in to upravičeno." 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 5. marca 2019 Majšperk • Letos jubilejna, 20. povorka Povorka v znamenju čebel Letošnji pust v Majšperku so zaznamovale čebele, medenjaki, panji in cvetlice, saj je bila tokratna tema povorke čebelja pravljica. Utrinek s povorke v Majšperku Po približno dvourni predstavitvi mask, ki so se sprehodile skozi vas, se je zabava ob živi glasbi nadaljevala pred gasilskim domom. Tam so tudi podelili nagrade na-jizvirnejšim. »Z obiskom smo kar zadovoljni, verjetno je tudi vreme vzrok za veliko obiskovalcev, ki so prav tako našemljeni spremljali povorko. Je pa bilo letos malo manj prijavljenih skupin, a smo s celotnim dogodkom zadovoljni,« je strnila misli vodja prireditve Danica Pompe. Vso organizacijo že vrsto let prevzema OŠ Majšperk, ki tudi prijavi največ sodelujočih skupin. Druge ocenjene maske pa so večinoma člani posameznih društev. Nagrade najizvirnejšim so zato podelili v dveh kategorijah - najboljšim med otroškimi in med društvi. V prvi kategoriji so komisijo najbolj prepričali Potujoči panji, ki so jih predstavljali učenci četrtih in petih razredov OŠ Majšperk, drugo mesto so zasedle Čebele bzz iz osmih in devetih razredov, tretje mesto pa so si delile tri skupine: Medenjaki iz OŠ Stoperce, Koški iz OŠ Ptujska Gora in skupina iz vrtca. Med društvi je najbolj prepričalo Športno društvo Preša, ki se je predstavilo s skupinsko masko Od cveta do cveta, drugo mesto so zasedli FSKPD Stoperce, ki so se predstavili pod imenom Med-jedi, tretji pa so bili Smeškoti iz KUD Majšperk. Skupine so dobile denarne nagrade. »Vsako leto izberemo neko temo. Za letos, ko je naša povorka že 20., jubilejna, smo se odločili, da bo tudi tema jubilejna, saj majšperško čebelarsko društvo praznuje 70 let. To je bil razlog, da smo se tokrat odločili za čebelarsko tematiko,« je povedala Pompetova. Vida Božičko Središče ob Dravi • S tradicionalne pustne povorke Od zobkov do zmaja in kokotov V sklopu tradicionalne Pustne prireditve se je po srediških ulicah sprehodilo lepo število etnografskih mask in pustnih skupin, kjer ni manjkalo niti šal na račun nekaterih aktualnih tem, kot sta drugi tir in evropske volitve. Tradicionalna pustna povorka , ki jo organizira Turistično društvo s podporo občine in sponzorjev, je tudi letos pritegnila številne obiskovalce ter domače in gostujoče maske. V pustnem sprevodu se je predstavilo 29 skupin, organiziranih v vrteške, šolske ter skupinske maske brez vozil in z vozili. Za mažoretkami in središko godbo so zakorakali otroci iz vrtca in šole ter znova pokazali, da bojazni za prihodnost pustovanja ni. Med drugim so se prelevili v prekrasne metulje in čebelice, pa sli- karje, bio bombone, pralne stroje, zelenjavčke, aplikacije, šolske pice, obujali so tudi domač kmečki običaj kožuhanje, po ulicah je zapeljal celo vlak smrti. Sprehodil se je večmetrski zmaj iz sosednje Hrvaške, pa vilini, gozdarji, prleški madagaskar ... Kuhala se je tudi predvolilna črevova župa, saj so potekale prve evropske ciganske volitve. V povorki so prav tako sodelovali etnografski liki: kurenti in rusa. Druženje mask se je nadaljevalo v Sokolani. Strokovno komisijo so med vrtčevskimi sku- pinskimi maskami najbolj prepričali zobki iz vrtca Miklavž pri Ormožu, med šolskimi pa osmošolci iz OŠ Središče ob Dravi z vlakom smrti X 2A. Za najboljšo skupinsko masko brez vozil so razglasili Ma-cinski pozoj Udruge Maxinec iz Macinca v sosednji Hrvaški, med skupinskimi maskami z vozili pa je šla prva nagrada Kokotom iz Juršincev. Prav vse maske so bile nagrajene s finančnimi in praktičnimi darili. Mednje so razdelili 2.200 evrov. Monika Horvat Zmagovalci središkega pusta Kokoti iz Juršincev Cirkulane • 26. Fašenk ,vv • i v i . Iscejo se domače skupine Fašenk v Cirkulanah, tamkajšnje turistično društvo gaje v sodelovanju z občino pripravilo že 26., tudi letos ni razočaral. V Varež so vkorakali vitezi iz Sodincev in osvojili prvo nagrado. V pustni povorki je nastopilo okoli 350 velikih in približno 250 malo manjših maškar iz domače in okoliških občin, tudi iz sosednje Hrvaške, radovednežev so organizatorji prireditve našteli okoli 700. Zvrstilo se je po pet etnografskih in karnevalskih skupin ter šest skupin otrok iz vrtca in učencev obeh lokacij OŠ Cirkulane-Zavrč. Otroci so se za en dan prelevili v strašila, va-reške nogometaše in navijačice, pa v morje z ladjami in hobotnicami ter v male orače, spomnili so tudi, da po dežju vedno posije sonce ... V etnografskem delu so se predsta- vili pernati in rogati kurenti ter drugi tradicionalni pustni liki, kot so baba deda nosi, rusa, orači, pokači itd. Prireditev so že tradicionalno sklenili s karnevalskim delom, manjkala ni niti markovska godba na pihala. Po presoji tričlanske komisije so se najbolje izkazali vitezi Turistično-etnografskega društva Sodinci, drugo nagrado so osvojili morski psi Društva Kocil iz Skorišnjaka, tretje snežni kralji in kraljice Društva tradicionalnih običajev Pingo iz hrvaške Cestice, četrto toplice Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče-Dravci in peto skupina Zvezde plešejo Kul-turno-umetniškega društva Maska Stojnci. Prva nagrada je znašala 350 evrov, druga 250 itd., petouvr-ščena skupina je prejela 100 evrov, sponzorji in donatorji pa so prispevali tudi praktične nagrade. Predsednik cirkulanskega turističnega društva Anton Bratušek je povedal, da so v povorki našteli malenkost manj mask kot v preteklih letih, in opomnil: »V karnevalskem delu ni bilo niti ene skupine iz domače občine.« Naj to velja kot vabilo za prihodnje leto. EM Sveti Tomaž • Fašenk po tomaževsko Prvo mesto Ko ko ko družini Na pustno soboto so Sveti Tomaž okupirale številne pustne šeme. Izmed devetih tekmovalnih odraslih skupin je strokovno komisijo najbolj prepričala Ko ko ko družina iz domačega Društva prijateljev mladine. V tradicionalni povorki Fašenk po Tomaževsko, za katerega že od začetka skrbi tamkajšnje turistično društvo ob podpori občine in donatorjev, so znova navdušili najmlajši. Obiskovalci so občudovali kar 11 otroških skupin (dve skupini iz vrtca in devet iz osnovne šole), ki so očarale z izvirnimi, lepo izdelanimi kostumi in simpatičnimi nastopi. Predstavile so se, denimo, ljubke miške, pa pajki in pingvini, predvsem ženski del so navduševali hišni roboti, oglasile so se prve pametne stenske ure, devetošolci so poskrbeli za prikaz nekdaj težko pričakovanega praznika - kolin. Glasno so zadoneli tudi kurentovi zvonci, zaplesali so namreč nepogrešljivi kurenti iz Bresnice in Klju-čarovcev. Za veliko dobre volje pa so poskrbele odrasle skupine, tokrat se jih je predstavilo devet. Pustni sprevod so popestrili gozdarji iz Obreža, pa dojenčki, v katere so se preobrazile članice Društva gospodinj Sveti Tomaž, zakikirikali so dovršeni petelini iz Juršincev, videti je bilo mogoče tudi nune, gasilce in prleški madagaskar. Spet drugi so izkoristili priložnost in predstavile nekatere domače teme. Tako so v občino pripeljali pravo kmečko trgovino, zaživela pa je tudi turistična kmetija s pomenljivim imenom »Fo-šija«. Komisijo je najbolj prepričala Ko ko ko družina iz Društva prijateljev mladine Sveti Tomaž in prejela za nagrado 300 evrov. Drugo mesto in nagrado v višini 200 evrov so podelili Gasilcu Samu iz Šalovcev, tretje s 100 evri pa Turistični kmetiji Fošija. Prav vse otroške skupine so bile nagrajene s 50 evri. Monika Horvat Prvo nagrado je osvojila Ko ko ko družina. Foto: RP Foto: EM Foto: M H Foto: MH torek • 5. marca 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Mednarodna karnevalska povorka 2019 n 1 V • V • V v Predvsem množično in vseeno Ulice in trge Ptuja so prvo nedeljo v marcu, ko se je vila že 59. mednarodna karnevalska povorka z okrog 2500 maskami iz osmih držav, med katerimi je tudi tokrat imelo primat okrog 700 kurentov, napolnili številni gledalci iz Slovenije in tujine. Po neuradnih podatkih naj bi jih bilo blizu 50.000. Lepo vreme je naredilo svoje, več kot v prejšnjih letih pa je bilo tudi ponudbe in zabave. Prišel je tudi častni pokrovitelj 59. Kurentovanja, predsednik države Borut Pahor. Na Ptuju je vedno zelo lepo, zlasti še v pustnem času, je povedal. V nedeljo pa je bilo naravnost čarobno, vreme je bilo lepo, navdušeni so bili ljudje, sijajne so bile maske. »Vsakomur, ki ni bil v nedeljo na Ptuju, je lahko malo žal. Malo pustnega veselja pa bi bilo dobro zadržati tudi za čas po pustu,« je priporočil Pahor. Pri karnevalskih skupinah, ki se na vsakokratni nedeljski povorki pridružijo etnografskim, je zgodba skoraj identična tistim iz prejšnjih let, to je, da nedeljsko mednarodno karnevalsko povorko sestavljajo karnevalske skupine iz okolice. Po dolžini pustnih prireditev sodimo v sam vrh pustnih zgodb v Sloveniji in v tem delu Evrope. Te so pritegnile tudi predstavnike National Geographic, The Telegraph, Francosko tiskovno agencijo in številne druge znane medijske hiše iz cele Evrope. Karnevalske skupine iz okolice, ki prihajajo v nedeljo na Ptuj, prinašajo predvsem lepe in všečne zgodbe. V njih se zrcalijo neverjeten trud, požrtvovalnost, energija in tudi sporočilo, naj lepo prevlada Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na mednarodni karnevalski povorki je sodelovalo okrog 2500 mask iz osmih držav, kurentov je bilo okrog 700. Na fotografiji atraktivna skupina Ogenj iz Budve v Črni gori. Častni pokrovitelj 59. Kurentovanja je bil predsednik RS Borut Pahor, ki skupaj s ptujsko županjo Nuško Gajšek že snuje dogodke ob jubilejnem, 60. Kurentovanju, s katerimi bo osrednjo slovensko pustno prireditev počastila tudi država, da bi na Ptuj v času jubilejnega pusta prišlo še več obiskovalcev. nad grdim, zlim, uničenjem vsega lepega, kar imamo, predvsem pa prinašajo dobro voljo in pozitivno naravnanost. Ptujskega deleža v karnevalskem dogajanju skorajda ni - letos sta se potrudili dve osnovni šoli, Veseli klovni pa so že tradicija. Ko bi vsaj uspeli v nedeljsko karnevalsko povorko pri- tegniti katero izmed neverjetno lepih skupin s sobotnega gala plesa v karnevalski dvorani! Škoda tudi, da se vsaj na nedeljskem karnevalu ne znamo pošaliti s katero politično in drugo neumnostjo, saj zato je tudi pust, da „maske padajo"... Ptujsko pustno dogajanje, ki se danes po 32 dneh izteka, je za vse . -¿JS Foto: Črtomir Goznik Vitezi iz Sodincev so pokukali v daljno leto 1199, v obdobje Friderika Ptujskega. Foto: Črtomir Goznik Navdušila je tudi skupina Zvezde plešejo KUD Maska Stojnci. glavne akterje - predsednika Zveze društev kurentov Vlada Hvalca, predsednika Kurentovanja in generalnega sekretarja FECC Branka Brumna, predsednika FECC Slovenije Andreja Klasinca, direktorico Zavoda za turizem Katjo Gonc, tudi za županjo MO Ptuj Nuško Gajšek -preseglo vsa pričakovanja. Nadvse zadovoljen je Ptuj zapustil tudi predsednik FECC Lars Angell, ki je poudaril, da je Kurentovanje na Ptuju nekaj posebnega. Letošnje Kurentovanje je prvič potekalo pod okriljem Unesca. Tudi to zavezuje k odgovornemu ravnanju z etnografsko dediščino. MG Mladi iz Bukovcev, sto jih je bilo, so se predstavili v skupini Ruski narod in Ptujčane malo „prestrašili" s Putinom ... <- - — V" Veliki zmagovalci nedeljskega ptujskega karnevala, skupina Simfonija klavirjev iz Spuhlje, ki je štela več kot 110 članov Foto: Črtomir Goznik Nagrade 59. Kurentovanja: Prvo nagrado (1500 evrov) je prejela skupina Simfonija klavirjev iz Spuhlje, druga (1200 evrov) je bila skupina Ruski narod (Bukovci -mladina), tretji (1100 evrov) so bili Vitezi (Sodinci), četrti (900 evrov) Toplice nekoč in danes (Soviče-Dravci), peta (800 evrov) je bila skupina Flamingo (Njiverce), šesta (700 evrov) Morski psi (Društvo Kocil), sedma (600 evrov) je bila skupina Zvezde plešejo (KUD Maska Stojnci), osma (500 evrov) Morski konjički (Siget, Stojnci), deveta (400 evrov) Kokoti (Juršinci), deseta (300 evrov) pa Pat in Mat (Bukovci-Vopošnica). Praktične nagrade letošnjega Kurentovanja so prejeli: Mladiki kuharji (OŠ Mladika), Olgoridžini (OŠ Olge Meglič), Modra dupleška pasma (Duplek), Trollsi (Moškanjci) in Veliki jag (Mala vas). 12 Štajerski Kultura torek • 5. marca 2019 Markovci • Na pustni povorki številne maske in gledalci Najbolj prepričal Putin s svojim narodom Fašensko veselo je bilo to soboto tudi v Markovcih. V korantovi deželi seje v sklopu tradicionalne, že 28. pustne povorke, kije svojevrstna tudi zaradi gostoljubnih domačinov, predstavilo več kot 2.000 etnografskih likov in najrazličnejših pustnih šem. Na čelu povorke, ki jo ob podpori tamkajšnje občine vsa leta organizira Etnografsko društvo Korant Markovci, je prigalopiralo okoli 80 indijancev in kavbojcev iz domačega vrtca. Sledilo je več kot 200 pobeglih pustnih portretov, v katere so se tokrat preobrazili markovski osnovnošolci in učitelji, nato pa številni tradicionalni etnografski liki, ki predstavljajo izjemno pašo za oči. Zaplesali so lepo oblečeni kopjaši ter v bele obleke odete vile in piceki, na starih okrašenih »peciklih« so se pripeljale frajlice, manjkali niso niti orači pa rusa, bozjak ter nagajivi medvedi s svojimi gonjači. S pokanjem so zimo preganjali pokači, z divjim ropotom zvoncev pa jim je pri tem pomagalo več 100 korantov. Pravo fašensko veselje so prinesle še številne skupinske maske od blizu in daleč, tudi iz sosednjih držav. Tako se je pustnega sprevoda prvič ob domači udeležila tudi godba iz sosednje Avstrije, predstavilo se je tudi Društvo avtodomarjev Slovenije z najsodobnejšim avtodomom ter Krajnški sabeniki iz Žužemberka. Druga je bila Simfonija klavirjev. Zmagovalna skupina Ruski narod Prava paša za oči so bile tudi druge organizirane skupine, ki so navduševale z lepo izdelanimi kostumi in dovršenimi nastopi. Videti je bilo pisane trole, navihane klovne in hipije, čudovite flaminge in kokote, pa barvite morske konjičke, s prigodami so nasmejali Patiji in Matiji, manjkali niso niti vitezi in tlačani, zaplesali so dobro razpoloženi ci- gani in zvezde. Imeli so tudi visok obisk ruskega predsednika Putina v spremstvu njegovega naroda. Skupini z Dravskega polja je bila navdih aktualna tema - sporno poljsko meso in so se predstavili z Mesarijo Express, številne obiskovalce pa je z odličnimi tacosi razvajal Tres na-bitos Amigos Mexicana Taco Food Truck. Komisijo je najbolj prepričala bu-kovska mladina z Ruskim narodom in jo je nagradila s 1.800 evri. Drugo mesto in nagrado v višini 1.500 evrov je osvojila Simfonija klavirjev iz Spuhlje, tretje mesto in 1.200 evrov pa je prejelo snežno kraljestvo Pingo iz Hrvaške. Med nastopajoče so razdelili 7.500 evrov. Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Ptuj • Razstava Slovenski umetniki in umetnice v Parizu Skupinska razstava vrhunskih slovenskih umetnikov V Miheličevi galeriji na Ptuju so 21. februarja odprli prvo letošnjo razstavo. Na njej svoja dela predstavljajo slovenski umetniki, ki so v letih 2016-2018 razstavljali v Mednarodnem salonu francoskega nacionalnega združenja lepih umetnosti v Parizu, v Louvru. Med njimi so tudi nekateri nagrajenci. Še preden pa so slovenski umetniki in umetnice dobili to priložnost, so že razstavljali v Mihe-ličevi galeriji na Ptuju, kot Metka Kavčič, Branimir Ritonja, Marjan Mirt, Klementina Golija, Ludvik Pandur, Gregor Pratneker. To pa je tudi svojevrstno priznanje ptujski galeriji in njenim sodelavcem. Vsako leto se v Mednarodni salon francoskega nacionalnega združenja lepih umetnosti v Parizu, ki je aktiven že od leta 1861, prva je tam razstavljala leta 1891 slikar- ka Ivana Kobilica, zgrne na stotine umetnikov z vsega sveta, slikarjev, oblikovalcev in kiparjev. V tem času je spremenil že več lokacij, sedaj pa ima sedež pod Louvrsko piramido, v podzemnih prostorih. Prva delegacija slovenskih umetnikov po osamosvojitvi Slovenije je v francosko prestolnico prišla leta 2016, lanska razstava pa je bila že tretja po vrsti z njihovo udeležbo. Sodelovalo je enajst vrhunskih umetnikov: Klementina Golija, Metka Kavčič, Zdravko Luketič, Marijan Mirt, Igor Orešič, Ludvik Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled razstava slovenskih likovnih umetnikov, ki so v letih 2016-2018 razstavljali v Mednarodnem salonu francoskega nacionalnega združenja lepih umetnosti v Parizu. Pandur, Vinko Prislan, Žan Prešern, Maruša Štibelj, Klavdij Tutta in Kaja Urh. Vsako leto podeljujejo tudi posebne nagrade, lani je nagrado žirije prejela mlada slikarka Maruša Štibelj iz Kranja za svoja kolaža. Selektor vseh treh slovenskih delegacij v Parizu pa je bil Igor Orešič, arhitekt in umetnik mozaika, akademski glasbenik, ki je na odprtju razstave v Miheličevi galeriji poskrbel tudi za glasbene utrinke z venč-kom francoskih šansonov oz. francosko glasbo. Kot je povedal likovni kritik Mario Berdič je ne glede na slovenski izbor razstavljavcev vsa izbrana dela strokovno pregledala še francoska strokovna komisija pod kuratorstvom Benedicte Le-cat. Likovna dela so kakovostna, sicer jih ta zahtevna strokovna komisija ne bi sprejela in jih tudi ne bi nagradila. Razstavo je odprla ptujska županja Nuška Gajšek, na ogled bo do 24. marca. Za zelo svežo in navdihujočo postavitev razstave pa je poskrbela kustodinja Stanka Gačnik. MG Dornava • Devetošolci se predstavijo Pravljica o Pepelki in škratu Učenci devetega razreda OŠ Dornava bodo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, oba dni ob 17. uri, na odru večnamenske dvorane v Dornavi uprizorili Pravljico o Pepelki in škratu. Gre za priredbo legendarne Grimmove Pepelke v posodobljeni različici. Pepelkin oče se odpravi na potovanje, dekle pa je v tem času prepuščeno na nemilost hudobni mačehi in njenima dvema hčerama. Ko Pepelka joče ob ognjišču, kjer ji je ležišče za spanje namenila mačeha, jo obišče škrat Samo. Ta ji nato tudi pomaga, da se uredi za ples, na katerega vabi princ. Mačeha je namreč dekletcu pobrala vse lepe obleke, ki bi jih lahko oblekla na ples. Zato na pomoč priskočijo dobre vile, ki so škratove prijatelji- Devetošolci OŠ Dornava že nestrpno pričakujejo sobotni in nedeljski nastop, ko bodo uprizorili Pravljico o Pepelki in škratu. ce. Pepelki uredijo obleko, plesne čeveljce, pa tudi prevoz s kočijo. Na plesu se princ zaljubi v Pepelko, ta pa na poti domov izgubi čeveljček. Seveda jo nato princ najde in ima pravljica srečen konec. Pepel-ka in princ se na gradu poročita in imata veliko otrok. Svojo ljubezen najde tudi škrat Samo, ki je Pepelki pomagal. Hudobna mačeha in njeni hčeri pa so izgnane iz kraljestva, ostanejo brez vsega razkošja, ki so ga poprej uživale. V predstavi sodeluje 25 deve-tošolcev, pri tehnični izvedbi jim pomagajo starši in štirje mentorji (Mateja Belšak, Boris in Metka Lajh ter Anita Špes). Učenci želijo z igro nekaj denarja primakniti v sklad za izvedbo valete. Zato lepo vabijo vse domačine in okoličane, da se jim to soboto in nedeljo pridružijo v večnamenski dvorani. MZ Foto: MZ Ptuj • Viktorinov večer »Čez leto dni ...« V petek, 8. marca, ob 19. uri bo v refektoriju minoritske-ga samostana na Ptuju Literarno-glasbeni večer z Dragico Šteh, avtorico knjige Čez leto dni. Knjiga je preplet 57 pesmi, ki jih spremlja 12 duhovnih nagovorov Janeza Novaka, ilustracije Dore Šandor predstavljajo drevo v vseh letnih časih in cvetlice v posameznih mesecih. Dragica Šteh iz Šentvida pri Stični je v svojem kraju poznana predvsem kot kulturna delavka. Širše je poznana kot avtorica zgodb in pesmi, objavljenih v reviji Mavrica. Po poklicu je profesorica matematike in tako s srcem povezana tudi z vzgojo in izobraževanjem. Na ogled bo tudi razstava slik Dore Šandor, učenke OŠ Gorišnica, ki v prostem času riše, piše pesmi in muzicira. V glasbenem delu bo nastopil komorni orkester Juventus Corde, ki ga vodi učitelj na OŠ Gorišnica Boštjan Rihtar. Nastopil bo tudi Igor Jereb, ki je kot policijski vikar nastopil službo aprila lani in bo spregovoril o delu duhovnika v Policiji. Boštjan Rihter torek • 5. marca 2019 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Lun'ca Izstopajo z melosom in prepoznavnimi glasovi Ansambel Lun'ca ima sedež v Šentjerneju. Nastal je iz prijateljskih vezi in zaradi želje po širitvi narodno-zabavne glasbe in dobre volje med ljudi. „Veliko pesmi opeva luno, lun'co. Vidiš jo vsepovsod. Je tvoja dobra nočna spremljevalka, nikoli te ne pusti na cedilu. Ljudje imajo besedo lun'ca v ušesih, zato smo Lun'ca. Ker smo v tem s srcem in dušo, si ljudem tega našega imena ni težko zapomniti," so člani ansambla, Ana Šket, Gašper Seljak, Alen Tilinger, Miha Selič in Luka Pintarič, povedali o imenu ansambla oz. njegovi izbiri. „Najraje preigravamo melodije Ansambla Mihelič, ker imajo tudi oni podobno zasedbo, trio s pevko in pevcem. Drugače pa igramo vsega po malem, da zadovoljimo vsem željam občinstva. Narodno--zabavna glasba nam pomeni zelo veliko, primarno pot ustvarjanja in preigravanja. Igramo pa tudi zabavno glasbo. Imamo že kar nekaj avtorskih skladb, ljudje jih že dobro poznajo in jih tudi skupaj z nami radi zapojejo. K temu so pripomogli tudi avtorji besedil: Matjaž Vrh, Fanika Požek, Igor Pirkovič, naš bivši član Žiga Der-šek, harmonikar Alen Tilinger, pevka Ana Šket in še nekateri drugi. Za glasbeno podlago pa so skrbeli: Rok Švab, basist Luka Pintarič, Matjaž Vrh, Martin Ju- mladi glasbeniki. Na festivalih se dejansko odraža kakovost in pripravljenost ansambla. Ni pa seveda samo to odvisno od uvrstitve ansambla na stopničke. Zelo pomembna je tudi energija, celostna podoba in tudi izbira skladbe. „Festivali morajo biti, saj si s tem ansambel pridobi neko mnenje o samem sebi, opaziš, v čem se drugi razlikujejo od tebe in po kateri poti hoditi, da boš še boljši, kot si. Če povzamemo, festival je kot neko merilo kakovosti, predvsem pa prijetno druženje. Bilo bi zelo škoda, če festivalov ne bi bilo več. Kje drugje pa bi se še lahko pogovarjal in izmenjeval prigode s tolikimi glasbenimi kolegi, kot pa na ravno festivalu?," dodajajo člani ansambla Lun'ca, ki bodo najbolj zadovoljni in veseli, če jim bo ob peti obletnici delovanja uspelo izdati svoj lastni CD. Še naprej pa želijo snemati pesmi, ki bodo ljudem všeč, biti del uspešne festivalske zgodbe, predvsem pa ostati dobri prijatelji, saj je navsezadnje ansambel tvoja druga družina, poudarjajo. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Lun'ca hart, hamonikar Alen Tilinger. Naša glasba se razlikuje od drugih v marsičem, po besedilu, glasbi, aranžmaju. Imamo svoj melos, svoje prepoznavne glasove. Predvsem pa izstopa naša pevka Ana Šket, ki ima prav posebno barvo glasu. Ko jo zaslišiš, takoj veš, da je to ona. Od drugih se razlikujemo tudi zaradi aranžmajev našega Luka, ki zelo rad eksperimentira in ekstravangira," so o svoji glasbi povedali člani ansambla Lun'ca, ki nastopajo po vsej Sloveniji. Trikrat pa so tudi že gostovali pri Slovencih, ki živijo na Švedskem in dvakrat pri Slovencih v Nemčiji. Najbolj se jim je v spomin vtisnila Švedska, ker je nekaj drugačnega, opaziš, kako zelo cenijo domačo slovensko glasbo nekje, kjer je ne slišijo vsak dan. Dobiš celo občutek nostalgije. Festivali so nekaj zelo dobrega, kjer se lahko ansambli pokažejo še v malo drugačni luči, kot smo jih vajeni z veselic, porok, praznovanja obletnic, so prepričani Ptuj • Kurentovanje se danes končuje V petek so Ptuj zavzeli demoni, mesto je gorelo Letošnje 59. kurentovanje so zaznamovali številni dogodki. Gotovo si ga bomo zapomnili tudi po polnem mestnem jedru, predvsem v zadnjih dneh. Prikaz etnografskih likov, kar so organizatorji vsak popoldan združevali z animacijo za otroke, v petek pa še z ognjenim spektaklom, so ulice in trge Ptuja dodobra napolnili. Vsak dan so priložnost za predstavitev tako domačinom kot tujcem imeli tradicionalni pustni liki. Da je bil obisk v mestu še boljši, kot bi bil sicer, pa so organizatorji (Zavod za turizem Ptuj) poskrbeli še z dogodki, namenjenimi najmlaj- šim obiskovalcem. Vrhunec je dogajanje doseglo ob koncu tedna. Letošnji obhod kurentov v Mestni hiši je bil izpeljan v petek, predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec pa je ob tem povedal: "Zveza društev kurentov v sodelovanju z Javnim zavodom za turizem Ptuj sedaj že tradicionalno organizira obhod svojih članov pred Mestno hišo, da s svojim obredjem prinesejo srečo in zadovoljstvo gospodarju oziroma gospodarici hiše in izkažejo hvalnico prihajajoči pomladi." Zbrane sta nagovorila tudi županja Nuška Gajšek in 17. princ karnevala, baron Jakob Zekel Videmski. Temu je sledil prav poseben dogodek: dosedanjo nočno povorko so nadgradili ter z igro luči in ognja pričarali magično vzdušje. Številni skrivnostni liki so v zavetju teme strašili in navduševali z demonskimi podobami. Obiskovalce je zabaval čarovnik, nadvse imeniten pa je bil tudi ognjeni šov. V soboto so se z Mestnim pustnim korzom v znamenju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja maske podale v preteklost; zraven obujanja zgodovine pa so poskrbeli tudi za glasbeni program z Davidom Matičijem & Funky Coconuts. Nedelja je že tradicionalno namenjena mednarodni karnevalski povorki, ki predsta- vlja vrhunec Kurentovanja. V ponedeljek pa so ulice zavzele najmlajše maske na povorki otrok iz vrtcev. Zamudniki, ki se morda niso naužili pustnih norčij, imajo priložnost za to le še danes. S pustnim torkom in pokopom pusta se namreč končuje 59. Kurentovanje. Zabave v mestu se začnejo že opoldne, ko bodo pred Mestno hišo prepevali otroci iz OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič, program pa bo trajal vse do poznih večernih ur. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 14 Štajerski Nasveti torek • 5. marca 2019 Kaj bomo danes jedli * \ it • TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK juha, pečena svinjska prežganka, postrv jetra v omaki, pire ričet s prekajenim piščančji paprikas, goveja juha, svinjska želodčkova kisla rebra, prazen na žaru, krompirjeva krompir, solata, krhki mesom, palačinke s testenine - polžki, riba v testu s sampi- juha, polnozrnat krompir, solata iz solata, jabolčni flancati skuto sadje njoni, zapečen pire kruh, jabolčni kompot stročjega fižola, zavitek krompir, motovileč, puding orehov zavitek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Svinjska ribica s sampinjoni Sestavine: 1 kos svinjske ribice, zavitek listnatega testa, 1 jetrna pašteta, 3 korenčki, 1 konzerva šampinjonov v slanici, sol, poper, olje, jajce (rumenjak) kot lepilo in za premaz. Meso nasolimo, popramo ter na hitro popečemo na zelo vročem olju. Ko je popečeno, ga odstavimo na krožnik in med tem časom razvajamo listnato testo. Nanj namažemo pašteto ter posujemo naribano korenje in rezane šampinjone. Na sredino položimo popečeno meso in ga zavijemo v testo. Dele, kjer se testo prekriva, 'zalepimo' z rumenjakom. Vse skupaj damo v pečico za eno uro (180 stopinj Celzija). Pekač samo oplaknemo s hladno vodo in ga ne mastimo. Orehov zavitek z listnatim testom Sestavine: 250 g listnatega testa; za nadev: 2 jajci, 80 g sladkorja, 50 g masla, 200 g mletih orehov, 100 g piškotnih drob-tin, malo cimeta, nastrgana lupina 1 limone, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 30 ml ruma, 50 g rozin, 3-4 žlice mleka. Rozine očistimo, operemo in namočimo v rumu. Rumenjake, maslo in pol sladkorja penasto stepamo, dodamo cimet, limonino lupino, rozine z rumom in vaniljev sladkor ter dobro premešamo. Narahlo umešamo sneg iz beljakov in preostalega sladkorja, na koncu pa še mešanico orehov in drobtin. Testo razvaljamo v obliki pravokotnika in na sredino enakomerno porazdelimo nadev. Zunanje robove testa namažemo z mešanico jajca in mleka ter zavitek zavijemo. Na koncih stisnemo s prsti, da se testo zlepi. Potem zavitek obrnemo in postavimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Premažemo ga z mešanico rumenjaka in mleka. Trak testa, ki smo ga odrezali, zrežemo na centimeter široke trakove in z njimi naredimo mrežo po zavitku. Zavitek pečemo 30 do 40 minut pri 190 stopinjah Celzija. Zeleni nasveti Za fižolom posadimo zelje ali kolobarjenje na vrtu Zdaj pa nas vreme že pošteno kliče na prosto. Za delo vrtu je še prezgodaj, posadimo samo grah, bob, čebulček in česen. Vsekakor pa je zadnji čas, da si naredimo plan setve, da bomo lahko pravočasno nabavili semena. Kako vsako leto je temelj takega načrta kolobar in pa potrebe družine. Ker je vedno kar nekaj vprašanj na to temo, so tukaj osnovni temelji kolobarjenja. Foto: Miša Pušenjak kolobar vedno začenjajo stročnice, laški, turški fižol, kebrovka, kostanjevka je samo nekaj imen za sorodnika visokega fižola z zelo lepimi, rdečimi, belimi ali redeče belimi cvetovi. Pomembno je samo eno pravilo, vse drugo so samo priporočila Mnogim se zdi kolobarjenje tako težko in zapleteno, da nad njim obupajo in se z njim ne ukvarjajo več. Dolgoročno je to slabo za zemljo na našem vrtu, saj je kolobar tudi osnovno pravilo v naravi. Osnovno in edino nujno pravilo planiranja vrstenja vrtnin na vrtu je zelo enostavno. Na isto mesto na gredici, na isto gredico ali na isto njivo naj pride rasdina iz iste botanične družine čim kasneje. Samo to poskušajte upoštevati, pa ni tako težko. Koliko časa je potrebno med posameznimi vrtninami Tudi to vprašanje se pojavlja zelo pogosto. Vendar se tukaj že začne zapletanje za tiste, ki vsa navodila upoštevajo dobesedno, ne pa po smiselnem pomenu. Načeloma velja, da v povprečju pri vseh vrtninah zadošča triletni kolobar. To pomeni, da na isto mesto, gredico pride vrtnina iz iste botanične družine vsako tretje leto. Pri tem upoštevamo tudi rastline za zeleni podor, ki so sestavni del kolobarja. V povprečju tri leta pa seveda ne pomeni, da bo vse v redu, je pa najlažje sestavljati kolobar tako. Kako so si vrtnine med seboj v sorodstvu Začetek življenja na ekološkem vrtu so vsekakor metuljnice. Mednje uvrščamo vse stročnice: fižol, bob, grah kot bolj poznane in sojo, lečo, čičeriko in dolgo vigno. Nikoli ne pozabite, da so v sorodu z vsemi deteljami, lucerno, nokoto, inkarnatko in še bi lahko naštevala. Te rastline pa pogosto uporabljamo tudi kot rastline za zeleno gnojenje, zeleni podor. Najpogosteje za pridelovanjem metuljnic priporoča sajenje križnic. Te sodijo med najzahtevnejše vrtnine za ekološko pridelovanje na sploh, zato jim je nujno zagotoviti dovolj hranil in predvsem ustrezno širok kolobar. Ravno pri pridelovanju križnic trileten kolobar ne zadošča povsem. Priporočam, da poskusite križnicam zagotavljati petletni premor med pridelovanjem na isti površini. V družino križnic uvrščamo vse kapusnice (ta izraz vam je verjetno bolj poznan). Vendar niso križnice samo zelje, ohrovt, cvetača, nadzemna kolerabica, kitajski kapus in brokoli, med križnice in s tem v isto botanično družino uvrščamo tudi nekatere korenovke, kot so repa, podzemna koleraba in redkev ter redkvica. Iz te družine je tudi hren. Naslednja botanična družina so razhudniki. Niso občutljivi na ozek kolobar, v resnici lahko brez večjih posledic rastline pridelujemo tudi v dvoletnem kolobarju. V to družino uvrščamo paradižnik, papriko in jajčevec, nikoli pa ne pozabite, da je sorodnik teh vrtnin tudi krompir. Zaplete se samo v rastlinjaku, kjer bi nekateri želeli vsako leto pridelovati samo paradižnik. A če želite, da vam bo rastlinjak dolgo služil, si tudi tam naredite takšen načrt, da bodo razhudniki na istem mestu samo vsako drugo leto. Naslednja družina so kobulnice. Prepoznamo jih po dišečem semenu in lepih cvetovih. V to družino uvrščamo korenček, peteršilj in zeleno, manj znani pastinak in novejši koriander sta tudi del te družine. Kobulnice so tudi nekatera zelišča, koper, janež, komarček, sladki komarček in ku-mina. Cvetenje te družine je na vrtu zelo blagodejno, zato pustite tudi vsak korenček, ki zacveti na gredici, ne ga puliti. Družina zahteva vsaj trileten kolobar. Se nekaj je morda pomembno vedeti, korenovke ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem ali gnojevko. Na ozek kolobar najbolj občutljiva pa je zagotovo družina lobodovk. V to družino poleg špinače in blitve ali mangolda uvrščamo tudi pese, med njimi seveda rdečo peso. V zadnjih letih pa se na vrtovih pojavljajo še nekatere druge rastline, to so vrtna loboda, kvinoja, jagodna špinača in še katera se bo zagotovo našla. Ta družina je znana po veliko koristnih lastnosti za naše zdravje, samo ne pozabite, da zahteva zelo širok kolobar, da bo dobro uspevala. Naslednja, manj zahtevna družina so košarice. Vanjo uvrščamo solato, endivijo in radič. Košarica je tudi regrat, ki ga nekateri še sejejo tudi na vrtu, in črni koren skupaj z nekaterimi drugimi, še bolj redkimi koreni, njegovimi sorodniki. Na srečo niso zelo zahtevne, vendar je triletni kolobar zaželen, da se ne pojavljajo nepotrebna gnitja, propadanje rastlin vsako leto. Ne smemo pozabiti še bučnic, kamor uvrščamo buče in bučke, kumarice, lubenice, melone in manj znane čajoto, grenko kumarico in spet še nekaj novih kumaric, ki jih poimenujejo z različnimi imeni, vse pa sodijo med bučnice. Zanje je značilno, da imajo rade gnojenje s hlevskim gnojem in organskimi gnojili. Kar se tiče kolobarja, pa zadošča triletni premor. Večja botanična družina na našem vrtu so še čebulnice, kamor uvrščamo seveda čebulo, šalotko, česen in por, pa tudi zelišča, kot sta drob-njak in kitajski drobnjak. Družina zahteva vsaj triletni kolobar in absolutno sovraži gnojenje z organskimi gnojili, predvsem pa s hlevskim gnojem. Ne pozabite, kolobar je samo preventiva, ni pa zdravilo. Kolobari-mo, da bodo vrtnine (in zemlja) ostali zdravi. Ko pa se pojavijo težave, kolobar ne bo rešitev. Miša Pušenjak torek • 5. marca 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Za šankom Je sploh kdo brez greha? Veste, da prav jezi človeka, ko gleda in posluša zaplete in razplete v slovenski politiki. Ni čudno, če potem dobimo občuek, da so vsi sami fakini, da ne uporabimo še kakšne hujše besede. Na, zdaj nam je odletel še okoljski minister. Pa smo bili zanj prepričani, da bo za naše okolje marsikaj dobrega naredil. A ne bo imel časa in priložnosti, kot vse kaže. Odnesla ga je maketa, pri kateri so se očitno mnogi želeli posladkati. Maketa za drugi tir proti morju. Ta drugi tir politika že tako dolgo gradi, da smo navadni obšankovski 'politiki' že skoraj bili prepričani, da gre za goloba na strehi. A očitno na strehi ni golob, pač pa kura, ki nese zlata jajca. Ne vsem, seveda, pač pa le državnim izbrancem. Le kaj bomo storili s prvim tirom? Ga spremenili v turistično 4 4 atrakcijo, po kateri bodo vozili muzejski vlaki? (Takih pa je itak večina na naši železnici. Smo država z največ muzejskimi vlaki, ki vozijo po muzejskih tirnicah iz časov Avstro-Ogrske.) Pa sem malo skrenil od ministra na vlak. A kaj, ko je pri nas vse tako zelo povezano. Slišiš o lumpariji v nekem podjetju - pa ti novinarji izzbrskajo, daje direktor(--ica) hodila v isti vrtec kot minister ta in ta. Korupcija! Ali pa je nekdo zakonec L od svaka od očetove sestre - pa je spet tu korupcija. Ali pa je nekdo z nekom hodil skupaj v glasbeno šolo ... Seveda tudi v bolj domačem okolju, da ne bomo prsta uperjali samo na vesoljno središče Slovenije, nismo imuni na iskanje sorodstvenih vezi. Pravzaprav niti ni potrebno ne vem kako brskanje in globoko znanje, da človek poveže neko direktorico nekega zavoda z nekim vinarjem, za katerega je ta zavod nekomu namignil, da ima najprimernejše vino za neko prireditev. Čeprav je res hudič v takem majhnem okolju ne biti z nekom v nekakšnih povezavah. Najočitnejši primer je, ko nekdo umre. Žal je že tako, da najpogosteje žalosten dogodek vzbudi v človeku spomine. No, in ob smrti nekoga, mimo katerega smo v času življenja neštetokrat šli, izmenjali z njim kak pozdrav in besedo ali dve, naenkrat ugotovimo, da je bila njegova babica sestrična naše prababice ali kaj podobnega. Ja, v vodi plavajo ribe, v kozarčku vina (ali dveh, treh ... ) pa veselo zaplavajo naše misli. Tudi kakšne grešne ... Pa lep fašenski pozdrav! Vas Pepek Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 2 4 9 2 1 5 5 3 4 3 5 9 1 1 6 8 9 7 6 9 7 9 2 3 6 3 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQQ Bik ¥¥¥ © €€ Q Dvojcka ¥¥ ©©© € QQQ Rak ¥ ©© €€€ Q Lev ¥¥ ©©© € QQ Devica ¥¥¥ ©© €€€ QQQ Tehtnica ¥¥ ©©© €€ O Škorpijon ¥¥¥ © €€€ QQ Strelec ¥¥ ©© €€€ O Kozorog ¥¥¥ ©©© € QQ Vodnar ¥ ©© € OOO m ¥¥¥ © QQ Torek, 5. marca 10:00 Dornava, prostori občine: pustna izredna seja občinskega sveta Dornava - predlogi oračev o tem, kako napolniti občinsko blagajno 10:00 Ptuj, Mestni trg: Pustni torek in pokop pusta - zabave v mestu in lokalih 10:30 Hajdina, trg pred občinsko stavbo: sprejem mask pred Občino Hajdina 11:00 Ptuj, Krempljeva ulica: Pustni torek v mestu - Kuhna na dvorišču 14:00 Ormož: osrednja povorka v mestnem jedru 14:00 Podlehnik: manjša povorka in pokop pusta 15:00 Cirkovce: Cirkovški fašenk - pustna povorka, slavnostna predstavitev skulpture Onzek B. Jurtele, karnevalski bal, kronanje carja, zadnji kurentov zven 17:00 Ptuj, Mestni trg: veliko slovo od pusta s Štajerskimi zvoki in Omarjem Naberjem, pokop pusta Četrtek, 7. marca 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Srečanje: Kdo sem? -demenca Petek, 8. marca 17:00 Ptuj, restavracija Gastro: redni zbor članov Planinskega društva Ptuj 19:00 Stoperce, dom krajanov: prireditev ob dnevu žena občine Majšperk 20:00 Ptuj, restavracija Gastro: planinski ples ob mednarodnem dnevu žena Mestni kino Ptuj Sreda, 6. marca: 10:00 Filmska čajanka: Maria Callas; 20:00 Liffe po Liffu: Pepel je snežno bel Četrtek, 7. marca: 20:00 Pepel je snežno bel Petek, 8. marca: 16:00 Lego film 2; 18:00 Bunkica; 20:00 V kino za dan žena: Marija Škotska, brezplačno za gledalke Štajerski 1 PEDÍ IIK www.tednik.si 1 Stajerskitednik ^ Stajerskitednik Velja za teden od 5. do 11 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog marca 2019 dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gašper Vesenjak, Juršinci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 16 Štajerski Križemkražem torek • 5. marca 2019 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 26. del V osrčje Namiba Vetrovnega vremena sva imela že čez glavo, zato sva se z obale premaknila že zgodaj zjutraj. Čakal naju je dolg dan v avtu in v čisti divjini. Namenila sva se na sever proti naselbini Sesriem, od koder bi naslednje jutro startala v samo osrčje peščenih sipin puščave Namib. Ampak cesta ... Najprej se je bilo treba peljati približno tri ure proti zahodu, šele nato je komaj prva cesta zavila v smer, kamor sva bila pravzaprav namenjena. Kakor hitro sva zavila na levo, se je znova začela peščena oz. makadamska cesta. Volan je znova prevzel Jernej, jaz sem pa zraven računal razdalje in opazoval okolico. To je bila spet tista vrsta poti, ko vidiš že nekaj kilometrov naprej po ravnini in potem se vedno znova vsa scena ponavlja. Avtomobilov sva srečevala zelo malo ali nič, tisti kraji, ki so bili tako vehementno označeni na zemljevidu, pa so se izkazali kot naselbine z nekaj hišami. To je pomenilo gostilnico s prodajalno, bencinsko črpalko, v enem primeru pa celo mehanično delavnico. V teh naselbinah sva se vedno ustavila, saj sva morala ohladiti avto, pa tudi midva sva se morala razgibati. Obiskovalcev nikjer ni bilo veliko in tako se je že tako spokojno razpoloženje še bolj umirilo, čas pa je tekel grozno počasi. Bilo je že popoldne, ko sva na obzorju uzrla prve hribe, kar je nakazovalo, da se približujeva nacionalnemu parku Naukluft. Naukluft predstavlja hribovje, ki meji na peščeni del puščave Namib in na tisti bolj grobi del, je pa priljubljen predvsem za pohodnike, saj ima nešteto poti, kjer pa ne moreš nikamor brez vodnika. Čakalo naju je še več kot dvesto kilometrov, da prečkava to pogorje, ampak ta cesta je bila ponekod bolj podobna kolovozu, ki ga je najina indijska prijateljica komaj zmogla. Jernej z avtom nikakor ni preveč varčeval in to je šlo čez vse limite, da sem bil že pripravljen, da ulovim motor, če bo treba. Ropotalo je tako, da se nisva mogla preveč pogovarjati, avto je skakal s hribčka na hrib, malo je šlo tudi po zraku. V nekem trenutku je Jernej na debelo požrl slino in mi strahoma povedal, isSihi?' Pogled proti pogorju Naukluft IÜÜI! Bife »sShSSHBÍHÍIH Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Končno se obeta konec ravnine da se nama je prižgala lučka za motor. Lepa reč, kakorkoli sem obračal tisti zemljevid, do najbližje bajte sva imela najmanj sto kilometrov. Kaj sva hotela, malce sva se ustavila nekje v senci. Tam sva pojedla vsak en sendvič in malce odprla pokrov motorja, a sva ga takoj spet zaprla, ker je bil še ves blaten od Jernejeve-ga skoka v lužo v prejšnjih dneh. Bo, kar bo - poskusila sva zagnati motor in glej, lučka je izginila. No, naprej sva se peljala malce bolj pazljivo, saj sem imel že občutek, da sva izgubila pol avta. Še dandanes nisem prepričan, da ga morda res nisva. Čez dobro uro sva končno prispela do prvih usmerjevalnih tabel, ki same po sebi niso kaj dosti povedale, razen tega, da lahko v naslednjih kilometrih pričakujeva kakšno oskrbovalno postajo ali kaj podobnega. In res sva čez nekaj kilometrov zagledala ogromen objekt z visokim zidom, ki je izgledal kot grad. To še ni mogel biti najin cilj, zato sva peljala kar naprej, da ne izgubljava časa. Pot je postala že čisto peščena, da sva občasno kar jadrala po cesti. Bal sem se samo tega, če bi bilo kje na cesti preveč peska, ki lahko povzroči izgubo nadzora nad vozilom ali pa da te celo ustavi in ne moreš nikamor več. Oba sva bila že precej slabe volje, ko sva prvič na tej poti srečala kar dva avtomobila hkrati. Če je pa tako, ne moreva biti več daleč. Tudi pokrajina je že postala čisto peščena in kmalu sva zagledala naselje z bencinsko črpalko, prostorom za kampiranje, malo naprej pa še zapornico in nekaj drugih objektov. Tam pred vsakim krajem ni table z imenom, ampak moraš prav verjeti, da je to to. Na črpalki je bila tudi solidno založena trgovina, iz katere je Jernej kmalu prinesel dve mrzli pivi. Nekaj sem se še ukvarjal z avtom, in ko sem hotel seči po pivu, sem ugotovil, da je prazno. Ko sem potežkal tudi drugo, je bilo tudi to prazno. To je bila žeja po celem dnevu v prahu. Kaj sem hotel drugega, kot da se še sam odpravim po dve novi osvežitvi. Malo so naju čudno gledali, ko sva hodila vsak po dve pivi, ampak nič ne de. Svet je za naju postal malce lepši, ko se je nekim izletnikom prav pred najinim nosom pokvaril avtobus. Potniki so lepo hoteli pobegniti vsak na svojo stran, a sva bila po nekaj hmeljevih napitkih že malo pogumna in sva jih vse poklicala nazaj, da smo avtobus skupaj pririnili na stran. Uslužbenci na črpalki so bili vsi veseli tega, saj jim ni bilo treba riniti avtobusa in so nama častili še eno rundo. Kot bi to naredili pri nas. Foto: Dani Zorko Nevpadljivo označeno počivališče KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Motokros V Argentini začetek, ki veliko obeta Stran 19 Rokomet Željaje še skalp Maribora in Ribnice Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 21. krog tednik Rokomet Preveč prelahko »prodanih žog« Stran 19 Rokomet »Dirkaška« rokometna tekma pripadla Dravi Stran 20 iPoiluiajh na± na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Maribor trepetal, na koncu pa vendarle do točk Aluminij - Maribor 0:1 (o:o) STRELEC: 0:1 Zahovič(66.). ALUMINIJ: Kovačič, Amuzie, Kontek, Martinovič, Krajnc, Mu-minovič, Petrovič, Vrbanec (od 74. Marinšek), Horvat, Matjašič (od 74. Leko), Maloku (od 88. Grgič). Trener: Oliver Bogatinov. MARIBOR: Pirič, Klinar, Rajče-vič, Ivkovič, Kolmanič, Derviševič, Pihler, Žugelj (od 46. Tavares), Hotič, Mešanovič (od 65. Cretu), Zahovič (od 83. Kramarič). Trener: Darko Milanič. RUMENI KARTONI: Amuzie, Krajnc; Pihler, Derviševič, Hotič. RDEČI KARTON: Pihler (61., Maribor). V obeh taborih so imeli pred tekmo precej težav s poškodbami, zato so bile spremembe v začetnih postavah glede na uvodni krog pričakovane. Domačini so tekmo začeli z novincem na levem bočnem položaju Stanleyjem Amu-ziem (Luka Koblar kot posojeni nogometaš Maribora ni bil v postavi domačega moštva), ki je na sredini prijateljski tekmi z Rogaško upravičil zaupanje Bogatinova. Pri gostih sta tekmo začela dva 18-Ie-tnika, Žan Kolmanič in Nino Žugelj - slednji se je prvič znašel v začetni enajsterici. Mariborčani so takoj pritisnili proti golu Aluminija, a so Kidričani kmalu vzpostavili ravnotežje in v 5. minuti preko Maloka prvi resneje zapretili (blokiran strel). Gostje so bili precej statični, preko igre do pravih priložnosti niso prišli, omembe vredna sta le strela Hoti-ča v 15. in Mešanoviča 38. minuti. Domačini so v zaključku prvega dela začutili priložnost in nekoliko pogumneje krenili proti golu gostov. Tako je v 40. minuti Matjašič nenatančno meril s strani, v 42. je Maloku v kazenskem prostoru pred Piričem prišel do žoge, a je bila obramba pripravljena, najlepša priložnost pa se je šumarjem ponudila v 43. minuti. Takrat je Ma-tjašič lepo prodrl po desni strani, v sredini zaposlil Dejana Petroviča, ki je naredil korak in streljal, žoga pa je se je na njegovo nesrečo od leve vratnice odbila v desno, nato pa nazaj v polje ... Tam jo je sicer pri- Travniški požar v bližini stadiona V neposredni bližini stadiona je bil kakšno uro pred tekmo kar velik travniški požar, a so ga številni gasilci, ki so prihiteli na kraj dogodka, s hitrim posredovanjem kmalu omejili. Požar so z nepremišljenim proženjem pirotehničnih pripomočkov povzročili gostujoči navijači. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so na gostovanju v Kidričevem vpisali izjemno dragocene tri točke. Z edinimi golom na tekmi jih je vijoličastim zagotovil Luka Zahovic, ob njem je Ivan Kontek. čakal Vrbanec, a je iz težkega položaja zadel le zunanji del mreže. »Na začetku smo dobro preprečili napade Maribora, ob koncu polčasa pa smo res lepo prevzeli pobudo in imeli izjemno priložnost. Že zaradi tega smo si v tem srečanju zaslužili vsaj točko,« je po srečanju dejal domači kapetan Matic Vrbanec. Ob polčasu je v igro pri gostih stopil neuničljivi Marcos Tavares, a tudi to ni predramilo njegovih soigralcev. Aluminij bi lahko povedel v 53. minuti, ko se je po globinski podaji Matjašič nekoliko s strani znašel sam pred Piričem, a se je gostujoči vratar odlično postavil in ubranil strel. V lepi situaciji je bil nekaj minut kasneje tudi Kontek, a so gostje njegov strel preusmerili v kot. Izključitev gostov in gol V» I v» v mreži domačinov Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 61. minuti, ko je Aleks Pihler vodil žogo na svoji polovici, ob tem pa povsem po nepotrebnem in nesrečno z roko zadel Horvata v obraz. Sodnik Rade Obre-novič, ki je bil pri svojih odločitvah precej nezanesljiv, je branilcu Maribora pokazal rumeni karton; in ker je bil to njegov drugi na tekmi, je posledično prejel rdečega. Če so navijači Aluminija pomislili, da je to priložnost za »nekaj več«, so se ušteli ... Izključitev je bolj mobilizirale goste, ki so po tem dogodku pokazali veliko več borbenosti in odločnosti, zato so bili kaj hitro nagrajeni z zadetkom. Po strelu Derviševiča iz kota je najvišje skočil Tavares, Kovačič je njegov strel le kratko odbil, iznajdljivi Luka Zahovič pa se v takšnih situacijah počuti kot riba v vodi - iz bližine je žogo potisnil v gol -0:1. »Ko smo imeli na igrišču igralca več, nam je zmanjkalo koncentracije, Maribor pa je ohranil osredotočenost. Malo preveč na lahko smo jemali igralca več, tudi opozorilo v primeru dolge podaje Derviševiča do Zahoviča nas ni predramilo. Kazen je nato sledila v obliki zadetka, ko igralci znova niso pokrivali Ta-varesa in Zahoviča. V tem smislu je bila izključitev Pihlerja za nas slaba, pa naj se sliši še tako čudno,« je po tekmi ključni trenutek tekme opisal Oliver Bogatinov. V veliki meri se je s tem strinjal tudi Darko Milanič: »Bali smo se te tekme zaradi igrišča, zgodnjepo-poldanskega termina ter celotnega paketa s tekmecem. Izkazalo se je, da je bil strah upravičen, predvsem sem pogrešal dinamiko. Še največ smo je imeli po izključitvi. Imel sem občutek, da smo šele po izključitvi začeli teči. Tekmec je takrat začutil svojo priložnost in se nekoliko odprl in to smo super izkoristili. Če bi mi še naprej igrali s kompletno postavo, potem bi Aluminij verjetno igral v dotedanjem tempu naprej in bi imeli več težav.« Vijoličasti so se v nadaljevanju povsem osredotočili na branjenje, kar jim je lepo uspevalo. Bogatinov je poskušal spremeniti potek srečanja s tremi menjavami (tretja je bila precej pozna), a Leko, Marinšek in Grgič niso dočakali pravih priložnosti. Te pa so imeli Horvat, Maloku in Petrovič, a je bil prvi iz težkega položaja nenatančen, drugemu je Pirič strel iz prostega strela odlično ubranil, strel tretjega pa so gostje požrtvovalno blokirali. Mariborski navijači so si po koncu tekme pošteno oddahnili, zanje je najpomembnejša nespremenjena prednost pred Olimpijo, ki še naprej znaša 7 točk. Maribor bo v soboto gostil Gorico, Aluminij pa v nedeljo čaka gostovanje v Domžalah. Jože Mohorič Tekma v času povorke?!? Gostovanje Maribora v Kidričevo vedno privabi veliko gledalcev, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Skupno se je stadionu Aluminija zbralo več kot 1200 gledalcev. »V Kidričevem je vedno praznik, ko gostuje Maribor, atmosfera je odlična. Lepo je igrati pred tolikšnimi gledalci,« je o vzdušju na tekmi dejal Mario Lucas Horvat. Skorajda sočasno je na Ptuju potekala pustna povorka. Če bi odgovorni pri določanju terminov za tekmo upoštevali dejstvo, da ima ptujska pustna povorka skoraj 60-letno tradicijo, bi se lahko tekma začela tudi kakšno uro ali dve pozneje. S tem bi zagotovo osrečili nekaj spodnjepodravskih nogometnih navdušencev več ... Mario Lucas Horvat: »Igralec več ali manj ne šteje veliko, štejejo doseženi zadetki« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Nogomet se igra zaradi zadetkov in ni nam uspelo že drugič zapored. Nakazali sicer smo, da smo blizu temu, Petrovič je celo zadel vratnici, Ma-tjašič je bil sam pred golom, obetavnih je bilo tudi nekaj poskusov Maloka od daleč ... Proti vodilnemu na lestvici smo pokazali nekaj, na čemer lahko gradimo, čas pa bo pokazal, ali smo na pravi poti.« Darko Milanič, trener Maribora: »To napetost s sabo prinaša nogomet: ni redkost, da favorizirano moštvo do zadnjega trenutka trepeta za zmago. Zmaga nam je na težkem terenu proti dobremu tekmecu in z igralcem manj v zaključku prinesla veliko zadovoljstva. Za vsako točko v nadaljevanju se bo treba boriti, ta način je eden od številnih. Seveda pa bi bili vsi skupaj zadovoljnejši, če bi nam uspelo igrati bolj tekoče. Ko je vsaka točka v boju za naslov prvaka pomembna, je seveda več nervoze in to je v spomladanskem delu sezone zelo očitno. V prvem delu sezone smo dosegali veliko zadetkov, sedaj se glede tega še lovimo. Moramo delati na tem, da dobimo zanesljivost in hitrost.« Mario Lucas Horvat, Aluminij: »V vsaki tekmi bodo situacije, kot je bila tista ob koncu prvega polčasa (vratnici Petroviča, op. a.), naša naloga pa je, da na naslednjih tekmah to realiziramo. To je nogomet, v katerem te lahko na drugi strani tekmec kaznuje, in prav to se nam je tokrat zgodilo. Glede igre ne moremo biti razočarani, pokazali smo, da lahko povsem enakovredno tekmujemo z boljšimi ekipami. Spomladi še nismo dosegli zadetka, a smo imeli v obeh tekmah kar nekaj priložnosti - bolj bi me skrbelo, če ne bi bilo priložnosti. Nogomet je zanimiv tudi zaradi tega, ker igralec več ali manj ne šteje veliko, štejejo doseženi zadetki.« Matic Vrbanec, Aluminij: »Odigrali smo dobro tekmo, predvsem v fazi obrambe, v napadu pa smo si tudi ustvarili nekaj priložnosti. Maribor je bil v teh trenutkih dovolj zbran, da je uspel naše strele blokirati, v nekaj primerih pa bi lahko mi reagirali boljše.« 18 Štajerski Šport torek • 5. marca 2019 Foto: Črtomir Goznik Najlepšo priložnost na tekmi Aluminij - Maribor je imel za domačine Dejan Petrovič (v ospredju). Ob njem je Alexandru Cretu, v ozadju sta Saša lvkovic in Nikola Leko. Nogomet • 1. SNL Izenačeno pri dnu, Triglav previsok tudi za Goričane Prvoligaši so v drugem krogu prikazali povsem drugačno strelsko podobo kot v prvem, ko so bili s 25 doseženimi zadetki blizu rekordu sezone (26 zadetkov), saj so s sedmimi goli postavili negativni rekord sezone (doslej 8 zadetkov v 8. krogu). Zaenkrat je najprijetnejše presenečenje spomladanskega dela Triglav, ki je slavil še na drugi zaporedni tekmi, po Aluminiju so ugnali še Gorico. Primorce so premagali celo na njihovi zelenici, pri čemer so prikazali lepo športno vrlino - rezultat so v svojo korist preobrnili po zgodnjem zaostanku. Goričani so povedli po sumljivi 11-metrovki, to pa okrepljenih Gorenjcev ni vrglo iz tira. Še tretjič je spomladi zanje zadel Luka Majcen. Goričani so izgubili še drugič zapored, kar pomeni najslabši možni start novega trenerja Nermina Bašiča. Triglav se je z novimi tremi točkami izenačil z Gorico na 22 točkah, le eno manj pa ima Rudar. Ta je v derbiju začelja minimalno ugnal Krčane in jih takoj postavil v izjemno težak položaj. A odpisati jih ne gre prehitro, konec koncev so v spomladanski del startali z le točko zaostanka za Triglavom. Drugo zaporedno zmago so vknjižili tudi Ljubljančani, ki kažejo kar dobro podobo pred hitro bližajočim se derbijem z Mariborom (v 23. krogu v soboto, 16. 3.). Tokrat so ugnali Celjane, odločilen je bil že manjši padec zbranosti Celjanov ob koncu prvega polčasa, kar je z vodilnim zadetkom izkoristil Matic Črnic. V dresu Olimpije je prvo priložnost dočakal dosedanji član Aluminija Rok Kidrič, v igro je vstopil v 65. minuti. Zelo zanimivo je bilo tudi srečanje v Murski Soboti, kjer si je približno 4000 gledalcev prvič v zgodovini Fazanerije ogledalo srečanje pod reflektorji. Nove pridobitve domačini niso uspeli kronati, a tudi remi čete trenerja Anteja Šimundže proti močnim Domžalam ni neuspeh. Gostje so se nekoliko presenetljivo odločili za zelo obrambno igro, na to odločitev je močno vplival izostanek Senijada Ibričiča (bolezen). To nazorno kaže, kako pomemben člen njihove igre je nekdanji bosanski reprezentant. Jože Mohorič PRVALIGA Te I e ko m SI o ve n ij e | Nogomet • Prijateljska tekma REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Maribor 0:1 (0:0); Mura - Domžale 0:0; Olimpija - Celje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Črnic (45.), 2:0 Savič (68.). Rudar - Krško 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Tučič (32.); Gorica - Triglav 1:2 strelci: i:c 1 Velikonja (16., z 11 m), 1:1 Majcen (39.), 1:2 Svraka (75.). 1. MARIBOR 21 15 4 2 57:17 49 2. OLIMPIJA 21 12 6 3 47:29 42 3. DOMŽALE 21 8 7 6 41:30 31 4. ALUMINIJ 21 9 3 9 35:32 30 5. CELJE 21 7 8 6 26:33 29 6. MURA 21 6 8 7 27:26 26 7. GORICA 21 5 7 9 26:35 22 8. TRIGLAV 21 6 4 11 29:44 22 9. RUDAR 21 6 3 12 23:47 21 10. KRŠKO 21 3 6 12 15:33 15 Primeren test pred drugim delom sezone: Tehnotim Pesnica - Drava Dakinda Ptuj 0:6 (0:3) STRELCI: Marciuš, Zorko 2, Lovenjak, J. Vajda, Goljat. Nogometaši Drave so v soboto v Pesnici na odlično pripravljeni zelenici odigrali zadnjo prijateljsko tekmo pred nadaljevanjem sezone v 2. ligi. Domači tretjeligaš je bil „tekmec po meri", tako da so lahko ptujski modri uigravali različne taktične različice, ki jih bodo igrali v prvenstvu. Gostje so se pokazali v dobri luči in si z igrivo predstavo ustvarili številne priložnosti. V polno se zadeli šestkrat, izjemnih priložnosti pa so imeli še vsaj enkrat toliko. V soboto se bodo dravaši na domači zelenici v prvem spomladanskem krogu pomerili z gosti iz Rogaške Slatine. Tekma se bo začela ob 15. uri. JM Rokomet • Jeruzalem Ormož Želijo še skalpa Maribora in Ribnice Za rokometaši Jeruzalema je odmevna zmaga proti državnim in pokalnim prvakom Celjanom. Žal so v tem krogu točke osvajali tudi najbližji zasledovalci Dol Hrastnik (zmaga proti Ribnici) in Sviš (remi proti Mariboru). „Zmaga proti Celju nam ogromno pomeni. Ne samo v boju za obstanek v ligi, ampak nasploh za celotno ekipo, ki je bila po slabših predstavah načeta glede samozavesti. Na tekmi s Celjem smo dokazali, da nismo pozabili igrati rokometa in da se marljivo delo na treningih splača. Z novo okrepitvijo Gregorjem Ocvirkom verjamem, da lahko mešamo štrene tudi Mariboru in Ribnici, ki sta naša naslednja tekmeca. Če je Dol Hrastnik premagal Ribnico, jo lahko tudi mi in s tem ciljem, zmago, gremo v naslednji dve tekmi. Naš cilj v prihodnosti je, da si čim prej zagotovimo mirno končnico glede obstanka v ligi," je o novih preizkušnjah razmišljal trener Saša Pra-potnik. Zmaga nad pivovarji v rokometnih krogih še danes odmeva: „Prejeli smo ogromno čestitk iz Slovenije in tudi tujine. Naš uspeh ni odmeval samo v Ormožu, am- pak tudi v tujini. S to zmago smo naredili korak bližje obstanku, čeprav tudi naši konkurenti pridno zbirajo točke. Menim, da smo dovolj kvalitetni, da svojo barko mirno popeljemo do obstanka v ligi. Pred nami je še dvanajst tekem (dve do konca rednega dela in deset v končnici za obstanek, op. a.) in na prav vseh si želimo zmage. Prvo že proti Mariboru in želimo se predstaviti v najlepši luči," je povedal Tilen Kosi, ki se po poškodbi počasi vrača v pravo formo. Ormožani bodo v soboto, 9. marca, gostovali v Mariboru; tekmo si bo Foto: Črtomir Goznik Z zmago proti Celjanom so si Ormožani povrnili velik del izgubljene samozavesti. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 20 17 0 3 34 2. RIKO RIBNICA 20 14 3 3 31 3. GORENJE VELENJE 20 14 2 4 30 4. MARIBOR BRANIK 20 10 4 6 24 5. KOPER 2013 20 10 3 7 23 6. URBANSCAPELOKA 20 11 0 9 22 7. KRKA 20 9 1 10 19 8. TRIMO TREBNJE 20 7 4 9 18 9. JERUZALEM ORMOŽ 20 6 1 13 13 10. DOBOVA 20 6 0 14 12 11. DOL TKI HRASTNIK 20 4 1 15 9 12. SVIŠ IVANČNA G0RICA20 2 1 17 5 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so na zadnji prijateljski tekmi prikazali učinkovito predstavo, eden izmed strelcev je bil tudi Žiga Goljat. moč ob 20.30 ogledati na kanalu Sportkluba. Zadnjo tekmo rednega dela sezone bodo vinarji odigrali v soboto, 16. marca, v Ljutomeru proti Ribnici. „Potrudili se bomo napolniti dvorano do zadnjega kotička. Želimo, da je tekma z organizacijskega in igralnega vidika na vrhunski kvaliteti. Seveda računamo na dve novi točki, pa čeprav je Ribnica ekipa s samega vrha lestvice. Sezono želimo zaključiti s triperesno deteljico - z zmagami proti trem najboljšim ekipam v ligi: Celjem, Ribnico in Velenjem. Verjamem, da nam lahko to ob pomoči naših fanatičnih navijačev uspe," je pozitivno energijo izžareval športni direktor kluba Mladen Grabovac, ki ga je zadnji uspeh proti Celjanom več kot navdušil. Uroš Krstič NLB liga REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 31:29 (17:17), Urbanscape Loka -Dobova 33:29 (19:15), Dol TKI Hrastnik - Riko Ribnica 27:26 (13:13), Sviš Ivančna Gorica - Maribor Branik 29:29 (15:13), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 20:22 (8:9), Krka -Koper 2013 30:31 (15:16). Šolski šport • Šah Na državno tekmovanje Bistričani in Gorišničanke V sredini februarja je v večnamenski dvorani v Spuhlji potekalo območno ekipno tekmovanje osnovnih v šahu. Organizator tekmovanja je bil Zavod za šport Ptuj, izvajalec pa Šahovsko društvo Ptuj pod vodstvom mednarodnega sodnika Borisa Žlenderja. Fantje in dekleta so tekmovali v dveh starostnih skupinah, do 12 let (letniki 2007 in mlajši) in do 15 let (letniki 2004 in mlajši). Ekipe deklet so bile sestavljene iz treh tekmovalk (plus ena rezerva), ekipe fantov pa iz štirih tekmovalcev (plus ena rezerva). Na državno tekmovanje sta se uvrstili le prvouvrščeni ekipi v starejših kategorijah: pri fantih je to uspelo ekipi OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, pri dekletih pa ekipi OŠ Gorišnica. Končni vrstni red: dekleta U-12 (4 ekipe): 1. OŠ Črešnjevec, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Poljčane 1, 4. OŠ Poljčane 2; dekleta U-15 (5 ekip): 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Makole, 3. OŠ Črešnjevec, 4. OŠ Hajdina, 5. OŠ Destrnik-Trnovska vas; fantje U-12 (17 ekip): 1. OŠ Črešnjevec 1, 2. OŠ Ljudski vrt 1, 3. OŠ Laporje, 4. OŠ Mladika, 5. OŠ Gorišnica 1 ... fantje U-15 (13 ekip): 1. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, 2. OŠ Črešnjevec 1, 3. OŠ Laporje 1, 4. OŠ Poljčane, 5. OŠ Hajdina... UR Pf OTSriRII & m J5|juT% ? • I vmOM J? T ISlTili il t J» % «Slfefl M f ' J Najboljše ekipe v kategoriji deklet do 15. leta starosti torek • 5. marca 2019 Šport Štajerski 19 Motokros • Dirka za SP v Argentini Začetek, ki veliko obeta Nova sezona svetovnega prvenstva v najmočnejšem razredu MXGP se je v nedeljo začela v Argentini, edini slovenski predstavnik na dirki je bil Tim Gajser. Mladenič iz Pečk pri Makolah je v Južno Ameriko tokrat odpotoval brez očeta in trenerja Bogomirja, dosegel pa je odličen izid - zavihtel se je na drugo stopničko zmagovalnega odra. Gajser je na Veliko nagrado Argentine v Neuquen v Patagoniji odpotoval z dobrimi občutki, te pa je potrdil tudi na prizorišču uvodne dirke nove sezone. V vseh startih je bil med najhitrejšimi, le na sobotnih kvalifikacijah je po izjemnem začetku in vodilni poziciji doživel manjši padec, a tudi doseženo 9. mesto ni pomenilo velikega hen-dikepa pred uradnima nedeljskima dirkama. Kvalifikacije in najboljši startni položaj si je privozil Francoz Romain Febvre. Na srečnem prizorišču - v Argentini je zmagal v letih 2016 in 2017 - je Gajser v obeh dirkah v konkurenci osvojil 2. mesto, premoč je moral priznati le devetkratnemu svetovnemu prvaku Antoniu Cai-roliju. Oba omenjena dirkača sta bila daleč pred konkurenco, delno je bil v prvi vožnji konkurenčen le Romain Febvre, a je v drugi vožnji doživel neprijeten padec in je posledično odstopil. Gajser je dokaj solidno začel prvo vožnjo, nekaj krogov je vozil na 5. mestu. Kmalu si je začel Tim Gajser je sezono suetounega pruenstua 2019 začel na stopničkah za zmagovalce. Dirka za SP v Argentini, rezultati: 1., 2. dirka GP 1. Antonio Cairoli Italija KTM 25 25 50 2. Tim Gajser Slovenija Honda 22 22 44 3. Jeremy Van Horebeek Belgija Honda 15 20 35 4. Clement Desalle Belgija Kawasaki 18 15 33 5. Gautier Paulin Francija Yamaha 16 16 32 6. Arminas Jasikonis Litva Husqvarna 13 13 26 7. Tommy Searle V. Britanija Kawasaki 8 14 22 8. Shaun Simpson V. Britanija KTM 10 12 22 9. Jeremy Seewer Švica Yamaha 11 10 21 10. Pauls Jonass Latvija Husqvarna 12 9 21 z vedno boljšim tempom utirati pot navzgor, kar ga je na koncu pripeljalo na 2. mesto. Še najdlje se mu je pri prehitevanjih upiral Febvre, a je moral tudi ta priznati premoč slovenskemu šampionu, dvakratnemu svetovnemu prvaku. Spredaj je bil najhitrejši Cairoli, ki je kljub slabi startni poziciji hitro pokazal, da je v odsotnosti Herlingsa njegov edini cilj zmaga. V drugi vožnji je Gajser še bolje pospešil na startu, »hole shot« se mu je iz rok izmuznil le za nekaj centimetrov - osvojil ga je Julien Lieber. Tega je Tim hitro prehitel in Rokomet • 1. A SRL (ž) Preveč »prodanih žog« ZRK Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 24:34 (10:15) ZRK_ PTUJ: Peric, Varga; Kac 1, Kreft, Šauperl-Ilič 5(1), Bolcar, Škri-njar 6, Bedrač, Puž 2, Kopold-Metli-čar, Marčič 1, Korotaj 8(3), Kolenko 1. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 6/4, Mlinotest Ajdovščina 7/7. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 4 minute, Mlinotest Ajdovščina 2 minuti. Ptujske rokometašice so v soboto začele zanimivo serijo tekem v eliti ženski ligi - v zadnjih štirih krogih bodo namreč gostile štiri ekipe z vrha lestvice. Za začetek so se merili z ekipo ajdovskega Mlino-testa. Gostje so takoj pokazale, da je njihov edini cilj na tej tekmi zmaga. V 12. minuti so povedle 2:5, v 18. je bilo 4:10, nekaj minut kasneje pa celo 6:13. Domačinke so v tem delu zapravile številne napade, povsem po nepotrebnem so izgubile veliko žog in to se je zvečine dogajalo na-jizkušenejšim igralkam. Do polčasa so razliko zmanjšale na minus 5, bilo je 10:15. »Razlika se je naredila, ko nismo realizirali treh ali štirih polprotina-padov, gostje pa so to izkoristile za povišanje vodstva. Najbolj mi je žal začetka drugega polčasa, ko smo se v slačilnici dogovorili eno, na igrišču pa nismo odigrali ničesar od tega,« je dejal trener domače ekipe Ivan Hrupič. Gostje so takoj po prihodu iz slačilnic naredile delni izid 0:4, ki je dokončno odločil srečanje (10:19 v 36. minuti). Do konca tekme so v domači ekipi več priložnosti za igro dobile mlajše igralke, v napadu pa se je razigrala Patricija Koro- taj. Zadnji gol na tekmi je dosegla Metka Marčič, ki je z linije 9 metrov mimo živega zidu zadela že po izteku igralnega časa. Strelka šestih zadetkov Neža Škrinjar je po tekmi povedala: »Zavedale smo se, da bodo Ajdovke zelo čvrste tekmice, da igrajo zelo dobro obrambo. Tokrat nam je celo več težav povzročal njihov napad, kjer so v delih srečanja prelahko dosegale zadetke iz polprotinapadov. Postavljena obramba je sicer delovala solidno, morda smo bile premalo stisnjene v sredini, posledično je bilo manj blokov kot običajno. Težko najdem vzroke za slabšo igro glede na prejšnje tekme, enostavno je bil to slab dan za našo ekipo.« Škrinjarjeva je podala tudi oceno dosedanje sezone: »Sama sem v prejšnjih letih igrala za Zagorje, zato težko delam primerjavo glede nekaj krogov odpeljal v vodstvu. Kmalu so se iz množice dirkačev v ospredju znašli Gajser, Febvre in Cairoli in si privozili precejšnjo prednost. Začel se je lep troboj Slovenca, Francoza in Italijana, ki je v sredini dirke postregel z zelo zanimivim prehitevanjem, v katerem je bil najuspešnejši Italijan. Ta si je kmalu privozil nekajsekundno prednost in jo zadržal do konca druge dirke. V ozadju je bil zanesljiv tudi Gajser, zato pa jo je slabše odnesel Febvre, ki je storil napako in končal v pesku ter je odstopil. S tem je odprl pot na stopničke Bel- na prejšnje sezone, a letos se mi zdi ekipa kar lepo zapolnjena, na koncu še z odlično vratarko Andreo Perič. Gre za eno najboljših vratark v Sloveniji, zato se tudi z njeno pomočjo nadejamo še kakšne točke do konca sezone.« Ivan Hrupič, trener ŽRK Ptuj: »Visok poraz ni realen odsev dogodkov na igrišču. Dekleta so pokazale precejšnjo mero borbenosti, a to dejstvo ob visoki razliki kar nekako zvodeni. Že nekaj časa se v napadu spopadamo s težavami, imamo preveč 'prodanih žog'. Ajdovščina je odlična ekipa, še vedno se bori za 2. mesto, zato je to seveda izkoristila. Imajo širok in kvaliteten igralski kader, njihova zmaga je zaslužena. Ko našim najboljšim igralkam ne gre v napadu, se seveda takoj znajdemo v težavah. Mlajše so svoj del naloge opravile solidno.« Pri gostjah je Taja Čajko dosegla šest zadetkov, ob njej pa je cela množica igralka zadela tri- ali štirikrat: Maja Svetlik, Nuša Fegic, Špela Ferfolja, Mirjeta Bytyqi, Urša Zelnik, Maja Germek in Manca Ju-rič. Trenerka Ajdovk je Ana Žigon. V zadnjih treh krogih bodo Ptujčanke gostile Žalec, Krim in Krko. Tekma z Žalcem bo na sporedu že v četrtek, 7. marca, ob 18.30 v dvorani Ljudski vrt. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so izgubile proti favoriziranim gostjam iz Ajdovščine. 1. A SRL (ž) REZULTATI 16. KROGA: Ljublja- na - Krka 21:33 (7:17), Zelene do- line Žalec - Z'Dežele 30:17 (12:7), Ptuj - Mlinotest 24:34 (10:15). Krim Mercator - Velenje (13. 3.). 1. KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26 2. KRKA 14 9 2 3 20 3. ZELENE DOLINE ŽALEC 13 9 1 3 19 4. MLINOTEST 14 7 3 4 17 5. Z'DEŽELE 14 6 2 6 14 6. Ž.U.R.D. KOPER 13 4 1 8 9 7. PTUJ 13 4 1 8 9 8. LJUBLJANA 14 2 1 11 5 9.VELENJE 14 1 1 12 3 gijcu Jeremyju Van Horebeeku, ki pa je za zmagovalcem zaostal kar 38 sekund. Kljub temu je bil voznik netovarniške Honde izjemno vesel svojega rezultata. V Argentini sicer ni bilo aktualnega svetovnega prvaka, Nizozemca Jeffreyja Herlingsa, saj okreva po poškodbi stopala, ki jo je staknil v pripravljalnem obdobju. Ali se bo vrnil na steze že na naslednji dirki, zaenkrat še ni znano. Naslednja preizkušnja za svetovno prvenstvo bo 24. marca dirka za Veliko nagrado Velike Britanije. JM »Uživam v vožnjah« Tim Gajser: »Občutki po tekmi so dobri, tudi z vožnjami sem zadovoljen. Tekma je bila prava, bili so dobri dvoboji in prehitevanja, zadovoljen sem tudi s starti, ki so v motokrosu zelo pomembni. Res sem vesel, da se je začetek odvil v tej smeri in lahko gremo optimistično proti naslednjim preizkušnjam. Uživam v vožnjah, kar se mi zdi v tem trenutku najpomembnejše. Predvsem mi je dobro uspel drugi start, a sem nato nekaj krogov vozil v nekakšnem krču in sta me prehitela Febvre in Cairoli. Ko sem se dokončno sprostil, sem prehitel Febvra, poskušal sem tudi zmanjšati razliko do Cairolija, a sva vozila v podobnem tempu, tako da se mi ni uspelo približati na manj kot dve sekundi zaostanka.« Šah • Mladinsko DP pospešeno Ptujčani odlično proti višje rangiranim tekmecem Tako kot na državnem prvenstvu mladih v standardnem šahu se je tudi na prvenstvu v pospešenem tempu zbralo veliko število mladih v šestih starostnih kategorijah. Tudi tokrat je bila gostiteljica Rogaška Slatina, kjer se je pomerilo kar 275 mladih, med njimi pet članov Šahovskega društva Ptuj pri fantih do deset let in eden pri fantih do dvanajst let. Prav v teh dveh starostnih kategorijah je bila udeležba daleč največja (52 in 56 udeležencev). Od Ptujčanov je bil ponovno najboljši Oskar Bricelj Čelan v skupini fantov do deset let, ki je kot 24. nosilec ob koncu osvojil odlično 13. mesto. Zbral je 5,5 točke, ob tem pa zabeležil pet zmag, en remi in tri poraze. Posebej velja izpostaviti zmago v sedmem krogu proti drugemu nosilcu, pa tudi sicer je igral odlično proti tekmecem, ki so bili po začetni poziciji rangirani višje od njega. S tekmeci, ki so bili višje rangi-rani, sta se odlično spopadla tudi Tilen Kovačec, ki je prav tako premagal drugega nosilca, in Anej Levanič, pa tudi Mihael Kukovec se je v tej situaciji dobro znašel. Vsi omenjeni so ob koncu zasedli višja mesta, kot je bil njihov začetni položaj. Davek neizkušenosti je plačal Jure Stojanovič, saj je bil to njegov prvi nastop na državnem prvenstvu. Enako kot zanj bi lahko zapisali za Jureta Dolečka ob nje- govem krstnem nastopu v skupini fantov do dvanajst let. Med nosilce medalj v pospešenem šahu so se v glavnem uvrstili šahisti in šahistke, ki so bili tam že v standardnem šahu, le vrstni red se je včasih malo zamenjal. Število klubov in društev, od koder so nosilci medalj v pospešenem šahu, se je povečalo na 19 (pri standardnem 16). Prvo mesto tako po številu osvojenih medalj kot po žlahtnosti sta si razdelila ŽŠD Maribor in ŠK Ljubljana (po 2 zlati, 1 srebrno, 1 bornasto), drugo mesto pa je pripadlo Celjskemu ŠK (2 zlati, 2 bronasti), k čemur je eno bronasto medaljo pri dekletih do 14 let ponovno prispevala bivša članica ŠD Ptuj Nika Kralj iz Gorišnice. Končni vrstni red - fantje U10 (52): 1. (3.) Val Vodnik, ŠD Vrhnika, 8 točk, 2. (5.) Igor Jalovec, ŠD Kočevje, 7, 3. (1.) Jernej Kozlovič, ŠK Val Koper, 7 ..., 13. (24.) Oskar Bricelj Čelan 5,5 ..., 16. (19.) Tilen Kovačec 5 ..., 26. (33.) Anej Levanič 4,5 ..., 38. (44.) Mihael Kukovec 3,5 ..., 49. (32.) Jure Stojanovič 2,5 točke, vsi ŠD Ptuj, itd. Končni vrstni red - fantje U12 (56): 1. (3.) Andraž Gregorič, ŠK Nova Gorica, 7,5 točke, 2. (11.) Matic Lovrenčič, ŠK Ljubljana, 7, 3. Rudi Olenik Čampa, ŠD Domžale, ... 54. (54.) Jure Doleček, ŠD Ptuj, 2 točki itd. Silva Razlag 20 Štajerski Šport torek • 5. marca 2019 Rokomet • 1. B SRL (m) »Dirkaška« rokometna tekma pripadla Dravi Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak 35:27 (18:15) DRAVA PTUJ: Reisman, Godicelj, Mlač-Černe, Lovrenčič, Gregorc 3, Grobelnik 6 (1), Hrupič 3, Belec, Zupane 5, Bedrač 2, Rožman 9, Žunič, M. Žuran, Bračič, S. Žuran, Sivka 7 (1). Trener: Vladimir Vujovic. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/4, Škofljica Pekarna Pečjak 6/8. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12 minut, Škofljica Pekarna Pečjak 14 minut. Pogled na prvenstveno lestvico 1. B-lige je napovedoval izenačeno in zanimivo srečanje med Dravo in Škofljico. Ta napoved je delno držala, saj so se gostje tri četrtine igralnega časa kar dobro upirali domačinom, ti pa so v končnici vendarle prišli do visoke zmage. Pred tem so Ptujčani svojega trenerja Vladimirja Vujoviča kar nekajkrat vidno razjezili, saj so »dirkali« iz napada v napad in pri tem naredili veliko tehničnih napak, prav tako pa so zgrešili precej strelov. To se jim tokrat ni maščevalo, saj so med tekmo počasi, a zanesljivo ujeli pravi ritem in z izboljšano realizacijo prišli do izida 35:27. Tekma se je začela »po moško«, nikakor pa ne grobo. To je pomenilo precej močnih dvobojev na obeh straneh obrambe, zaradi česar je bilo že v začetni fazi precej izključitev; do koncu tekme sta sodnika dosodila kar 13 dvominu- Odbojka • 1. B DOL tnih kazni. Ne glede na vso borbenost pa sta bili obrambi obeh ekip sila povprečni, enako velja tudi za napad. V njem se je hitelo na obeh straneh in nobena ekipa kljub številnim zadetkom pri strelih ni pokazala prave zbranosti. Pri Ptujčanih je večino zadetkov dosegla trojka Jan Sivka, Tomaž Grobelnik in Domen Rožman. Rožman je tako v 14. minuti zadel za 8:4 in nekateri so takrat pomislili, da bo tekma hitro odločena. A Škofljica se ni predala in je z nekaj dobro zaključenimi nasprotnimi napadi najprej prišla v stik z domačini in jih po uspešno odigranem obdobju z zadetkom Gala Janželja celo prehitela (13:14). Domen Rožman, Drava: »Tekmo smo kar dobro začeli, saj smo si hitro priigrali štiri zadetke prednosti, potem pa nam je v napadu zmanjkalo nekoliko zbranosti in Škofljica je to izkoristila. V drugem polčasu smo imeli boljšo in mirnejšo realizacijo, kar je na koncu pomenilo, da smo tekmo mirno pripeljali do nove zmage.« 1. B SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak 35:27, Brežice - Pomurje 29:25, Krško - Mokerc-Kig 41:30, Radeče papir nova - Butan plin Izola 27:28, Herz Šmartno - Ajdovščina 29:25, Slovenj Gradec 2011 - Črnomelj 31:16, LL Gro- sist Slovan - Rudar 31:26. 1. SLOVENJ GRADEC 18 16 0 2 32 2. KRŠKO 18 14 2 2 30 3. LL GROSIST SLOVAN 18 14 1 3 29 4. BUTAN PLIN IZOLA 18 14 1 3 29 5. DRAVA PTUJ 18 10 1 7 21 6. RUDAR 18 9 1 8 19 7. MOKERC - KIG 18 9 0 9 18 8. HERZ ŠMARTNO 18 8 2 8 18 9. ŠKOFLJICA PEČJAK 18 7 3 8 17 10. RADEČE PAPIR NOVA 18 6 1 11 13 11. BREŽICE 18 5 2 11 12 12. ČRNOMELJ 18 2 3 13 7 13. AJDOVŠČINA 18 2 2 14 6 14. POMURJE 18 0 1 17 1 Sodnika krojila potek tekme ATK Grosuplje -ŽOK SETO Ptuj 3:2 (22, 22, -23, -26, 8) ŽOK SETO Ptuj: Stavbar, Sako-vič, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Tomanič, Vedlin Gojčič, N. Milošič, Pučnik, N. Fišer, T. Fišer. Trener: Bojan Novak. Ptujske odbojkarice so pokazale odlično igro proti vodilni ekipi iz Grosuplja, ki je morala za ohranitev vodilne pozicije in napredovanje v 1. A-ligo to tekmo dobiti oz. osvojiti vsaj točko. In jo s sodniško pomočjo tudi je ... Članice ženskega odbojkarskega kluba SETO so bile v odločilnih trenutkih prvih dveh nizov oškodovane, nato pa so zaigrale še bolje v naslednjih dveh, v petem, odločilnem, pa jim je zmanjkalo moči, da bi tekmo dobile. Derbi kroga je upravičil naziv, saj sta obe ekipi prikazali odlično odbojkarsko predstavo. Ptujčanke so presenetile Grosupeljčanke, saj so od prve točke naprej igrale zbrano, zavzeto in uspešno. To jim je že v prvem nizu prineslo rahlo rezultat-sko prednost, a ta je bila v zaključku niza premajhna, da bi jo obdržale. Tako v prvem kot v drugem nizu sta jim z nerazumnim sojenjem niz odvzela sodnika. Ptujski trener Bojan Novak je zaradi posredovanja dobil rdeči karton, kar v odbojki pomeni odvzem točke. Po izgubljenih nizih so gostje zaigrale še bolje in odločneje, kar je imelo za posledico izenačenje W Foto: Črtomir Goznik V končnici prvega polčasa so se igralci Drave znova zbrali in s serijo 5:1 ta del dobili z 18:15. Dirkanje po igrišču se ni zaustavilo niti v nadaljevanju in tako so gledalci videli številne zadetke na obeh straneh. Lahko bi jih bilo še bistveno več, a sta se v posameznih delih tekme izkazala vratarja Boštjan Belec na domači in Aleš Štavar na gostujoči strani. Štavar je svoji ekipi zelo pomagal vse do sredine drugega polčasa, ko je Anže Nered še znižal na 24:22, nato pa se je Škofljici zaustavilo. Ptujčani so zaigrali agresivneje v obrambi, predvsem pa so uspešneje zaključevali napade in prednost je naraščala do končnih maksimalnih sedmih zadetkov razlike. Rokometaši Drave bodo že ta petek, 8. 3., ob 19.30 v športni dvorani Ljudski vrt igrali novo tekmo; njihov tekmec bo ekipa LL Grosist Slovan. David Breznik Ekipa iz centralne Slovenije ni bila kos ptujskim rokometašem. Strelstvo • Regijsko prvenstvo Ptuj-Ruse 2019 Sašo Stojak in Majda Raušl z dvojnim naslovom Foto: Črtomir Goznik Kljub dobri in zavzeti igri so igralke ŽOK SETO Ptuj (na fotografiji Nika Fišer) klonile na gostovanju pri vodilni ekipi iz Grosuplja. na 2:2. V odločilnem, petem nizu je bil rezultat izenačen do 7:7, potem pa so Grosupeljčanke izpeljale nekaj zaporednih uspešnih akcij za končno zmago s 15:8. Pri Ptujčankah velja kljub porazu izpostaviti dober sprejem in igro v polju, prav tako pa je bil zelo soliden napad. V njem sta bili najuspešnejši Ana Horvat in Sara Sako-vič, medtem ko je kljub poškodbi najboljšo tekmo do sedaj odigrala Nika Fišer. Vse igralke so si od trenerja Bojana Novaka zaslužile čestitke za predstavo, v kateri pa je kljub dobri igri za popolno zadovoljstvo na koncu nekaj zmanjkalo - zmaga. Ptujčanke so po rednem delu tekmovanja v 1. B-ligi zasedle 3. mesto in bodo tekmovanje nadaljevale v istem rangu tekmovanja v modri skupini. V tej skupini startajo s prvega mesta in bodo že v petek ob 19.30 odigrale prvo tekmo, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile s Piranom. David Breznik 1. B DOL (ž) REZULTATI 18. KROGA: Preva-lje - OD Krim 1:3, Mozirje - Vital Ljubljana 3:0, Nova KBM Branik II - Piran 3:1, ATK Grosuplje - ŽOK SETO Ptuj 3:2, ŽOK Triglav Kranj -Swatycomet Zreče 0:3. 1. ATK GROSUPLJE 18 16 2 49:11 46 2. SWATY. ZREČE 18 15 3 49:18 45 3. ŽOK SETO PTUJ 18 13 5 45:22 39 4. OD KRIM 18 12 6 41:25 36 5. TRIGLAV KRANJ 18 12 6 41:29 35 6. MOZIRJE 18 9 9 33:34 28 7. PREVALJE 18 6 12 27:40 20 8. VITAL LJUBLJANA 18 4 14 16:48 10 9. NKBM BRANIK II 18 3 15 19:48 10 10. PIRAN 18 0 18 9:54 1 Sezona z zračnim orožjem se v marcu preveša v svoj zaključek. Minuli konec tedna so v Rušah in na Ptuju strelci in strelke tekmovali na regijskem prvenstvu (RP) 10 m in poskušali doseči kvalifikacijsko normo, ki bi jim omogočila nastop na velikem DP za vse starostne kategorije z zračnim orožjem v Mengšu med 29. in 31. marcem. S pištolo so bili znova najuspešnejši Ptujčani, ki so lani zablesteli na DP v Gorišnici in osvojili tri naslove državnih prvakov, tokrat pa so znova pokazali, da bodo visoko merili tudi na DP v Mengšu. Raušlova z osebnim rekordom v sezoni s 570 krogi Na mestnem strelišču na Ptuju so potekala tekmovanja v kategorijah: članice, mladinci, mladinke, kadetinje in kadeti s pištolo. Med članicami je z najboljšim rezultatom na RP s pištolo zablestela izkušena in najuspešnejša ptujska strelka Majda Raušl, saj je s 570 krogi na domačem strelišču dosegla osebni rekord v sezoni in si pristreljala naslov regijske prvakinje. V tesnem obračunu za srebro je bila boljša ruška strelka Sabina Suljič (546), ki je za tri kroge premagala aktualno člansko državno prvakinjo, Ptujčanko Matejo Peša-kovic' (543). Normo za DP (515) sta dosegli tudi juršinska strelka Nina Pavlin (516) in tretja Ptujčanka, Darinka Mojzer (516). Ptujčanke, aktualne državne ekipne podprva-kinje, s takšnim streljanjem visoko kotirajo tudi v ekipni konkurenci za DP, s 1628 krogi so svoj lanski rezultat na DP izboljšale za kar 48 krogov in si bodo čez slab mesec dni poskušale preboriti svoj prvi naslov državnih prvakinj. Med mladinci z osebnim rekordom tudi Bezjak, presenečenje zlatega Kolariča Osebnega rekorda v sezoni se je veselil najboljši ptujski mladinec Rok Bezjak, saj je s 553 krogi zanesljivo osvojil naslov regijskega prvaka. V tesnem boju za srebro je bil boljši Ptujčan Valentin Lu-ževič (517), saj je premagal Tijana Veingerla (516) iz mariborskega Policista. V mlajši kategoriji kadetov, kjer so Ptujčani osvojili trojno zmago, je zanimivo presenečenje pripravil Gregor Kolarič (346) in za štiri kroge premagal svojega 1 V / k sij' ¿■tar'-Tj Foto: SK Ptuj Med Članicami je na domačem strelišču z osebnim rekordom v sezoni s 570 krogi slavila Ptujčanka Majda Raušl pred Rušanko Sabino Suljič in Matejo Pešakovic, aktualno Člansko državno prvakinjo. starejšega in izkušenejšega kolega Marsela Krajnca (342) ter proslavil naslov regijskega prvaka. Velik napredek je z novim osebnim rekordom pokazal tudi Klemen Vidovič (315) in osvojil bronasto odličje. Med kadetinjami se je naslova prvakinje veselila mariborska strelka Policista Mihaela Šatan (341) in premagala mlado ptujsko strelko Lano Drobnak (302), ki je za las dosegla normo za DP. Ptujčana Sašo Stojak in Matija Potočnik do dvojnega naslova V Rušah so tekmovali člani s pištolo, pričakovano zmago pa je dosegel prvi favorit in aktualni članski državni prvak, Ptujčan Sašo Stojak, s 568 krogi. Ugnal je svojega moštvenega kolega Matijo Potočnika, ki je z dobrim dosežkom 563 krogov dosegel osebni rekord v sezoni in se veselil naslova regijskega podprvaka. Ptujčanoma so sledili trije juršinski strelci, bronasti Ludvik Pšajd (561), Niko Pšajd (550) in David Kekec (543). Kekec na petem mestu od sedemindvajset uvrščenih strelcev ni dosegel predpisane posamične norme (545 krogov), a jo je dobil kasneje z ekipno uvrstitvijo. Med najboljših deset članov sta se uvrstila še Ptujča- na Zlatko Kostanjevec (539) in Rok Veršič (534), med Kidričani pa je to uspelo Matevžu Mohorku (537). Ptujčani so dosegli tudi ekipno lovoriko prvakov s 1670 krogi pred Juršinci (1642) in Svečino (1580), 4. Impol Slovenska Bistrica (1559), 5. Kidričevo (1529), 6. Elektro Maribor (1493), 7. I. Pohorski bataljon Ruše (1476). Kidričani do treh odličij s puško Med člani s puško sta dvojno zmago slavila ruška strelca Benjamin Jodl (617,0) in Simon Potrč (613,0), Kidričan Aleš Pernat (596,8) je osvojil četrto mesto. Med mladinci s puško je Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet (602,8) osvojil drugo mesto, zmagal je Rušan Patrik Jakopiček (606,1), 4. Tilen Vuk (581,5) in 5. Jan Soto Vargas (573,0), slednjemu pa sta do ekipne norme pomagala boljša kolega iz ekipe z rezultatom 1757,3. Med kadeti se je naslova regijskega podprvaka veselil Kidri-čan Tadej Kamenšek (375,5), enak dosežek pa je med kadetinjami uspel tudi kidričevski strelki Zoji Šprah (356,9). Prav vsi Kidričani so dosegli normo in se uvrstili na DP. Simeon Conc Delo, kdo bo tebe ljubil Gospodarsko razpoloženje v državi se zvečine odlično kaže v gradbeništvu. Ko so razmere na gospodarskih trgih dobre, ko so napovedi optimistične, potem tudi gradbeništvo beleži rast prihodkov oz. raste obseg naročil in v končni fazi del. Povpraševanje za novimi nepremičninami je v obdobju gospodarske rasti največje, pogosto rečemo, da nepremičninski trg ne uspe zadostiti vsem potrebam po novih objektih. Kljub optimističnim obetom in napovedim pa se gradbeništvo v zadnjih letih konstantno spopada s pomanjkanjem kadra. Med deficitarnimi poklici jih največ spada prav v gradbeno stroko. Na trgu dela se to kaže v tem, da je povpraševanje po delavcih večje, kot je dejanska ponudba nekaterih poklicev. »Na splošno bi rekel, da primanjkuje delavcev v vseh sferah gradbeništva. Zakaj je tako, bi težko rekel, a je gradbeništvo po mojem mnenju zapostavljeno. Gre za dela, ki so izpostavljena neugodnim vremenskim vplivom, tako poletni vročini kot zimskemu mrazu, izpostavljena so prahu in vlagi, pogosto se dela na višini ... Zaradi vsega naštetega gre za zahtevne poklice, kar je osnovni vzrok, da se mladi vedno redkeje odločajo zanje,« je povedal Franjo Tolič, mojster slikopleskarstva in nosilec dejavnosti, ob tem pa tudi sodni izvedenec za to področje. Mladi bi morali prepoznati življenjsko priložnost v gradbeništvu Zanimivo je, da po eni strani govorimo o dokaj visoki stopnji brezposelnosti, v gradbeništvu pa se odpirajo izjemne možnosti zaposlitve, a vseeno ni in- teresa zanje. »Vsak bi rad dobil službo, ampak vsak ne bi želel delati, to sta v tem primeru dva različna pojma. Eden od odgovorov na to neskladnost je ta, da se v teh poklicih premalo zasluži. Pričakovati je, da se bo to v določenem časovnem obdobju spremenilo in bodo vse ročne spretnosti cenjene in bolje plačane, kot so sedaj. Sedaj imamo situacijo, ko je izjemno širok aparat javnih uslužbencev boljše plačan in zaradi tega bolj motiviran od omenjenih delavcev. Ne zavedamo pa se, da so ti ljudje odvisni od gospodarstva, ki je na neki način 'molzna krava' in je v tem trenutku močno podhranjeno. Sam si glede tega želim več zdravega razuma in zakonodaje, ki bi poenostavila birokratske postopke,« je dejal Tolič. Dotaknil se je še nekaterih razlogov za pomanjkanje interesa za te poklice. »Povpraševanje po delavcih v gradbeništvu je sedaj veliko in mladi bi to morali opaziti ter izkoristiti za življenjsko priložnost. Sam opažam še en problem, ki je zelo pereč: mladi od doma ne prinesejo delovnih navad. Pri naši generaciji in še nekaj naslednjih to ni bil noben problem, saj smo vsi morali doma pomagati že od rane mladosti. Težko razumem, da danes mladim doma ni treba delati praktično ničesar, da imajo vedno manj delovnih obveznosti.« Kdo bo mladim v bodoče predajal praktična znanja? Samo po sebi se ponuja vprašanje, kako to spremeniti, kako mlade ponovno potegniti v te poklice. »Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. V preteklosti je bilo storjenih nekaj napak, ki jih je sedaj težko popraviti - usposobljenosti kadra v nekaterih poklicih, še posebno v gradbeništvu, nismo dali prave veljave. Glavni problem vidim v tem, kdo bo mladim predajal praktično znanje. Mojstri moje generacije, ki bi z veseljem to znanje posredovali naprej, počasi odhajamo v pokoj, interesa za praktično šolanje pa v tem trenutku ni. Za teoretično znanje bo poskrbljeno, kdo pa bo v prihodnje zapolnjeval luknje v praktičnem znanju, pa je zame uganka. Pravih instrumentov za to, da bi mlade usmerili v gradbene poklice, nimamo. Ko bo plača gradbenega delavca ali pa mojstra, ki dela v tej panogi, vsaj podobna povprečni plači v jav- ni upravi, potem bodo mladi lažje uvideli priložnost zaposlitve v gradbeništvu. Na papirju sicer imamo izenačene pravice delavcev, a jih je gradbeništvu izjemno težko uveljavljati: obseg del, časovni roki za izvedbo in cene nam zaenkrat tega ne dopuščajo. V gradbeništvu moramo delati marsikatero soboto, ker na nas pritiskajo roki za izvedbo ali enostavno izkoriščamo lepo vreme, medtem ko uslužbencem v javni upravi to ni potrebno. Morali bi bolj ceniti ročno delo in praktično znanje v klasičnih poklicih in panogah, kot so zidarstvo, pleskarstvo, krovstvo, stavbarstvo, lesarstvo Za primeri dobre prakse se ni treba ozirati daleč naokrog, že v Avstriji je to urejeno čisto drugače, omenjeni poklici so cenjeni in primerno plačani,« del rešitve vidi Tolič. S problemom se ukvarjajo tudi na obrtni zbornici. »Preko Območne obrtne zbornice Ptuj smo poskušali navezati stike s šolami, kar nam je v neki meri uspelo. Na Osnovni šoli Videm smo imeli npr. predstavitve poklicev in odziv je bil kar dober. Marsikateri mladi niti ne ve, da obstaja kakšna šola - morda je preko tega kdo spoznal kakšno novo možnost. Še enkrat pa se bom vrnil k temu, da starši na mlade prenašajo zelo malo delovnih navad. Delo bi moralo biti najvišja od vseh vrednot, pa ne samo v smislu tega, da si lahko z delom prislužiš denar za življenje, ampak tudi glede tega, da preko dela komuniciraš z drugimi, si fizično aktiven, kar je pomembno za zdravje ... Se mi pa včasih zdi, da je delo danes kazen, kar je skregano z vsako logiko,« zaključi Tolič. Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 5. marec 2019 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, Miša Pušenjak Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Dani Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Del problema tudi v izobraževalnih ustanovah Mlade pri odločanju za deficitarne poklice odvrne nizka plača, ki jo navadno prejemajo delavci v teh panogah. Včasih pa se lahko zgodi tudi, da problem ni v mladih, ki se ne odločijo šolati za deficitarne poklice, ampak v izobraževalnih ustanovah. Zgodi se, da so šolski programi pomanjkljivi ali pa ne obstajajo. Mnogi šolski programi, ki izobražujejo za deficitarne poklice, pa imajo težave s prostori, kadrom in izvajanjem praktičnega dela. Posledice deficitarnih poklicev Posledice deficitarnih poklicev se lahko kažejo na različne načine. Pomanjkanje kadra na nekaterih področjih se povezuje z negativnim vplivom na gospodarstvo in gospodarsko rast. Ena izmed posledic je tudi npr., da pomanjkanje nekaterih poklicev ogroža obstoj in poslovanje večjih podjetij. V gospodarstvu se posledice pomanjkanja ustreznega kadra kažejo v slabši konkurenčnosti gospodarstva v regiji. topdom B n 2 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika 58. sejem Dom -vse za gradnjo in prenovo Od 5. do 10. marca bo na Gospodarskem razstavišču potekala največja specializirana mednarodna sejemska prireditev s področja graditeljstva v Sloveniji in sosednjih regijah s ponudbo vsega za gradnjo ali prenovo. Sejem Dom je največji sejem glede na razstavne površine, število razstavljavcev in obiskovalcev, ki ga marca že tradicionalno organizira osrednji prireditveni center Ljubljana. Sejem pod sloganom Ključne rešitve za vse tiste, ki gradijo, prenavljajo ali pa to načrtujejo, privabi zadnja leta več kot 55.000 obiskovalcev. Na 58. Sejmu Dom različne storitve in izdelke, sistemske re- Razstavni program 1. Izdelki za notranjo opremo - keramika, talne in stenske obloge, parketi, savne, notranji masažni bazeni, izdelki za notranjo opremo - ostalo 2. Okolica hiše - vrtno pohištvo, bazenska tehnika, urejanje okolice, tehnika za odpadke in kompostiranje, okolica hiše - ostalo 3. Stavbno pohištvo - okna in vrata, senčila, stopnice, lesna in kovinska galanterija, garažna vrata, ograje, okovje za stavbno pohištvo, stavbno pohištvo - ostalo 4. Montažne hiše 5. Gradbeništvo - izolacijski materiali, gradbeni izdelki in materiali, barve, laki, lepila, kritine, vodovodne inštalacije, tehnični plini, gradbena mehanizacija, gradbene storitve, sanacije, zaključna dela, orodja, pribor in aparati za profesionalno in domačo uporabo 6. Oprema za vse vrste ogrevanja in hlajenja - ogrevalna in klimatizacijska tehnika, hladilne in prezračevalne naprave, oprema za vse vrste ogrevanja in hlajenja - ostalo, fotovoltaika 8. Tehnično varovanje - mehansko in elektronsko varovanje, protipožarna oprema in varovanje okolja 9. Storitve, inženiring in literatura - nepremičninsko posredovanje, banke, zavarovalnice, arhitektura, načrtovanje, revije, založbe, raziskave, razvoj, inovacije šitve in napredne tehnologije za dom, gradbeništvo in energijsko učinkovito stavbno pohištvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice na 20.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 526 podjetij iz 26 držav. Pregled nad ponudbo na razstavnih prostorih spremlja vse dni sejma brezplačno svetovanje za obiskovalce. Brezplačna predavanja in nasvete sta pripravila Gradbeni inštitut ZRMK ter svetovalna mreža ENSVET -Eko sklad. Prvi pokriva strokov-no-tehnično področje, drugi pa področje kreditiranja in sofinanciranja okolju prijaznih naložb fizičnih in pravnih oseb. Svetovanje vsebuje področja od po- Od 5. do 10. marca Sejem Dom je odprt od torka, 5. marca, do sobote, 9. marca, od 10. do 19. ure, v nedeljo, 10. marca, pa do 18. ure. Redna vstopnica znaša 9 evrov. Znižana vstopnica Happy Hour za 6 evrov je na voljo v torek, sredo, četrtek in petek (5. do 8. marca) - od 13. do 16. ure, v soboto (9. marca) -od 17. ure do zaprtja, v nedeljo (10. marca) - od 16. do zaprtja sejma. Vsak obiskovalec prejme ob nakupu vstopnice katalog, ki je obenem tudi priročnik, v katerem je mogoče najti vrsto poljudnih člankov s področja graditeljstva, program svetovanj ter seznam razstavljavcev z njihovimi opisi in kontakti. stopkov pridobitve upravnih dovoljenj, nasvetov arhitekta, statika, geomehanika, gradbenega fizika in drugih strokovnjakov, o celovitih (energetskih) prenovah stavb, trajnostnega ogrevanja, hlajenja in prezra- čevanja, gradnje ali prenove klasično zidanih, spomeniško zaščitenih ali montažnih gradenj, pasivnem in skoraj nič-e-nergijskem standardu gradnje do bivalnega okolja in seznanjanja z novostmi. Promocijsko sporočilo Varčujte z vodo, energijo in denarjem, ne s kakovostjo in odgovornostjo do narave Manj je sestavnih delov, manj je možnosti, da gre kaj narobe. In prav to so imeli v mislih inženirji nemškega podjetja Graf, ki že več kot 50 let razvija in proizvaja čistilne naprave ter rešitve za uporabo deževnice, ko so načrtovali svojo najbolj inovativno čistilno napravo do sedaj - one2clean. Dober in učinkovit sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode je lahko tudi preprost. Od njega pričakujemo predvsem, da je zanesljiv, varčen in tih. In prav to je nemškim inženirjem z napravo one2clean odlično uspelo. Čistilna naprava one2clean je tudi zato zasnovana z le toliko tehnologije, kot jo nujno potrebuje. V odpadni vodi čistilne naprave zato ni gibljivih mehanskih delov, ni črpalk ali električnih komponent. Zaradi svoje inovativne zasnove nima nepotrebnih dodatkov in je zelo zanesljiva. Odpadno vodo prečisti v le treh korakih, vsa obdelava odpadne vode pa poteka v samo eni komori. Čistilna naprava one2clean za svoje delovanje sicer uporablja električno energijo, a je pri tem naprava tako učinkovita, da v celem letu porabi manj energije, kot znašata dve klasični nedeljski kosili v pristni slovenski gostilni. In to brez pijače. Naj izpostavimo, da je rezervoar čistilne naprave povozen do 12,5 ton in da pri vgradnji z zasipavanjem ni potrebe po sočasnem polnjenju rezervoarja z vodo. Najpomembnejši podatek za vse, ki se odločate za nakup čistilne naprave pa je, da je trenutno prav ta naprava dobavljiva po akcijski ceni od 2.090 EUR z vštetim DDV. Na voljo so v velikosti od 3 do 70 PE. Zimska akcija prinaša še brezplačno dostavo in zagon ter podaljšano garancijo na rezervoar, ki znaša 25 let. Zastopnik in prodajalec izdelkov za odpadne vode in uporabo deževnice nemškega podjetja Graf je ivanško podjetje Armex Armature. Veliko občin ponuja za nakup in vgradnjo čistilnih naprav tudi subvencije med 500 in 1.000 evri, zato je lahko nakup te inovativne naprave še ugodnejši. Zato svetujemo vsem, ki še niste uredili čišče- Zaradi svoje inovativne zasnove čistilna naprava one2clean nima nepotrebnih dodatkov in je zato izredno zanesljiva. nja svojih odpadnih voda, da na svoji občini preverite, ali ste izven meja aglomeracij (občine na teh področjih ne bodo gradile kanalizacijskega omrežja) in s tem upravičeni do občinske subvencije. In potem akcija. Pomlad in s tem začetek gradbene sezone je že pred vrati. (ffm) VARCUJTE Z VODO, ENERGIJO IN DENARJEM, NE S KAKOVOSTJO IN ODGOVORNOSTJO DO NARAVE. Privoščite si zanesljive ter cenovno ugodne čistilne naprave in sisteme za uporabo deževnice KAKOVOST BIVANJA, oglasna p(jijjg|Ši|ersk§iij§dflika 3 Izberimo materiale, ki bodo našemu domu dali občutek udobja Ko opremljamo svoj novi dom ali renoviramo stanovanje, je izjemno pomembna tudi ustrezna izbira talnih oblog. Na prvi pogled se to zdi dokaj enostavno opravilo, a v resnici gre za precej zahtevno in težko odločitev. Talne obloge morajo ustrezati našemu načinu življenja in bivalnemu prostoru dajati občutek udobja in domačnosti. Naravni parketi v v■■■ ■■ ■■ ■ večjih dimenzijah Kot pojasni Marko Debelec, prodajni komercialist v podjetju Kemoplast, so trenutno zelo aktualne moderne vinilne talne obloge in naravni parketi v večjih dimenzijah, torej v obliki deske ali večje deščice, položene v obliki ribje kosti. Med barvami prevladujejo naravni in sivkas-to rjavkasti odtenki. Izbira talnih oblog se od prostora do prostora razlikuje glede na namen. Za kuhinjo tako izberemo trpežnej-še obloge, saj je kuhinja prostor, kjer lahko pričakujemo, da se bo pogosto kaj polilo ali padlo na tla. Zato naj bodo talne obloge v kuhinji zelo odporne ter enostavne za čiščenje. Tudi v dnevni sobi izberemo trpežne talne obloge, saj je to prostor, v katerem se večina družine zadržuje veliko časa. Pričakovati je, da bomo morali zaradi tega talne obloge v dnevnem prostoru pogosteje čistiti, zato naj bo tudi tu vzdrževanje in čiščenje enostavno. V spalnici naj bodo tla topla, v kopalnici pa večina ostaja pri klasiki - keramiki. Zelo pogosta izbira je parket. „Naravni parket nam daje najugodnejšo klimo bivanja, z leti dobiva plemenito patino. Je občutljiv na mehanske poškodbe, kot so padci trdih predmetov in raze od nezaščitenih stolov. Parkete vzdržujemo različno, glede na površinsko obdelavo: oljene parkete večkrat premažemo z oljem, tudi manjša popravila prask so enostavna. Lakirane parkete lahko občasno osvežimo s površinskim premazom za parkete, lokalnih napak pa v tem primeru ni mogoče popravljati drugače kot s prenovo celotnega prostora," pojasni Marko Debelec. Vinilne obloge so odpornejše proti mehanskim poškodbam in vlagi, zato jih večkrat uporabljamo v bolj prehodnih prostorih, kot so hodniki ter prostorih, ki imajo direkten izhod na prosto. Vzdrževanje vinilnih oblog je enostavno, morebitnih poškodb pa v primeru lepljenih plošč ne saniramo, ampak zamenjamo posamezno ploščo. Z izbiro, prilagojeno svojemu načinu bivanja, dosežemo ugodje, z izbiro naravne talne obloge, kot sta parket in pluta, pa damo prostoru naraven izgled. Ker želimo, da so naša tla lepa in dolgotrajno vzdržljiva, je pri pripravi podlage potrebna velika pazljivost. Podlaga mora biti za vse talne obloge trdna, ravna in ustrezno gladka, prav tako mora biti dovolj suha. Največjo kakovost dosežemo z lepljeno talno oblogo. Predvsem pri prenovi prostora si običajno želimo hitre vgradnje, zato so nekatere talne obloge prilagojene tudi za polaganje brez lepljenja. Zaradi specifičnih lastnosti različnih talnih oblog in tudi zaradi različnih tipov bivanja se je vedno dobro posvetovati s svetovalcem oziroma prodajalcem. Polaganje prepustimo izkušenemu polagalcu, ki ima vse potrebno znanje in orodje za kakovostno vgradnjo. Vzdrževanje odvisno od uporabe Osnovno vzdrževanje je pri vseh talnih oblogah enako, odvisno je od uporabe, pojasni Marko Debelec in doda: „V stanovanjskih prostorih je največkrat dovolj že redno pometanje in sesanje, ter občasno pri trdih talnih oblogah še brisanje z vlažno, dobro ožeto krpo. Vse druge dejavnosti vzdrževanja se razlikujejo glede na vrsto in površinsko zaščito talne obloge. Oljeni parketi potrebujejo občasno premazovanje z oljem, lakirani pa občasen premaz z osveževalcem. Moderne vinilne talne obloge z različnimi PUR-zaščitami ne potrebujejo drugega kot odstranjevanje madežev z vlažno krpo. Pri čiščenju se je treba izogibati agresivnim čistilom in razredčilom, saj lahko na podih pustijo trajne poškodbe." I zbira ta lnih oblog je zahtevna naloga, a če bomo izbiri namenili dovolj časa in pozornosti, bo naše bivanje udobno in prijetno. Vsekakor pa pri nakupu talnih oblog naj ne bo osnovno vodilo cena - če bomo izbrali najcenejše materiale, se lahko zgodi, da bomo svojo odločitev kmalu obžalovali. ZAVAROVANEC 4 ELEKTRIČAR PLESKAR ASISTENČNA SKRBNICA VODOVODAR A ■m ti- i DOBRA ASISTENCA PRIDE Z DOBRO EKIPO. DOBRO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE TUDI. DO REŠITVE ŠKODNEGA PRIMERA Z ENIM SAMIM KLICEM. KO POTREBUJETE POMOČ, JE DOBRO POZNATI ZAUPANJA VREDNE UUDI. NAŠE PRENOVLJENO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE VAM V PRIMERU ŠKODNEGA DOGODKA ZAGOTAVUA ASISTENČNO STORITEV ASISTIM, KI NAMESTO VAS POSKRBI ZA UREJANJE CELOTNE DOKUMENTACIJE IN POPRAVILO ŠKODE. OB SKLENITVI PA LAHKO SAMI IZBERETE TISTA KRITJA, KI JIH POTREBUJETE. TUDI NAJSODOBNEJŠA. IZBIRA KRITIJ POMERI i A SODOBNA KRITJA NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA 4 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika Najpomembnejše je pravilno in redno prezračevanje prostorov Številni lastniki hiš poznajo težavo, ki jo prinašajo vlažne stene v kleti, kar se pogosto pojavlja v kombinaciji z zdravju škodljivo plesnijo. Vonj po troh-nobi uničuje veselje po bivanju, izstopajoča sol in odstopajoči omet pa uničujejo dragoceno strukturo zgradbe. Kot pojasni Tomaž Šerbec iz podjetja Ecodry.si, Eco - sanacija vlage in zidne plesni, poznamo več vzrokov zidne vlage. Največkrat je glavni vzrok tako imenovana kapilarno naraščajoča zidna vlaga, kar pomeni, da vlaga iz zemlje pronica v zidove. Ta sprošča in prenaša soli in se širi po kapilarah v talni plošči ter celotnem zidu. Vzroki za to so lahko manjkajoče ali okvarjene vodoravne zapore, okvarjena ali manjkajoča navpična zatesnitev (to je pogosto pri starejših zgradbah), higroskopska vlaga, kjer sol veže nase vlago ali pa kondenzna vlaga. Vlaga v zgradbah je dobro znana in splošno razširjena težava. Ločimo med površinsko vlago in zidno vlago. „Vlažne stene so slabše izolativne in zato zapravljajo dragoceno energijo. Takšni zidovi imajo vlažno površino in predstavljajo leglo za plesni in povzročitelje bolezni. Zaradi vlažnih zidov prihaja do odstopanja ometov in barv. Voda izpari, soli pa ostanejo in začnejo nažirati omete in zidove. Srednjeročno pride do dejanske poškodbe strukture zgradbe in s tem do velikega zmanjšanja vrednosti vašega objekta. Najpogostejši vzrok za vlažne stene je vlaga iz zemlje. Nastane, ko ima zid zaradi nezatesnjenih ali manjkajočih vodoravnih zapor neposreden stik z zemljino. Ta vlaga, imenovana tudi kapilarno naraščajoča vlaga, se - fizikalno gledano - vedno vzpenja navzgor. Svojo pot najde neovirano skozi filigransko mrežo kot las tankih cevčic, por in najmanjših votlih prostorov v zidu. Skoraj vedno jo spremljajo tudi soli, ki so vedno prisotne v tleh in vsakem gradbenem materialu - sproščajo in prenašajo se z vlago. Voda izhlapi skozi površino, preostanejo pa tipični so-litri," pojasni Tomaž Šerbec. Kondenzna vlaga in plesen Najpogostejši razlogi za nastanek vlage in posledično zidne plesni so napake v hidroizola-ciji in nezadostna izolacija, ki povzroča kondenz na stenah, pa tudi toplotni mostovi, gradbeno fizikalne napake, kot tudi nepravilno in nezadostno prezračevanje. „Vlago v prostorih proizvajamo tudi sami - z izhlapevanjem vode v kuhinji in kopalnici, pranjem in sušenjem perila ter zalivanjem prekomernih količin rastlin. Zato je zelo pomembno pravilno prezračevanje - vsaj trikrat dnevno za dve do tri minute odpremo okna na široko, da naredimo prepih. Če bo okno odprto samo na »nagib«, se prostor ne bo prezračil. Paziti moramo tudi na pravilno vlažnost v prostoru. Idealno je v prostoru imeti od 40 do 60 % vlage in temperaturo od 21 do 22 °C. Če v prostoru ne bo vlage, se v njem tudi ne bo razvila plesen." Kaj je črna plesen in kaj pomeni za naše zdravje? Plesni se širijo s trosi v zraku in na ta način pristanejo tudi v človeškem telesu. Obstaja veliko vrst plesni: nekatere izmed njih so zelo nevarne za zdravje in lahko povzročajo astmo, bronhitis, težko dihanje in želodčno--črevesne težave. Pri starejših ali bolnih ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom povzročajo okužbe, tako je tudi pri dojenčkih s še nerazvitim imunskim sistemom. Kar vidimo kot plesen na steni, je torej le delček težave. Nevidni trosi plesni in mikotoksini so že zdavnaj v zraku, »plet korenin« plesni, tako imenovano podgobje, pa v zidu. Sanacija kapilarne vlage Poznamo dva načina sanacije kapilarne vlage, to sta sušenje in razvlaževanje. Pri sušenju uporablja mo tako imenovano injektiranje s pomočjo kemije. Lahko je hladno, vroče, s pritiskom ali brez. Vodoravno zapiranje žal ni vedno učinkovito. Drugi način je horizontalno rezanje zidov in vstavljanje PVC- ali INOX-pregrade, s katero preprečimo vzpon kapilarne vlage. Ko je to opravljeno, se začne proces sušenja zidov po naravni poti, ki pa žal traja zelo dolgo, tudi če so za to ustvarjeni idealni pogoji. Na voljo je tudi električno razvlaževanje - elektroosmoza, ki z izmenjavo magnetnih polj preprečuje vzpon kapilarne vlage in s tem razvlažuje stene. Elektrokibernetika Pri postopku ECODRY sistema se v ta namen ustvarjajo dinamična magnetna polja, ki prodirajo v zidove. „Ta polja, ki nastajajo v sekvencah, delujejo posebej na zapletene postopke in fizikalna ravnotežja v kapilarah zidov, po katerih se prenaša voda. Delovanje kapilarnih učinkov v zidovih se pri tem postopoma zmanjšuje. Poleg tega obstaja precej dokazov, da se istočasno poveča tudi izhlapevanje iz zidov. Na podlagi izkušenj z več tisoč uspešnimi razvla-ženji vemo, da se s seštevkom vseh učinkov postopka ECOD-RY najprej zaustavi naraščajoča vlažnost v zidovih. Nato se začne postopek sušenja, s katerim se počasi ponovno vzpostavi normalno in zdravo ravnovesje vlažnosti v zidovih. Proizvajalec jamči, da bo v 6 do 7 mesecih izzvenel smrad po zatohlem in plesni, v 12 mesecih padec vlage v zidovju za več kot 30 %, za izsušitev na naravno vlažnost zi-dovja pa 36 mesecev," pojasni Tomaž Šerbec. Pomembna je tudi pravilna izbira ometov in stenskih barv. V nasprotju s sanirnimi ometi, ki so zelo razširjeni in poznani že od 70. let prejšnjega stoletja, so vlažni zidni ometi ECOPOR hidrofilni (vsrkavajo vodo) in prepuščajo vodno paro. „Uporabljamo jih lahko na vsakem notranjem ali zunanjem zidu, obremenjenem z vlago ali soljo; zaradi visokega deleža mikropor lahko hitro vpijajo in ponovno oddajajo vlago, tako da jih lahko uporabljamo pri mnogo večjih stopnjah vlage. Če nasprotno na močno vlažnih zidovih uporabimo sa-nirne omete, ki so načeloma hi-drofobni, torej odbijajo vodo in imajo manj zračnih por ter večji difuzijski upor kot vlažni zidni ometi, le-ti delujejo kot zaporni omet in zgolj zakasnijo učinek škode zaradi vlage. Zaradi tega lahko sanirne omete smiselno uporabimo samo na mestih, ki so možno zasoljena, njihova stopnja vlage pa je zelo nizka," dodaja sogovornik. Vlažni zidni omet ECOPOR FMP je zasnovan na posebnem sis- temu mikropor, ki je povezan z mrežo tankih kapilar. S tem se doseže približno 40 % poroznost in velika izparilna površina, zaradi česar lahko morebitna vlaga izpari hitreje, kot pa jo omet vsrkava (razen pri vodi pod pritiskom). Tako je to proizvod za običajne stavbe, celotno področje dediščine kot tudi za zahtevne stranke novogradenj, za katere je pomembno bivalno okolje z gradbeno-biološkega vidika. Pomembna je tudi izbira stenskih in fasadnih barv Stenska in fasadna barva ECOPAINT izboljšuje stopnjo izrabe energije, lastnosti toplotnega sevanja, absorbiranje sončne energije tudi ob slabšem vremenu in prenos toplote na podlage, ki lahko shranjujejo toploto. Stekleni mehurčki v barvi omogočajo boljše uravnavanje temperature sten, barva izboljšuje toplotno ugodje in okolje v prostoru in zmanjšuje konvekcijo. Kako preprečiti nastanek kondenzne vlage in plesni? Izjemno pomembno je redno fizično prezračevanje s prepihom, električnimi stenskimi ventilatorji ali rekuperatorji. „Tam, kjer ni možno ročno prezračevanje, pride v poštev ECOAIR 10.5 - napreden, avtomatsko voden prezračevalni sistem. Na loga naprave in vgrajene programske opreme je izračunavanje absolutne vlage znotraj in zunaj ter primerja- Ivo vfcfzfimavi^, s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču z vami več kot 50 let SUKOPLESKARSTVO FASADERSTVO KNAUF SISTEMI nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna KAKOVOST BIVANJA, oglasna pr|jj||^j|jersk|||j|dnika 5 va obeh izmerjenih vrednosti. V odvisnosti od rezultata primerjave in ob upoštevanju izmerjenih vrednosti CO2 v prostoru se s pomočjo programsko nastavljivega stikalnega cikla vklopi ventilator, ki je namenjen zmanjšanju vlage v notranjem prostoru in preprečevanju napačnega prezračevanja," pojasni Tomaž Šerbec. Stena, ki jo je prizadela naraščajoča vlaga, lahko vsebuje ogromno količino vode. Polna opečna stena lahko vsebuje do 400 litrov vode na kubični meter. Takšna količina vode predstavlja energetsko obremenitev za stavbo in naš žep, saj mora imeti toplo okolje tudi ogrevanje. Tomaž Šerbec ob tem predstavi izračun: naš tip hiše ima površino 100 m2 (10 m x 10 m), kar ustreza 40 m obodnih sten in približno 30 m notranjih zidov. Te stene so vlažne do višine 1 m in imajo debelino 20 cm (notranje stene) in 50 cm (zunanje stene). Tako imamo skupaj 26 m3 zidov z bruto težo okoli 1.200 kg/m3 in posledično 31.200 kg zidovja, z deležem vlažnosti okoli 12 % je to 3.744 litrov vode v zidovju. Za ogrevanje 1 °C na kubični centimeter vode je potrebna ena kalorija. Tako si lahko predstavljamo, koliko energije bo potrebne samo za segrevanje takšne količine vode. Na to stanje ne more odločilno vplivati niti izolacija. Vlaga v stenah je zelo draga, saj slabša toplotno izolacijo. Pri 4 % vlažnosti je dosežena 50 % izolacija, z 10 % vlažnosti pa komaj 23 %." Za sanacijo vlage, plesni, soli, smradu in ometa, ki odpada, je prav, da pokličemo strokovnjaka. Ta bo z znanjem in izkušnjami prepoznal vzrok nastanka teh težav in postavil pravilen način sanacije. Priporočljivo je, da ne upoštevamo strokovnih mnenj »gostilniških strokovnjakov«, saj to slabo vpliva na vašo denarnico, stavbo in zdravje. Kar je najceneje, je na dolgi rok najdražje. Televizor umestimo tako, da nam bo ob gledanju udobno Dnevna soba je prostor, v katerem preživimo veliko časa in večino tega časa kdo od družinskih članov gleda televizijo. Zato je ob postavitvi dnevne sobe zelo pomembna odločitev, kje bo stal televizor. Tudi v povprečnem gospodinjstvu, ki pa si želi dokaj kakovosten zvok in sliko, je bolje izbrati nekoliko dražje naprave, saj bosta tudi kakovost zvoka in slike temu primerno boljša, kar pa bo dobro tudi za naše oči. Običajno je televizor zmeraj na istem mestu in ga ne prestavljamo. Prva stvar, ki jo moramo upoštevati ob umestitvi televizorja v dnevno sobo, je bližina električne vtičnice in internetnega priključka. Priporočljivo je, da je v bližini televizorja na voljo več prostih vtičnic, saj jih bomo potrebovali za dodatne naprave, kot so zvočni sistem, ojačevalniki in zvočniki. Pred nihanjem napetosti in udarom strele je aparate dobro zaščititi s pre-napetostno zaščito. Najbolj je priporočljivo, da televizor namestimo v takšno višino, da ga bomo v sedečem položaju imeli v višini oči. Tako nam ob spremljanju programov ne bo treba premikati vratu in glave gor in navzdol. Ko izbiramo televizor za svoj bivalni prostor, je treba imeti v mislih tudi to, na kakšni razdalji ga bomo gledali. Splošno pravilo je, da mora biti razdalja vsaj 1,5 do dvakrat večja od diagonale zaslona, sicer pa Aleš Kondrič iz podjetja Audio Kondrič svetuje: »Osnovni izračun je takšen - koliko znaša diagonala televizorja, takšna naj bo najmanjša razdalja od sedišča do televizorja.« Zelo pomembno je tudi, da televizor v prostor umestimo tako, da se v njem ne bo zrcalila ELEKTROINSTALATERSTVO MIRKO LETONJA www.elektro-letonja.si Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, IX E-mail: mirko.letonja@siol.net ' Iščemo električarje oz. osebe, ki se želijo teh veščin priučiti Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami! dnevna svetloba ter da na zaslon ne bo neposredno svetila luč, saj bomo sicer imeli težave z gledanjem. Oblazinjeno pohištvo poskrbi, da je zvok bolj nežen Aleš Kondrič ob tem še dodaja: »Od trdih predmetov se zvok odbija, oblazinjeno pohištvo pa poskrbi, da je zvok bolj nežen. Na kakovost zvoka vplivajo tudi talne obloge. Najboljši za lep zvok so tepihi, tudi les se dokaj dobro obnese, keramika in steklo pa na kakovost zvoka vplivata precej slabo.« Televizor je lahko osrednja točka dnevne sobe, lahko pa ga tudi elegantno skrijemo za drsnimi vrati, postavimo v knjižno omaro in obkrožimo s knjigami ali pa ga postavimo na odprt regal ali premično omarico. Priporočljivo je, da imajo elementi dnevne sobe hrbtišče nekoliko zamaknjeno v notranjost, saj bomo tako imeli na voljo dovolj prostora, da elegantno spe-ljemo in skrijemo kable, ki tako ne bodo ka zili izgleda dnevne sobe. Odlična rešitev je lahko tudi, da televizor pritrdimo na steno. Izberemo lahko različne načine pritrjevanja na steno - fiksni nosilec, nosilec z naklonom ali pregibni nosilec. Kljub temu da so sodobni televizorji precej tanjši od predhodnikov, so vseeno še zmeraj precej težki, zato si moramo za pritrjevanje priskrbeti močne vijake in ustrezni nosilec, prepričajmo se tudi, iz kakšnega materiala je stena, na katero bomo namestili televizor. Preveriti je treba tudi to, ali v steni na mestu, kjer bomo vrtali, morebiti ne tečejo električni ali telefonski vodniki. Preden televizor pritrdimo na steno, razmislimo še, kam bomo skrili oziroma umestili vse kable, ki jih potrebujemo za priključitev elektrike in dodatnih komponent. Vsekakor televizor predstavlja pomemben del dnevne sobe. Preden se odločimo, kam ga bomo namestili, je dobro preveriti različne postavitve in na koncu izbrati tisto, ki bo vsem družinskim članom omogočala gledanje televizije brez naprezanja in bolečih oči. OKNA - VRATA - SENČILA NAISORS D.O.O. Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. PERGOLE Z ZIIPI! popusfl- NAITORS d.o.o. Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. 6 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika Drevje daje našemu vrtu okvir Bivalni vrt je že od nekdaj namenjen temu, da se v njem dobro počutimo. Če želimo to doseči, naj bodo v njem vse komponente, ki ga naredijo harmoničnega in pomirjujočega. Kako ga boste oblikovali - moderno, tradicionalno, sproščeno ali formalno -, je odvisno od vas. Vsekakor pa naj vsebuje vsaj nekaj zelene trave; ta je vaše platno in pogled nanjo je najboljše pomirjevalo. Na okrasnih gredicah s trajnicami in enoletnicami rišemo svoje umetnine, drevje in grmovnice pa ta vrt uokvirjajo v končno umetnino. V ekološkem vrtu je nujno, da imamo tudi vodni motiv ali vsaj ptičjo kopel. Vsaj eno drevo na vrtu moramo imeti Če imamo majhen vrt, zasadimo nanj eno višje drevo, če pa imamo večjega, pa vsaj nekaj dreves. Med njimi naj bodo takšna, ki imajo listje zgodaj spomladi, ki ga zadržijo tudi pozimi, predvsem pa najmanj eno tako, na katerem so tudi plodovi - to je obvezen sestavni del naravi prijaznega vrta. Naravnega, lahko rečemo ekološkega vrta ni brez čim večjega števila ptic. Ptice niso samo za okras, ki nam s svojim petjem prijazno olepšuje jutra in dneve namesto hrupne glasbe in radiev, televizije in drugih, še modernejših naprav. Te drobne pevke so tudi velika obramba pred številnimi škodljivimi žuželkami. Drevje in grmovje je njihovo zavetišče, gnezdišče in dom. Tudi številne koristne žuželke bodo našle zavetišče, hrano in prezimovališče v lubju dreves. Proti glodavcem nam bodo pomagale ptice ro-parice podnevi, sove ponoči, oboji nam brez dreves ne morejo pomagati. Manjše in veliko drevje zagotavlja zavetje, prostor za razmnoževanje in prezimovanje številnih koristnih živali, ptic, žuželk in sesalcev. Posebej pomembna so drevesa, ki imajo pozimi plodove, ki zagotavljajo hrano tudi pozimi. Vedno posadimo več različnih drevesnih vrst in grmičevja, pri tem se ozremo najprej v našo bližnjo okolico (gozd), kaj raste tam. Če v naravi prevladujejo listavci, potem naj prevladujejo tudi na našem vrtu. Seveda pa sta kakšen iglavec in zimze- len listavec tudi dobrodošla, saj bosta nudila prijetno zavetje živalim tudi pozimi. Listavci v jeseni od nas res zahtevajo nekaj nege, saj jim listje odpade. A pred tem nam vrt okrasijo s pisanimi jesenskimi barvami, zato se jim zaradi nekaj dela v jeseni ne izogibajte. Iglavci v spremenjenih klimatskih spremembah v bistvu zahtevajo več dela. Poleti jih je treba zalivati, prav tako potrebujejo v suhih zimah vodo. Zahtevajo kislo prst, kar pomeni, da je treba zanje iskati posebna gnojila, ki zemljo zakisajo, pogosto jim je kislo zemljo treba dodajati. Torej je izgovor, da je z listavci veliko dela, iz trte izvit. Priporočene vrste za naravi prijazen bivalni vrt Naj naštejem nekaj najbolj zaželenih grmičkov in dreves. Številni kosi vam bodo hvaležni za bodiko, ilex ali božje drevce. Njihovi rdeči plodovi so zanje izredno okusni. Pa tudi druge ptice pevke se jih ne branijo. Na njih se radi zadržujejo tudi različni metulji in druge žuželke. fSpD KMETIJSKA ZADRUGA ^¿V LENART z.o.o. ■fKt^MM» v.» I/SEZA KMETIJSTVO in VRTIČKARJE GRADBENI MATERIAL ODKUPI ŽIVINE IN PRIDELKOV Trudimo se za ljudi kot ste VI. Vaš zanesljiv partner v kmetijstvu. Vabljeni v naše poslovalnice KZ Center Lenart, Prodajalna BENEDIKT, Prodajalna CANKOVA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna CERKVENJAK, Prodajalna KUZMA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna JUROVSKI DOL, Prodajalna ROGAŠOVCI, KZ OIL - Prodajalna SVETA ANA, Prodajalna ŠALOVCI, Prodajalna VERŽEJ VOJM vuj&vvus? SVEŽE MESO (svinjina, mlada govedina, teletina) MESNI PRIPRAVKI (žar, pečenice, krvavice) MESNI IZDELKI (sušeni, poltrajni) NAREZKI in DEGUSTACIJE (topli ali hladni) BUČNO OLJE LOKALNI PRODUKTI DRUGIH KMETIJ SVINJSKE POLOVICE ?„-: .¡a • • "j, 'r^jV imamaw Stojnci 2281 Markoyci ZAKOL IN RAZKOS 027293650 www.kzlenart.siinfo@kzlenart.si Kmetijska zadruga Lenart z.o.o., Industrijska ulica 24,2230 Lenart v Slovenskih Goricah KAKOVOST BIVANJA, oglasna ■ 7 Vedeti pa moramo, da je večina sort bodike dvodomnih, kar pomeni, da so moški in ženski cvetovi ločeni, vsak na svojem grmu. Zato moramo kupiti vsaj dva grma, da bodo na ženski rastlini nastale rdeče jagode. Na večjem vrtu je ena izmed zaželenih dreves tudi breza. Ta ima svoje omejitve, saj s plitvimi koreninami tik pod površino tal ne dopušča veliko podrasti pod sabo, ob tem potrebuje veliko vlage in v suhih tleh ne bo uspevala. Po cvetenju rada smeti, zato jo posadimo le, če nas to ne bo motilo. Na brezi se radi zadržujejo liščki, plavčki, siničke, pa tudi številne druge žuželke in pajki. Enako velja tudi za jelše, bukve in gabre. Prav gotovo bodo številne ptice vesele tudi sadnega drevja, ki pa ga nikoli ne oberemo popolnoma. Na njem pustimo nekaj sadežev zanje za zimske čase. Jerebika, okrasne ali divje češnje, dreni (ti so lahko tudi izredno lepi spomladi), kutine, nešplje, bezeg, češmin, ognjeni trn, murva, glog, čremsa ... vse to so drevesa in veliki grmi, med katerimi lahko izbiramo. Zraven dodamo kakšnega iglavca (najprej pa se pozanimajte, kateri bo lepo uspeval v vaših razmerah) in kakšen večji, zimzeleni grm. Iglavci in zimzelena drevesa so potrebni za zavetje pticam po- zimi, ne smejo pa prevladovati na naravnem vrtu. Posebno oviro za naše koristne organizme, tako velike kakor tiste majhne, vidne ali tudi nevidne očem, predstavljajo v Sloveniji tako priljubljene ciprese. Te ne sodijo na vrt v celinskem delu Slovenije. Ne pozabite, vrtnarji so v zadnjih desetletjih vzgojili številne sorte znanih vrst drevja. Tako imamo mnoge vrste tudi v po-vešujoči obliki, kar pomeni, da ostanejo majhna in primerna tudi za atrije ali gojenje v posodah. Tako imam tudi sama v majhnem atriju povešujočo bukev in okrasno jabolko. Slednje je primerno predvsem za kose, saj obožujejo ekološko pridelane sadeže. Imam tudi grmičasto okrasno češnjo, ki je spomladi prekrasna. Mnoga drevesa imajo različne barve listov poleti in predvsem jeseni, kar naredi jesenski vrt mavričen. Najbolj znane vrste za jesen so ambrovec, njegovo listje je v jeseni obarvano v vseh barvah, od rumene v senci do temno rdeče na soncu. Živo rumeno se obarva ginko, pri tej vrsti pazite, da ne kupite ženskih rastlin (ne boste zadovoljni s plodovi, ki imajo neprijeten vonj). Tudi bukev in javor (cela paleta jih je, od najvišjih do nizkih, povešujočih sort, od rumenih do rdečih) se krasno ____GRADBENIŠTVO gradbene storitve d.o.o. www.bernjak.si TFI■ 979nnAnn obarvata. In na koncu pridemo do zime. Tam pridejo do izraza drevesa in grmi z zvitimi vejami, kot so različne vrbe ali leske, do tistih s pisanim lubjem. Zelo pomembno je, da drevnino kupujemo v vrtnarijah, kjer nam lahko ponudijo ustrezne vrste in sorte za vsak vrt posebej. Nega dreves čez leto Če kupite za svoj vrt in okus ustrezno vrsto in sorto drevja, potem rez praktično ni potreb- na. Naj vam ravnanje in nega drevnine na Ptuju ne bo vzgled za nego drevja na svojem vrtu ... Prvo leto po sajenju je treba posajene rastline redno zalivati. Iglavce in redke zimzelene listavce je treba zalivati tudi pozimi, če je zemlja suha ali pa je dalj časa zamrznjena. Gnojenje listavcev ni nujno, a vseeno je smiselno vsaki dve do tri leta okoli njih nasuti nekaj komposta, nekje 2-3 l/m2 krošnje drevesa. Če so drevesa velika, nasujemo kompost po obodu drevesa, ne ob deblu. Jeseni listje redno grabimo, če so drevesa posajena na zelenici. Če pa so na okrasni gredici, lahko listje celo ostane in ga spomladi samo zadelamo v zemljo. Sproti lahko listje pospravljamo kar s kosilnico, ki ima koš. Tako zdrobljeno listje lahko kompostiramo. Težko pa je kompostirati listje hrasta in oreha. Tega raje oddajte na zbirališča organskih odpadkov, saj zahteva kompostiranje poseben režim. Iglavce vsako leto pognojite s specialnimi gnojili, saj le-ta tudi zakisajo tla, kar nujno potrebujejo. Dobro je v gozdu nabirati iglice in jih porabljati za zastirko okoli teh lepotic. Nekaj osnovnih pravil obrezovanja Že ob sajenju dreves razmislite, koliko imate prostora. Z obrezovanjem ne morete zmanjševati naravne rasti rastlin: močnejša rez vedno za sabo potegne hitrejšo in močnejšo rast - torej ravno obratno, kot želite. Listavce obrezujemo vedno Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK CVETLIČARNA Rožmarin v— Zima se bo počasi poslovila in končno bo prišla težko pričakovana pomlad. To je čas, ko začnemo razmišljati o zasaditvah okenskih in balkonskih korit z rastlinami. Na naši vrtnariji vam ponujamo in priporočamo različne kombinacije rastlin, s katerimi si boste zagotovo polepšali vaš dom. Na vašo željo vam tudi uredimo in zasadimo vaš vrt, v katerem boste uživali v vseh letnih časih. Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo: - Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01 - PE Bukovci 4h Mnrknvri telefon 02 766 20 31 spomladi, februar in marec sta prava meseca za to opravilo. Iglavce obrezujemo v času, ko ženejo nove poganjke, to velja tudi za živo mejo iz »cipres« (režemo samo, če je nujno potrebno, saj jih večina rezi ne prenaša; izjema je tisa, ki jo lahko oblikujete povsem po svojih željah in potrebah). Konec avgusta se konča tudi obrezovanje dreves in grmovja. Drevo daje torej strukturo našemu vrtu. Služi kot domovanje, skrivališče in tudi hrana številnim koristnim živalim, zato je nujen del ekološkega vrta. Samo pravo je treba izbrati in ga saditi na mesto, kjer bo imelo dovolj prostora tudi takrat, ko bo odraslo. Miša Pušenjak Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: -080 88 55) REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV ïSS^ SLAVKO OZMEC S. P. CVETKOVCI 62, 2273 PODGORCI GSM 041 359 026 E-mail dobbs@siol.net spletna stran www.dobbs.si __y * STROJNE INŠTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI D O NAJ ,P. STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163. Fax: 02/7408-164 Gsm: 041/705-491, 041/ 793-461 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com HTTP-7/www vnnnvnn.noNA.i mM 8. marca in 25. marca lahko izbirate med nestro izbira cvetia. Vliudno vablieni. Naj bo igra vaših otrok varna, vaš korak pa prijetno udoben www.gumeco.si * Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji * 8 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika Dobro ležišče je ključno za dober spanec Ljudje kar tretjino življenja prespimo. Prav zato je izjemno pomembno, da izberemo posteljo, v kateri bo spanec trden, zjutraj pa se bomo zbudili spočiti in brez nepotrebnih bolečin. Osnovno vodilo je, da mora biti podlaga, na kateri spimo, prilagodljiva, torej, da se bo postelja prilagodila naši teži, velikosti in telesni konstituciji. Čeprav mnogi menijo, da bo mehko ležišče udobnejše, to ne drži - če izberemo premehko ležišče, se bo najtežji del telesa v predelu medenice ugreznil globlje kot drugi deli, mišice v predelu križa se ne bodo sprostile, zbudili pa se bomo otrdeli in z občutkom po-lomljenosti. Tudi če bomo spali na ležišču, ki je pretrdo, se ne bomo zbudili spočiti. Pri obračanju mora biti pritisk uporabnika enakomerno porazdeljen po telesu, postelja pa ga mora pri tem pravilno podpreti ter razbremeniti telo in hrbtenico. Ločeno ali skupno ležišče Ko se odločimo za nakup novega ležišča, mora to biti zelo premišljena odločitev. Izberemo ležišče, ki naj bo vsaj 20 centimetrov daljše od nas, za nemoteno spanje pa je za eno osebo priporočljiva širina 90 centimetrov. Pogosto se pojavi vprašanje, ali za zakonsko posteljo izbrati ločeno ali veliko skupno ležišče. Ležišče iz dveh ločenih jeder bo lažje vzdrževati, tudi prilagajanje telesu bo boljše, or- topedska funkcija pa bo izkoriščena bolje, kot če bi bili ležišči spojeni. Za otroke je priporočljivo spanje na nekoliko čvrstejših ležiščih. Ta nudijo več podpore in omogočajo normalen razvoj hrbtenice. Otroška ležišča naj imajo tudi antiaiergijsko in antibakte-rijsko zaščito. Starejšim ljudem bodo bolj ustrezala mehkejša ležišča, ki ne bodo pritiskala na sklepe. Najpogosteje so posteljna jedra sestavljena iz lateksa, pene in vzmeti, možne so tudi kombinacije z naravnimi materiali. Lateks deluje protibakterijsko in protistatično in je zelo primeren za aiergike, saj se v njem pršice težko razmnožujejo. Slaba lastnost lateksa je ta, da slabo vpija vlago, zato ni primeren za zaprte posteljne okvire, za vlažne prostore in ljudi, ki imajo težave s prekomerno težo in močnejšim potenjem. Ležišča iz pene so primerna za aiergike, saj so zelo zračna. Po drugi strani so pene nekoliko lepljive na otip, vdolbine, ki nastanejo v ležišču med ležanjem, pa se sčasoma ne izravnajo več. Vzmetnice so najprimernejše za ljudi z večjo telesno težo, so zelo zračne in imajo dolgo življenjsko dobo. Nikakor ne smemo zanemariti izbire kakovostnega letvenega dna, na katero bomo namestili ležišče. Prožno letve-no dno bo namreč prevzelo del odziva ležišča glede na težo telesa. Priporočljivo je, da je dno Izvajamo: ♦ novogradnje in adaptacije stanovanjskih hiš, kmetijskih in industrijskih objektov ♦ kanalizacije ♦ zunanje ureditve ♦ svetovanje Telefon in fax: 02 743 01 50, GSM: 031 617102 www.gradbenlstvo-vlnkovlc.sl, e-mail: zdenko.vinkovic@siol.net sestavljeno iz najmanj 24 gibljivih in izbočenih letvic. Gosteje so nameščene letvice, boljšo podporo bo dno nudilo. Pozornost namenimo tudi višini postelje Najpomembnejši del postelje je torej ležišče, a tudi izbiri posteljnega okvira moramo nameniti dovolj pozornosti. Okvir namreč postelji, pa tudi celotni spalnici, daje končno podobo, zato ga izberimo preudarno. Posteljni okvir naj se prilagodi videzu celotnega prostora. Seveda ni vseeno, kakšno višino okvira bomo izbrali. Višina postelje naj bo prilagojena našim spalnim navadam. Visoko ležišče bo predvsem starejšim omogočalo lažje vstajanje. Če potrebujemo dodaten prostor za shranjevanje, je pametno, da izberemo posteljo, ki ima tudi zaboj ali predal. Seveda lahko s pravilno uporabo in vzdrževanjem ležišča podaljšamo njegovo življenjsko dobo. Nadvložek bo vpijal znoj in tako zaščitil ležišče. Priporočljiva je tudi uporaba nadvzme-tnice, ki bo ščitila ležišče in povečala udobje. Vse vrste ležišč in nadvzmetnic je treba nekajkrat letno obrniti. Ležišče je priporočljivo posesati ob vsaki menjavi posteljnine, saj bomo s tem odstranili umazanijo in pr-šice. Pod ležiščem naj bo prostor, ki bo omogočal pretok zraka in izhlapevanje vlage, ležišče pa večkrat prezračimo. Življenjska doba ležišča je okoli osem do deset let, kakovostna ležišča iz lateksa lahko vzdržijo tudi nekoliko dlje. Ko posteljni vložek ni več prožen, postane uležan in svoje podporne funk- cije ne opravlja več optimalno, vemo, da je napočil čas za zamenjavo ležišča. Iz higienskih razlogov je priporočljivo, da ležišče zamenjamo med petim in sedmim letom uporabe, letvena dna pa so lahko v uporabi, dokler letvice ne izgubijo prožnosti. Izdelava in montaža oken, vrat, senčil, komarnikov Naš prodajni program obsega širok asortlman PVC oken, vrat, senčil, komarnikov iz aluminija ter PVC-Ja, ki slovijo po svoji kvaliteti in vrhunskem dizajnu in dolgi življenjski dobi in 10-letni garanciji. Stranke imajo možnost izbire barv oken in vrat po standardni lestvici. Smo pooblaščeni na področju Spodnjega Podravja za REHAU, ki Je eden Izmed vodilnih proizvajalcev okenskih profilov. Uporaba ekoloških materialov! VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU vvvvvv.ze rox. s / SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE - elektroinstalacije in pametne instalacije - ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami - talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje - prezračevanje z rekuperacijo - centralni sesalni sistemi - vodovodne instalacije - strelovodi in - domofoni in videofoni torek • 5. marca 2019 Šolski šport, šport, sporočila Štajerski TEDNIK 29 Igralci OŠ Olge Meglic so postali medobčinski pruaki u košarki. Na območno tekmovanje se je uurstila tudi ekipa OŠ Breg. Šolski šport • Košarka, fantje Napredovali dve ptujski šoli Februarja se je v organizaciji za učence letnika 2006 in mlajše. Zavoda za šport Ptuj začelo me- Nastopilo je sedem ekip. dobčinsko tekmovanje v košarki Te so bile v predtekmovanju raz- Konjeniški šport • Kasaška akademija Slavku Makovcu nagrada za življenjsko delo Na Kasaški akademiji, ki jo že vrsto let pripravlja Kasaška zveza Slovenije, so bila podeljena priznanja in nagrade tekmovalcem za dosežke v minuli kasaški sezoni. Podeljen je bil tudi najprestižnejši naziv, nagrada za življenjsko delo, ki je na nedavni slovesnosti v Ljubljani pripadla Slavku Makovcu iz KK Ljutomer. Makovec se je v 28-letni karieri veselil številnih pomembni zmag, z njegovim najuspešnejšim konjem Luther Kingom pa je osvojil kar 22 najvišjih lovorik; med drugim je slavil na slovenskem kasaškem derbiju in na državnem prvenstvu triletnikov. Leta 2016 je Luther King pod njegovimi vajetmi postal slovenski konj leta. Luther King še vedno slovi kot naš najhitrejši konj na dolgi distanci (2.600 metrov) s kilometrskim časom 1.14,9. V zadnjem obdobju se Slavko Ma-kovec nekoliko manj pojavlja na hipodromskih stezah kot voznik, še vedno pa je uspešen rejec in trener. V lanski sezoni je njegov Varele HB postal državni prvak med dvoletniki. deljene v dve skupini, po dve najboljši sta se uvrstili na finalni turnir, ki je bil 14. 2. v športni dvorani OŠ Olge Meglič. V finalni tekmi sta se merili dve ptujski ekipi, z naslovom medobčinskega prvaka se je okronala šola gostiteljica. Tako OŠ Olge Meglič kot OŠ Breg sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (OŠ Markovci): Markovci - Žetale 17:13, Kidričevo -Ljudski vrt 19:0, Žetale - Ljudski vrt 39:8, Markovci - Kidričevo 10:14; skupina B (OŠ Breg): Breg -Majšperk 27:20, Majšperk - Olge Meglič 6:35, Olge Meglič - Breg 25:11; finale (OŠ Olge Meglič): Kidričevo - Breg 21:27, Olge Meglič - Mar-kovci 45:7; tekma za 3. mesto: Kidričevo -Markovci 24:19; tekma za 1. mesto: Olge Meglič - Breg 29:21. Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Breg 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Markovci 5. OŠ Žetale 6.-7. OŠ Ljudski vrt 6.-7. OŠ Majšperk UR Na akademiji je naziva naj-vo-znik in naj-trener prejel Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer), ki je v lanski sezoni osvojil 21 zmag (voznik) in 14 (trener), skupno pa prislužil skoraj 100.000 evrov nagrad. Pri lastnikih je najvišji naziv prejel Mitja Slavič (KK Ljutomer), s šestimi zmagami in dvema drugima mestoma, zaslužil pa je nekaj več kot 78.000 evrov. Iz vrst ljutomerskega kluba je nagrado za prvo zmago v karieri prejel Rok Heric. Po uvodnem zmagoslavju, 15. julija v Ljubljani, sta s konjem Le Mansom slavila še dvakrat. Letos v Ljutomeru šest tekmovalnih dni Kasaška zveza Slovenije je objavila koledar letošnjih kasaških dirk na slovenskih hipodromih. Na sporedu bo 21 tekmovalnih dni, največ - šest - jih bo pripravil KK Ljutomer. Začetek sezone bo 7. aprila na ljubljanskem hipodromu Stožice, nadaljevala pa se bo na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v Ljutomeru. NŠ BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara ©OZlVETJEV TOSKANI 2 dni, odhod 3G. marca 2G19 ) Na dvodnevnem izletu vas bo osupnila veličastna arhitektura Firenc - rojstni kraj renesanse. Utrli si bomo pot do mogočne katedrale, katere večbarvni zvonik, se povzdiguje 85 m visoko. Naslednji dan nas bo očaral sloviti Trg čudes, ki se ponaša z mogočno baziliko in znamenitim poševnim stolpom Piso, od tam pa bomo nadaljevali pot v mestece Lucco, kjer bomo v lokalni slaščičarni poskusili njihovo tipično sladico »Buccellat VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***, 1 x polpenzion, pokušino »Buccellato«, zunanje oglede po programu, turistično pristojbino, vodenje in organizacija izleta, prijavnino. Štajerski TEDNIK {j^ADloPTUJ jJ SONČEK Jože Sagaj mlajši Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Foto: NS 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. marca 2019 Z GLASBO DO SRCA %oncert v s^opu dneva žena in materinska dne Nedelja, 24. marca 2019, ob 16.00.—v V) SO) VEČNA NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUJ 55 let Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ Želena velikost vetrovke: HUJE!»] S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) IITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti t • 20-OdStotni po'pUstjorunaročilu maTifroglasov v_Štajerskem tedniku Postati naročnik štajerskega tednika se resnično splača! * i jfjjjjf" _ Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike torek • 5. marca 2019 Oglasi in objave Štajerski , 31 08*00 Koncert glasbene skupine (iemaj ¡0:00 Gostilna pr' Francet' 11:0i) Oddaja ¡7 preteklosti 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ifi. Pustna povorka 20:00 Se šc spomnile? 22:00 Koncert glasbene skupine Gcmaj 23:00 Video strani S P PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več rta spletni strani www.siptv.si 08:00 Kronika iz občine ilajdina 10:00 Kronika iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 210 let šolstva v StarSah 20:00 Kronika iz občine Hajdina 2 ] :00 Oddaja iz občine I lajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Doinava 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Se še spomnile? 20:00 23. lašenk po Dornovsko 21:00 vaše zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Oimoža ,, „ „ „„„„ , „ v ....... Uredništvo: Donava 116d, 2252 DORNAVA: ¡nto@siptv.si 23:00 video Strani kontakt: 02 764 00 33:041 618 044: vnvw.5iptv.si Marketing: Megamarkeling d.o.O.; 02 749 34 27: 031 627 340 www.reporter.si AFERA Kako so lobiji ugrabili slabo banko RADO PEZDIR Šarec in njegova vlada nikomur ne bosta dala nič INTERVJUJA Rok Jarc, antisocialist, in Matjaž Kosi, glasbenik OSEBNO Ksenija Benedetti, gospa protokol Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci ld. Tel. 051 667 170. PVC okna, vrata, senčila PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. RAZNO OSAMLJEN moški srednjih let bi rad spoznal osamljeno prijateljico od 48 do 65 let za resno zvezo. Tel. 041 281 857. KAMNOSESTVO Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo!? Ugodne cene in obročno plačevanje z Dinersom. Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolarlč, s. p., K Jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA^ v 7 KOMORNI PROFIL ZA CENO 5 KOMORNEGA sredaje dan /e: k Umrli so Konrad Ferčič, Sobetinci 5, roj. 1944 - umrl 19. februar 2019; Marija Klaneček, roj. Šolar, Skorba 19b, roj. 1933 - umrla 17. februar 2019; Edvard Šeruga, Ptuj, Ulica Lackove čete 8, roj. 1934 - umrl 20. februar 2019; Janez Sok, Dornava 48, roj. 1961 - umrl 23. februar 2019; Marija Horvat, roj. Sok, Moškanjci 1, roj. 1930 - umrla 24. februar 2019; Janez Kidrič, Grdina 7, roj 1932 - umrl 24. februar 2019; Jožef Medved, Slovenj Gradec, Maistrova ulica 5, roj. 1938 - umrl 17. februar 2019; Božidar Trstenjak, Miklavž pri Ormožu, Veliki Brebrovnik 110, roj. 1940 - umrl 24. februar 2019; Martin Vodnik, Ptuj, Arbajterjeva ulica 5, roj. 1983 - umrl 22. februar 2019; Marija Korošec, roj. Rebernik, Ptuj, Čučkova ulica 3, roj. 1949 - umrla 25. februar 2019; Jumer Jumerovic, Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 7, roj. 1940 - umrl 26. februar 2019; Bro-nislava Rebernik, roj. Klemen, Zlatoličje 46, roj. 1935 - umrla 26. februar 2019; Ana Kolarič, roj. Benedičič, Bolečka vas 3b, roj. 1927 - umrla 27. februar 2019. HETA ASSET RESOLUTION AG, Alpen-Adria - Platz 1, 9020 Celovec, Avstrija objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjsko-poslovnega objekta na naslovu Tržaška ulica 21, Celje, in pripadajočega stavbnega zemljišča. Stanovanjsko-poslovni objekt in pripadajoče stavbno zemljišče, ki se prodajata, predstavljata parcelo ID znak 1077 1027/1 in parcelo 1077 1027/2, obe k. o. Celje. Vrednost nepremičnin je bila ocenjena na 1 78.300,00 EUR. Nepremičnini se prodajata po skupni izklicni ceni 89.150,00 EUR. Javna dražba bo 19. 3. 2019 ob 9.00 uri na Okrajnem sodišču v Celju, Izvršilni oddelek, Ljubljanska 1 a, Celje, v sobi št. 200/II. Zainteresirani kupci morajo najkasneje v četrtek, 14. 3. 2019, položiti varščino v višini 17.830,00 EUR na transakcijski račun Okrajnega sodišča v Celju št.: 0110 0696 0022 409, referenca: 00 2370-646-2016, koda nakazila OTHR. Zainteresirani kupci, ki so položili varščino, morajo pred začetkom dražbe sodišču predložiti dokaz o položitvi varščine. Ogled nepremičnin je mogoč na zahtevo, ki se vloži pri Okrajnem sodišču v Celju, do najkasneje 5. 3. 2019. Svet zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 De-strnik, na podlagi sklepa 2. redne seje Sveta zavoda, z dne 27. 2. 2019, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP - 2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - Zvaj). Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela je 1. 9. 2019. Delo na delovnem mestu ravnatelja/ravnateljice se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili o izpolnjevanju zakonskih pogojev (dokazilo o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, potrdilo sodišča o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost - potrdila ne smejo biti starejša od 3 mesecev) pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik, z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za ravnatelja/ ravnateljico«. Kandidati/kandidatke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. Svet zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 Zarito podarite sorodniku, znancu! Bife»* m« tniMDii&a ranjt ««annuj Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat i^ßS-?. ZB sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Premalo dogovarjanja i nosilci delegatskega sistema I Ker temelji -prihodnosti ležijov preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Ormoško • Pritisk ob meji v Središču ob Dravi vse večji Policisti letos prestregli že 55 prebežnikov Ormoški policisti se predvsem v okolici mejnega prehoda Središče ob Dravi, Iger sicer mejo »varuje« najprej panelna ograja, nato pa nekaj sto metrov bodeče žice, skorajda dnevno soočajo z nezakonitimi prehodi meje. Letos so prestregli že 55 prebežnikov. Minulo sredo so policisti na državni meji v Središču ob Dravi prijeli tujca, ki je nezakonito prestopil mejo. Takšna poročila ormoških policistov se v zadnjem času kar vrstijo. Skoraj vsak dan se namreč soočajo z nelegalnimi prehodi prebežnikov. Letos so jih prestregli že 55, najbolj pa pritiskajo prav na mejo pri Središču ob Dravi. »Na območju Policijske postaje Ormož je največ ilegalnih prehodov državne meje v okolici mejnega prehoda Središče od Dravi. Če gledamo zadnja štiri leta (neupoštevaje leto 2015 in masovne migracije), se je število ilegalnih prehodov povečevalo, podoben trend pa je tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta,« pojasni tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl ter postreže še z naslednjimi statističnimi podatki ilegalnih prehodov državne meje na Ormoškem: »Na PP Ormož smo leta 2015 beležili 15 ilegalnih prehodov, 2016 pet, 2017 83 in 2018 162. Letos pa smo do sedaj obravnavali že 24 primerov nedovoljenega prehajanja državne meje, pri čemer smo imeli v postopku 55 oseb. V letu 2018 je za mednarodno zaščito zaprosilo 109 oseb od 162, letos pa 24 od 55 oseb. V teh podatkih niso vštete masovne migracije 2015.« Večinoma mlajši moški Med obravnavanimi migranti so večinoma mlajši moški. V lanskem letu so policisti obravnavali le dve družini in pet mladoletnih oseb, letos pa še nobene družine, toda dve mladoletni osebi. V letu 2018 so med migranti prevladovali državljani Indije, Pakistana, Irana, Afganistana in Bangladeša, letos pa je največ migrantov iz držav severne Afrike: Alžirije, Maroka, Libije in Tunizije. Hodijo s telefoni Pri prečkanju meje jih policisti veliko odkrijejo, nekaterim pa verjetno uspe priti tudi naprej »Večina migrantov pride do Slovenije s pomočjo drugih oseb, ki jim nudijo informacije, kako si pomagati pri tem. Tako ima veliko migrantov v ustreznih aplikacijah na mobilnih telefonih označeno pot, kjer naj gredo. To kaže na to, da jim je nekdo pri tem pomagal oz. svetoval. Migranti pridejo do Slovenije po t. i. balkanski poti, ki je aktualna že dalj časa. Pot vodi iz Grčije, preko Makedonije ali Albanije proti Srbiji oz. BiH ter naprej poti Hrvaški in Sloveniji. Osebe naj bi načeloma po zbranih podatkih, prehajale državne meje iz matičnih držav v večini primerov z javnimi prevozi in Organizatorji prehodov menjavajo teren »Vsi vemo, da so ilegalni migranti v naši obmejni občni že dnevna stalnica. Seveda so ti ilegalni prehodi glede na število po letih in posameznih mesecih zelo različni, saj se »tokovi« oz. ilegalni prehodi po svoji pogostosti očitno teritorialno zelo spreminjajo -govorim o primeru meje z Republiko Hrvaško. So obdobja, ko je bolj obremenjena meja v severovzhodni Sloveniji, potem sledi Dolenjska, pa Primorska... Očitno organizatorji ilegalnih prehodov kar menjavajo 'teren',« pove župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Kar se tiče odzivov lokalnega prebivalstva v zvezi s povečanimi ilegalnimi prehodi, pa še doda: »Ker nekih problemov občani s tem nimajo, odzivov ali negativnih komentarjev ni slišati... Le kake razprave ob kavici v gostilni, predvsem ko na radiu slišijo, da je policija zajela migrante ob ilegalnem prehodu.« taxi službami ter drugimi prevozi,« pripoveduje Šadl. Kaj pa varnost domačinov? Glede na to, da se število migrantov tako povečuje, smo povprašali še o varnosti domačinov. »Do sedaj nismo beležili kakršnih koli incidentov med tujci, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, in občani, ki neposredno živijo ob meji. Prav tako so redki primeri, da bi občani sploh prihajali v neposreden stik s temi migranti,« je še pojasnil Šadl, hkrati pa pohvalil zelo dobro sodelovanje domačinov s policisti: »Prav od občanov ob meji in drugih oseb, ki se gibljejo ob meji (lovci, ribiči), smo pogosto obveščeni o sumljivih osebah ob meji.« Na vprašanje, ali je v prihodnje tod pričakovati še večje število mi-grantov, pa Šadl odgovarja: »Glede na stanje v širši regiji na področju tujcev je to težko napovedovati, je pa to vsekakor možno.« Monika Horvat w Ce se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice. .. J»- ' vC?é .O • C? ^ C5 C? Q . - o O o v'V. { )Rodile so: Simona Krajnc, Zgornji Velovlek 13, Destrnik - deklica Katarina; Kla-udija Auer, Nova vas pri Ptuju 67b, Ptuj - deček Rok; Mirjam Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 14b, Velika Nedelja - deček Oskar; Urška Legat, Sa-vinsko 8, Makole - deklica Žana; Andreja Kurnik, Zgornja Voličina 2, Voličina - deklica Inja Neža; Tjaša Bratuša, Urškina ulica 11, Maribor - deček Liam; Albina Ciglar, Vošnjakova ulica 1, Ptuj - deček Matija; Mojca Hausmeister, Jurančičeva ulica 30, Maribor - deklica Eva; Marija Bezjak - deklica Meta; Nina Gabrovec - deklica Mia; Janja Majhen - deček Izak; Katja Košir - deklica; Atidje Veliu -deček Aiman; Mojca Bizjak - deklica Neža. Poroke - Ptuj: Aleksander Tian, Miklavž na Dravskem polju, Ulica 8. februarja 49, in Klaudija Dir> Op-, jana Vičar, Drstelja 22. - C?* o >.c> O oC H5>Cb C, o o O: c C t .c? » e, ¿^O^ e» 0 Cd* _ BREGUEDI TRÄKTORSKIHIRRIKL0RNI KOM Danes Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bo nastalo nekaj kratkotrajnih ploh. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14 °C. Opozorilo Povsod po Sloveniji je velika požarna ogroženost v naravnem okolju. 4-dnevna napoved za Podravje m «[M1ssklf»'?,n»,»ei,S,SDyanl Tehnični pregledi se bodo izvajali po naslednjem razporedu POMLAD 2019 DATUM URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA 08.00 - 09.45 Apače - vaški dom četrtek 07.03.2019 10.00 - 12.00 Lovrenc na D. polju - športno igrišče Lovrenc 13.15 - 15.00 Župečja vas - kmetija Pernat Zvon ko 08.00 - 11.00 Dragonja vas - Plastika Medved 12.15 - 15.30 Mihovce - avtoservis Do bič 08.00 - 11.00 Cirkulane - Bar Marinka 08.00 - 11.00 Majšperk - parkirišče pri pokopališču 12.15 - 15.00 Stoperce - gasilski dom 08.00 - 10.00 Zg. Leskovec - gasilski dom torek 12.03.2019 10.15 - 12.00 Pobrežje - vaški dom 13.15 - 15.00 Nova vas pri Markovci h - servis Kekec 08.00 - 11.00 Juräinci - bencinski servis 12.00 - 16.00 Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg 08.00 - 11.00 Gabrnik - trgovina Hrga četrtek 14.03.2019 12.00 - 14.00 Laslgovcl - kmetija Kukovec 14.30 - 16.30 Polenšak - parkirišče pri cerkvi 08.00 - 11.45 Zg. Jablane - kmečki turizem Medved 13.00 - 15.00 NJIverce vas - kmetija Podgoršek 08.00 - 11.00 Žetale - igrišče za Osnovno šolo 08.00 - 10-00 Podlehnik - Market Zerak ponedeljek 18.03.2019 10.15 - 12.00 Triec - gasilski dom 13.15 - 15.30 Gerečja vas - gasilski dom 08.00 - 10.00 Cvet ko vel - gasilski dom torek 19.03.2019 10.15 - 11.30 Moškanjci - bencinski servis 2iher 12.30 - 15.00 Dornava - kmetija Cigula (Vilček) 08.00 - 10.00 Zamušanl - Guma bar sreda 20.03.2019 10.15 - 12.00 Gaje ve I - gasilski dom 13.15 - 14.30 Grajena - dom krajanov Grajena 08.00 - 10.15 Stražqonjca - vaški dom četrtek 21.03.2019 10.30 - 12.00 Sestrže - dom krajanov Sestrže 13.15 - 15.00 Draženci - gasilski dom 08.00 - 11.00 Stojnci - gasilski dom petek 22.03.2019 12.15 - 13.00 Lancova vas - športni park 13.30 - 15.00 Zg. Pristava - kmetija Muzek Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL.: 02/ 788 11 75 Foto: OM Vir: ARSO