Zlata sv raeša pri sv. Lenartn v slov. gor. dae 28. julija 1889. (Dalje.) Da bi se aajavetejša daritev, kolikor mogo6e, aloveaao opravljati zamogla, da bi se mlačnost med veraiki., izpodriaila ia slažba božja oživela, zato ao aovi g. dekaa aajprej oskrbeli prelepo veliko gotičao srebrao a v ogaji dobro pozlaceao raoastraaco, ki je veljala 814 gold., krasea gotičea kelih s pateao za 225 gld. aovo nebo iz rdečega žameta, zaotraj pa iz svilaatega damaata, okiačaao od zaotraj ia zaaaj s pravimi zlatimi zvezdami ia obrobljeao z zlatimi zobci v vredaosti 435 gld., dvoje mešaih oblačil za prazaike, kakor tudi uzvišeai aedež pri glavaem altarji aa levi straai za levitiraao mešo ia za oltar aovo prepovel. Vse to je delo njihove skrbi ia prizadevaaja že v letu 1858 ia 1859. Za tem je prišla zapušeeaa, v lepem gotičaem slogu zidaaa hiša božja aa vrsto. Ta je bila poprej z dva aežaja visokim zidom okrog obdaaa ia vsled tega vedao mokrotaa. Da bi ae to odpravilo, dali so cerkveai zid od dveh straai popolaoma odatraaiti, zemljo za dva 6evlja zaižati, a aa drugih dveh atraaih zidii za dober sežeaj odvzeti. Tadi zaotraj, kolikor se je takrat dalo, 8e je bila cerkev osaažila ia ozaljšala, da je zamogla 1. 1861 dostojao v svojih prostorih sprejeti uzvišeaega kaezoškofa Martiaa Slomšeka, ki so takrat prišli mladiai zakrameat st. birrae delit, odrašeaib pa v sv. veri krepčat. Kar ae je takrat začelo, dopolajevalo ae je vedao leto za letom zdaj z aaročevaajem aovih mešaib oblačil, zdaj s poaovljeajem ia pozlačeajem oltarjev ia av. podob, ki je v eaem samem letu stalo 2338 gld. Zopet je bilo treba viaokemu turau aove atrebe, zvoaom drugih kroa ia ajih obrajeaja, da se aa eai atraai celo aiso zglodali ia drugih večjih popravkov; delo je aaraalo aa blizo 1200 gold. ia za le-to svoto so skrbea pastir morali atoriti veliko stopinj ia dosta pisarij, predao so bili stroški poplačaai ia vse poravaaao. Priskrbeli so pred dvema letoma farmaaom dobro turasko uro, ki ozaaajaje veraim življeaja dragi ia bitri čaa, pa jib tadi opomiaja k aataflčaema izpolajevaBJa dašaih ia telesaih dolžaosti. Uro je izvratao ia vaem v zadovoljaost izdelal urar g Aadrej Bertbold v Gaasu za 600 gld. Kdor ima le aekoliko oči odprte, lehko se hitro prepriča, koliko truda ia skrbi je bilo sploh potreba, da se je tako velika cerkev, kakor je aaša ia ki še je k temu, žali Bog, brez vaeb. dobodkov, v toliko lepem staau ohraaila. Pri zaaaajih popravilih aiso ^. korar pozabili aa aotraajo lepoto biae božje. Pripravili so ji lepo gotičao lampico za večno Iu6, katera ozaaajuje gore6aost veraih do Jezuaa y presv. R. Telesa; aagovorili so posestaika Cačeka, da je kapil podobo Larške Matere božje, Frasa in Kurnika pa, vsi trije iz Lormaaja, da sta spravila podobo sv. Alojzija, izgled krščaaakega življeaja za mladiao. Kroao pa so dali preč. g. jabilaat svoji aevesti letošaje leto s tem, da ao jo aaročili zaotraj celo pomalati ia sicer po aačiau ško- fovake cerkve v Maribora, katero delo je po sodbi atrokovajakov jako dobro ia po ceai iz vršil J. Marko. malar od sv. Jurja v slov. gor. Srediao cerkve pa kiBČa aov gotičea avetilaik ali luster s 24 avečami, pred velikim oltarjem stojita dva velika svečaika, kakor je videti v stolai cerkvi v Mariboru ia glavai oltar je olepšaa z aovim krasaim tepibora vse za apoaiia zlate sv. meše. Kar pa ae tiče dašoskrbja, ae bom aašteval, koliko ae akoz 32 let svojega dašaega pastirstva pri av. Leaartu trudijo v apovedaici, aa pridižnici, pred oltarjem, da bi avojim ovcicam olajšali ia ogladili pot v arečao večaost; ae bom aavajal, koliko bolaikov ia umirajočib ao aa domu potolažili ia s sv. po potaico aprevideli. ker morebiti bi ae aašel hiše, katere praga bi ajihove aoge v teai poslu ae bile preatopile; ae bom omeajal sv. krstov. ae porok, ampak zabilježiti le hočeai prelepe družbe ia bratovš6iae. katere ao v fari vpeljali ia jib splob. modro vodijo, vedoč, da polje ae bo rodilo, 6e ga kmet aamo razorje, pohlevea dež pa ga ae pomaka ia zlato solace ae ogreva; eaako tadi duhovaki čredi ae izda aamo pridigovati ia spovedovati. Solačai dež je še tako lepa svečaaoat; potreba je pobožaib diažb ia krščaaakib bratovščia, katere božje aauke polivajo ia dobro setev čedaosti skrbao plejejo; po ajih še le po letib v fari priraste zala pšeaica, da je pri veraih pobožnoat v časti, da se sv. zakrameati pogosto prejeaiajo, da gorecaost do alužbe božje raste ia ae krščaaska ljubezea lepo razcveta. To imeaituo resaico pre6. gosp. jubilaat modro razumejo, zato ao aajprej vpeljali ataaovske družbe: zamožežeae. mladeače ia dekleta; potem aladkega Srca Jezusovega ia Marijiaega, živega rožaega veaca, vedaega češčeaja preav. R. Teleaa ia še aekatere. Vsega tega modro oskrbovati ia voditi, se g. jubilaat poleg 8vojih drugih aiaogih opravil aiao aaveličali. Zamoičati ae amem ajih velike skrbi za družbo sv. Mohorja, kateri ao za celo dekaaijo poverjeaik. Le po njih prigovarjaaju ae v aaši dekaaiji število družbeaikov leto za letom maoži ia raste. To je prelep dokaz, da jim je pri srcu slava ia omika raateraega jezika iB aloveaakega Ijudstva tako, kakor žeaiau lepota ia čaat drage aeveste, da je aikdo ae zasramuje ia ae oskruai, ampak po vredaosti spoštuje ia časti. Veaec pastirekega truda je pa gotovo sv. misijoa katerega so obhajali 1. 1883.