^ jan rasen aob<* nedeU I in praznikov. M except Saturday«, ■¡^y, and Holuiaja. PROSVETA _ ' CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrednJiki in upravniáki proa tori: IWl South Lawn dale Ava. Office of Publioation: 2657 South Lawndala Am Telephone. Rockwall 4804 ,rEAH XXXIIL Com lista je 16.00 . .... ^ - JwMianr w. Itsa. M «Sa »«Ulfte at C^Uaao, UU-fc, a»*» ÍU> « O—r— et Marrfi t. l»Tt. CHICAGO. ILL* TOREK. 24. JUNIJA (JUNE 14). 1MI Subscription 96.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 122 Acceptance fag mailing at apodal rata of poatage provided far to section 1103, Act of Oct I, 1»1T, authorized on Juno 4. 1916. si razbili tristo nemških kov in ujeli 5000 vojakov otkva priznala padec Brest-Litovska in reh drugih mest. Molotov pravi» da bo šokira oborožena sila zadala smrtni udarec emčiji» zaeno pa je obsodil t>6mbne napade i neutrjena mesta in pobijanje civilnih pre-ralcev. London trdi, da se stališče angle-c vlade napram Finski ne bo spremenilo, ¿prav je Churchill proglasil vse države, ki magijo Hitlerju, za sovražnice. Rumunija bori proti sovjetom kot zaveznica Nemčije i 24. j un —Sovjetske 11 bore proti nemškim i) na dva tisoč milj dol-ti, katera se razteza od •ga do Črnega morja, so le tristo nemških tankov 5000 vojakov, se glasi tomunike vrhovnega po-Ta dalje pravi, da so itrelili 127 nemških boj-v prvih dneh vojne; 76 »učenih v nedeljo, 51 pa Komunike dostavlja, da mika ofenziva izjalovila, eti so priznali padec Hovska, bivšega poljske-ob reki Bug v bližini •ruske meje. Nemci so li tudi dve drugi mesti Brest-Litovska. To sta Lomža. padi sovražnika v sme-irvolynska in Brodyja odbiti," pravi uradno po-"Nemci so utrpeli velike napadih. Sovražnik je iz Rusije v enem krs- 24. jun.—Prodiranje čet v Rusijo hitro na-i® povedali vojslki «nikemu ljudstvu. Ope-vrie po sestavljenih Komunike pravi, da so bombe padale na rusko itiadiič n zanetile poln. 23. jun.—Vlada Je vojno stanje v vsej Rusiji in pozvala štiri« »jaških letnikov v staro-38 let k orožju, ko je vrgla svojo oboroženo »jno proti tej deželi. Voj-je bilo oklicano v Mo-Leningradu, v glavnih in odrejeno potemneva-' a I i komisar Molotov je k> radiu v imenu dikta-w»ni po začetku nem-■oje. On je napovedal, »vjeUka oborožena sila ■»«ni udarec Nemčiji, s pred 22 meseci podpi-»•padalno pogodbo za * Oborožena sila na * "torju ln v zraku je bičana v boj proti Hitler-emadam. *°v Je dejal, da so bombe, » nemški letalci vrgli fv< Sevaatopol, fcitomar, * 1mesU, ubile in « «o ljudi. "Ta bruta- W na deželo nima pri. Htodovini človeštva," je Bl'je izvrten, čeprav je *|Ja podpisala nena-"Jiodbp z Nemčijo in se vlada držala vseh ^ P"K'>dbe Odgovor-^ i« na strani vla-ric,l«se Nemčije.** ^¿ki delavci, kmetje niso 'nigovorni ,KumJo. temveč na-4 *rv"*Hjnih vladar-?V^žnjili Cehe, Po-Fran- 141. ** jun —Ru- /j VIna * . «O Poveljstvo ftn pozvalo pre-* «W*jo v zaklelo v J''Jav,J" «»vjetakl gistrirajo za vojaško službo. Hitlerjeva napoved vojne Rusiji je našla Fince pripravljene na nadaljnjo krizo v njihovi dolgi in težki borbi za obstanek. Prebi valci so bili informirani o Hitlerjevem napadu na Rusijo, preden .je bil odrejen pohod nem ških čet. Trditev ruskega premierja Molotova, da se je Finska, ka kor Rumunija, pridružila Nemčiji v napadu na Rusijo, je bila tu zanikana. Bukarešta. Rumunija, 23. jun. — General Ion Antonescu je poslal svojo armado v boj proti Rusiji kot zaveznik Nemčije. Naloga te je reokupacija vseh pokrajin, katere je morala Rumunija odstopiti sovjetom, in osvoboditev Rumuncev, ki so prišli pod boljševiški jarem. Povelje armadi je, da je prišla odločilna ura, ko mora Rumunija voditi "sveto vojno", da izbriše sramoto in krivico, ki so jo so-vjeti storili. "Otmite vale brate izpod rde- pravi Antonescu v svojem apelu. "Skrbite, da bodo stara Besarabija, bukovinski gozdovi*. vaša polja in travniki spet postali del do- fcneth morja. Porušile movtnè. Vojaki, vi se boste bo- ni med Nemčijo in Rusijo, aaJz- T»ku m « ^ r* let, v« moške naj se re- rili proti sovražniku na strani najmočnejše oborožene sile na svetu, na strani nemških armad in pod vodstvom Hitlerja, izrednega voditelja nemškega naroda." London. 23. jun.—Hitlerjeva invazija sovjetske Rusije je vrgla velik zavoj paradokaov v naročje angleški vlpdi. Eden je vprašanje Finske, ki uživa simpatije v Veliki Britaniji. Ampak Finska se je zdaj postavila na stran nacijske Nemčije. Poučeni krogi pravijo, da se stališče napram Finski ne bo iz-premenilo. Finsko poslaništvo ostane v Londonu, ker Anglija ni v vojni s Finsko. Ampsk premier Churchill je v svojem govoru po radiu sinoči izjavil, "da sleherna oseba ali država, ki koraka s Hitlerjem, je naša sovražnica." On je tudi obljubil pomoč Rusiji v vojni z Nemčijo. Rim. 23. jun.—Italija je sledila Nemčiji in napovedala vojno sovjetski Rusiji ^ Je ozna^ila za križarako vojno proti boljševizmu in kampanjo za pšenico in olje ter borbo proti Veliki Britaniji in Združenim državam. V kako velikem obsegu in na katerih frontah bo Italija udeležena v vojni proti sovjetom, ni bilo pojasnjeno. Diktator Mussolini bo morda poslsl vojsške letalce v boj proti Rusom. Fašisti so naglasili, da je ruska fronta daleč proč od Sredozemlja. Italijanske čete se najbrže ne bodo pridružile nemškim v operacijah na ruakih frontah. Berlin. 23. jun.—Tajna policija je aretirala več ruskih državljanov včeraj, drugi pa so bili pozvani, naj se takoj registrirsjo pri avtoritetah. Poštna cenzura v otoških oporiščih Washington. D. C., 21. jun — Armada in mornarica sta naznanili ustanovitev poštne cenzure v oemih oddaljenih oporiščih na otokih in poseAčinsh, katere je Amerika dobila v najem od Velike Britanije. Cenzurs bo epll-ctrana na vsa pisma, ki prihsjs->o tja. Turčija razglasila nevtralnost Deklaracija ipanske vlade o položaju Ankara. Turčija. 23. jun.—Turčija je sinoči uradno proglasila svojo nevtralnost v vojni med nacijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo, istočssno pa je naznanila sklenitev novih prijateljskih vezi z Nemčijo. Zunanji minister Sukru Sara coglu je naznanil, da bodo pogajanja glede sklenitve trgov skega pakta z Nemčijo kmalu zaključena. Ta bo sledil podpisu nenapadalne pogodbe z Nemčijo. Turčija ima prijateljsko pogodbo s Rusijo in je nezsvoje-vana zaveznica Velike Britanije. Hitlerjeva izjava, da je on onemogočil izvedbo sovjetskega načrta, da Rusija dobi oporišča pri Dardanelah in Bos poru, je napravila globok vtis v turških uradnih krogih. Madrid. Španija, 23. jun.— Stališče španske vlade napram osišču Rim-Berlin je dobilo j no sliko kot posledica izbruha vojne med Nemčijo in Rusijo, pravijo tukajšnji krogi. Nemčija se sedaj bori proti obsovraženim sovjetom, proti katerim se Je tudi Španija borila tri leta v civilni vojni. Španija bo v tem konfliktu rtals na strani svojih prijateljev Siockholm. švedska. 23. jun.— Švedska bo vodila svojo nevtralnostmi politiko naprej kljub voj- javili vladni krogi. Ti so tudi naglasili, da Švedska nima vzroka za razburjenje kljub razteg-nitvi sovražnosti. Nemčija ji ni doslaij. stavila zahtev glede prehoda vojaških čet preko Švedskega ozemlja. Avtni delavci potrdili pogodbo Konec stavke strojnikov na vidiku Détroit. Mich.. 23. jun. — Avtni delavci, člani unije CIO, so včeraj na masnem shodu ratificirali pogodbo s Ford Motor Co. Sporazum med kompanijo in u-nijo je bil dosežen zadnji petek v Washingtonu, D. C. Pogodbs določa med drugim zvišsnje pleče, zsprto delavnico ln odbijanje prispevkov zs unijo po kompaniji. Msgnst Ford, ki se je dolgs lete upirsl orgsnizi-rsnju delavcev v svojih tovarnah, je moral kapitulirati. San Franclaco. Cel. 23. jun.— Skorajšnje končanje ftivke strojnikov, članov unij ADF in CIO, brez rabe sile v enajstih ladjedelnicah se obeta. Stavka je bila oklica na pred šestimi tedni. Ladjedelnice imajo za pol milijarde dolarjev vladnih na-rold.. Federslne svtoritete, ki so posegle v konflikt, so skliesle konferenco predstavnikov obeh grup, v upanju, da bo rezultirala v preklicu stavke. . General Weygand oplazil Anglijo Casablanca, francoski Maroko, 23. jun.—General Maxime Weygand je obsodil Anglijo, bivšo zaveznico Francije, kot nasprotnico. On je obenem ponovil trditev, ds bo njegova oborožena sila v severni Afriki branila francoski kolonialni imperij proti vsem In vsakemu sovražniku. "Dogodki v Siriji so strgali krinko c obraza Velike Britanije", je IZREDNA SEJA ČLANOV JAPONSKE VLADE , | ' Hitlerjev napad na Rotijo povMTfiil presenečenje FRANCIJA MOTRI RAZPLET ¡SITU A-CIJ$ Tokia 23. jun,—Izredna seja članov kabineta je bila sklicana danes zjutraj, d« Razpravljajo o nemško-ruski vojsi in stališču, ki ga naj Japonska zavzame kot z oeiščem Rim-Berlin povezana država. Japonska sedi v tem momentu na plotu in opazuje razvoj konflikta. Naznanjeno je bilo, da Japon ski ni treba takoj pojasniti stališča. Časopiai opozarjajo vlado, naj bo silno previdna in naj ae ne prenagli. Opazuje naj konflikt s strani in po temeljitem študiranju položaja določi smernice. Tokijska vlada je bila najbrže informirana po Nemčiji in Itali ji o nevarnosti isbruha vojne s sovjetsko Rusijo, preden je Hit ler odredil napad, kljub temu je začetek sovražnosti presenetil Japonce. Premier Konoje je imel sinoči razgovor s člani ožjega vladnega sveta, nakar je sklical izredno seje kabineta. Finančni ln Industrijski krogi priporočajo vladi previdnost, zarije. V Tokio dofels poročila iz Berlina napo valujejo, ds bo Nemčija strla aovjetsko Rusijo v dveh mesecih. Vichy. Francija. 23. jun.—Hitlerjev sunek proti Rusiji je povzročil prikrito veselje v tukajšnjih krogih. V tem vidijo bolj odpor proti boljševizmu kot pa ofenzivo. Francija.« je že pred več meseci proglasila komunizem za nsjvečiegs svojega sovražnika. V francoskih jetniš-nicah ae nahaja najmanj 15,000 oseb, ki so bile aretirane na obtožbo komunističnih sktivnosti. Premier Petain je nedavno apeliral na mladino, naj se čuva komunistov. * Komentatorji vidijo zdrobitev sovjetskih armad v vojni z Nemčijo. Ta bo mords vodila v razkroj Sovjetske unije kakor tudi odstopitev pokrajin, kstere je okupirala Stalinova oborožena sila po izbruhu sedanje vojne. Zlom sovjetov v vojni z Nemčijo bo koristil Evropi. Iznebila se bo predvsem kvarnega komunističnega vpliva, kar bo omogočilo rekonstrukcijo v soglasju s Hitlerjevim progrsmom glede ustanovitve "novegs rede". Kereneky apelira za pomoč Ruti ji New York, 23. jun.—Alekssn-der Kerensky, bivši ruski premier, ki je bil vrhovni vladar Rusije, dokler niso boljševiki strmoglavili njegovega režima, je sinoči apeliral za pomoč Sovjetski uniji. Dejsl je, da še vedno sovrsži diktatorja Stalina, še bolj pa sovraži diktatorja Hitlerja. Katastrofa, ki je sdaj sedela Rusijo, je poslodicaJUalino-ve izdajalske politike, katere žrtev je postal tudi on. To velja za notranjo in zunanjo politiko Stalinove diktature, ki je uniči-_ ne samo zadnja ostanke demokracije v Rusiji, temveč tudi likvidirala voditelje Stalinov« lastne stranke in pobils vojaške in mornsrične voditelje, »talin je pognal večino ruskih delavcev ln kmetov v ekonomsko suženjstvo in lakoto. rekel general "Ml veipo. da naša dolžnost ne mor« biti na strani bivšega zaveznika Francije." . Domače vesti ^ Is Clevelanda Cleveland.—Dne 20. t. m. Je umrl Henry Kožuh, aUr 57 let in doma ix Ladje pri Medvodah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 34 let ln tu sapušča ženo in dve hčeri. Bil je član društva 5 SNPJ. Nov grob v starem kraju St. Louis, Mo.—Frsnk 2vanut je prejel žalostno vest, da je v Lozicah pri Št. Vidu nad Vipa vo dne 20. aprila t 1. umrl njegov brat Jernej Žvanut v starosti 64 let. V Ameriki zapušča dva brata, v stari domovini pa ženo in dva sinova, ki ata bila teden dni pred njegovo amrtjo oba poklicana k vojakom, kar mu je gotovo pripomoglo k zgodnji smrti. Se en grob v starem kraju Sheboygan, Wis,—Mary Ko-vačič je prejela žaloatno vest, da je 25. maja 1.1. v Jablani pri Mirni peči na Dolenjskem umrla njena mati Terexija Dren i k, roj. Koa, stara 66 let. V Sheboyganu zapušča hčer, v Detroitu, Mich., bratranca in v Clevelandu drugega bratranca, v atari domovini pa moža, tri sinove, hčer in tri aeatre. • O9Brie n govornik na nemškem pikniku Vodja nactjskega bunda bo predsedoval Chicago. 23. jun^—"Father John ^ O'Brien, pref—m na katoliški univerzi Notre Dame, lrt tmaSnsan L<«| wnn !■ t., -- in nastopa koi promim»nten govornik na shodih, ki jih ikllcu-jets organizaciji America First in Citizens' Keep Amorica Out of Wsr Committee, bo glavni govornik na nemškem dnevu, pikniku, ki ga prirejajo vsako leto nemške organizacije v River-view parku. Piknik se bo vršil prihodnjo nedeljo, 20. junije. Michael Belden, trgovec a pohištvom, ki oglaša avoje blago v glasilih Nemfiko-ameriiki-g» bunda, nacijske organizacije, bo predsedoval shodu, na katerem bo O'Brien govoril. Belden Je znan kot vodja bundovcev. Paul A. F. Warnholtz, predsednik Nemško-smerlške zveze (Einheitafront), je priznal, da je ta ena izmed organizacij, ki prirede piknik. On je v razgovoru x reporter j i dejal, da le ne ve, ali bo nacijska zastava s znakom s v ss tike vihrsla na govorniškem odru kakor Je lanako leto. Znsno tudi ni, sli bo kateri član nemškegs konzulata v Chi-cagu nastopil kot govornik. Ns lanskem pikniku nemških orgs-nlxscij js govoril E. L. Baer, nemški generalni konzul v Chl-cagu. V svojem govoru Je poveličeval dlktstorjs Hitlerje in druge nscijske voditelje. Piknik, ns ksterem bo O'Brien govoril, ae bo vršil enajst dni pred datumom, ko morajo val uradniki in nameščenci nemških konzulatov zapustiti Ameriko v smislu Rooaeveltov« odredbe, is-dene zsdnjo soboto, ki določa zstvoritev vseh namšklh konzu Istov. Letalstvo demonstriralo svojo silo Seversky opozarja vlado na nauke . sedanje vojne New York. 23. jun.—Major Alexander Severaky, aloviti letalski inženir, izumitelj ln voja ški letalec v prvi svetovni vojni, je v svojem govoru pred člani Oglaševalnega kluba poudarjal, da od kontrole osračja xavise učinkovite operacij« na kopnem in morju. On je plediral za usta novitev separatne in neodviane letalske sile v Združenih drža vah, da se omogoči rasvoj vse njene potencialnoati. Vlada mora atoriti korake, da Amerika dobi neodviano letalsko ailo. Seversky je omenil tragične nauke sedanje vojne. Mogočna britska bojna mornarica nI mo» fla preprečiti Hitlerjeve okupa cije Norveške in Krete, ker je nacijska letalska aila kontrolira la ozračje. Velika Britanija ae mora zanašati na avojo letalsko lilo, ne ns mornsrioo, pri uničevanju nemških utrdb in vojaških objektov na več ato milj dolgept obrežju na drugi strani Rokav-aksga preliva. Tej as. mors zahvaliti, da Nsmci še niso inva-dirali angleških otokov. Velik« Britanija ae trdovratno drži stare tradicije in slepo veruje v mogočnost svoji pomorska aile. Ako bi bila apremenila Kreto v mogočno letalsko trdnjavo, bi se lahko upirala Nemcem in držala Kreto v svoji oblasti. Angleške ixgube ns morju v Tekštilna unija zahteva pogodbo cija prepoditev sovražnih letal ix osračja In popolna kontrola ozračjs," j« dejal Seversky. "Le tedsj je neovirana akcija na morju ln kopnem mogoča. Razum in taktika Kahtevata neodvisno letalsko bojno ailo. Vojaški veščaki vedo, da drobitev oborožene aile vodi v poraze. Iz tega aledi, da mora Amerika dobiti separatno ln neodviano le-talako silo kljub opoaiciji a strani armade in mornarice." Ameriški Rdeči kriš kritiziran v Španiji - Madrid, ftpanljs, 23. jun.—Cls-nek, ki gs js objsvil list Arribs, k«Uri večkrst govori v Imenu vlsde, udrihs po smeriškem Rdečem križu, ki je v zsdnjih šestih mesecih potrošil $2,600,000 zs zdravila in živila v pomoč Spancem. Ta pravi, ds js Rdeči križ Židovski in prostozidsraki ter v alužbl Anglije. Napsd je bil objevljen po nsznsnllu Kde-čegs krlžs o distribuciji moke, mleka in sdravll med prebivalci v devetnajstih španskih provincah. Angleška blokada deloma vzrok napada na Rueijo Canberrs, Avstrslljs, 23. jun. — Premier Robert G. Menzies je v komentsrju nt*mškegs ns-psds ns spvjetako Rusijo pouds-ril, ds.se je Hitler odločil za vojno, da dobi pod svoio oblast l) Leeksvllle, N C, — Unija teka P tllnih delavcev CIO pritisks ns¡krsjlno. bogsto poljedelsko po- ODMEV HITLERJEVEGA NAPADA NA RUSUO V AMERIKI Predeednik Rooeevelt ee poevetuje z uradniki REVIZIJA ZUNANJE POLITIKE Waahlngton. D. C« 23. jun.-Hitlerjeva napoved vojne aovjet-skl Rusiji Je dobils dslekoaešen odmev v Združenih drŽavah. Povsod prevladuje mnenje, ds se je alika druge svetovne vojne ispremenila, da pride novo uvrščevanje in grupiranje držav. Možnoat glede zapleta Amerike v vojno m je xmanjšala. Konference ae vrše med pred-sednikom Rooaeveltom in Člani njegovega kabineta. Iagleda, d« vsi gledajo na London, da pride od Um aignal glede revizije xunanje politike. 8prva ao uradni krogi gledali na vso atvsr x viška in oanačill oba, Hitlerja in SUlina, xa mednarodna rake-tirja, kršilca pogodb in sovražnika Amerike. Po govoru angleškega premierja Churchilla, v katerem je obljubil aovjetski Ruaijl vao pomoč ln apeliral na vae zaveznike in prijaUlje Velike Britanije, naj atore isto, pa ae Je ton Izpremenll v pričakovanju, da bo Rooaevelt sledil politiki, kaUro je očrtal predsednik sngleške vUde. Rooaevelt Še ni pojasnil stali-šča avoje admlniatraclj«, O ras- borbi xa posest KreU so xmagate Mlulu "Huucijo j« razpravljal z po sodbi Severskega $250,000,000 drlavn|m tajnikom Hullom in S tO vsoto bi bfla AngMJn lahko ~ zgradila najmanj 5000 prvovrstnih bojnih leUl in iild borbe bi bil drugačen. "V sleherni večji mlliUristlč- iMmúm asm. Slednji je Imel dolg I govor z lordom Hsllfsxom, angleškim poslsnlkom. Predmet vazprsve nI bil objsvljen. Welle« Tfl akciji mora biti gtavns funk- * rszgovoru x reporterjl dejal da je bil sestsnek med nJim in poslsnlkom določen pred Hitlerjevim nspsdom na sovjetsko Rusijo Glavna odločitev pred predsednikom Rooaeveltom os tiče vprašanja, ali bo Amerika pomagala sovjetom lx sklada sedmih milijard dolarjev. Na podlagi v kongresu sprejeUga xa-kona ima Rooaevelt oblast posojanja in dajanja v najem produktov vsaki državi, kaUre o-brambo smatra , za bistveno o-brambo tudi U dežele. On lahko storil vse potrebne korake, ki po njegovi sodbi Uhko smanjša-jo in omajajo udarno ailo Nemčije, lulije ln Japonake. ToUli-Uma in despotična sovjetska Rusija Ishko dobi. smerlško pomoč v obliki posojil ln bojne opreme Hitlerjev« nspovsd vojne Ru«tji j« po mnenju visokih uradnikov nadaljnji dokaz, da js Rooaevvlt imel prav, ko is lxjs-vll, ds je cilj nacijske Nemčije v UJ vojni podjsrmljsnjs vaega svete. Hitler nepsds držav« drugo za drugo ln Amerika bo prišla na vrsto, če bo Velika Brltanijs pbražena v UJ vojni. Kanada eimpatizira § eovjetško Rueijo Ottawa, Kansds, 23 jun. — Premier Mackenzie King Je dejsl, ds Kansds «impatialrs « ao-vJeUko Husijo, kaUro js Nemčije včeraj nspadls. "Vas sile, ki se zdaj bor« proti Hitlerju, ss xs vest no sli nesavsstno bore tudi za ohrsno krščsnifce civilizacije", j« dejal. "Sleherni dan. Marahall Field Co. za pog^ssja krajino, ol * ko maki odpoi zadrluj« nemške glede àklenltve pogodbe, odkai, v Baku in Iranu V n.ped I-H.^ tudi k «vo- deUvei v treh tukajšnjih Uks- JSSSl ZI bodi in naraščajoči moči Velike kade. ki Je bo .^^J^ BrlUnije, njenih domlnlonov ln priznavajo necljsfcl krogi V IWr- ¿lru>t.fUh držsv." «o tllnih tovarnah U kompentje od glasovsll x veliko večino, ds jih unijs reprezentlra pri kolektiv« nih pogajanjih George Baldan-zi, predsednik unije, je nasns-nil, da s« kom penija Ae vedno upira pogajanju, zaeno pe je zapretil z oklicem «tavke V dveh drugih tovarnah, kateri o-bratu j« Marahall field Co. v Sprayju, N. C., je unija pri- -r~~rt - Ameriški konzul mora ¿rotacije v Argentini zapuBtiti Zagreb I^mdon. 23 jun - Tu prrrtre- i-1ntornacionale ženo radijsko poročilo Iz Beril* Burn«» Aires, Argentins, 21, ns pravi, ds je hrvsšks vlsds In- juif. — Policija Je včeraj «retire- for mi ral« ameriškega generalnega konzul«, ds mors zapustiti Zagreb do 16 julija. la 160 oaeb, ker ao prepevsle Internar lona lo v uradu lists La Hors, glssils I»-vičarakih grup. Glasovi iz naselbin PROSVETA THE KNLIGlITKNMElfT •LAMLO IN LASTNINA SU>VENSa« NAMODNB PODPORNB JBDNOTB m « Mi t liBiSil kf SI*««m NattMMl BmO* Si rutmih cunkov m m vranjo. KokopSi ii ur «to« vmmm (trtic*. povaitl, dram«. p««nl IUl> M poMljatelJu m v slučaju, «a )r prtiotiJ poŠto**». PB08VETA SSST4S S» VommiaU A^ CMm» RUMN M KM BBS OT TSB PBDBBATBD PUM jjjjm^tt'ffffi'.........................p i Datum v «fctoaal« m primm (Jasa M. INI), aoUs mm m nnti—r p—»■!. 4» tmm Nt— »rt*la aa> /z zadnjih dni Jugoslavije i Pred nekaj dnevi smo prejeli zadnje čaao-pise iz Ljubljane, to se pravi zadnje pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo. Potovali ao dva meseca in pol čez Azijo in Pacifik. Ti listi so zgodovinskega pomena iz dveh razlogov: prvič navdušeno pozdravljajo preobrat v Bel-gradu z dne 27. marca, ko je nova vlada zavrgla pakt s Hitlerjem, drugič pa zgovorno avare pred "tujo propagando," namreč nacijsko, katera je teden dni obkladala Jugoslavijo z naj-gršlmi lažmi. Zadnja številka ljubljanskega dnevnika Jutra je datirana 0. aprila, to je na dan vdora Hitlerjevih razbojnikov v Jugoalavijo — ampak niti z eno besedo ni omenjena vojna, ki je takrat že divjala na vsej črti. Objavljena je na prvi strani le uradna vest, da ja Ljubljana — z Belgradom in Zagrebom vred — razglašena za "odprto mesto". Nadalje je U številka polna svaril v debelem tisku, naj domači ljudje ne nasedajo lažnjivi propagandi, naj ne poalu-šajo prlšepetalcev, naj ne verjamejo tujim agentom . . . Zanimiva so navodila, kaj je storiti y slučaju padalcev (parašutarjev) iz sovražnih letal in kako se zavarovati pred bombami iz zraka. Vse to dokazuje, da so v Ljubljani in Mariboru dobro slutili vojno, katera vaak čaa prihrumi nad-nje. (Omenjena svarila in navodila bomo dobesedno ponatisnili med "Novicami iz starega kraja" v Pros veti čim pridejo na vrsto.) Značilen je tudi uvodnik zadnje številkp mariborske Delavske politike, socialističnega lista, ki je izhajal trikrat v tednu. Datirana je 3. aprila. PisejJUanka pozdravlja preobrat v vladi in izrafa veliko nado, da bo nova vlada dovolila vzpostavitev aocialistične stranke v Jugoslaviji, katero je pred 12 leti zatrla kraljevska diktatura ... Ironija! Danes vedo v atari domovini, da je bila Aleksandrova diktaturi ^'Sunday picnic" napram pošaatnl diktaturi, katera leži kot go-roatasna mora na njih danes. Burbonci v kongresu Odsek za vojaške zadeve v nižji kongresni zbornici, kateremu načelujc znani burbonski demokrat Andrew J. May iz Kentuckyja, je preiakaval vzroke stavk v obrambnih induatri-jah in prišel je do zaključka, da so delavska unije odgovorne za vse zamude, izvirajoče iz stavk. Odsek je dal industrijskim magnatom "clean bill of health" (nedolžni kot jagnjcta!) in deUvci so vsega krivi! — Burbonci so nepoboljšljivi. Pri njih je vsaka delavska unija že sama na sebi — komunizem. Ker danes unije vodijo vsako stsvko, je seveda vsaka^stavka komunistična — in pri burboncih Že to oprošča kapitaliste vsake krivde. Čudovita pamet, ki ae plazi po notranjščini lobanj teh burbonakih kongresnlkov in senatorjev! Nepobitna resnica je, katero smo že neštetokrat naglasi!!, da ao lakomnl kapitaliatl najboljši zavezniki — komunistov. Komunistični aga-gar ji bi imel! veliko manj uspeha med delavci, če bi jim požrešne družbe ne |>omagale s tem, da dosledno odbijajo delavcem vsako še tako skromno zahtevo, obenem pa gazijo delavske zakone Ali ao kongreeniki, ki odlagajo vao odgovornost na delavce, res tako slepi, da ne vidijo na primer Porda, ki je naravnost pognal delavce v stavko? Burbonci so silna nesreča za Ameriko. Roosevelt jim je bolj nevaren knt Hitler — ker po njihovi aodbi prinaša aocializem. Rooeevcltov oboroževalni program za obrambo demokracije je po mnenju burboncev — grda zarota, katera gre za tem. da vlada zapleni privatni kapital in "naredi Ameriko komunlatično ..." V allnem strahu, izvirajočem iz te vere. furiosno pobijajo ekonomski in politični burbonci vsak korak Rooseveltove administracije za obrambo demokracije. Komunisti na drugi strani pa izrabljajo burbonski strah in rogovitijo kot norci — da ao burbonci potem kar hlateričm In divjajo do skrajnosti, kar dokazuje zgoraj omenjen! zaključek v kongresu. Trezni ljudje imajo težko stališče na sredi med temi pobesnelimi elementi — kakor di bi prišli med krdela zbesnelih peov ln mačk .. . Prej mraa. sdaj deš Wllmerdlng. Pa.—B1 i ž a se dvanajata redna konvencija SN-PJ. Upam in želim, da bo nekaj ukrenila za bedno in siromašno članstvo po naselbinah. Gotovo bo glede tega kaj predložil glavni odbor in konvencija potrdila. Naše organizacije niso kot neke tovarne, da delamo velik biznis; naše organizacije so le v podporo siromakom in tudi siromaki jih podpirajo s težko zasluženim denarjem. Pa kaj bi jamral ali cagal, kaj bo sklenila konvencija, bom raje povedal, kako se imamo v Pennaylvaniji. Sedaj je toliko dežjanda ne vemo, kam bi z njim. Ravno aedaj. ko pišem te vrstice, bi se moral odpraviti na Church Hill na piknik našega društva, ampak tako f»rmi in dež I i je, da ni za nikamor. Dež in piknik pa nista bila še nikoli prijatelja in tudi nikoli ne bosta. Pomladi pa je bil zopet tak mraz akoraj teden dni, da sem mislil, da bodo še korenine po-zble češnjam, jabolkam, hruškam itd. Toda posledice niso tako hude kot je takrat domne-(Psljs aa t. strast.) Pred dvajKiimi fovice : starega kraja lovenije lOVANJSKE HlàICE NA* Po volitvah so zborovale) dali gl hočejo graditi • »ni fcljana. 9. marca.-v dvo-elavske zbornice je bil da-Mvni občni zbor Zadruge u gradnjo stanovanjskih obroke. Brez posebne re-samo od ust do Ust je Sla MŠnjega ustanovnega zbo-«aganda med ljudmi in irljalnemu odboru je uspe-blizu 200 podpis-podpisnic, ki so podpi-pstvo za nad pol milijo-urjev. Od teh se je ude-današnjega zborovanja 120 članov, tako da je bi-fcorovalnici kar živahno, lici, med katerimi je bi-precej žensk, so pozorno pojasnilom pripravljalnega in opazit je bilo, da odlagane načrte izredno eni. rovanje je vodil upokojeni fodja Ivan Kremžar, ki je il vse navzoče, nato pa besedo tajniku priprav-odbora, banovinskemu Jamšku. Ta je v svo-»ročilu najprej pojasnil isel snujoče se zadruge, iomišljenikov bodo zbra-geslom: namesto najemni-»lacuje v obrokih lastno to streho nad glavo. Za to reba najti pot, da se reši ije denarja. Pripravljalni je šel na pot samopomoči enega sodelovanja med u jih prevevajo podobne 'o pa je mogoče rešiti po drugod preizkušenih poti ružhi podlagi in z dolgo-krediti po nizko obrest- »esebičnem vsestranskem ranju vseh zadrugarjev postane takšna zadruga organizem. Pobudo za itev zadruge je dalo pri-» društvo stanovanjskih likovna Slovenijo. Qd pr-lUnkov interesentov se je inje stalno večalo in tako ri na današnjem ustanov-»rovanju predložiti taj-li pravila nove zadruge v in odobritev članstva, «ici so branju pravil ze-rno sledili in bili z njimi dovoljni, tako da so bila ju dokaj časa trajajočega Mja predlagana pravila in bodo poslana oblas-odobrenje. V smislu pra-»icer v ostalem ne raz-od splošne šablone zapravil, bo namen za- Kspeševanje gospodarske •družnikov, katerim naj " pomaga z nasveti, s po-«cenenim skupnim na-«ridbenih potrebščin, da »8li postaviti lasten dom. •en bo zadruga skrbela ugodne nakupe sveta, ■ posojila in izpoelovtfto od države in samo» oblasti za dosego teh * Po možnosti bo tudi ^•a hiše svojim članom dajala zadrugarjem za »li obroke. Omogočala gradnjo v lastnik režiji m' dovoljenega krediU, f Potrudila se bo, da bo *v"Jirn članom čim več 2 ^dnj, in jim B tefn ,u «m manjše stroške ^ lasthih domov. mogel podati ,"¡7 v delokrogu lh" »"vslišče in se bo '•«Ino službo "T/""" pa tudi Janša, za njih namestnike pa Viher, Šivic in Križan. «STO toiu. ,r JO M» takoj ki bo novo Upfi,v,i * tir. da bo V ta cim "J "l-'lnjevati iVoje "dbo. Na ♦i. še marsikatero dobro pobudo za uspešno delo. Vsi so si bili edini v tem, da mora zadruga na vsak način preprečiti sleherne špeku-lantske težnje, pa naj bi prišle s katerekoli strani. CIGANI SO OKRADLI SAMOTNO KMETIJO Sv. Križ pri Litiji, 9. marca. —Posestnica Tošičeva Frančiška iz Gabrske gore, občina Sv. Križ nad Litijo, je pravila sosedom že proti koncu januarja, da jih je zadela velika nesreča. Neko jutro, ko so se zbudili, so ugotovili, da so jih nočni vlomilci do golega oplenili. Vse kar so našli v omarah, v skrinjah in v kašči, so odnesli s seboj. Tošičeva je prijavila nočni vlom varnostnim oblastvom. Preiskava je ugotovila, da so se one dni klatili po svetokriških krajih cigani, ki so potem izginili brez sledu. Zdaj po več tednih pa se je zamotana zadeva nekoliko pojasnila in imajo že sled za tatovi. Te dni je imela posestnica Tošičeva nekaj posla v dolini. Ko se je vračala, je ugledala nekega fantiča, ki je prav tako hitel iz Litije proti BogenŠperku in dolenjski strani. Tošičeva je začudena obstala, saj se ji je dozdevalo, da hiti pred njo njen sin. Ženica je hitela za fantom in ga s klici ustavila. Suknjič, ki ga je nosil neznani fant, hiteč proti Dolenjski, ji je bil znan. Fant je na poziv obstal in se je nato zapredel s Tošičevo v pome-nek. Sprva je trdil fant, da je kupil blago za obleko v trgovini Franca Kraševca v Št. Vidu na Dolenjskem. Potem pa se je le zagovoril, da so domači kupili razno obleko od neznancev, ki so prišli iz Ljubljane in trdili, da so dobili obleko v dar, pa so jo potem razprodajali po Dolenjskem. Tošičevi se je zdela vsa zadeva sumljiva in je bila uverjena, da je suknjič last njenega sina. Odhitela je k orožnikom in jim je pojasnila ves dogodek. Za fantom je odšla orožniška patrulja na kolesih in ga dohitela na previsu Bogenšperka v Temeniško dolino. .Patrulja je izvršila na njegovem domu po domače pri Ceglarju v vasi Osredku pregled in so našli večjo zalogo obleke in perila sumljivega izvora. Nekaj reči je bilo shranjenih v sta rinsld peči, ki je niso uporabljali, nekaj pa na podstrešju go-spodarskega poslopja.■ Pri zaslišanju so fantovi svojci priznali, da so kupili obleko in perilo od dveh popotnih ciganov, in sicer od neke Katarine Todorokove in od njenega spremljevalca Mihe Levakoviča. Poizvedbe so ugotovile, da sta se omenjena dva res zadržala v druščini, ki je v januarju potovala skozi našo vas in je ob tisti priliki izvršila nočni vlom pri Tošičevi h. Cigan in ciganka sta pri prodaji zatrjeVSla, da sta dobila vso obleko v dar v raznih ljubljanskih hišah. Tudi več Ce-glarjevih sosedov je kupilo od ciganov nekaj reci. Oba navedena cigana in še nekaj drugih njihovih pajdašev je prodajalo blago tudi po sosednih vaseh. Ker je med kosi zaplenjene obleke tudi nekaj takega blaga, ki ni last Tošičeve z Gabrske gore, je verjetno, da so cigani kradli tudi drugod. Miha Levakovič in Katarina Todorokova sta znana dolgoprst-nika in sta pristojna baje v občino Ježico pri Ljubljani. Tošičeva je zdaj vesela, da je dobila vsaj nekaj svoje pokradene obleke nazaj. Dobila seveda ni živil in čevljev, ki so ji bili odneseni usodno noč v januarju. Cigane iščejo s tiralico. REKVIZICIJA ŽITA Minister za prehrano je odredil prisilen odkup žita: pšenice, soržice, ječmena, koruze, rži in moko» vseh vrst. Odkup se bo izvršil po najvišjih določenin cenah, ako bo kmet izročil zaloge prostovoljno. Pri prisilnem odjemu pa se bo izvršil po znižani ceni. Prevoz žita in moke je zasebnikom prepovedan, razen z odobritvijo prehranjevalnih ustanov. Kmetom je tudi prepovedano, da bi prodajali žito in ipoko. Kazen je 30 dni zapora ali 50,000 din. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. nt rani.) val neki Irec. Ko sva šla na delo, mi je dejal, da letos Penn-sylvancanom ne bo treba jesti sadja, ker je vse mraz uničil. Pritrdil sem mu, pozneje pa se je izkazalo, da ni bilo tako hudo kot smo mislili, vsaj povsod ne. Pred par tedni sem obiskal par naselbin—Centei, Universal in Export. Tam ne izgleda tako slabo, posebno v'Exportu ne. Tam sem bil pri Franku Kužni-ku ln ni nobenega sledu o kakšnem mrazu, ker imajo češnje, breskve, hruške, jabolka, grozdje in drugo sadje. Slabše pa je v Broughtonu. Tam sem bil pri sa 50 odstotkov večja od umrlji- Bo fantek-bo punčka? Nekaj snaaatvenlh ugotovitev o tem. kakšen bo novorojenček Dandanes ae v svetu mnogo razpravlja o vprašanju raane čistosti, pa ni čuda, da je zanimanje za probleme o dednosti na dnevnem redu. Prav tu pa naletimo na panogo, v-kateri ae u-ganja največ šarlatanstva in v kateri imata največjo besedo predsodek in laž. Človek, ki ima otroke, se večkrat ustavi ob misli, kako je prišel do tega, kar je, koliko tegaje sprejel od star-Ševin, koliko je ustvaril ssm, prav^ tako težko pa je tudi vprašanje, koliko bodo njegovi otroci dedovali dobrega . in zla za njim. To so vprašanja, s katerimi se ukvarja cela vrsta specialnih ved, a težko jim je naj-ti zanealjivega odgovora. Kadar so žene pred porodom, si očetje po navadi želijo sina. Nekateri grčdo v tej stvari tako daleč, da ženam kar hudo zamerijo, če jih nasadnje presenetijo s punčko. Raziskave pa bo dognale, da se spol otroka določa že pri početku in da zmeraj zavisi od očeta. Plod, ki je določen, da se iz njege razvije deček, se v nobenem primeru ne more razviti v deklico ali narobe. Po navadi mislijo ljudje, da se zato rodi več dečkov kakor deklic, ker so dečkt močnejši ln ls-že prenašajo proces rojstva. V resnici pa je ravno narobe — dečki so mnogo slabši od deklic. Znanstvene raziskave so izpri-čsle, da ae «sto rodi več dečkov, ker se jih več^počne. Narava sama skrbi, da je število mož enaka številu žena — in jih zato u-stvarja v večjem številu. V o-troški dobi umre mnogo več dečkov kakor deklic, pa je treba na ta način zagotoviti rezervo, da človeški rod ne izumre. Čim sposobnejša je žena, da (»ostane mati, tem več upenja ima, da bo rodila dete moškega spola, vendar v tem pogledu ni ničesar mogoče ugotavljati naprej. Umrljivost moških zarodkov je skorsj mojem svsku in pri Johnu Žitniku, ki ims precej lepih mladih sadnih dreves — jablan, hrušek in sliv. Tam pa je v resnici opaziti posledice mraza. Na eni češnji sem naštel pet češenj, na veliki hruški pa sem opazil par sadov. Žitnika Je tista peklenska slana res precej kaznovala. Martin Hudale. 300. Unija zmagala po dolgi stavki New York.—Tri mesece traja joča stavka proti Vim Electric Co., verižni kompaniji, je bila zaključena z zmago unije United Retail & Wholesale Employes CIO. Sklenjeni sporazum določa uposlitev vseh stavkarjev in odslovitev stavkokazov. Vprašanja glede plače, delovnih ur in pogojev bo uredil posebni odbor, ki ga tvorijo reprezentantje unije in kompanije. Ntčelnik tega odbora je Ben Golden, znan posredovalec. Senator Harrison umrl v Wa»hingtonu VVashington, D. C., 23. Jun. — Senator Pat Harrison, demokrat iz Mississippija, je včeraj umrl na posledicah operacije, kateri se je podvrgel zadnji pondeljek. V politiki se je udejstvoval 23 let in ob smrti je bil star 59 let. Eden od 100.000 ftolesniških delavcev, ki saklevajo avišanje plače 30c na uro. V meednem gibanju so tudi štiri bratovščine vleko* spremnega oaebja. Id tudi aaktevajo s višanje. ' vosti ženskih. Cim bolj zdrava je mati, tem več upanja ima torej, da bo rodila sins. Barva oči spsda med najizrazitejše poteze obrszs. Z redkimi izjemsml lahko vsak oče ali mati v naprej določi barvo oči svo-jega otroka. Opazujte samo barvo svojih in barvo oči svojega zakonskega drugs, oči svojih in njegovih staršev pa še barvo oči svojih otrok, ki jih že ima. Če ima žena temne sli črne oči in če ime vse njeno sorodstvo temne oči, tedsj bo otrok gotovo imel oči prsv take barve, brez ozira na barvo očetovih oči. Če imata mož in žena temne oči in če so v očetovi rodbini člani svetlih oči, bodo oči njunegs očete verjetno sive. Če ims žene sive sli zelene oči, njen mož ps sive, zelene ali modre, bo njun otrok imel modre, sive ali zelene oči. Če imata oba roditelja modre oči, bo njuno dete prav tako imelo modre ali morda malo svetlejše. Če ima eden izmed stsr-šev široke oči, bo verjetno tudi otrok imel široke. Če je eden izmpd roditeljev škilsv, ni verjetno, ds bo tudi otrok škilsv, razen če je tudi v rodbini njegovega zakonskega drugs kaj ški-levih ljudi. Če ima eden izmed roditeljev dolge trepalnice, Jih verjetno tudi otrok podeduje. Če ima eden izmed roditeljev temne — črne ali kostanjeve — lase in če Irtiajo vsi člsni nje- gove rodbine prav tako temne, bo tudi otrok skoraj gotovo imel temne, brez ozira, kakšne barve so lasje drugega roditelja. Če se mož ali žena temnih les poroči z ženo sli možem enake barve laa, bodo tudi otroci imeli temne lase, čeprav so v njunih rodbinah tudi člani z lasmi svetlejše barve. Če se rdečelasec poroči z rdečelasko, bodo njuni otroci imeli skoraj gotovo rdeče lase. Če se rdečelaska poroči s plavolascem, ims lshko njun otrok rdeče, sve-tlokostanjeve ali pa plave lase— zgledi so za vse tri barve enaki. Če ima eden izmed roditeljev rdeče lase, drugi pa temne, je v njegovi rodbini tudi ksj plavolascev, ima otrok lahko temne, rdečkasto-kostanjeve ali rdeče lase. Če ima eden Izmed staršev temno-plave, drugi pa Bvetlo-plave lase, bodo otroci verjetno svetloplavi; lahko pa se kaj pripeti, ds dobi otrok rdeče lese, če je v rodbini «nege izmed roditeljev kaj rdečeiascev. Če imata oba roditelja svetlo-plave laae, bodo tudi otroci plavoiaaci. Če imste kodraste lase in če je tudi v veli roablnl kaj kodrolas-cev, bodo tudi vaši otroci imeli lepe kodraste glavice, brez ozira na to, kakšni so lssje vašega zakonskega druga. Če »ima eden izmed roditeljev in tudi Člsni njegove rodbine vslovite Isse, bodo prsv tako tudi njegovi o-troci imeli valovite lase. Ns vprsšanje, komu bo dete podobno, se ne ds odgovoriti v nekaj besedah. So pa nekatera pravila, za posamezne, poteze v obrazu, kakor so prsvila za barvo las. Če imata oba roditelja isti tip nosa, bo imel tudi otrok, ko doraste, enak nos. Če ima e-den izmed staršev širok, dolg, s-11 ksko drugsče neobičajen nos, drugi ps nos nsvadnejše oblike, bo otrok podedoval tistega, ki je manj navaden. Če se je v vaši rodbini v toku nekaj generacij pojavljal poseben tip nosu, bo s 50 odstotki verjetnosti tudi vsš otrok imel tak nos. Če ima eden izmed staršev velika ušesa, bodo ušesa otroka, ko doraste, skoraj gotovo enaka. Isto velja za debele ustnice. Če sta oba roditelja visoka, bodo tudi njuni o-troci visoki. Če pa je eden izmed roditeljev visok, drugi ps msjhen, bo otrok sigurno majhne rasti. —► Če Imata mož In žena plave ravne lase in modre o-Či, bodo njuni otroci prsv taki. Če imata mož In žena Umne va- lovite laae ln temne oči, bodo njuni otroci predata vi jal i enega izmed petih različnih tipov od plavih las in oči do modrih oči in temnih ravnih las. Če je mož lep ln če je tudi žena lepa, še ne ameta s gotovoatjo računati, da bo njun otrok lep. Če ima oče fcrne kodraate jase, velike temne oči, lepo torsdo in usts, mati pa plave valovite lase, plave oči, dolge trepalnice in lepk usta, lahko ima njun otrok ravne kostanjeve lase brez sijaja, majhne, zelene, neprijetne oči ter preveč razvite čeljusti ln zobe. Tako se lahko pripeti, da starši otrokom dsjo tiste poteze, ki jih sami nimajo. Če hočete spoznati, kakšen bo vaš otrok, morate pozorno pre-študirati svojo in rodbino svojega sskonskegs*druga v pogledu barve las in oči ter drugih sns-čilnih potez. Poteze, ki so v vs-ši rodbini dominantne, smsgsjo v otrocih. V barvi oči temne zmerom premagajo svetle. Mo- Pismo iz London« (Nadaljevanje s t. atrani.) Kvrope Pa so se ob prvem za-četku vojne zgrnila okoli Anglije. Poalali so svoje moštvo na evropska in afriška bojišča. Napeli so svoje mišice in šli na delu, za zmago. Zakaj? Bila je njihova svobodna volja. Zakaj torej? Ker so bili bolj srečuj kakor male evropske državice, mell so za voditelje velike moio. Može s zdravo preaojo dogodkov, s modrostjo, s pogumom. V onih sgodnjih dneh vojne so že vedeli, da bo njihovo materialno in moralno blagostanje u« ničeno, Č« bi zmagali naciji. O ne, nikar ne mialite, da so prišli v vojno is kakih aentimentalnih razlogov, da bi ae borili in pretakali kri sa "mater-domovino". Treznost jih je privedla v vojno, skrb sa kruh jn neapaČeno vzgojo njihovih otrok. Nesentimen-talni pogled v svet jim Je tudi povedal, da je sovražnik nevaren, da mu Anglija ne bo kos, če jo ne podprejo dominijoni. In modrosti imajo dovolj, da vedo stari pregovor,