7. NOV.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Ugodna klima za poslovno-tehnično sodelovanje in kapitalno vlaganje
IZ RAZGOVORA Z GEN. DIREKTORJEM ZP ISKRA VLADIMIROM LOGARJEM PO VRNITVI IZ AMERIKE IN KANADE
Pred kratkim se je vrnil gen. direktor Iskre tov. Vladimir Logar, ki je bil kot član jugoslovanske gospodarske delegacije na obisku v Ameriki in Kanadi. Uredništvo- mu je takoj po vrnitvi stavilo dve vprašanji in sicer:
1. Kot član jugoslovanske gospodarske delegacije ste bili v Ameriki in Kanadi. Uredništvo ima željo da poveste na-
Gen. direktor Vladimir Logar
ZP ISKRA
šim bralcem kakšni so bili vaši vtisi, ko ste obiskali nekatera podjetja v navedenih državah?
2. Pri obisku ste verjetno ugotavljali, kje bi se ISKRA lahko uveljavila na teh tržiščih. Kakšne so vaše ugotovitve?
Na gornji vprašanji smo v razgovoru dobili naslednji odgovor:
Po mojem mišljenju je ta obisk zelo interesanten in pomemben za Iskro, ker obstaja s strani ameriških partnerjev industrijskih firm, podjetij tudi interes, da sodelujejo z nami. Po drugi strani pa smo ugotovili, da je stališče ameriških državnih organov, da pridejo njihova podjetja na jugoslovansko tržišče. Oni se jasno zavedajo, da ne gre zgolj za komercialni odnos, da bi le oni prodajali svojo robo na jugoslovanskem tržišču, ampak da morajo najti tudi jugoslovanske proizvodne partnerje, da bo moč prodajati blago na jugoslovanskem trgu. Inozemske kompa-nije se zavedajo, da morajo tudi oni kupovati našo industrijsko blago. To smo jim
jasno povedali ob razgovorih z državnimi organi, kakor tudi v konkretnih razgovorih z nekaterimi večjimi podjetji.
Menim, da je pomembno to, da je sedaj zelo ugodna klima za poslovno-tehnično sodelovanje in kapitalno vlaganje pri jugoslovanskih podjetjih. To je za Iskro velikega pomena, ker imamo že dolgoročno sodelovanje za nekaterimi ameriškimi firmami, zato želimo, da bi sedaj to sodelovanje prešlo v čvrstejšo obliko in tudi s kapitalnim vlaganjem pri nas. Smisel kapitalnega vlaganja je v tem, da bi mi prišli čim hitreje v naši tehnologiji, v naši proizvodnji do najmodernejših tehnologij, da bi prišli čimprej do najmodernejših znanstveno tehnoloških dosežkov v svetu.
Elektronika prav gotovo sodi v eno izmed branž, kjer so industrijsko razvite države dosegle izreden napredek. Prepad med njihovo stopnjo tehnologije in med našo je nevaren tudi za nas, zato se moramo povezovati v čvrstejših oblikah z močnimi inozemskimi kompanijami. Predvsem zavisi od nas kako bomo konkretno pristopili k razgovorom s temi inozemskimi partnerji in kako bi j ih zainteresirali za čvrstejšo povezavo. V veliki meri pa to zavisi od konsolidacije našega gospodarstva v Jugoslaviji. Ce bo naša ekonomija čvrsta, stabilna — bo tudi velik interes s strani inozemskih partner-nerjev za tako povezovanje, če pa bo pri nas situacija labilna, predvsem velja to za devizni sistem, vprašanje inflacije itd. bo vse to negativno vplivalo na močna povezovanja z inozemskimi partnerji.
Jaz sem imel razgovore z nekaterimi predstavniki znanstvenih institucij, kjer je bil sprožen interes sodelovanja za naš zavod in nekatere druge zavode. Nujno je, da bi bilo to sodelovanje čim čvrstejše, da bi tudi naši razi-
skovalci razvijali projekte, za katere ima interes tudi ameriška stran, ki bi to tudi financirala. Po mojem mnenju smo postavili dobre kontakte, dobre vezi, sedaj pa zavisi od teh institucij koliko bodo znale same zainteresirati inozemske oz. ameriške partnerje. Po drugi strani smo člani delegacije postavili direktne kontakte z znanstvenimi institucijami za tako sodelovanje. Po moji presoji kar zadeva Iskro, je stvar precej zrela, nadalnje delo pa predvsem zavisi od naše zavzetosti, od naših konkretnih predlogov, na podlagi katerih bo inozemski partner videl tudi svoj ekonomski interes za tako povezovanje z našo industrijo.
Prav gotovo inozemski partnerji poznajo Iskro kot veliko Iskro, manj pa posamezne tovarne. Prav zato bomo mi te razgovore vodili na nivoju združenega podjetja Iskra, konkretne pogodbe, konkretni dogovori, bo stvar tudi naših organizacij. V kolikor bo v interesu posameznih naših organizacij, bo do teh poslov
(Dalje na 3. strani)
■■
m m
8
BO
BB
■ ■
EDI
BB
BB
Bfl
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
^ Iz govora predsednika Tffa na prvi konferenci Zveze komunistov Jugoslavije
Od besed k dejanjem
Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je 29. oktobra m prvi konferenci ZKJ v uvodnem govoru med drugim dejal, da je med obiski po posameznih krajih v naših republikah spoznal, da v bazi ni dramatizacije in z» skrbljenosti, ker ta realno ocenjuje, in da vendar!« napredujemo. Toda lahko bi še hitreje odpravljali n® katere probleme. In ko je že beseda o počasnem rešo vanju problemov, je poudaril predsednik Tito, potem mislim, da nekateri sklepi IX. kongresa niso bili da konca izpolnjeni, nekaterih pa niti še začeli nismo reše> vati. Ta konferenca naj torej da spodbudo za to, da bi se vsj komunisti z vso odgovornostjo lotili reševanja perečih problemov. Seveda konferenca, kot je dejal predsednik Tito, ne bo sprejela konkretnih sklepov a našem gospodarstvu, ker je to v pristojnosti skupščin in drugih organov, Toda pokazati je treba smer, v ka tero naj bi šli. K temu je predsednik Tito dodal, da bi moralo biti že konec različnega vedenja komunistov v organih ZK in v predstavniških organih. V skupščini je marsikdaj slišati, da ji Zveza komunistov poveljuje. Toda tudi v naših skupščinah so člani ZK. Ce naj se pogovarjamo ali recimo kritiziramo vodstvo, potem imamo za to konferenco, kongres in druge partijske organe. V skupščini pa se morajo komunisti vendarle ravnati po smernicah in stališčih Zveze komunistov. Zveza komunistov in njeno vodstvo ne sprejemata odločitev in sklepov kar na pamet, temveč v tesni povezavi z delovnimi ljudmi in njihovimi osnovnimi organizacijami. Zato je potrebno, da so vodilni ljudje čimbolj povezani z našimi delovnimi ljudmi, proizvajalci. Če bo teh stikov še več, bomo lažje pregledali razmere in videli, kje je potrebno intervenirati in pomagati, da bi bile stvari še boljše.
Predsednik ZKJ je ob koncu prve konference ZKJ dejal, da je bil njen duh zares takšen, kakršen ustreza takšnemu zborovanju jugoslovanskih komunistov. Že sam podatek, da je govorilo 80 delegatov in gostov, pove veliko.
Ce bomo pri izvajanju teh stališč tako enotni, potem ni strahu, da ne bi mogli vseh problemov uspešno reševati. Predsednik Tito je dejal, da je treba zdaj hitro izvesti sprejete sklepe, kajti čas ne dela za nas, temveč proti nam. Ukrepi ZIS, ki so bili sprejeti tudi na konferenci, so po besedah tovariša Tita samo začasni in storjeni so bili zato da bi zaustavili divjanje cen. Zato pa se je treba takoj lotiti priprav za sprejem dolgoročnejših ukrepov. ZIS bo lahko uspešno reševal vse te probleme, če bo imel popolno podporo vseh nas.
Prav tako moramo hitro pripravljati izpopolnjevanje političnega sistema, reorganizacijo najvišjih organov.
Na koncu pa je predsednik Tito zaželel, naj bi delegati prenesli duh zaupanja, ki je vladal na konferenci, med vse komuniste in delovne ljudi.
Nova afirmacija Iskra - CAOP
Sedemnajsto svetovno prvenstvo v gimnastiki je končano. Končani so prenosi Evrovizije in Mondovizije; udeleženci in novinarji so se ponovno raztresli po vsem svetu. Doživljeno je veliko prijetnih trenutkov in presenečenj, med katera vsekakor sodi obveščanje občinstva, televizije in tista o rezultatih.
Prvič v zgodovini telovadbe je bila razvrstitev prvih deset posameznikov in vrst s kompletnimi ocenami posredovana publiki prek televizije v približno eni minuti po končani menjavi. V petih minutah je imel tisk na razpolago podrobne tabele z vsemi potrebnimi podatki.
Takšne zahteve so bile postavljene od strani organizacijskega komiteja SPG že pred nekaj meseci. Realizacijo je prevzel Center za av-tomatizatsko obdelavo podatkov (CAOP) — Iskra. Nosilec naloge je bil projektant
sistema M. Staparski dipl. ing. el.
Naloga bi bila dokaj preprosta v kolikor bi računalnik v Stegnah imel terminal (oddaljeno vhodno-izhodno enoto). Tako pa je bilo treba to nadomestiti z ustrezno organizacijo posredovanja podatkov in premišljenim projektom. To kar je dajalo težo nalogi je bila izredna odgovornost, kajti ročno so se kontrolirale le ocene sodnikov — in časovna natančnost, ker si je televizija lahko privoščila prikaz rezultatov le v času zamenjave orodij oz. se
gre vanj a tekmovalcev. Ce bi informacije prihajale prepozno, bi bile za svet zgubljene in opravičenost uporabe računalnika vprašljiva.
V	prvi fazi reševanja naloge je bilo treba izdelati plan poteka dela v hali Tivoli in ERC z vsemi možnimi vari j a-cijami in korekcijami ter izdelati programe in vnaprej pripraviti podatke. Plan dela naj bi se popolnoma ujemal časovno in vsebinsko z dogajanji med prvenstvom. To jo bilo tudi najtežje, saj so dokončno potrjeni podatki prišli šele nekaj ur pred začetkom tekm.tvanja.
V	drugi fazi realizacije je bilo odločilnega pomena skrajno ubrano delovanje te-
(Dalje na 3. strani)
Kaj pričakujemo
Dobro leto se že priiprav-ttamo na kongres samouprav-Jalcev in kljub temu smo to «rečanje v Sarajevu odložili ■a šest mesecev, od novembra 1970. leta, na maj 1971.
Sklep o odložitvi kongresa )c bil nekaterim hvaležna cuov za najrazličnejša ugibanja o vzrokih preložitve. Stvar pa je preprosta. Od kongresa nekaj pričakujemo, in vsi skupaj, torej ne le delegati in še kakšen posameznik, smo dolžni storiti vse, da bodo pričakovanja izpolnjena. Tu pa smo še vedno fai po nepotrebnem razdeljeni, pričakovanja so namreč še preveč različna. Rekel bi, da del samoupravljalcev pričakuje, da bo kongres samo-upravljalcov edinstvena priložnost za urejanje tistih tekočih in dnevnih problemov ekonomske politike, ki nedvomno in resnično povzročajo težave v posamezni delovni organizaciji. Konkretno: predstavniki steklarstva npr. so se zbrali in dogovorni, da bodo na kongresu zahtevali, da se tako imenovana retencijska kvota, udeležba pri devizah pridobljenih z izvozom torej, poveča za odstotek ali dva. Takih in podobnih idej o tem kaj bo kdo na kongresu zahteval (večji kredit, surovine za predelavo itd., ipd.) in povrh še predlagal, da kongres o tem odloča, ni malo. Zagotovo, to vemo že zdaj, bodo taki morebitni razpravljali razočarani nad kongresom, kar ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. '
V takih primerih gre za neustrezna pričakovanja! Kongres samoupravljalcev o takih in podobnih zahtevah ptič ne bo mogel odločati. Kongres namreč ne bo nekakšen »superparlament«, niti nadomestek za izrecne svete ali posamezne sekretariate, ki morajo ali bi morali o lem odločati. S kongresom •smoupravljalcev torej ne moremo zamenjati zvezne •kupščine, kot z občinsko konferenco ne moremo nadomestiti funkcij občinske tfcupščine. Res pa je, da Aupščine, izvršni sveti, sekretariati m drugi podobni organi dostikrat niso dovolj učinkoviti, da ne odločajo o tefa za posamezno delovno organizacijo ali panogo pomembnih zadevah, dovolj na-^o, upoštevaje argumente kratkoročne ekonomske prak-■e. Torej gre za vprašanja odnosa med samoupravno delovno organizacijo in našim političnim sistemom. Gre za možnost in učinkovitost vplivov samoupravljalcev, ki de-ktfo in se ubadajo s težavami, na odločitve v vseh že ■aštetih organih tja do zvezne skupščine. Tu stvari še kopajo in prav razprava o razvijanju samoupravnega političnega sistema, predlogi In odločitve so stvar kongre-
Od kongresa torej pričakujemo, da bo odgovoril in od-
od II. kongresa samoupravljalcev
1	Mednarodna šola
[	za menedžerje
J	Svet organizacije za gospodarsko sodelovanje In
razvoj (OECD) je sprejel projekt, po katerem naj bi ta organizacija ustanovila mednarodno šolo za vodenje podjetja (management).	.
Projekt morajo odobriti vlade dežel — članic: če ■	se bo to zgodilo pravočasno, bo začel institut delo:	vati že 1971. leta.
Francoski naziv »Institut International de Gestlon .	de la Technologie« je treba razumeti tako, da naj
-	bi bile vodilne osebnosti novega instituta dobro se;	znanjene s tehnološkimi aspekti vodenja podjetja.
Ko bo institut v polnem zagonu, bo sprejel na tečaje kakih 500 slušateljev.
Kot vodilni predavateljski štab je predvidenih :	60 profesorjev in okrog 50 upravnih strokovnjakov.
‘	Računajo, da bodo znašali letni stroški inštituta
blizu 2,8 milijona dolarjev, ki jih bodo delno refun-dirali s prispevki vlad, delno industrije, pa tudi z ;	lastnimi prispevki slušateljev.
Mesto Milano	dalo na voljo samostan iz
16. stoletja Collegio delle Stelline, ki ga sedaj rcno-,	virajo in modernizirajo na stroške mesta. Kot se
sliši bodo obdržali najprej šesttedenske tečaje, ki bodo izpopolnjeni tudi z drugimi kratkimi predavanji. Kot šolski jeziki so predvidene angleščina, nemščina in francoščina.
»ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI
S sefe • upravnega odbora
ločal o osnovnih sistemskih vprašanjih samoupravne družbe, pri čemer mu bo osnova samoupravna praksa delovnih organizacij in ne le teorija. Kongres potemtakem ne bo samo ocenitev prehojene poti, zgodovinski oris 20 let samoupravljanja, marveč mora pokazati na vsa tista ekonomska, sociološka, politična vprašanja, ki bock ustrezno rešena zagotovila razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. In spet konkretno: kongres bo moral odgovoriti na vprašanja: usmerjanje delitve dohodka delovnih organizacij, in kaj je z delitvijo dohodka med delovno organizacijo in kot pravimo, družbo, ki mora imeti določena sredstva za opravljanje določenih nalog. Trenutno se sredstva delovnih organizacij o tej delitvi ponovno in navkljub vsem resolucijam in deklaracijam iz leta v leto zmanjšujejo. Kongres naj pove in odloči o cirkulaciji sredstev.
Znano je, da proizvodne delovne organizacije vse manj vplivajo na prelivanje tistih sredstev, ki jih vročajo v banke, da je npr. skoraj 50% tekoče proizvodnje kreditirane, torej pri prodaji ali realizaciji, kot pravimo, bolj malo ostane za resnično samoupravno odločanje in gospodarjenje. Kako izpopolniti in razviti samoupravne, torej tudi ekonomske odnose v * V
■velikih proizvodnih sistemih, da bodo to resnično na skupnem interesu grajene integracije (zelo pomembno za veliko ISKRO). Dalje je tu odprto vprašanje vlaganja tujega kapitala, odnosa med minulim in živim delom itd. itd. Od kongresa pričakujemo, da bo dal jasne odgovore na večino, če že ne na vsa ta vprašanja, ki zanimajo vsako delovno organizacijo posebej in morajo zanimati vso našo skupnost.
V pripravah na kongres smo ugotovili, da na mnoga od naštetih in tudi na druga vprašanja sploh nimamo jasnih odgovorov ali pa imamo različne odgovore, kar je lahko še slabše. Zato da bi prišli do odgovorov, smo kongres odložili. Menim, da je tako prav, toda resnično se moramo zavedati, da rešitve in predloge ne bodo našli samo nekateri posamezniki, pač pa bi morali o teh temah razpravljati takorekoč v vsaki delovni organizaciji in posredovati svoje poglede že pred kongresom ustreznim pripravljalnim odborom. In končno: tudi 385 delegatov iz Slovenije bi se moralo pripravljati na kongres v okviru takih realnih in potrebnih pričakovanj.
Mitja Švab
sekretar koordinacijskega odbora Slovenije za pripravo II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije
Na 3. redni seji tovarne je dnevni red zajemal naslednje točke: pregled sklepov 2. redne seje UO; finančno poslovanje do konca avgusta 1970; poročilo komisij; razno.
Po poročilu sodeč, so bili vsi sklepi 2. seje izvršeni. Glede kilometrine je UO določil naslednje kriterije; do 1.200 cm3 0,70 din za kilometer, nad 1200 cm3 pa 0,75 din za km. Dodatek na osebo odpade. Sklep velja od 5. 10.
SKREGANI S SVETOVNIM FENOMENOM IZUMITELJSTVA
Razdrobljena prizadevanja
Statistični podatki kažejo zastoj na področju izumiteljstva —
Zveza Izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav ima predloge za aktiviranje Izumiteljstva — Ne zapirajmo oči pred stvarnostjo na svetu.
»Po vseh merilih in ob uporabi karkšnihkoli statističnih podatkov v vsestrano-sti problematike organiziranega tehničnega razvoja je Jugoslavija, če izvzamemo Albanijo, na zadnjem mestu v Evropi.« To pravi direktor Zveznega zavoda za patente prof. Stojan Pretnar.
Na milijon prebivalcev smo leta 1960 imeli še okrog 25 izdanih patentov. Nekaj let nazaj to število že ne presega številke 10. Niti po prijavljenih rešitvah (pateirini urad le nekatere prizna za patente) ne presegamo številke 40.
V drugih državah se to število vzpenja znatno višje: na Madžarskem okrog 200, na Nizozemskem 300, v ČSSR 450, v Švici čez 1000 patentov na milijon prebivalcev.
Ne moremo ravno trditi, da iznajditeljstvo pri nas zanemarjamo. S tem bi sicer zanikali prizadevanja mnogih gospodarskih, družbenih in političnih dejavnikov. Toda, na drugi strani ne moremo mimo dejstev statistike, velikega zastoja. In prav ta zastoj je tako boleč, zgodovina bo neizprosno beležila njegove posledice.
Največja zaskrbljenost je zaradi jalovega prizadevanja. Zakonski akti, priporočila, stimuliranje; vse to je premalo spodbudno, slabo povezano. Moč tega se izgublja v razdrobljenosti, ozkosti, v nepoznavanju ali pa neobvlada-nju problema.
MNOGI PREDLOGI
Izkušnje v razvitih državah kažejo, da mora znanstveno raziskovalno delo postati sestavni del vsake dejavnosti. Nadaljnji razvoj bo to verjetno še bolj potrdil, to zahtevo postavil kot nujnost obstoja. Tudi avtorji izumov in ostalih tehničnih kreacij se za to zavzemajo. Verjetno so oni sami tudi najbolj poklicani, da točno pokažejo, kje jih »čevelj žuli«, kaj jih pri izumitvah, ki so v svetu tako Čislane, najbolj ovira.
Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v naši republiki ima poseben elaborat predlogov za aktiviranje izumiteljstva. Preveč so zapleteni, da bi jih lahko prikazali v novinarski obliki. V glavnem pa se zavzemajo za naslednje;
Naša samoupravna družba (gospodarstvo) naj naveže stike z iznajditelji, naj ustvari takšne pogoje, da bo novator jem omogočeno nemoteno delo. Iznajditeljstvo naj postane stalna praksa, stalna investicija.
Novatorsko delo je treba družbeno priznati, ga pravilno vrednotiti. Izumitelji naj bodo plačani kot so vsi ostali delavci. To, kar pa je plod njihove lastne iznajdljivosti, slutnje, invencije, pa če gre za navadno racionalizacijo ali izum, za to naj bodo posebej ^nagrajeni po posebnem ključu koristnosti te kreacije.
APEL V NEZNANO?
Grenka je misel, da v tem razvoju zadnje čase zaostajamo. Posebno grenka zato, ker se mnogi znanstveniki po svetu, ki zagovarjajo razvoj par-lamentne znanstveno tehnološke revolucije, zavzemajo za samoupravno družbo. Pripisujejo ji idealne pogoje za razvoj vsakršne znanstvene dejavnosti.
Ravno to je bil vzrok serije prispevkov v našem časniku, namen, da to stvar osvetlimo iz več zornih kotov.
Pripis uredništva
In v Iskri?! Vabimo iznajditelje in racionalizatorje, da čimprej začnejo s polemiko prek našega glasila.
1970.
Finančno poročilo za obdobje januar — avgust 1970 kaže ugodno poslovanje. Posebno skrb je UO posvetil kvaliteti izdelkov. Po poročilu kadrovske komisije je UO razpravljal in odobril 3 članom šolanje na VTš in STŠ in sicer pod pogoji, kot jih določa pravilnik o izobraževanju.
Komisija za družbeni standard je poročala o razdelitvi sredstev za popravilo in gradnjo stanovanjskih hiš. Tako je sedmim članom odobrila kredite za popravilo stanovanj, ki lahko koristijo kredite takoj, enajstim prosilcem pa so odobreni krediti, ki bodo na razpolago po zaključnem računu. Za grodnjo stanovanjski! hiš so bila odobrena sredstva štirim članom kolektiva.
V nadaljevanju seje je UO odobril nakup nove avtomatske telefonske centrale SATC 200/200, ker je sedanja že zastarela in ne odgovarja več potrebam tovarne.
Ker bo tovarna v naslednjem letu praznovala 25-letni-co obstoja je UO imenoval posebno komisijo, ki bo sestavila zadevni program in skrbela, da bo proslava ob 25-letnem jubileju tovarne našla širši praznični prizvok.
ABC
Po l.seji konference zkj	Problematika kadrovske
Vsi, ki so konferenco ZKJ vestno spremljali ali na njej dejavno sodelovali, kajpada niso pričakovali, da bo prva seja razrešila vse in našla odgovor na katerokoli vprašanje. Njihova pričakovanja pa so se docela izpolnila, ko je konferenca povsem enotno in brez okolišenja ugotovila, da je skrajni čas, da se vse zadeve, ki niso vezane na temeljne družbeno ekonomske odnose, prepustijo republikam, in da zveza obdrži le najpotrebnejše funkcije. Dalje: samoupravljanje je tisti osnovni družbeno ekonomski odnos, v katerem se edinole lahko izrazi in potrdi vloga delovnega človeka. Spremembe našega družbeno političnega sistema pa bodo učinkovale le tedaj, če bomo razrešili osnovna ekonomska protislovja, dali moč samoupravljanju in samouprav-Ijalcu, ko bodo republike, narod! in narodnosti lahko tudi bolj neposredno odgovorni za svoj prihodnji razvoj.
Zdi se izredno pomembno,
da je piva seja konference posebej ovrednotila sedanji gospodarski položaj in ugotovila, da napredka ne bo, če ne bomo krepili reproduktivne moči gospodarstva. Gospodarstvo je v izredno težkem položaju, saj na leto za razne državne, poldržavne in pogodbene obveznosti plačuje nad sto milijard dinarjev, za lastno akumulacijo pa lahko odšteje le 3 milijarde dinarjev. Ce ohranimo sedanji gospodarski instru-mentarij, ki v državi vnaprej določa delitev in porabo, če nadaljujemo sedanjo investicijsko politiko in nedosledno še naprej sprejemamo razne protislovne ekonomske ukrepe, se bo inflacija nadaljevala, prizadeti pa bodo osnovni in življenjski interesi delovnih ljudi. Na prvi seji konference ZKJ so zato s polno odgovornostjo podprli vse tiste ukrepe, ki jih bodo ZIS in drugi organi še sprejeli, da bi stabilizirali naše gospodarstvo in utrdili naš notranjepolitični položaj.
dejavnosti v ZP Iskra
Ugodna klima za poslov-no-tehnično sodelovanje In kapitalno vlaganje
(Nadalj. s 1. str.)
prišlo, če pa tega interesa ne bo, do teh poslov ne bo prišlo.
Mi smatramo, da mora Iskra Commerce pri teh razgovorih igrati vlogo številka 1, ker inozemskega partnerja zanima tako trg-marketing, plasma na domačem trgu in povsem razum, tudi na drugih tržiščih. To funkcijo ima seveda Iskra Commerce s svojo mrežo, s svojim potencialom, in je za ta posel najbolj usposobljena.
Mi smo prinesli s seboj precej raznih predlogov, precej materiala, informacij organizacij, najsi bo to ameriških ali kanadskih.
Jaz bom imel podrobnejše razgovore direktno s tovarnami, z Iskra Commercem, le-ti pa bodo ocenili, ali je ta Posel za njih interesanten, ali je to v interesu naše poslovne politike, nakar bodo dana stališča do predlogov.
K temu razgovoru bi dodali še izjavo člana ZIS inž. Marka Bulca. Kot vodja jugoslovanske gospodarske delegacije v ZZA in Kanadi, je ob prihodu v Beograd med drugim rekel, da so se v Washingtonu pogovarjali predvsem o dolgoročnem utrjevanju ekonomskih odnosov med obema državama. Podrobni razgovori so potekali tudi v OttawL V nadaljevanju je dejal, da ameriška administracija podpira ustvarjanje ugodne klime za vlaganje ameriškega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo. Ameriška vlada .bo do spomladi sprejela zakon, s katerim bo ameriškim firmam garantirala vlaganje kapitala v jugoslovansko industrijo. Tudi več vodilnih ameriških in kanadskih firm je izrazilo pripravljenost za neposredno sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji.
POLITIKO ŠTIPENDIRANJA JE TREBA TEMELJITO SPREMENITI
Kakšna je današnja štipendijska politika?
Organizacije ZP (tovarne in IC ter ZZA) na osnovi svojih planov zaposlovanja vsako leto razpišejo določeno število štipendij za študente in dijake srednjih, višjih in visokih šol. In če so razpisi, glede ria potrebe, več kot nezadostni (nižji od minimalnih), in čeprav komaj 10—12 % vseh študentov prejema štipendije, Iskra ne more že več let zaporedoma podeliti vseh štipendij, kolikor jih razpišemo!
Tovarne, ki se dovolj zavedajo pomembnosti kadrovske problematike, se še same dodatno angažirajo za pridobitev štipendistov, prirejajo obiske po šolah, imajo predavanja o Iskri in tako z direktnim kontaktom s študenti pridobivajo štipendiste in bodoče mlade strokovnjake.
To je pa tudi vse! Rezultat: Samo polovica strokovnih, vodstvenih in vodilnih delovnih mest je ustrezno zasedenih. In roko na srce, že marsikateri mladi strokovnjak je zapustil Iskro, ker ni »zdržal« pod kakšnim premalo izobraženim in k primitivizmu nagnjenemu »šefu«! Bežna raziskava fluktuacije strokovnih delavcev nam je pokazala, da za odhajanje strokovnjakov niso krivi samo OD (osebni dohodki odnosno prejemki) temveč tudi odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, izgledi za razvoj in napredovanje mladega strokovnjaka, stanovanje ...
Lansko leto je prišlo v Iskro prek 1000 strokovnih delavcev in odšlo tudi nekaj čez 1000, kar kaže, da je iz Iskre odšlo precej znanja, in da bodo novi kadri, ki so na novo prišli, rabili nekaj časa, da znanje, ki je odšlo, osvojijo (da bodo potem spet lahko odšli...). Morda sem nekoliko črnogled, vendar je bolje doživeti prijetna presenečenja kot pa razočaranja. Od teh 1000 pa je bilo skoraj 10 % VS delavcev, ki so odšli (in prišli) iz Iskre. Tako
Nova afirmacija Iskra - CAOP
(Nadalj. s 1. str.)
lefonistk v hali in ERC, luk-njačice, interne kontrole, elektronskega računalnika, TV snemalcev, PTT kurirjev 'er kontrolne službe, ki je uporabljala teleprinter.
Jasno je, da sistem ni bilo mogoče v naprej preizkusiti, vsaj ne v celoti. Zato živčne napetosti pred začetkom ni manjkalo. Pa vendar je vse 1 skupaj steklo na splošno zadovoljstvo.
Že po prvem dnevu so se najavili strokovnjaki iz Siemensa, ki bodo podobne stva-h računali na olimpijadi v
Miinchnu. Po razlagi sistema so prosili za ogled konkretnega poteka dela in so skupaj z olimpijskim komitejem prišli v Stegne. Njihova izjava, da bi obdelava pri njih 1972. leta vsaj tako uspešno potekala, čeprav z višjo tehniko, je za realizatorje lep kompliment.
In še pojasnilo k pripombam o pomanjkljivosti informacij na televiziji, ker zraven imen ni bilo startnih številk. Že od samega začetka je bil tudi ta podatek predviden od strani CAOP. Nekaj dni pred tekmovanjem pa je bil opuščen na izrecno željo televiziie
Na svetovnih prvenstvih in podobnih prireditvah so se doslej kot posredniki rezultatov tekmovanj pojavljale firme, ki so tudi proizvajalec računalnikov in jim to udejstvovanje služi kot reklama. CAOP pa je uspelo dobiti to nalogo predvsem zaradi strokovne afirmacije. Prek tabel rezultatov prvenstva je bilo publicirano ime Iskre po vsem svetu. Po tekmovanju, ko se je že 4 dni pojavljal pri vsaki TV informaciji in biltenu napis Iskre, ni informacijske službe, ki ne bi vedela da je rezultate rVtnmla ISKRA — CAOP.
je, kot da nam je vseeno če nas strokovnjaki zapuščajo (razburjamo se le takrat, kadar nekdo odide v drugo organizacijo ZP!). Kaj pa bomo proizvajali, če ne bomo imeli raziskovalcev, razvijalcev? Kako bomo proizvajali, če ne bomo imeli tehnologov? Kako bomo pa — itd.
Imeti moramo strokovne ljudi, ki znajo svoj posel. Pridobiti jih moramo na ta ali oni način, in ne samo pridobiti, temveč tudi obdržati!
Pomemben način pridobivanja strokovnih kadrov je pridobivanje s podeljevanjem štipendij učencem v poklicnih šolah, dijakom srednjih šol, študentom I., II. pa tudi III. stopnje, ki postaja vse pomembnejša!
Še pomembnejši in zato tudi odločujoči vpliv na odločitev strokovnih kadrov za Iskro, pa je »glas o Iskri, ki gre v deveto vas«! (1). Toda kje se sliši ta glas o Iskri?
V radiu? Ne! Na televiziji? Ne. Ali našo javnost vsaj preko časopisa seznanjamo o Iskri in njenih dosežkih? Ali vsaj v tem našem Iskrinem glasilu dovolj uporabljamo moč pisane besede za propagiranje Iskre, njenih proizvodov, za informiranje nas Iskrašev o naši Iskri, o njeni moči, veličini dosežkov, novih izdelkih, potrebah po učenju, izobraževanju, po novih in vedno novih kadrih . . .? Precej malo, ali skoraj nič. Potem se pa čudimo, da med mladimi ni takega zanimanja za Iskro, kot bi pričakovali, kot nam je potrebno!
Mislim, da so časi za nami, ko je samo ime Iskra privlačevalo staro in mlado, sedaj moramo ven iz našo »dedno obremenjene domišljave kože«, napraviti moramo vsak svojo lastno bilanco in po skupni poti aktivno pristopiti k reševanju kadrovske problematike.
Kaj predlagamo, kdo, kdaj, kako naj napravimo — o tem v naslednji številki.
Igor Slavec
Igor Janhar
Tragično naključje je iztrgalo iz novinarskih vrst tov. Igorja Janharja, glavnega urednika časopisa GLAS v Kranju, s katerim smo vodili tesno in iskreno sodelovanje. Pokojni je bil tudi poslanec republiškega zbora skupščine SRS in aktivni član družbeno - političnih organizacij in društev.
Odlikovala ga je izredna energija, tovarištvo,
skromnost in skrb za vsebinsko bogatitev časopisa, ki naj bi bil po njegovem mnenju, pisan predvsem za bralce. Bii je vedno svež z naprednimi idejami, nenehno pripravljen na tovariške razgovore in sodelovanje. Prav zato ga bomo ohranili v naj lepšem spominu.
člani
uredniškega odbora časopisa »Iskra«
Zamrznjene cene
Ukrepi ZIS so samo začasni in storjeni so bili zato, da bi zaustavili divjanje cen
Dne 29. 10. 1970 so začeli veljati sklepi Zveznega izvršnega sveta, s katerimi so začasno pod kontrolo cene industrijskih izdelkov. Od tega dne dalje proizvodne delovne organizacije ne smejo več zviševati cen svojim proizvodom, trgovina pa marž. ZIS je sklenil maksimirati cene pšenične moke, vseh vrst sladkorja, svinjske masti, olja, masla, riža in rib. Pod družbeno kontrolo so cene vseh vrst kruha razen peciva, cene svežega svinjskega in govejega mesa, perutnine in mleka. Pod družbeno kontrolo. so tudi cene stanarin, komunalnih storitev in prevozov v mestnem prometu. ZIS je prav tako omejil potrošniške kredite. Doslej je najvišji znesek lahko dosegel
10.000	dinarjev, od četrtka ¿aije pa 6000 dinarjev z ob-
veznim 20-odstotnim gotovinskim pologom. Da bi vtirili uvoz v realne okvire, je ZIS sklenil, da morajo vsi uvozniki za uvoženo blago položiti v dinarjih depozit v višini 50-odstotne vrednosti uvoženega blaga. Po 90 dneh ta sredstva banka vrne. Govorice, da bodo zamrznjeni tudi osebni dohodki, niso resnične!
Ti ukrepi so prva etapa izvajanja stabilizacijskega programa, katerega cilj je zaustaviti nadaljnje naraščanje cen in doseči uravnovešen je tekoče plačilne bilance ob najbolj primerni dinamiki gospodarstva. S temi ukrepi bi 1972. leta uskladili cene v Jugoslaviji s cenami na svetovnem trgu in izenačili plačilno bilanco. V takih razmerah bi tudi dinar postal konvertibilen.

»Avtomatika« Ljubljana - Pržan
9 - mesečno poslovanje
Sanacija tovarne poteka po predvidenem planu — Težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev
Tridimenzionalni film s pomočjo laserja
Hollywoodski režiser Strick (»Ulisses«, »Rakov povratnik«) je predstavil newyorškim reporterjem temeljne zamisli novega filmsko-tchničncga postopka, ki ja bil patentiran že v maju tega leta: plastični tridimenzionalni film, ki ga prenašajo na fotografski trak s pomočjo laserskih žarkov in ga je moč gledati brez dodatnih pripomočkov.
že v naslednjem letu — je dejal Strick — se bo začelo tridimenzionalno snemanje Brechtovega »življenje Galileja« in komercialno izkoriščanje tega senzacionalnega postopka, ki ga na področju zabavne elektronike primerjajo s startom »Apolla« v vesolje.
Kino-gledalcem se bo odprla nova vizualna dimenzija: gledanje v prostorsko globino. Fizikalna predhodna dela sta opravila ameriška raziskovalca laserja Emmett Leith in Juriš Upatnieks. S pomočjo sistema ogledal sta prepolovila laserski žarek takoj po izhodu iz laserske cevi in usmerila del laserskih žarkov neposredno na snemani objekt, drugo polovico pa na ploščo, ki je namazana z emulzijo, občutljivo na svetlobo. Na to fotografsko ploščo (hologram) usmerjajo odbito sliko s snemanega objekta. Pri navadni svetlobi ni moč videti slikovnega odraza; če pa ga osvetlimo z laserskim žarkom, nastane vtis tridimenzionalnosti in slika objekta se zdi, kot da »visi« prosto v prostoru.
Na tem hologramskem postopku dela sedaj samo v ZDA 500 tovarn. Do 1976. leta bodo po presoji strokovnjakov vložili v ta »business« milijarde dolarjev.
Tridimenzionalni filmi producenta laserskih filmov Strička, so še en način, da se tudi laiki seznanijo s tem tehničnim čudežem.
Strick je ugotovil pri laserskih filmih samo dve pomanjkljivosti: zaradi uporabe izključno laserskega svetlobnega vira, je filmanje možno samo v filmskih študijih. Projekcijska aparatura ima za sedaj še velike dimenzije in zaradi tega bi bilo v kinematografu prostora komaj za 100 ljudi.	Mi—
»Avtomatika« Ljubljana - Pržan
DS sprejel statut
Devetmesečni rezultati poslovanja nas ne morejo zadovoljiti. Proizvodnjo so spremljale težave, ki jim nismo bili kos. Največja težava se je kazala v slabem plačilnem prometu. Vedno so bile naše terjatve tudi dvakrat večje od obveznosti, tako da nam ni bilo omogočeno, da bi na zalogah repromateriala imeli zadostne količine. Imeli pa smo nekatere neustrezne zaloge, drugod pa nam je manjkalo najnujnejših artiklov. Ce k temu prištejemo razmeroma slab izvoz, ki nam ni omogočil zadostnih deviznih sredstev za uvoz najnujnejšega repromateriala za televizijsko proizvodnjo, potem nam bo jasno, zakaj smo devetmesečni plan dosegli le v 77 % višini.
Res je, da smo v primerjavi z letom poprej realizirali za 2 % več, vendar to ni v skladu s postavljenimi nalogi in predvideno rastjo v republiškem ali zveznem merilu, daleč pa pod rastjo, ki smo jo sami postavili.
V	poprečju je bilo izdelano za 659 925 din blaga mesečno, kar ne pušča nobenih viškov za razširjeno reprodukcijo, ali povišanje življenjskega standarda zaposlenih. Pozitivno pri tem je to, da smo uresničili tržni princip proizvodnje, tako da smo bili praktično brez zalog. Poprečne zaloge gotovih izdelkov so znašale 5 % mesečne proizvodnje in so predstavljale le nefakturirane zaloge ne pa tudi neprodane.
V	tem trimesečju se je povečal tudi izvoz. Izvozila smo v celoti na konvertibilno področje. Občutno smo povečali naš pozitivni saldo s firmo BRAUN, tako da razpolagamo s pozitivno rariiko na kontokarentnem računu, kar do sedaj ni bilo. Kljub povečanemu izvozu pa smo še več uvozili, predvsem na račun televizijske proizvodnje, tako da imamo v devizni bilanci primanjkljaj. To je potrebno popraviti tako, da se preorientiramo pri nekaterih artiklih na domači material, ali na uvoz iz klirinškega področja.
Pri delitvi dohodka ugotavljamo, da se je delež osebnih dohodkov zvišal za 2 % nad planiranim nivojem, medtem ko so sredstva za sklade padla za 1 %. To je po našem mnenju razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da smo v zadnjih treh mesecih imeli kolektivni dopust, kd je porušil ta razmerja. Ob normalnem trendu proizvodnje bodo ta razmerja do konca leta prišla v zaželjene odnose.
PROIZVODNJA
V	tem letu nas sprscaljajo vseskozi težave v proizvodnji.
Nekatere so lažje, druge spet težje, ki jih ni bilo mogoče popolnoma odpraviti. Pomanjkanje repromateriala, kakor tudi zastoji zaradi drugih vzrokov, kot so pomanjkanje vode, elektrike, zraka, lomi strojev, neodgovarjajo-ča priprava in spremljava proizvodnje s strani strokovnih služb, pa tudi nekatere pomanjkljivosti v proizvodnji so pripeljali do tega, da
9-mesečna proizvodnja ni bila dosežena v želeni višini. Gibanje proizvodnje po mesecih kaže nihanja, ki si jih ne bi smeli dovoliti, če bi hoteli doseči postavljeni plan v celoti in ustvarjati predvidena sredstva za razširjeno reprodukcijo in za osebne dohodke.
čeprav je realizacija proizvodnje v letošnjem letu večja kot v letu 1969, nas ne more zadovoljiti dejstvo, da smo dosegli le 77 % postavljenega plana za leto 1970.
V	primerjavi s poslovanjem za prvo polletje ugotavljamo, da je gramofonska montaža ostala v okviru postavljenega plana, televizorji so od 20 % v prvem polletju do 30. 9. dosegli 38% postavljenega pla. na, brivniki so zaradi nepravočasnega dotoka materiala pod planom, čeprav so v prvem polletju presegli za 4%. Elektroliti so iz 75 % v prvem polletju prišli na 91 % plana, medtem ko je proizvodnja zvočnikov naredila največji skok iz 106 na 176% devetmesečnega plana. Usluge so že vseskozi nad planom.
OBRATNA SREDSTVA
Že v poročilu za prvo polletje smo ugotovili, da je vprašanje obratnih sredstev problem, ki ga najtežje rešujemo. Reševanje ni odvisno samo od organizacijskih težav v tovarni, temveč predvsem od splošne denarne krize v jugoslovanskem merilu. Vse analize, ki bi jih lahko navedli, bi nam pokazale, da sta ravno inflacijska tendenca in splošna nelikvidnost tista elementa, ki nam delata največ težav in onemogočata boljše poslovanje. To ni izgovor in valitev krivde na drugega, temveč dejstvo, ki ga je zelo enostavno dokazati z analizami, ki nam kažejo, da nam drugi dolgujejo dvakrat več kot znašajo naše zaloge ali kot smo mi dolžni dobaviteljem. Postavljeni smo v neugodne pogoje, ker moramo za uvozni material odšteti gotovino, medtem ko naše izdelke prodajamo na enomesečni ali trimesečni kredit. Zato je bbračanje kapitala s katerim razpolagamo zelo počasno in po izračunih se še slabša.
V	polletju smo ugotovili, da je za takšno stanje pred-
vsem krivda na kupcih in sedaj lahko rečemo, da se to stanje ni bistveno zboljšalo. Uspeli smo pri nekaterih kupcih popolnoma izterjati dolg, in že tradicionalne visoke terjatve zmanjšati na minimum, vendar so se pojavili drugi. Tako se vrtimo v začaranem krogu pomanjkanja denarja iz 'katerega se bomo težko izvlekli.
Zaloge so ostale v prejšnjih okvirjih in ne motijo obratna sredstva. Res je, da so nekatere zaloge neprimerno visoke, medtem ko so druge nezadostne, vendar je to čisto operativnega pomena.
ZAKLJUČEK
Pogoji gospodarjenja se v tretjem, četrtletju niso izboljšali, zato ne moremo ugotoviti izboljšav. Lahko le ponovimo zaključke, ki smo. jih izvedli že v poročilu za prvo polletje:
Poslovali smo uspešno, ne pa tako kot bi želeli in kot smo si predvideli z letnim planom. Pri elementih delitve ni bilo bistvenih odstopanj, ker proporci, predvideni s planom niso porušeni.
Proizvodni plan je dosežen le v 77% višini, na kar je vplival predvsem izpad televizijske proizvodnje, ki naj bi nosil glavno breme plana proizvodnje v letu 1970.
Prodaja je bila uspešna in zalog gotovih izdelkov praktično ni bilo. Financiranje je potekalo z majhnimi težavami zadovoljivo, le da je premajhen izvoz negativno vplival na dotok deviznih sredstev, nujno potrebnih za uvoz televizijskega repromateriala.
Sanacija tovarne poteka po predvidenem planu in bo zaključena z letošnjim letom v kolikor ne pride do večjih izpadov do konca leta.
Upravni odbor Avtomatika — Pržan je na svoji 7. redni seji obravnaval Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnik o nadomestilih in Pravilnik o normah. Po razpravi so bili pravilniki sprejeti in dani v dokončno potrditev delavskemu svetu tovarne. Obravnaval je tudi Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, katerega daje v razpravo kolektivu.
Na 4. redni seji delavskega sveta tovarne Avtomatika
15.	10. 1970 je bil v obravnavi predlog statuta tovarne, ki je bil z nekaterimi popravki (pripombami kolektiva) sprejet: Sprejeti so bili tudi pravilniki:
—	Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov
—	Pravilnik o nadomestilih
—	Pravilnik o normah
Sprejeti pravilniki začnejo veljati 8 dni po sprejetju na DS.
VM
AVTOELEKTRIKA Nova Gorica — Posnetek: navitje rotorja
Energoinvest« kupuje pamet
Z »Energoinvestovcl« sem se imel priložnost seznaniti na letošnjem simpoziju CIGRE v Dubrovniku, kjer so imeli kot energetiki glavno besedo. Z zanimanjem sem prebral v reviji »Privrcdni vjesnik« reportažo o tem podjetju, ki kaže izredno razgibanost in prodornost doma in na tujem. Za naš časopis so povzete naj bistvenejše misli, mnenja In sklepi. Takole pravijo:
»Določili smo koncept in razvojne smeri podjetja. Vemo, kje je naše sedanje mesto in kakšno mesto želimo in moremo imeti v jugoslovanskih, evropskih in svetovnih razsežnostih, četudi smo za domače razmere gospodarski velikan, smo na evropski lestvici na dnu seznama podjetij srednje velikosti. Imamo pogoje, da se zelo hitro vključimo v družbo velikih evropskih in svetovnih podjetij. Za uresničevanje tega cilja sta na voljo dva načina, dve alternativi: ali zgraditi nove postrojbe in objekte, ali pa zbrati in pospešeno razvijati obstoječa podjetja iz našega proizvodnega programa. Prva varianta je počasnejša, dražja in brez posebnih ¡zgledov. Druga je naravnejša, ekonomičnejša, hitrejša in učinkovitejša. Odločili smo se za drugo varianto.«
To so besede vodilne osebe »Energoinvesta« inž. Emerika Bluma na zadnjem sestanku najvišjega organa samoupravljanja tega velikega kolektiva. Zadostujejo, da dobimo pravo predstavo o »Energoin-vestovih« ambicijah.
Kaj jc bilo pred tem? Takšna izjava ima svoje korenine v temeljitih pripravah za reorganizacijo delovanja »Energoinvesta«. Le to so resda že sankcionirali organi
»ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI____________
Kavni
mlinček
»Major«
Da bi zadovoljila različne okuse potrošnikov, je Iskrina tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki razširila svoj izbor kavnih mlinčkov še na nov model. Tilko ima tovarna v svojem programu že 7 tipov kavnih mlinčkov različnih barv in oblik.
Kavni mlinček MAJOR je Izdelan po novih zamislih, ki združujejo funkcionalnost £ elegantno in sodobno obliko. Na zgornjem delu je prozoren pokrov, skozi katerega lahko opazujemo mletje kave, ki služi hkrati za avtomatski varnostni izklop. Za vklop mlinčka zadošča rahel pritisk na pokrov. Podstavek mlinčka je originalno oblikovan, tako da lahko nanj navijemo priključno vrvico, kadar mlinček ne rabimo.
Mlinček je dvojno izoliran in ustreza zaščitnemu razredu 2. Poseben kondenzator Je predviden za preprečevanje radiofrenkvenčnih motenj v okolici. Mlinček MAJOR zmelje temeljito In enakomerno 40 g kave v nekaj sekundah.
samoupravljanja, vendar pa bo začela funkcionirati po vrsti tehničnih in praktičnih ukrepov od 1. maja 1971.
Ta veliki kolektiv bo imel šest sektorjev: sektor elektro-opreme (13 tovarn), sektor procesne opreme in armature (7 tovarn), sektor avtomatike, sektor gospodinjskih strojev ter sektor barvnih kovin in nemetalov.
To je temeljna shema. Na nivoju podjetja ostanejo skupne službe, načrtovanje in dolgoročni razvoj, izvoz in uvoz, kadrovska politika, finančno poslovanje in še neka druga dela.
Kar zadeva posamezne sektorje, je določeno, da bodo zajemali določeno število ustreznih tovarn in v svojem delokrogu razvijali vse posle — od marketinga, konjunkture, načrtovanja pa do kom-pjuterizacije.
Stvari so očitno postavljene zelo široko, z veliko samostojnosti in možnosti za akcijo v vsakem sektorju posebej. Od praktičnih stvari bi kazalo omeniti, da bo imel direktor razen namestnika tudi več pomočnikov z jasno razmejenimi pristojnostmi glede dela. Direktor sektorja jc varianta glavnega direktorja, seveda z manjšimi pristojnostmi.
Takšno organizacijsko shemo »Energoinvesta« je predložila ameriška firma »Mc Kinsey«, ki je specializirana za to vrsto poslov in ima svetovni ugled.
Politika prihodnosti V »Energoinvestu« se zavedajo, da vse to ne bo šlo tako enostavno in brez odporov. Vendar, praksa naj pokaže rezultate.
»Energoinvesta združuje 40 samostojnih organizacij združenega dela, ki so razmetane po vsej Jugoslaviji. Ravno to heterogenost naj nova organizacijska shema »umiri« in koordinira s programom podjetja ter omogoči čim funk-cionalnejše delovanje.
Dejstvo je, da so »Energo-investove« ambicije velike in računajo, da se bosta v teku naslednjih petih let povečali vrednost in obseg proizvodnje za pet do šestkratno. Pomembno je tudi to, da gre že sedaj polovica proizvodnje v izvoz, pri čemer obstaja obveznost, da se to razmerje (Dalje na 7. strani)
Počitniški dom v Trenti je kljub znižanju prometa pokril v letošnjem letu vse stroške z amortizacijo in ustvaril 10 % ostanek dohodka. Z dobro in pravočasno propagando pa bo obisk v prihodnjem letu lahko večji
Ugodno poslovanje Počitniške skupnosti ISKRA v fletu 1970
Poslovanje Počitniške skupnosti iz leta v leto napreduje. Izboljšujejo se pogoji letovanja naših delavcev. Posebno izboljšujemo pogoje letovanja ob morju, kamor smo v zadnjih letih vlagali vsa razpoložljiva denarna sredstva. Tako smo obnovili in nabavili novih osnovnih sredstev v le-
tošnjem letu za 59.400,00 ND in sicer:
Počitniški dom v Poreču
Nabava novega velikega plinskega štedilnika, friteze, stroja za ljupljenje krompirja, pralnega stroja, hladilnika in roštilja. Izvršili smo tudi razna popravila na strehi in izdelali plinsko napeljavo.
Kamp MIR Dugl otok
Zgradili novo cisterno za pitno vodo, nabavili nov hi-drogliser za nabavo hrane v Zadru, kupili roštilj, popravili nekaj šotorov in prepleskali vse šotore.
Iz gornjega prikaza je razvidno, da smo nakup osnov-
nih sredstev vračali v iste domove, kjer so bila sredstva ustvarjena v prejšnjem letu.
Tričetrtletni obračun počitniške skupnosti ISKRA je pokazal v letu 1970, da smo dobro poslovali kljub nižjemu prometu od lanskega leta, kar kažejo naslednje številke: promet 1969. leta 786.562,10, v letu 1970/3 pa 748.681,90 N din.
številke kažejo, da je bil promet nekoliko nižji, vendar še ni konec leta. Poslovanje počitniške skupnosti se odraža v kvalitetni spremembi, kar je razvidno iz naslednjih podatkov:
Rezultati poslovanja v pri-merjavi z letom 1969:
	leto 1969	leto 1970/3
Materialni stroški	552.432,29	383.024,74
Izplačani OD	146.750,80	223.021,05
Amortizacija	27.978,75	62.646,41
Skupaj stroški	727.161,84	668.692,20
Ostanek dohodka	59.400,26	79.989,70
Skupen promet	786.562,10	748.681,90
Primerjava med letom 1969 in 1970 je pokazala, da smo močno znižali materialne stroške v letu 1970, občutno pa smo dvignili izplačilo OD. Pri tem moramo pripomniti, da so v izplačilu OD obračunani tudi izplačani OD uprave PS, kar v prejšnjih letih ni bilo. Obračun amortizacije v prejšnjih letih ni bil izvršen v 9-mesečnem obračunu. Sredstva, ki so prikazana kot strošek amortizacije, so bila samo začasno razporejena.
Ostanek dohodka je za 34 % večji od lanskega leta. Ta rezultat smo dosegla z učinkovitejšo kontrolo poslovanja in vestnega dela zaposlenih.
Cc obravnavamo te rezultate ločeno po domovih moramo priznati, da je dom v Poreču najuspešnejši v letu 1970. Tudi kamp MIR na Du-gem otoku je posloval rentabilno. Največje presenečenje pa nam je pripravil dom v Trenti, ki je kljub znižanju prometa pokril vse svoje stroške vključno z amortizacijo in ustvaril ostanek dohodka 10 %. Dom na Bledu izkazuje 25.914,16 N din izgube.
Navedeni rezultati se bodo do konca leta nekoliko spremenili, ker niso še vsi stroški v tem obračunu zajeti. Ce to upoštevamo, bo rezultat še vedno ugodnejši od lanskega leta.	Uprava PS
Načrtovanje na japonski način
Med mnogimi paradoksi Japonske je tudi dejstvo, da je patriarhalno nastrojena japonska družba manj avtoritativna od evropske. To velja posebno za gospodarstvo in znotraj njega za podjetja. Ce se spomnimo npr. na Nemčijo, v kateri se razvija sistem vodenja, ki temelji na sodelovanju, kako izvajajo timsko načrtovanje ipd., potem ne moremo mimo japonske — že zdavnaj vpeljane — distribucije odgovornosti.
Pristojnosti so na Japonskem veliko bolj decentralizirane in bolj »pahljačaste« kot pri nas. Tistemu, ki je bil poslovno na Japonskem, se mu je zdelo v začetku smešno njihovo prizadevanje, da bi čimpreje zamenjali vizitke. Na njih je z veliko pedantnostjo napisano, kakšen položaj ima kdo v poslovni hierarhiji podjetja, čemur pri nas ne posvečamo prevelike pozornosti. Japonci se ne zadovoljujejo s pojmom »direktor«, »predsednik«, »direktor sektorja« ipd., marveč točno določijo kateri podatki so jim potrebni.
Za tem navidezno prestižnim drobnjakarstvom tičijo — za njihove pojme — važni podatki o poslovni situaciji v podjetju, o učinkovitosti posameznikov itd. Za Japonca je pomembno vedeti, kakšen položaj ima posameznik in kakšna je njegova odgovornost, pa četudi ima podrejeni položaj.
Kadar se na Japonskem pogajajo, sedi za mizo najmanj deset Japoncev nasproti enemu Evropejcu ali Amcrikan-cu. V pogovorih raztegujejo konkretna strokovna vprašanja na take maratonske raz-
dalje, da gre to partnerjem »na živce«. Japonskih pogajalcev je toliko zato, ker je pri njih pristojnost enega Evropejca ali Amerikanca razdeljena na pristojnosti desetih Japoncev. Ta deseterica odloča potem kot »tim«. Zaradi te razdrobljenosti glede pristojnosti je tudi planiranje v proizvodnem procesu mnogo daljše kot v Evropi. Planirati določeno zgradbo pomeni načrtovati od prve lopate do zadnjega priključka električne razsvetljave ^li barve tapet. Toda to »zamujanje« se potem obilno poplača v proizvodnji.
Razlike med japonskim in npr. nemškim podjetnikom so zelo velike. Zaradi osebnih zvez in lojalnega razmerja odzgoraj navzdol in narobe, se pri Japoncih ni mogla razviti atmosfera ostrega zapovedovanja in uboganja. Stališča podjetnikov ni mogoče tako lahko vsiliti tistim, ki so soodgovorni za izvedbo. Nasprotno, zaradi odgovornosti, ki gre do dna in zaradi razširjene prakse odločanja v velikem krogu soizvajalcev, lahko tudi sodelavci predložijo tudi svojo sodbo podjetniku o določenih zadevah. Brez podpisanih poslovnih protokolov je pri njih močno napredovala »poslovna demokracija«; v glavnem zaradi njihovih poudarjenih medčloveških odnosov.
Kot narod sodijo Japonci med naj mlajše poslovne narode, toda pri njih imajo v rokah krmilo pravzaprav »starci«: ponavadi kot predsedniki delovnih organizacij. V Nemčiji bi postali ti ljudje v najboljšem primeru častni predsedniki. Organizacijskim
odborom za Olimpijske igre 1964 so tudi predsedovali sedemdesetletniki, ki so bili tudi na čelu organizaciji Svetovne razstave v Osaki. če obiščete koga od teh ljudi, boste pomislili, da se njihova poslovna praktična dejavnost izčrpava v srkanju nekolikih čaš zelenega čaja. Toda naloga teh »starcev« je vsklajeva-nje dela odgovornih vodilnih delavcev. Ti seniorji so bolj podobni sodnikom z velikimi življenjskimi izkušnjami kot pa podjetnikom v evropskem smislu.
»če bi to reč gnali do skrajnosti« — meni neki japonski sociolog — »bi bil predstojnik lahko nesposobnež in bedak, toda vodenje podjetja bi vzlic temu ustrezalo. In zares, pokazalo se je, da je bolje, če predsednik ni genij. Kajti če predsednik ostroumno razsoja in vodi posle zelo spretno, zmanjšuje istočasno pomen podrejenih: posledica je odtujevanje med predpostavljenimi in podrejenimi.
Na Japonskem pravzaprav ni »velikih« ljudi v evropskem smislu. Kdo bi lahko brez velikega premišljevanja navedel velikega japonskega državnika tega stoletja? Srečujemo veliko poprečnežev in malo »lumenov«. Inozemec, ki pozna japonsko gospodarstvo, zastonj išče velike »bose« in strahovite bogatine, ki učinkujejo na fantazijo. Na Japonskem bi Cezar ne imel nobenega uspeha, kajti bil bi preveč genialen, a premalo prvi med enakimi.
To velja tako za politike kot za podjetnike.
-Mi
Obrat MEHANIZMI Lipnica — Tudi v produkciji so v večini zaposlene ženske. Na sliki: Tov. Francka Krmelj pri vrtalnem stroju
DOPISNIKI!
Poročajte nam o devetmesečnem poslovanju.
Uredništvo
.....................................................mm.um.mn.iimimmmmmmmmiimmm.n
Stanje
varstva pri delu ni zadovljivo
PREDLOGI REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORJA
DELA
Glede na ugotovljeno stanje varstva pri delu ter ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti v izvajanju predpisov varstva pri delu, je treba za izboljšanje tega varstva podvzeti naslednje:
1.	Dosedanji pregledi organizacij so pokazali, da pomanjkanje kriterijev za delovna mesta s povečano nevarnostjo za poškodbe in obolenja povzroča organom inšpekcij dela pri nadzorstvu občutne težave. Zato je nujno za delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji določiti kriterije in posredovati, da se to uredi s predpisom. Prav tako je potrebno, da republiški sekretariat za zdravstvo izda pravilnik o načinu in postopku za opravljanje zdravniških pregledov po 35. členu zakona o varstvu pri delu.
2.	Organi inšpekcije dela bodo morali poostriti nadzorstvo in skrbeti za večjo strokovnost in zakonitost pri uporabi predpisov s področja varstva pri delu.
3.	Na področju zdravstvenega varstva so potrebni izvršilni predpisi po 5. členu republiškega zakona o varstvu pri delu, s katerim bi se uredilo, kaj se smatra za prehod na drugo delo oziroma kaj se šteje, da je delavec prešel na drugo delo po prvem odstavku 5. člena navedenega zakona in katere bolezni je šteti za hujše bolezni v smislu prvega odstavka 5. člena nave-
denega zakona. V obeh primerih je obvezen zdravniški pregled. Nadalje je potrebno z republiškim predpisom določiti opremo oziroma sredstva za prvo pomoč v omaricah prve pomoči tako, da bo vsebina omaric standardizirana. Sicer je določena vsebina omaric oziroma njih oprema prepuščena posameznim zdravstvenim zavodom ali zdravnikom.
4.	Za izboljšanje posebnega varstva žensk sta potrebna dva ukrepa:
—	zaostriti kriterije za odobravanje nočnega dela žensk in izdajati soglasje le ob pogojih, ki jih predvideva 54. člen TZDR. Zakon dovoljuje razporeditev delavk na nočno delo razen v izjemnih, pbčasnih primerih le, če »to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne ali podobne okoliščine.« To zahtevo zakona bi morali upoštevati razen same organizacije vsi organi, ki soodločajo o uvedbi nočnega dela žensk;
—	med posebne pogoje za zaposlitev žensk pri nočnem delu je predpisati tudi obvezen predhodni zdravniški pregled. S tem ukrepom bi dosegli, da bi bila pripuščena k nočnemu delu tista delavka, ki izpolnjuje ne le pogoje po 53. členu TZDR, ampak jim tudi delo na določenih delovnih mestih v nočnih pogojih ne more povzročiti škodljivih posledic z ozirom na njihove psihofizične posebnosti. To prakso že izvajajo organizacije tekstilne industrije, kjer je nočno delo žensk najbolj razširjeno.
5.	Organi inšpekcije dela se morajo pri pregledih bolj angažirati na vprašanjih invalidov dela (zaščita invalidnih delavcev, njihova pravilna zaposlitev in drugo).
6.	Spričo porasta nesreč pri delu morajo organi inšpekcije dela v okviru danih pooblastil poostreno ukrepati v primerih kršitev varnostnih ukrepov in normativov, čeprav ni bilo težjih posledic, zlasti tam, kjer se ugotovi prekomeren porast pogostnosti in resnosti nesreč. Tu je opraviti tudi kontrolne preglede ali take organizacije odpravljajo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so neposreden ali posreden vzrok nesreč.
7.	Organi inšpekcije dela morajo prvenstveno opraviti preiskave vseh smrtnih, hujših in kolektivnih nesreč pri delu. Dejavnost pregledov morajo usmeriti predvsem v organizacije, kjer je ugotovljen prekomeren porast pogostnosti nesreč v preteklem razdobju. Na podlagi ugotovitev vzrokov stanja je v sodelovanju z organi organizacije izdelati ustrezne preventivne ukrepe. Sele ko opravijo te naloge lahko vršijo ostale preglede in druga opravila.
8.	Prav tako bi se morali tudi zavodi za socialno zavarovanje bolj aktivno pojavljati v preventivni dejavnosti varstva pri delu. S podrobnejšimi analizami nesreč po posameznih panogah ali po ožjih posameznih področjih naj bi zavodi za socialno zavarovanje opozarjali delovne organizacije na izsledke takih analiz in na opustitve in pomanjkljivosti, ki so bile s tem v zvezi. S tem bi bilo tudi mnogo pomagano organom inšpekcije dela pri njihovem preventivnem ukrepanju.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Klic brez odgovora
elektromehanika
SKLEPI 10. SEJE POT
0	Poslovni odbor je obrav-laval predlog plana proizvod-ije tovarne za leto 1971, ki je (primerjavi z letošnjim pred-rideva 13,7 % fizično povečale proizvodnje.
Kjegova vrednost znaša - skupna proizvodnja
411,389.000,00 L eksterna proizvodnja
398,014.000,00 din S povečano proizvodnjo v #u 1971 bo zagotovljen več-
1	ostanek dohodka le pod »goji:
_da se bodo zmanjšali ¡troski proizvodnje z ustrez-lejšo tehnologijo in racional-jo uporabo materiala
—	da se glede na večji ob-g proizvodnje z Iskra Commerce na najugodnejši način jiredi vprašanje odstopljenih rabatov, ker se ob višji proizvodnji lahko roba plasira ceneje
—	da se ustrezno zvišajo cehe našim proizvodom zaradi podražitve surovin.
Zato poslovni odbor naroča todstvu tovarne in strokov-pim službam, da pri realizaciji planov in sklepanjih pogodb to upoštevajo, j Nadalje poslovni odbor opozarja obrate, da mora lansi-ranje njihove proizvodnje potekati točno po planu in da bo vsako odstopanje šteto za hujšo kršitev delovne discipline.
0 Poslovni odbor je obravnaval plan izvoza tovarne za irihodnje leto, v vrednosti $ £37.869 ali 74,223.362.00 din.
9 Poslovni odbor je sprejel a znanje poročilo o finanč-|em stanju tovarne v obdobju od 7. septembra do 20. oktobra 1970.
£ Na predlog družbeno političnih organizacij tovarne je poslovni odbor ponovno razpravljal o vprašanju discipline na vseh nivojih in področjih v tovarni. Ugotovil je, da je bilo kljub številnim sklepom storjenega v tej smeri zelo malo. Ker si poslovni odbor ne more predstavljati, kako bomo v prihodnje še uspešno poslovali, če se stanje na področju discipline ne bo izboljšalo, je sklenil:
—	vodilni delavci in prek njih ostali vodstveni kader so osebno odgovorni za disciplino in dosledno izvajanje delovnih dolžnosti vseh zaposlenih v svojih obratih in službah;
—	najodločneje je treba zaostriti vprašanje osebne odgovornosti vsakega posameznika;
—	poslovni odbor zahteva od odbora za disciplinske zadeve, da proti kršilcem disciplinskih predpisov in delovnih dolžnosti najostreje postopa, vključujoč tudi izključitev iz tovarne;
—	poslovni odbor predlaga, da organizacije ZK, sindikata in zveze mladine pripomorejo in prispevajo k izboljšanju discipline v tovarni, s tem da vplivajo na svoje člane, da zavestno izpolnjujejo delovne naloge.
0 Poslovni odbor zadolžuje kadrovsko službo, da pripravi pregled dela delavcev, ki imajo mesečnih dohodkov manj kot 500.00 din. Za tiste delavce, ki ne dosegajo večjega osebnega dohodka zaradi svoje malomarnosti, naj se uvede ocenjevanje delovnih sposobnosti in v končni konsekvenci odpoved delovnega razmerja.
Težko je našteti vse rezultate integracijskih gibanj, ki so preplavila naše gospodarstvo. Pogovori, analize, sugestije torej niso ostali brez učinka in prišel je čas za njihovo uresničenje. Istočasno so zabeležili tudi nekaj dezintegracij, ki v nobenem primeru niso pravilo, temveč s svojo izjemnostjo potrjujejo pravilnost nekega procesa, ki ga ni moč uresničiti z dekreti in ki se uspešno odvija samo na temeljih dejanskih potreb.
Združenje beograjskega »Ju-gostroja« s sarajevskim »Energoinvestom«, subotiške-ga »Severa« z zagrebškim »R. Končarjem« in še veliko drugih potez potrjuje še eno pravilo — da se delovni kolektivi obračajo k dejanskim interesom in da svojo politiko usmerjajo v skladu s potrebami enotnosti našega tržišča in delitve dela na mednarodni podlagi.
V beograjskem »Jugostro-ju« so na primer sestavili cele študije, s ciljem, da najdejo najboljši odgovor na vprašanje — s kom se združiti? Zadnja alternativa je bila: ali z enim od beograjskih podjetij, ali pa s sarajevskim »Energoinvestom«. Pritegnila je druga alternativa, v glavnem zaradi tega, ker bi združitev z »Energoinvestom« pomenila največje možnosti glede nadalnjega razvoja podjetja na znanstveni podlagi.
Ta primer (ki ni osamljen) prav tako potrjuje dejstvo, da so začeli dajati znanstvenemu in strokovnemu delu pravo mesto in da se usoda nekega podjetja ne kroji »po stricih in sorodstvu«, temveč na podlagi eksaktnih kazalcev.
Toda, ko se na eni strani veselimo takšnih in podobnih potezah, se moramo po drugi strani vedno resneje zamisliti nad problemom kadrov, ki naj podprejo vse te pozitivne tendence in pomagajo, da se doseže končni cilj — povečanje delovnih rezultatov. Eden od »najglasnejših« primerov te vrste je tisti iz Kosovske Mitroviče, kjer se rta konkurz rudnika »Trepča« za 60 inženirjev ni oglasil nihče!
Organizacije inženirjev in
(Nadaljevanje s 5. strani) povečuje vzporedno z rastjo proizvodnje.
Hierarhija in hierarhična razmerja.
Veliko njih je to organizacijsko shemo sprejelo kot dobro potezo in kot nekaj, kar obljublja napredek in boljše funkcioniranje. Toda istočasno se je postavilo vprašanje hierarhije in hier-liičnih razmerij v tako velikem in raznolikem podjetju.
Te pomisleke je rešil glavni direktor inž. Emerik Blum: »Kadar gre za samoupravno strukturo v novih razmerah, je potrebno v prvi vrsti določiti nujno tehnologijo procesov v organizaciji podjetja. Na tej podlagi je treba — upoštevaje tudi druge elemente, ki so potrebni za odločanje — ustvariti novo samoupravno strukturo podjetja. Pri tem bo potrebno likvidirati vsako hierarhično
tehnikov so si zelo prizadevale, da bi se proces integracije razširil in nedvomno so obstoječi rezultati tudi delno njihova zasluga. Organizacije so se angažirale tudi z vprašanjem pripravnikov in veliko pripomogle k ustreznim ukrepom družbe. Zaradi tega smo prepričani, da bi dobil tudi problem integracij svoja prava razmerja, če bi mu organizacije inženirjev in tehnikov posvetile večjo pozornost kot dosedaj.
* Mi-
razmerje med samoupravnimi organi. Delavski svet podjetja ne more biti na primer nadrejen delavskemu svetu tovarne.
To praktično pomeni, da bodo s sredstvi razpolagali tisti, ki so jih ustvarili.
To so na splošno povedano elementi pomembne poteze v »Energoinvestu«.
ISKRA — glasilo delovno-ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
wiiiiiiiiiiiiimiiiijiiiii iiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinriiuriiiitniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiii
----
IBaHRHUflllllfllBHIliaBailHBHBIBfiRRBBBIBH
»Energoinvest« kupuje pamet
9.	Delovne organizacije naj bi revidirale svoje pravilnike o varstvu pri delu in druge splošne akte o varstvu pri delu in jih uskladile z vsemi pravnimi osnovami o varstvu pri delu, ker se je v večini primerov pokazalo, da so ti akti prav-P° telo slabo obdelani in dokumentirani. Razen fega je potrebno, da se splošni akti o varstvu pri delu v delovnih organizacijah dopolnijo z Mrežnimi določbami novih predpisov o varstvu Pri delu.
10.	Ker konec leta 1970 poteče skrajni rok za Uskladitev organizacije služb za varstvo pri delu t določbami temeljnega in republiškega zakona > varstvu pri delu, morajo delovne organizacije akoj ukrepati, da bi se do konca letošnjega leta pedla pravočasno predpisana uskladitev.
! S tem v zvezi morajo osebe, ki poklicno dejo v službah za varstvo pri delu kot kvalificirat varnostni delavci ali pa ki te naloge opravljajo uleg drugega dela, opraviti do kraja letošnjega I!a Poseben strokovni izpit iz varstva pri delu. .11- Izdelati je treba profile in učne načrte za ise vrste in ravni naših šol, da bi se s tem hoglo čimpreje uvesti predmet iz varstva pri Mu v vse naše šole, kot to zahteva 10. člen temeljnega zakona o varstvu pri delu.
Nujno potrebno je, da se izda enoten po-■iopek in način vzgoje, izobraževanja in preveril3 znanja iz varstva pri delu za osebe na telovnem mestu. Tak postopek in način oziroma Pf°gram vzgoje ne bi smel biti preveč splošen in 5* ?e moral čimbolj približati delovnemu mestu “teb na delu.
13.	Na podlagi tako izdelanega enotnega pro-s^tna vzgoje in izobraževanja naj bi vsaka de-
lovna organizacija pripravila in izdelala svoj postopek in način vzgoje in ga prilagodila svojim specifičnim potrebam.
14.	Delavske univerze in skupnosti obrtnikov v posameznih krajih se morajo bolj aktivno in konkretno angažirati v pomoči malim obrtnim organizacijam in zasebnikom v vzgoji in izobraževanju iz varstva pri delu.
15.	Z ozirom na to, da ima učni program višje tehnične varnostne šole v Zagrebu po naših ugotovitvah premalo tehničnih predmetov, je nujno potrebno priti z vodstvom te šole v kontakt in jo opozoriti, da absolventi te šole nimajo zadostnega tehničnega znanja in da bo to samo v škodo študentom te šole, med katerimi jih je tudi precej iz naše republike.
• 16. Nujno je potrebno revidirati pravilnik o periodičnih preizkusih delovnih priprav in naprav ter o periodičnih preiskavah kemijskih in bioloških škodljivosti in mikroklime iz leta 1967, ker tega pravilnika ni mogoče izvajati zaradi prevelikega obsega delovnih priprav in naprav, ki jih morajo po tem predpisu preizkušati pooblaščeni strokovni zavodi za varstvo pri delu.
17.	čim prej je treba rešiti vprašanje nadaljnjega obstoja in dela nitratnih kopeli v delovni organizaciji IMPOL v Slovenski Bistrici To vprašanje je bilo načeto že več kot pred enim letom.
18.	Za naše ladjedelništvo v Primorju je nujno potrebno čim prej rešiti vprašanje glede lokacije te dejavnosti ob naši obali, da bi ta panoga lahko pričela z obnovami in sanacijami izredno zastarelih objektov in naprav.
19.	S področja predpisov o električnem toku je treba urediti status S-komisije v Zagrebu v zvezi z določbami temeljnega zakona o varstvu pri delu in republiškega zakona o varstvu pri delu, glede pooblastila, ki bi ga morala imeti S-komisija ali druga ustanova za področje S-naprav. Prav tako je treba rešiti vprašanje, kje naj se usposabljajo delavci električarji za dela na S-napravah in kdo naj izda takim delavcem potrdilo o usposobljenosti za delo na S-napravah.
20.	Glede nadzora nad delovnimi pogoji pri uporabi vnetljivih snovi je treba jasnejše opredeliti razmejitev med organi inšpekcije dela in organi za notranje zadeve, da bi se s tem preprečila dvotimost pri nadzorovanju delovnih pogojev.
21.	Zaradi izredne zastarelosti veljavnega pravilnika o varstvu pri delu na ladjah je nujno potrebno, da se ta pravilnik revidira in dopolni.
22.	Uvesti je treba sistem kontrole nad trgovsko mrežo, ki nabavlja in prodaja delovne priprave in naprave, ter sredstva za osebno varstvo.
23.	Zdravstvena služba bi morala čim prej opraviti specialistične preglede vseh tistih delavcev, ki so izpostavljeni prevelikemu ropotu in vibraciji ali preveliki zaprašenosti in zaplinjeno-sti v delovnih prostorih, da bi se na ta način lažje ukrepalo v primeru potrebe.
24.	Še vedno menimo, da bi bilo treba nad delom zavodov uvesti ustrezno kontrolo, ki naj bi ugotavljala, ali zavodi delajo v skladu z danimi pooblastili in ali so njihove javne listine izdane po veljavnih predpisih.
jsl*
BSr
Posnetek Jz montažnega oddelka v tovarni »Elektromotorji« Železniki
Pisma bralcev
ALI RES TAKO NIZKI
OSEBNI DOHODKI?
Tov. urednik!
Malo pozno se oglašam. Že nekajkrat sem se pripravljal k pisanju, pa me vedno kaj zmoti. Sicer pa k stvari: Gotovo se še spominjate RTV oddaje, kjer je bil razgovor s predstavniki Iskre ter nekaterimi delavkami v proizvodnji. Govorilo se je predvsem o samoupravljanju, hkrati pa so bila sprožena tudi vprašanja o osebnih dohodkih. Zelo me je začudil odgovor neke tovarišice iz ene izmed ljubljanskih tovarn, ki je rekla.
da je neka delavka prejela v preteklem mesecu le 40.000 S din OD. Ker so to izredno nizki dohodki, in če je tako kot mislim, bi moral tisti, ki je stavljal vprašanja pri tako delikatnih vprašanjih na tak odgovor dosledno vprašati, če so v odgovoru mišljeni čisti OD, ali pa z odbitkom raznih kreditov ipd.
D.	P. Kranj
Odgovor: Uredništvo je na vprašanje dobilo naslednji odgovor: Delavka, ki je odgovarjala na vprašanje je v naglici povedala le končno izplačilo, t. j. z odbitkom
vseh kreditov, kajti mesečno izplačilo OD mišljene delavke znaša v poprečju 70.000 S din. Kot vse kaže, se je izpraševalec s prvim odgovorom, da je prejela le 40.000 S din, zadovoljil oz. v naglici, kot se pri takih snemanjih dogaja — ni pomislil, da bi stavil še drugo vprašanje, ki bi razčistilo dilemo med izračunanimi OD in stvarnim izplačilom, ki so lahko dokaj manjši zaradi kreditov, boleznin ipd.
Zahvaljujemo se za interes in prosimo da nas tudi v bodoče opozarjate na dogodke, kjer lahko netočno stavljeno vprašanje sproži odgovor, ki lahko privede gledalca oz. poslušalca do napačnih zaključkov.	Uredništvo
uimiiiiu iiiimiiiiiiiimniiiiiimiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiuaMBiauRiH m
25.	S tem v zvezi je treba izvesti revizijo vseh izdanih pooblastil zavodom, ker se je pokazalo, da so ta pooblastila na nekaterih mestih premalo precizna.
26.	Vsi strokovnjaki zavodov, ki se poklicno ukvarjajo z varstvom pri delu, ali pa ki te naloge opravljajo poleg drugega dela, morajo do konca leta 1970 opraviti predpisani strokovni izpit iz varstva pri delu.
27.	Vsi zavodi za varstvo pri delu kot tudi zdravstveni zavodi za varstvo pri delu, ki se ba-vijo z varstvom pri delu, morajo ustanoviti in stalno vzdrževati svoje študijske objekte, kjer bodo opravljali znanstvene preiskave ter spremljali domače in tuje dosežke na področju varstva pri delu.
Zavodi za varstvo pri delu bi morali tudi bolj vestno skrbeti za publicistično in progandno dejavnost s področja varstva pri delu, da bi bil na ta način sproti obveščen in seznanjen z novostmi čim širši krog delavcev v delovnih organizacijah.
28.	Zavodi za varstvo pri delu bi se morali bolj vestno in odgovorno vključevati v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in preverjanja znanja iz tvarine varstva pri delu. S tem v zvezi bi se morali posamezni zavodi bolj samoiniciativno povezovati tudi z drugimi zavodi.
29.	Zaostriti je treba tudi odgovornost zavo-
dov za opravljanje svojega dela in dati organizacijam možnost pritožbe v primerih te so bile storitve slabo opravljene.	.
30.	Nujno je potrebno rešiti t»*A vprašanje zmernejšega zaračunavanja zavodov za opravljene storitve. Računi bi morali sloneti na jasnejših osnovah, ki bi bile delovnim organizacijam v vsakem primeru lahko razumljive.
POZDRAV OD VOJAKOV
Oglašam se iz Sombora, kjer služim vojaški rok. Zahvaljujem • se za pošiljanje glasila »Iskra«, prek katerega sem seznanjem z dogodki v kolektivu, kjer sem bil na praksi v času šolanja na poklicni šoli. Težko pričakujem vsako številko glasila, saj obravnavate vse uspehe in težave, s katerimi se soočate v poslovanju.
Vsem članom obrata »Orodjarna« v Kranju pošiljam lep pozdrav in jim želim čim več delovnih uspehov!
Martin Brce V. P. 3065/22 Sombor, Srbija
'i
y
y

Tridnevni izlet
v Češkoslovaško
Nudimo vam izredno priliko, da si ogledate lovske revirje v ČSSR, da lovite v teh loviščih in preživite tri dni v ČSSR v prijetnem društvu. Poleg tega organiziramo ogled znamenitosti mesta Brna in okolice. Lovišča so polna divjadi.
Počitniška skupnost ISKRA organizira v sodelovanju s tovarno METRO Blansko
Lovski izlet v ČSSR
20.	nov. — 23. nov. 1970
Program:
PETEK, 20. novembra 1970
Odhod iz Ljubljane (Trg revolucije) ob 4. uri zjutraj, iz Kranja pa ob pol petih (Iskrina restavracija pri mostu). Prehod v Avstrijo prek Ljubelja, v češkoslovaško pa prek mejnega prehoda Mikulov (ob 14. uri). Med potjo od meje do Brna ogled gradu RAJEC, nadaljevanje poti v Brno, kjer bo večerja in prenočišče.
SOBOTA, 21. novembra 1970
Lovski pogon na zajce in fazane okoli 60 km od Brna. Kosilo in večerja bosta na terenu. Vključene bodo tudi lovske navade in običaji. Vsak lovec lahko vzame s seboj 100 nabojev municije. Poleg tega ima vsak lovec pravico, da ustreli zase 2 zajca ali fazana. Skupaj se lahko udeleži tega lova 25 lovcev. Ker ima avtobus 45 sedežev so vabljeni tudi spremljevalci oz. izletniki. Kolikor se le-ti ne bodo udeležili lova, bo zanje organiziran drugi program.
NEDELJA, 22. novembra 1970
Ogled mesta Brna in okolice in njihovih znamenitosti.
PONEDELJEK, 23. novembra 1970 Prosti dan za nakupe v Brnu. Po kosilu odhod v Jugoslavijo (prek Dunaja).
CENA IZLETA:
Prevoz z avtobusom in bivanje v ČSSR 380,00 din. Za lovce, ki bodo lovili pa še 330,00 din na osebo. V tej ceni je vključeno:
—	cena lovske karte,
—	cena za odvzem divjadi,
—	honorar za lovske gonjače,
—	za lovske navade in običaje.
Vsak lovec mora poleg plačila takoj dostaviti naslednje podatke:
a)	ime in priimek udeleženca lova,
b)	rojstni podatki in stanovanje,
c)	številka potnega lista, č) številka puške, marka in kaliber.
Vsi podatki so potrebni za lovsko karto v ČSSR. Zaradi visoke cene za lovce smo prosili za znižanje.
Rok prijave je možen le do vključno 10. nov. 1970. Organizator si pridržuje pravico, da izlet odpove kolikor ne bo dovolj prijavljencev. Vsak udeleženec prejme v Brnu 600 KČS proti kasnejšemu plačilu. Nakup KČS je zelo ugoden 1:3.
Vsak udeleženec mora obvezno vplačati celotne stroške izleta pri vpisu, ravno tako morajo lovci pred odhodom vplačati skupne stroške lova.
Vsak udeleženec mora biti obvezno cepljen proti koleri in imeti potrdilo o cepljenju.
Avtobus bo imel oštevilčene sedeže, zato opozarjamo udeležence, da se takoj prijavijo.
REZERVACIJE SPREJEMA POČITNIŠKA SKUPNOST NA TEL. 55-898 LJUBLJANA.
UPRAVA PS ISKRA
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Cepljenje proti gripi
Na zadnji seji je upravni odbor Iskrine tovarne avto-električnih izdelkov v Novi Gorici posvetil posebno pozornost zdravju članov kolektiva. Ker nevšečna gripa vsako leto položi dokaj članov na bolniško posteljo, kar povzroča številne težave v proizvodnji, je upravni odbor to-sprejcl sklep, da se vsi
člani obvezno cepijo proti gripi, kar bo opravila zdravniška ekipa. Cepljenje bo trikrat in sicer 23. okt., 13. nov. in 5. decembra.
Dodatno k tej odločitvi je bil sprejet tudi naslednji sklep: Za tiste, ki se ne bodo cepili, se bodo upoštevala določila 2. člena točke 3. pravil-
nika o nadomestilih osebnih dohodkov za 30 dni zadržan» sti od dela, ki določajo, da če delavec zboli za gripo in da po lastni krivdi ni bil cepljen, ko je cepljenje proti gripi; organizirala tovarna, se mu, izplača nadomestilo osebnegal dohodka v višini 50 % o<f osnove za nadomestilo.