ANTIFAŠIZEM JE ČAST, PONOS IN DOLŽNOST, ZATO GA NE MORE OBSODITI NOBENA RAZSODBA CENA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360,—, celoletna 600,— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400,— jugolir. FLRJ: 24—, 70.—, 140—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik», Trst 11-5374; tekoči račun a Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljublj. 6-90601-19. TRST 26. novembra 104:8 IET0 TRETJE - številka 144 UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. O PETI OBLETNICI II. ZASEDANJA AVNOJ-a O snov b gradStvB socializma v Jugoslaviji 29. novembra bodo jugoslovanski narodi praznovali svoj narodni praznik, peto obletnico drugega zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v mestu Jajcu v Bosni. V cem je pomen tega dogodka in v čem so razlogi, da je ta zgodovinski datum postal državni, ljudski praznik. Drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvobditve Jugoslavije je bilo 29. novembra 1943 leta, torej dve in pol leti potem, ko so najboljši sinovi jugoslovanskih narodov na poziv Komunistične partije Jugoslavije začeli oboroženo borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. V razdobju teh dveh let in pol so jugoslovanski narodi s svojo borbo dosegli velike uspehe, tako v notranjepolitičnem kakor zunanepoli. ličnem pogledu. Ljudske množice so se vse bolj združevale v svojem boju okrog Vrhovnega štaba NOV in okrog priljubljenega in proslavljenega vo_ ditelja maršala Tita, okrog Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in okrog nacionalnih, političnih predstavništev posameznih narodov. Vzporedno z večanjem osvobojenega teritorija, šo se razvijali tudi organi narodne oblasti in razni pomožni gospodarski in upravni organi. Pri takem razvoju stvari je nujno nastala potreba po sistematični utrditvi doseženih uspehov, ča bi jih bilo mogoče čim uspešneje izkoristiti za nadaljnjo borbo. Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je glede na to ugotovil 1. da je bil med narodnoosvobodilno borbo ustvarjen popolnoma nov odnos političnih sil v državi in da mora ta novi odnos sil najti izraza tudi v državni upravi in državnem vodstvu. 2. da so bili s tem, da je osvobodilna borba vzrastla iz osvobodilnega gibanja vseh jugoslovanskih narodov, da so bili v teku borbe enostavno izkoreninjeni ostanki velikosrbske hegemonistične politike, ustvarjeni ne samo materialni in politični, temveč tudi moralni pogoji za ustvaritev bratske, demokratične, federativne skupnosti jugoslovanskih narodov nove Jugoslavije, zgrajene na enakopravnosti njenih narodov. 3. da so vse sile antihitlerjevskega bloka že priznale velik delež jugoslovanskih narodov v splošni borbi pro-.tj fašističnim osvajalcem in da zato lahko narodi Jugoslavije upravičeno zahtevajo od zaveznikov in prijateljev, da priznajo tudi njihovo svobodno, demokratično voljo, da torej en del zaveznikov preneha dajati podporo izdajalski begunski vladi v 'Londonu in da se priznajo in spoštujejo organi narodne oblasti, ki so vznikli iz dosedanje borbe. 4. da begunska vlada v Londonu vodi s pomočjo izdajalcev v domovini zločinsko bratomorno vojno In da zaradi tega Jugoslovanski narodi upravičeno zahtevajo, da se taki pro-tiljudski vladi v inozemstvu odvzame tudi formalno pravico, da še naprej predstavlja jugoslovanske narode in 5. ker je pokrovitelj vsega zločinstva kralj, da se tudi do kralja in monarhije zavzema stališče, ki ustreza njihovim odnosom do narodno osvobodilne borbe. Ustrezno ugotovitvam teh dejstev je protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije kot najvišje in edino resnično predstavništvo volje vseh narodov Jugoslavije sklenil, da se AVNOJ konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški or- gan Jugoslavije kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote in da se postavi Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije kot organ z vsemi lastnostmi narodne vlade ter da se nova Jugoslavija zgradi na demokratično federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov. O vseh sklepih so bili Izdani odloki s takojšnjo veljavo in med temi odloki je za nas primorske Jugoslovane bil še posebno važen oni, ki govori o priključitvi slovenske Primorske, Beneške Slovenije, Istre in hrvatskih Jadranskih otokov k Jugoslaviji, ker je s tem uzakonil voljo vsega primorskega jugoslovanskega ljudstva, ki je vodilo svojo borbo za nacionalno osvoboditev izpod tujega jarma, neoziraje se na žrtve ramo ot rami z vsemi jugoslovanskimi narodi in ker je jasno izrazil pravice Jugoslavije in jugoslovanskih narodov. Zaradi vsega tega je postalo drugo zasedanje AVNOJ-a zgodovinsko važno, postalo je prelomnica borbe (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenska delegacija se vrača z drugega zasedanja AVNOJ-a in prinaša med slovensko ljudstvo jasne osnove in cilje nadaljne borbe za osvoboditev in zgraditev nove države. Nam Primorcem pa prinaša tudi radostno vest, da |e bil sprejet in uzakonjen sklep naše priključitve k Jugoslaviji. Ob vprašanju osebnih izkaznic so se razkrinkali Vsi nasprotniki miroVne pogodbe in so= Vražniki slovanske enakopravnosti na Tržaškem ozemlju Po Vidalijevem pozivu, naj ljudje dvignejo enojezične osebne izkaznice, je postalo vprašanje izkaznic, ki je že nekako zapadlo pozabi, zopet pereče. O tem vprašanju šo spregovorili razni tržaški listi in zavzeli do njega različna stališča v skladu s politično linijo, ki jo zastopajo. Jasno pa je, da je pri izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic nabolj prizadeto slovensko ljudstvo, v čigar imenu nima Viđali prav nobene pravice govoriti. O zamenjavi dosedanjih osebnih izkaznic je bilo govora že tedaj, ko so komaj končali njih žigosanje, okupacijska vojaška uprava pa je kmalu po znanem tristranskem predlogu o reviziji mirovne pogodbe in priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji 9. aprila t. 1. izdala ukaz št. 193, ki določa izdajanje novih osebnih izkaznic za vse osebe od 15 leta dalje. Ta ukaz tudi določa, da je treba najkasneje do 31. decembra 1948 zamenjati dosedanje štirijezične osebne izkaznice. Na teh novih izkaznicah mora biti tudi označeno državljanstvo lastni ka in se bodo lahko izdajale le z uporabo onih obrazcev, ki jih bo nabavila Zavezniška vojaška u-prava. Ukaz št. 193 pa nič ne omenja, da morajo biti te nove izkaznice samo enojezične, to je, pisane v italijanščini. Po izdaji tega ukaza, ki sploh ni bil objavljen v tržaških listih, je nastal o novih izkaznicah molk Značilno pri tem je, da so privlekli ta ukaz zopet na dan po objavi resolucije Informacijskega urada, to je po sporu, ki je zaradi Vidalija in njegovih pajdašev nastal v tržaškem demokratičnem gibanju. Tržaška občina je začela izdajati nove osebne izkaznice in čeprav so šovinistični listi pozivali tržaško ljudstvo, naj hiti dvigat nove izkaznice ter pri tem namigavali, da bi bil to tudi nekak tih plebiscit in dokaz italijanstva Trsta, se je le razmeroma malo ljudi odzvalo pozivu. Do srede novembra je nove izkaznice dvignila le četrtina vseh upravičencev, čeprav je zlasti «Giornale di Trieste» večkrat pozival Tržačane, naj jih dvignejo, da ne bodo imeli sitnosti. Tržaško demokratično ljudstvo, zlasti slovensko, je takoj odločno nastopilo proti izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic, ki so pomenile kršitev mirovne pogodbe, katera je zajamčila vsem tu živečim narodom enakopravnost in ki je poleg italijanskega progasila tudi slovenski jezik za uradnega. Ogorčenje vsega demokratičnega ljudstva je izrazilo tedaj glasilo Osvobodilne fronte «Primorski dnevnik» in šele na podlagi tega so se zbudili tudi vidalijevci pri SIAU in njih glasilo «Il Lavoratore», ki so se nekam prisiljeno in v zadregi pridružili splošnemu protestu, ker jim pač ni kazalo drugače; saj je bila zahteva po ukinitvi enojezičnih osebnih izkaznic tako obločna in splošna, da jo je morala sprejeti tudi skupina vidalijevcev, ki se trudi, da b; podprla revizionistične težnje tržaških šovinistov. Osvobodilna fronta in SIAU sta nato protestirali pri polkovniku Shinkleju, načelniku notranjega oddelka okupacijske vojaške uprave, zahtevali ukinitev izdajanja enojezičnih osebnih izkaznic ter fimprejšen odgovor na svoj protest. Polkovnik Shinkle pa ni dolgo časa nič odgovoril, Q kršitvah mirovne pogodbe je tudi vlada FLRJ poslala Varnostnemu svetu protestno spomenico V tej spomenici je poleg ostalega tudi zahtevala, da se razveljavi ukrep o izdajanju osebnih izkaznic, ki krši določbe mirovne pogobe. Njene zahteve je podprla tudi delegacija Sovjetske zveze pri QZN. Pred dobrim tednom je «Giornale di Trieste» objavil članek o novih osebnih izkaznicah, v katerem je namigaval, da razen drugih nevšečnosti vsi oni, ki teh izkaznic ne bodo dvignili, tudi ne bodo mogli voliti. Vidah je takoj izkoristil ta namig šovinističnega lista in v imenu SIAU pozval tržaško ljudstvo, naj dviga nove osebne izkaznice, ker bi sicer bili oškodovani interesi demokratičnih množic, katere ne bi mogle voliti na bodočih upravnih volitvah. Qb tej priliki se je Vida-lijeva skupina popolnoma razkrinkala in pokazala, kako neiskreno |e nastopala, ko je zahtevala ukinitev izdajanja enojezičnih osebnih izkaznic. Vsak izgovor je bil pač dober, le da so se otresli neljube obveznosti, ki so jo bili primorani sprejeti pod pritiskom zahtev ljudskih množic. S tem svojim pozivom so zlorabili ime SIAU, da privedejo množice na revizionistične pozicije, kajti prav ničesar drugega ne more pomeniti pristajanje, na kršitev mirovne pogodbe in načela enakopravnosti tu živečih narodov. S tem svojim dejanjem pa so tudi pokazali, kako malo so jim pri srcu pravice in interesi tržaških Slovencev, na katere se spomnijo le tedaj, ko |e treba iti razbijati njih enotnost. Izgovor, da s tem še ne priznajo kršitve mirovne pogodbe in da bodo na OZN poslali celo neko delega-zijo protestirat, pa je le krinka in navadno zvonenje po toči. To pot se je tudi zopet pokazalo, kako sovpadajo akcije reakcionarnih skupin, njih imperialističnih gospodarjev in vidalijevcev. Ravno tedaj, ko je vojaška uprava v zadregi ugotavljala, da velika večina prebivalstva ni sprejela enojezičnih izkaznic ter gotovo tudi ugotovila, da ne bo mogla kaznovati ROO.OOO Tržačanov, ki niso dvignili novih (Nadaljevanje na 4, strani) Antifašizem na zatožni klopi ...toda nobena obtožba ga ne more omajati Razprava proti članom stavkovnega odbora 12 dnevne stavke ni bila prav nič podobna običajnim pustim in dolgočasnim obravnavam, pri katerih ljudje zehajo in trudno čakajo, kdaj se končajo. Bila je vseskozi napeta in nas je ves čas spominjala na one slavne dni tržaške zgodovine, ko se je tržaško demokratično ljudstvo s stavkovnim odborom na čelu tako od ločno borilo proti vandalskemu početju novih fašistov, ki so že mislili, da je prišel čas, da nekaznovano ponove svoje skvadristične podvige. Kakor je tedaj ljudstvo odločno bilo svojo bitko, tako so se v torek tovariši Laurenti, Stoka, Ukmar, Sorta in Solieri borili proti poskusu, da bi z obsodbo njih bila obsojena vsa pravična borba demokratičnih množic. Razprava je tudi pokazala, kdo je ostal na pozicijah dosledne razredne in antifašistične borbe, tei kdo je zaradi nove oportunistične politike vidalijevskega tabora skušal zatajiti ono slavno borbo, le da bi se rešil vsake odgovornosti. Na razpravi proti Juragi in Similliju smo videli, kako 'sta ta dva tovariša, ki sta za časa 12 dnevne stavke stala odločno na braniku interesov demokratičnega ljudstva zaradi nove oportunistične politika zanikala svoje delo, zanikala pravično borbo tržaškega ljudstva ter se izgovarjala, da sta storila na ukaz okupacijskih oblasti vse, da bi prepričala množice, naj nehajo stavko. Bolj klavrnega primera moralne bede res ne bi bilo mogoče najti in tudi ne boljšega potrdila, kam lahko privede ljudi oportunizem. Vse drugače so se vedli pred imperialističnim sodnikom tovariši, ki so ostali zvesti svoji borbi, ki od te borbe niso in ne bodo nikoli odstopili. Samozavestno, s trdnim prepričanjem o pravičnosti svoje stvari, so stopali pred «odnika in mu zabrusili v obraz: «Borba proti fašizmu je bila pravična, borba za nas ni zločin in zato smo ponosni nanjo; ponosni smo in počaščeni, ker smo to borbo vodili. Ko ste nam poslali poziv, naj prenehamo stavko in razpustimo stavkovni odbor, smo sklenili, da se mora stavka nadaljevati, kar je to bila volja vsega demokratičnega ljudstva, ker cilji stavke še niso bili doseženi, ker so se fašistične tolpe še vedno podile po mestu. Ker vemo, da je bila naSa borba pravična, se ne čutimo krive. Zato nočemo zagovornika niti razbremenilnih prič, ker se nimamo za kaj zagovarjati». Tako so dejali tovariši sodniku. Ta jih je ves razjarjen prekinje-val, dopovedoval jim je, da njega politika ne zanima, da sodišče ni kraj za agitacijo, da se ne bavi z zgodovinskimi vprašanji in z zgodovino Julijske krajine, ker bi bito treba tedaj začeti že z Julijem Cezarjem. Vsa ta ironija in vsa ta jeza pa ni prepričala nikogar. Bili sta še jasnejši dokaz, da se sodišče z izgovorom o postopku otepa resnice, otepa preučevanja vseh vzrokov 12 dnevne stavke. To nam potrjujejo vsa vprašanja obtoženih tovarišev in odgovori sodnika. Sodnik major Bavliss, ki je že obsodil nešteto antifašistov je h -s / ^ s Tujec bi tedaj sodil, da so Trža. cani po prvi svetovni vojni sprejeli Italijo s kdo ve kakšno navdušenostjo. Mi pa, ki o tem nismo brali ali slišali, ampak bili priče, žive priče, vemo, kako je bilo. Resnica je, da so bili za ,,, ■ mo 'nekateri sloji, toda v ^ . manjšini. Kar piše o tem A-Tamaro v svojih spisih je potvuila nje resnice. . v Kaj pravi zgodovina? Trst se srednjem veku boril na žive in mrtve proti Benetkam, ki so ga hotele zavojevati. Trst je prosil in rotil Avstrijo, naj mesto sprejme v svoje okrilje, ker se sam ne more Ubraniti beneškega, to je italijanskega nasilja. Tržačani so poslali Posebno odposlanstvo k nadvojvodi Leopoldu v Gradec. Leopold je Ponudbo sprejet, Tržačani pa so Postavili pogoj, da jih ne bo Avstrija nikdar prodala ali kakor ko. H izročila Benetkam. Ko se je odposlanstvo z dobro novico vrnilo v Trst, so Tržačani skakali od veselja. Neki italijanski zgodovinar Piše: «La città fu presa da un impeto di letizia. I Cittadini alzarono te insegne di Leopoldo, gridando lunghi e clamorosi evviva all’Austria», Ho se je kasneje vnela vojna, so takrat premogočne Benetke spet zavojevale Trst. Pri mirovnih pogajanjih so Tržačani na vsak način hoteli pod Avstrijo. Na posredovanje papeža Pija H, ki je bil Enea Silvio Piccolomini, bivši tržaški škof, so se Tržačani rešili Benetk in zopet pripadli Avstriji. Za to trditev je najlepši dokaz-mrliška knjiga pri cerkvi Sv. Justa. V njej se bere dobesedno tole: «Nell’anno 1464, U 15 agosto mori U Sommo Pontefice Pio II, Presule e Padre begninissimo di questa città di Trieste nel Pontificato singolarissimo benefattore del nostro Capitolo, e protettore e liberatore di questa città». Kaj so torej rekli v tem zapisku tedanji škof Antonio di Coppo in stolni kanoniki? Da je papež Pij U pomagal Trst rešiti iz beneškega, to je italijanskega suženjstva. Tudi v srednjem veku je bila v Trstu skupinica ljudi, ki so držali z Benetkami, vendar jih je tržaško ljudstvo znalo držati na kratki verigi. Sam Attilio Tamaro piše, da so leta 1468. Tržačani tako-le zmerjali skupino: «Traditori, vole’ dar Trie. ste ai Veneziani». (USNICA 0 0BERDANKI1 Da je bil Oberdank nezakonski sin slovenske dekle iz Sempansa na Vipavskem, znano je tudi, da je bil Oberdank zares junak. Fant se je navzel italijanskega duha in je bil za to, da pride Trst pod Italijo. Ni pa res, da je bilo prebivalstvo Trsta tistega mnenja. Z njim so bili le nekateri stanovi, profesorji, učitelji, odvetniki, ki pa so bili v Trstu v neznatni manjšini. Tržaško ljudstvo je Oberdanka sovražilo. Moj oče, ki je bil železniški strojevodja, je vozil vlak iz Gorice proti Trstu tisti dan, ko so orožniki na ovadbo samih Italijanov O-berdanka ujeli v Ronkah in ga peljali na postajo, da bi ga spremili z vlakom v Trst. Oče je bil priča, kako se je zbrala množica Italijanov, ki so vpili: «Porco de tradi- ter» in lanj pljuvali. Orožniki so ga morali varovati, da ga ni ljudstvo napadlo- To je zgodovinsko točno. To je torej resnica o ljubezni Tržačanov do Italije ne pa napis v stolnici. |-|ravljica o sibirski zemlji...tako II se je glasil krasni sovjetski film, 11 ki je zadivil vsakega ljubitelja U velike Sibirije in pionirjev, ki de. lajo tam, da bodo to divjo in bo-I gato deželo izpremenili v pri jet-no prebivališče prihodnjim rodovom. Toda -so ljudje, ki praviio: film je film, resnica pa resnica, ki je cesto mnogo manj rožnata kakor slike na platnu. Tako nekako so govorili tudi znameniti geografi, ki so v Londonu pred dobrimi desetimi leti poslušali sovjetskega profesorja Schmidta, ko jim je opisoval severno Sibirijo in vse, kaj se tam godi. In profesor Schmidt ni vsakdanji človek! On je bil poveljnik znamenite Celjuskihove ekspedicije, ki se je prebila 1. 1933-34 skozi Severno Ledeno morje daleč proti Vzhodu, dokler ni ladje uničil led. In pri reševanju številnih potnikov, dragocenega tovora in celo psov se je prof. Schmidt pred vsemi odlikoval. Pozneje pa je vodil še druge ekspedicije Umetniki moskovske državne opere na poti v severna mesta in cele konvoje ladij skozi Severno Ledeno rnorje prav do Vladivostoka ob Tihem oceanu. In ta izredni mož je s takim navdušenjem govoril svojim poslušalcem v Londonu o velikih delih svoje domovine v Sibiriji in o prerajanju te dežele, da se jirn je zdelo vse to fantastično in neverjetno. Toda eden od kritičnih poslušalcev je svoje dvome prof. Schmidtu tudi izrekel; ta pa ne bodi len, ga je kratkomalo povabil, naj si Sibirijo sam ogleda, potem pa naj sodi. In tako se je zgodilo; Anglež, ki kritično presoja, je leto nato le potrdil besede svojega znamenitega sorojaka James Jeansa, češ da je resnica mnogokrat večja in lepša kakor pravljica. In vendar si je dotični Anglež ogledal samo drobec zadevnega dela Sibirije, to je del najsevernejše Azije, med severnim tečajnikom in Severnim Ledenim morjem, ki meri 6 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je 24 krat toliko kakor meri Jugoslavija ali več kakor polovico Evrope. Za tem polarnim delom proti jugu pa leži ostala Sibirija, ki je priznano ena najbogatejših dežel na svetu. Rusija pa ni znala izkoristiti njenega bogastva in ime Sibirija je carskemu Rusu pomenila večinoma deželo pregnanstva, šibanja, krvi, smrti. Danes pa se odpirajo na široko vhodi v podzemlje k velikim rudnim begastvorn, izrabljajo do 6000 km dolge in mestoma do 2000 km široke pragozdove, tam vstajajo velika, moderna mesta in polarno noč razsvetljuje pozimi na mnogih krajih elektrika. Za to velikansko življenje, ki se je vzbudilo v Sibiriji, pa nikakor več ne zadostuje velika dvotirna železnica, ki veže evropski del Sovjetske zveze s Sibirijo. Narava je oskrbela Sibiriji proti ledenemu severu velika pota; tja teko namreč velikanske sibirske reke, Ob, Jenisej, Lena, Kaianga, Indigir-ka in Anadir, katerih številni dotoki preprezajo Sibirijo, njene pragozdove in severne tundre. Le nekaj je težko: te reke so po več mesecev na leto zamrzle in tedaj promet na njih preneha; izlivajo se pa v Severno Ledeno morje, kjer zapirajo celo poleti velikanska polja plavnega ledu ladjam. €A o SIBIRSKI ZEMLJI IN RESNICA Mongolski nomadi v šoli v neki kulturni bazi živa podjetnega človeka, da bi začel ploviti tudi tam. Ze pred stoletji so sanjali o tej zvezi Evrope z vzhodno Azijo. Pogumni mornarji severnih evropskih dežel, ko so zemlje lačni \\\V \mm\\ JK Hsintiv&i m mmm M» PRVE EE OB SIBIRSUIOBAEI Se pa pogledaš zemljevid, boš videl, da sorazmerno kratka pot ob severni obali Evrope in Azije kar iz- Spanci in Portugalci obvladali vse oceane in je papež posest na zemiji kratkomalo razdelil kar na portugalsko in špansko poluto. Prvi poizkus po Ledenem morju ob Evropi in Aziji Angleža Willoughbyja prodreti globlje se je končal žalostno; ekspedicija je poginila že ob Laponski. Nato pa je prenehalo angleško zanimanje za severno pot do Kitajske, ker se jim je posrečilo uničiti veliko špansko brodovje in si utreti svobodno pot po oceanih. Sele ukaz Petra Velikega, da je treba narisati vse obale evropske in azijske Rusije, je vzbudil novo zanimanje za azijsko obalo Severnega Ledenega morja. Anglež Wig-gins je bil nato prvi, ki je prodrl prav do tedaj zapuščenih in samotnih izlivov sibirskih veletokov Oba in Je-niseja. A prvi, ki je obplul vso se-T’erno obalo Azije, je bil Nordensioeld 1. 1876. Bil je že blizu Beringovega preliva, kjer bi lahko zapustil Severno Ledeno morje, pa ga je prehitela zima in moral je uklenjen v led ostati ob Cuhotskem polotoku do drugega poletja. Svet je občudoval polarnega junaka, a carska Rusija je bila še vedno počasna in se ni zganila, da bi pošteno izrabila vse izkušnje od znan. stvenikov, še manj pa velike sposobnosti svojega ljudstva. L. 1913, tik pred svetovno vojno, po tolikem za. mujenem času, je šele sklenila pošiljati zaklade svojih pragozdov po Jeniseju navzdol, a koncesijo za izrabljanje teh zakladov je zopet od- dala tujcu, neki norveški trgovski družbi. Omenjenega leta je vodja te družbe Jonas Lied z znamenitim polarnim raziskovalcem Nansenom na ladji Correct preplul del Severnega Ledenega morja in plul nato po Jeni. seju navzgor. Nansen je nato spisal svojo znamenito knjigo «Sibirija, dežela bo. dočnosti», ki jc vzbudila mnogo zanimanja in pozornosti. A za carsko Ru. sijo je bilo prepozno. Zamudila je priliko in po vojni je mlada Sovjetska zveza pričela izvajati svoje velike načrte, med katere je prišel tudi načrt o. izrabljanju Sibirije. S0WEESRA ZVEZA JE URŠKO MARIO VREJOČIIA V SOVilEISHR G0SP00ARSÌV0 Ze preje omenjeni porf. Schmidt je po naročilu svoje vlade poizkušal prodirati po Severnem Ledenem morju ob Aziji, da bi točno preštudiral vse pogoje morske plovbe v tem nevarnem polarnem območju. L. 1932 se mu je prvič posrečilo že v enem poletju prebrodi, ti med obalo in ledom vso dolgo pot od Evrope do Beringovega preliva. To je bil velik uspeh ne samo poguma, ampak tudi vztrajnega znanstvene, ga dela na visokem severu. Sledili so novi podvigi in glej, 1. 1936 je pre_ Lesena cesta v Igarki. Glej dolge sence, ki • •-r ' '• ^ . ' v AT<- Stran naših kmetovalcev a Kako bomo krmili živino Prehod od zelenega k suhemu krmljenju Prišel je čas, ko hodi živina k jaslim. Zdi se mi, da ne bo odveč, ako se nekoliko pogovorimo, kako Živino krmimo. Vedeti moramo, da živina dobro izkorišča krmila, le če jo redno krmimo. Pri nerednem krmljenju pa ni uspeha, tudi če pokladamo živini obilno in redilno krmo. Ako torej hočemo, da bomo imeli od živine čim več koristi, krmimo jo redno in upoštevajmo pri tem naslednje: Krmimo živino ob pravem času in poskrbimo, da živina je v miru. Krmimo dvakrat ali trikrat na dan; vedno bolj se uveljavlja mnenje, da je boli naravno in zato tudi bolj pravilno, da krmimo dvakrat dnevno. To nam posebno dokazuje tudi živina, ki se na dobrem pašniku dobro in dositega napase dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, sicer pa miruje. Isto opazujemo tudi pri divjih živalih (jelen, srna, divja koza itd.). Pri dvakratnem dnevnem krmljenju pokladaimo krmila od 6 do 8 ure in od 17 do 19 ure Pri trikratnem krmljenju začnimo krmiti živino ob 5., 11. in 8. uri. . Trikratno pa tudi dvakratno krmljenje na dan prija goveji živini konjem ovcam, kozam in prašičem. Izvzeti moramo le prav mia de živali. Tako na primer naj sesajo teleta do starosti dveh tednov vsaj štirikrat na dan. Od tedaj dalje pa najmanj do pol leta krmimo dnevno teleta po trikrat na dan in šele na to jih lahko začnemo polagoma krmiti le po dvakrat. Pri pitalni živini posebno pri prašičih, ki potrebujejo za pitanje obilo miru, dosežemo z dvakratnim dnevnim krmljenjem boljše uspehe. Pri vsakokratnem krmljenju pa je treba živino nakrmiti do sitega. Seno, otavo in druga podobna krmila pretresimo dobro, da odide ves prah iz njih, preden jih spravimo v hlev. Mnogo prahu in raznih glivic je posebno v takšnem senu, ki je trpelo pri sušenju in spravljanju zaradi neugodnega vremena. Ce seno dobro pretresemo že v skednju ali drugem prostoru, preprečimo, da se zanese in napolni hlevski zrak pri krmljenju s prahom. Seno in otavo pokladamo celo, slamo pa navadno zrezano v reza-nico. Pokladajmo vsa krmila suha. ker takšna krmila živina bolje prežveči in nasiini. Le močna krmil' pomočimo ali poškropimo z vodo toliko, da se ne prašijo in da jih žival ne razpiha. D- bodo konji in prežvekovalci močna krmila - bolje izkoriščali, pomešajmo mednje rezanice. Pokladajmo krmila, po določenem redu. Prežvekovalcem pa tudi konjem, pokladajmo najprej močna krmila, potem korenje, repo ali peso. nato seno ali otavo in slednjič slamo. Vedno pa dajajmo krmila v jasli drugo za drugim in šele tedaj, ko je žival prejšnje že popolnoma pojedla. Tudi če pokladamo svoji živini samo seno, dajajmo ji ga v treh obrokih. Tako dosežemo, da žival bolj počasi in raje žre, da ne izbira in ne razme-tuje krme, da je ne ugreje z dihanjem in ne zmoči s slinami, s čimer jo napravi neokusno in je ne mara. Vprežnim konjem privoščimo za vsako krmljenje 2 do 2 1/2 uri. vprežnim volom pa vsaj tri ure časa in odmora. Na splošno moramo pustiti prežvekovalcem dovolj časa za prežvekovanje. Prehajajmo od ene krme k drugi polagoma. To ne velja le za prehod od suhega k zelenemu krmljenju ali od zelenega k suhemu, temveč za vsako menjavo krmil sploh. Na vsako novo krmilo je treba živali polagoma privaditi; tudi če preidemo od ene vrste sena k drugi vrsti. Enako moramo ravnati tudi pri krmljenju okopa-vin, močnih krmil, pri menjavi in pripravljanju krmil itd. Cim bolj različna so krmila, tem dalj časa moramo živino odvajati od nekega krmila in jo privajati na novo. Ce krmo prehitro menjavamo, zgu- bijo krave molzenice mleko, pi-talna in mlada živina pa na teži in navadno preteče precej časa, da pridejo živali zopet k mleku, oziroma da dosežejo svojo prejšnjo težo. Za proizvajanje mleka, mesa, tolšče itd. je v takem primeru izgubljena vsa krma, ki jo dobiva žival od časa, ko smo pričeli menjavati krmo pa do takrat, ko doseže živina zopet ono množino mleka ali težo, ki jo je imela pred menjavo. To nam dokazuje tudi poizkus s parom pitalnih volov, ki so ju začeli kar naenkrat krmiti s krompirjem, potem ko so opustili krmljenje s krmsko peso. Oba vola sta izgubila na teži. Svojo prvotno težo je dosegel en vol zopet čez 7 in drugi šele čez 12 dni. Vsa krma, ki jo je dobil vol v 7 dneh in drugi v 12 dneh je šla v zgubo. Krmimo svojo živino kolikor mogoče enakomerno in brez prenaglega prehoda od ene krme k drugovrstni. K rednemu krmljenju spadata sol in klajno apno, ki sta potrebna, kadar krmimo živini takšna krmila. v katerih je malo omenjenih rudninskih snovi. Največ soli in klajnega apna potrebujejo mlade mlečne in breje živali. Konj potrebuje na dan 15 do 30 gramov fo-sforovega kislega klajnega apna. žrebe in tele 8 do 15 gramov, mlado in odraslo govedo 25 do 40 g, pitalni vol 40 do 50 gr, ovca, koza in prašič 10 do 20 gramov, prašiček in jagnje 3 do 5 gr, mlada perutnina na dan in glavo 1/2 do 1 g in odrasla perutnina 1 do 2 grama. Soli pa potrebujejo: konj dnevno 15 do 25 g. mlado govedo 10 do 20 g, mlečna (breja) krava 20 do 50 g, vprežen! vol 30 do 40 g, pitalni vol 40 do 70 g, prašič in ovca 4 do 8 g, koza 10 g, perutnina 1 do 2 g na glavo in dan. Živali napajamo nekoliko pred dokončanim ali šele po dokonča- nem krmljenju. Za napajanje živino je najboljša le čista, sveža, primerno topla (10 do 14 C°,) voda. Premrzle vode živali ne pijejo rade ali pa je pijejo premalo. Po vsakem krmljenju je treba temeljito osnažiti jasli in vso posodo, ki smo jo rabili pri krmljenju in napajanju. Za to čiščenje potrebujemo ščet ali metlo in vodo. Do-bro je ako vsaj nekajkrat v tednu čistimo tudi z vročo vodo. Po krmljenju ne pozabimo dobro osnažiti živine, kajti redno snaženje živine tudi mnogo pripomore, da krmo dobro izkoristimo. BASA 7$Um6- Ut, Tktč Tovariš Pučer Andrej nam je poslal dopis, ki ga v izvlečku objavljamo. Med drugim pravi takole: Naša Kmečko obdelovalna zadruga je znana že daleč naokoli po vsem okrožju. Stalno imamo obiske naprednih kmetov, ki bi radi po našem zgledu šli v skupnost in s tem v boljše in lažje obdelovanje zemlje. To je nekega zadrugarja tako navdušilo, da je napisal naslednjo pesem: Puški zadrug ar ji Zadružno na delo zadružno v zabavo. Veselo zapojmo pod našo zastavo. Le z borbo in trudom obira se sad. Pristopi k zadrugi kdor boljše bi rad. DOLIVANJE VINA Praksa je pokazala, da pridobi vino največ na dobroti — kvaliteti, če ga negujemo in hranimo v lesenih sodih (poznani so tudi cementni — - cisterne itd.) to pa za radi tega, ker je les prozoren — luknjičav in prepušča zrak do vina, pri čemer nastajajo oksidacija ter razni drugi kemijski procesi, ki so velikega pomena za tako ime. novano zorenje vina. Ugovarjali bi lahko, da ima les tudi svojo slabo stran, ker vino izhlapeva. Tako n. pr. izhlapi iz soda na hi do 5 l. Ta izguba je znatnejša pri novih sodih, ker se vino še ni tako absorbiralo. Prav tako je praksa dognala, da je izguba večja pri mladih vinih kot pri starih. Od česa pa je odvisno to izhlapevanje? Od toplote in vlažnosti v kleti od debelosti in kakovosti dog, iz katerih je sod napravljen, od oblike sodov (iz ovalnih sodov n. pr. izhlapi več kot iz okroglih), od kakovosti vina (čim več je v vinu alkohola, tem močneje tudi izhlapeva). Važni so še drugi činitelji, kot nezadostno zabite pilke, stvarjenje vinskega kamna, razno postopanje Z vinom itd. Zanimiva pa je ugotovitev, da vino v večjih sodih raz- Domače pridelovanje semena (Nadaljevanje iz zadnje številke) j ni bati, da bi jih veter polomil. Neka- meroma. manj izhlapeva kot v majhnih, zato vino v majhnih sodih tudi prej dozori. Ko vino izhlapeva, se v sodu na. bira zrak ali v najboljšem primeru, ako vrenje še ni popolnoma končano, ogljikov dvokis. Ko se CO 2 (ogljikov dvokis) več ne tvori, se zrak, ki prihaja skozi razpoke lesa, pomeša z ogljikovim dvoki-som, s čimer nastajajo potem pogoji za življenje škodljivih mikroorganizmov (malih bitij), ki povzročajo vinske bolezni, predvsem berso in cikavost. Izguba vina v lesenih sodih se menja po letnem času in je poleti jačjn kot pozimi, večja v suhih kleteh in suhem vremenu nego v vlažnih kit i eh ob vlažnem vremenu. Vpliv toplote vidimo v tem, da sod, napolnjen z mladim vinom, Za lastno uporabo, ko ne potrebuje.1 teri Poganjke rastline skupaj poveže- mo mnogo pesnega semena, lahko izberemo že na polju najlepše korene, naj. boij zdrave in pravilno razvite in jih zaznamujemo. Gomolji naj bodo vsaj 2 kg težki, lažjih ni treba izbirati. Ce nam pa gre zato, da pridelamo čim več semena za trg, moramo delati bolj gospodarsko; ne bomo gledali ravno na velikost gomolja, marveč na zdravje in na normalen razvoj korena. Vzeli bomo korene težke vsaj pol kilograma. Se na nekaj moram opozoriti naše kmetovalce, namreč na to, da se pesa rada križa med seboj. Zato mora. mo posamezne vrste saditi ločene, če želimo pridelati seme čistega rodu Ce izbiramo semenice, se potrudimo, da po možnosti izberemo korene, ki so si na zunaj podobni po obliki in barvi. Ce ne bomo izbrali le pripadnikov iste vrste in jih posadili za pridelovanje semena, bo naš pridelek zelo križan. Prej smo izračunali, da potrebuje kmetovalec, ki seje dobre tri njive krmske pese, okoli 190 semenic, in če tehta vsaka od pol do enega kg, jih bo čim manj segnilo. V dobri kleti naloženo na kupu z glavami navzven se bodo najbolj obdržale, če pa ni kleti, jih bo treba zakopati. Da ne sme v shrambi zmrzovati, je razumljivo. Najbolje se držijo, če pred vkletenjem korenu nad srcem odrežemo liste v viših i 4 — 5 cm. Spomladi razsadirno semenice v dobro, jeseni pripravljeno zemljo, v kvadratni razdalji 55 do 65 cm. Njivo razčrtamo, semenice posadimo z lopato. Semenice posadimo globlje kakor so bile vsajene prejšnje leto. Gla. ve prikrijemo z zemljo, da so varne pred zajci in sušo. Nekateri povaljajo po sajenju njivo s težkim valjarjem, S tem odženejo glave več enako mernih poganjkov. Med rastjo nasad okopljemo po potrebi Ce je nasad gost, se bodo semenske veje med seboj podpirale in se jo v butaro, da dosežejo isti namen. Se bolje storimo, če napnemo ob vrstah semenic z obeh strani žico, ki drži poganjke pokonci. Tako lahko okopavamo med vrstami. Ko okopa, vanje ni več potrebno, pa enostavno žico odstranimo in vrste se strnejo. Ko se listje osuši, porjavi najprej spodaj in ko postanejo tudi semenske rožke rjave, je čas za spravljanje. Seme zori zelo neenakomerno od spodaj navzgor. Ko je spodnja tretjina semen rjava, je pravi čas za žetev. Veje odrežemo s srpom 20 do 30 cm nad srcem ali pa odrežemo srce korena z vejami vred. Zvečer istega dne povežemo veje v snopiče in jih postavimo v raztavke na njivi ali jih takoj spravimo domov in pod streho. Obesimo jih na podstrešju, da se osuši jd. Suhe potem smukamo na grebenih ali omlatimo v mlatilnici. Smukanje daje najčistejše seme. Mlatilnica zdrobi veje in te smeti le težko odstranimo od semena. Velika podjetja imajo posebne sušilnice za sušenje semena. Pesno seme je prav. za prav več semenskih zrnc skupaj v skupni hišici. Ta hišica je precej mesnata, zato se počasi suši. Seme moramo zato prav na drobno nasuti na zračnem podstrešju. Se bolje bo, da ga posušimo pri zmerni toploti na peči ali v sadni sušilnici. Ce želimo obilo semena, moramo semenicam dobro zagnojiti. Pri gnojenju z gnojem dodamo še 40 kg su-perfosfata, 20 kg kalija in 20 kg dušika. S tem hočem opozoriti naše kmetovalce, kako si sami doma pridelamo potrebno pesno seme. Le tako bomo rešili vprašanje tega tako potrebnega semena. Vsakdo pa, ki si hoče doma pridelati pesno seme, se mora že sedaj pobrigati za ustrezne semenice. Spomladi bo prepozno.! Opozorilo kmetovalcem Pri krmljenju svoje živine posnemajte živinorejce v kmetijstvu najbolj naprednih držav kakor so Danska, Holand. ska itd. Ako bodete krmili živino po načinu svojih starih dedov ne bo Vam mogoče kon. kurirati s cenami mleka in mesa naprednih živinorejcev in živina vam ne bo donašala zadostnega dobička. živini moramo pokladadi ko. ličinsko in kakovostno krmo v razmerju, ki je njenemu raz. voju in proizvajanju najbolj primerno in najbolj poceni, kakor nas o tem poučujejo izkušeni strokovnjaki. Vsakovrstno krmo nudi po izredno zmernih cenah «Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu, skladišče ul. U. Foscolo 1 (tel. 94386) proda, jalne: v Trstu, ul. S. Mereadan-te 4 (poleg knjigarne Stoka) in v Miljah, ul. Mazzini 1». J-ssensica pralna Pri navadnem obdelovanju zemlje orjemo desetletja in desetletja vedno globoko. Posebno na težjih tleh se zato napravi pod plastjo orne zemlje ali živice, to je na površini mrtvice gladka ploskev, skozi katero zrak ne more pronicati. Zemlja pod to plastjo zato ne more zmrzniti, niti ne morejo v njej živeti mala bitja, ki napravljajo zemljo rodovitno. Iz tega sledi, da mora biti jesenska, oziroma zimska praha koristna za zemljo le v primeru, ako zrahljamo pri tem zemljo globlje kot pri navadnem oranju in tako zdrobimo nepropustno ploskev pod navadno brazdo. Seveda je pa treba upoštevati, da rahlo zemljo veliko laže odpravlja voda in da se rastlinske hranilne snovi v rahli zemlji hi-trejè izpirajo V. globino in se tako za vedno izgube. Jasno je torej, da v prav strmih legah — in tudi manj strmih, ako je zemlja že sama po sebi rahla, jesenska praha ni priporočljiva! Pa tudi v ravnih legah ni primerna, ako je zemlja, posebno nje spodnja plast, zelo propustna, to je prodnata. Ce zemljo, ki jo sicer orjemo samo 15 cm globoko, sprašimo n. pr. 30 cm globoko, spravimo s tem na površje 15 cm debelo plast mrtve nepropustne zemlje, kar ima za posledico, da tudi do zdaj živa rodovitna plast zemlje omrtvi, namesto da bi se plast rodne zemlje poglobila. Iz tega zopet lahko sklepamo, da ne smemo spraviti na površje vej* kot 3 do 4 cm mrtve zemeljske plasti, da moramo torej z zimsko Pra-ho postopoma poglabljati orno plast zemlje: vsako jesen za neka^ cnaj ne pa preveć hlćratt, usahne do določene meje; to pa za. to, ker mlado vino spravljamo v klet, kjer je nižja temperatura. Pri tej priliki se zaradi razkrajanja zmanjšuje prostornina. Pri starih vinih je izguba manjša, ker se je tu stvoril že vinski kamen, ki ščiti vino pred velikim izhlapevanjem, pa tudi temperatura je pri teh vinih več ali manj stalna. Vedeti pa moramo tudi, da najmočnejšemu vplivu toplote podležejo vina, ki so na nezavarovanih mestih, kot n. pr na prepihu, pri oknu, pri peci itd. V takih primerih morajo sode primerno zavarovati. AH moremo količino izhlapelega vina vnaprej določiti? Računajo, da se suče od 1.5% so 3.5% včasih doseže celo 5% (1.5 do 5 1 na 1 hi). Ce upoštevamo vse doslej navedene činitelje, pridemo do nujnega zaključka, da moramo bodisi mlado ali pa staro vino dolivati. Razlika je samo v tem, da je treba mlado vino češče zalivati kot staro, in sicer v začetku vsak drugi ali ‘tretji dan, pozneje vsaki četrti dan, ko pa sodi po glavnem vrenju dopolnimo, pa vsak teden, potem vsake H dni in končno pravilno vsake tri do štiri tedne. Pri mladih vinih, kjer se toplota sprreminja, je treba dolivati pogosteje. Ne more. mo pa za vsa vina določiti nekega povprečja, že glede na okolnosti, ki vplivajo na izhlapevanje. Ko je vino dve leti staro, dolivamo enkrat mesečno, v. toplem letnem času tudi dvakrat. Cirri večja je nevarnost, da bi se razvila bersa ali cik, češče je treba dolivati. Kaka. pa dolivamo? Navadno uporabljajo bakrene vrče z dolgo cevjo. Preden začnemo polniti sod, je treba pilko temeljito obrisati ter pilkino odprtino dobro poduhati, 'vino pa osvetliti s svečo; če je na njem bersa, moramo želo previdno dolivati do pilkine odprtine, da ne bi berse odplavili. Dolivanje zahteva torej vso' pazljivost. Poskušali so to delo opraviti s posebnimi steklenicami, ki bi same po sebi dolivale toliko vina, kolikor ga izhlapi, toda izkušnje so Pokazale, da so bile te steklenice brez koristi, ker so vino okužile z boleznimi; zato je najbolje, da do^ livarno kot navadno. BASA' 'F I 1 '4' ; T 9 Sir? SŽG S S1 £ ST 3 5r .. 5--Š Sš? SS =•£ S-SBŠ &S 2 II ZSBZS ^ = 2=5.3 fcv M.II 5-« 2 s 3 a-o S--0-5 a 5 2'S 2 H 3 3 2 s-5 ^ O s •= s c a a a * Stran naših gospodi za matere Tolikokrat čitam in slišim, da je telesna kazen Za otroka neprimerna, da otroka na smemo tepsti. In vendar me moj sin včasih tako razjezi, da se ne morem premagati in ga udarim. Potem mi je žal, a je pač prepozno in potem me po takem nastopu muči «slaba vest», zato prosim, povejte mi še vi svoje mnenje, da se bom znala ravnati. OPGOVOR: Otroci so včasih res sitni kot muhe. Neprestano so nam pod nogami, nam sitnarijo, kadar je naj-ntanj treba in kadar smo najbolj nervozne. In ni čuda, če nam razsodnost včasih popusti in ga mahnemo. Mislim, da otroku to ne škodi ga ne neupravičeno ponižuje, kakor nekateri trde, vendar pa moramo tehtno premisliti, preden kaznujemo otroka na ta način. Ce smo nervozne, ali kadar imamo polne roke dela, takrat navadno otroke kaznujemo, čeprav bi njegovega prestopka morda kak druf dan niti za zlo ne vzele. Torej predvsem velja: Matere se moramo premagovati, pa če nam je to še tako težko in v hipu preudariti otrokov prestopek. Ce ugotovimo da je bil res poreden in da kazen fes zasluži, potem ga tudi lahko udarimo: seveda tja, kjer ne bo nosil nobenih posledic. Ta vrsta kazni pa mora biti silno redka, šele potem bo kaj zalegla. Nikoli pa ne smemo kaznovati otroka zaradi našega nerazpolo-ienja, ker kazen res lahko ponižuje, kó otrok čuti, da je ne zasluži. Silno redko rabljena «palica» in V pravem tremutku je lahko piav dobro vzgojno sredstvo. Razkužila in razkuževanje Torbice, ki jih vidimo na sliki, si napravimo lahko same ir. istega blaga kot imamo plašč (primeren je tudi čriast žamet) in iz nekaj odrezkov usnja. Malo potrpljenja in dobre volje, ja bomo imele torbico, ki ne bo po videzu in trpežnosti prav nič zaostajala za tistimi, ki jih za drag dinar prodajajo. e cc*— £3 O ŽENA V PR Ob naši razpravi o «ženi v pregovo. ru», imam vtis, da stojimo na pomolu, kjer je nakopičen tovor za velik parnik, a imamo na razpolago samo drob no barčico. Utegnemo se torej baviti samo z najvažnejšimi pojavi v življenju žene. Tak važen pojav je zakon. Mnenja so zelo različna. Evo nekaj neugodnih: Ce si naveličan dobrih dni, oženi se! Po spoznanjih, ki smo jih do sedaj ugotovili, ne bi nič rekli, če bi bil ta pregovor italijanski. Toda čujte Otekel Crnilo odstranimo iz perila ali svile, ako madež namakamo v sveže mleko, dokler mleko več ne potemni. Madeže nato izperemo v mlačni vodi.. — V poletnem času odstranimo lahko madeže s sokom paradižnika. — Iz volnenega blaga odstranimo madeže, če jih zmočimo s terpentinom in nato operemo. — Iz lesa izperemo madeže s solno kislino. — Z rok osnažimo Crnilo s citronovo kislino. —«C»— Kavne madeže spravimo iz perila, ■ ako zmešamo jajčni rumenjak z glicerinom in jih s to zmesjo namažemo, potem v mlačni vodi izperemo in nato še mokro perilo na drugi strani likamo z ne prevročim likalnikom. — Iz raznega blaga izperemo madeže z vodo in milom. Ce ne izginejo, jih Izperemo v slani vodi (1 1 vode, 50 K soli). — Ce so madeži nastali po beli kavi, jih namažemo z glicerinom, operemo v mlačni vodi in na nasprotni strani blago polikamo. —«C»— Likalnik napravimo zopet gladek, Ako kos rumenega voska ovijemo z mehko krpo in gladimo po toplem li. kalniku. Ko smo ga s tem dobro očistili, vzamemo drugo krpo, jo pomočimo v drobno sol in zopet dobro drgnemo ploskev likalnika. — Rja popolnoma izgine. —«O»— Galoše očisti, preden se blato posuši! Umivano jih z gobo, namočeno v mrzli vodi in obrišemo s suho krpo. Lesk ostane trajnejši. —C— Gumijaste plašče čistimo s tekočino dveh delov vode in enega dela salmia. ka. Ko se posuši, ga previdno odrgne, mo z vato, ki jo zmočimo z glicerinom. in strmite! Zrasel je na Holandskem. Sploh imajo severnjaki huda izkustva. Nemec: Komur je ženitev vzor, ta ju. nak je ali - nor. Anglež: Kdor ima lepo ženo, temu ni dovolj dvoje oči. Rus: Zelò dobra je žena, ki ne slabi. In še Anglež: Lepa žena, velika hiša in časopis so bolj za druge nego zate. In spet Nemec: žena in otroci, ved. no odprti računi. Seveda tudi Italijan «svojo žvrgoli»: Chi ha moglie ha doglie (Kdor ima ženo, ima nadloge). In še Al molino e alla sposa manca sempre qualche cosa (Mlinu in ženi vedno kaj manjka). Ce bi hoteli ta pregovor modernizirati, bi na mesto «mlina» postavili «avtomobil». Sicer pa ima Italijan tudi druga spoznanja: Senza moglie a lato l'uomo non è beato (Brez žene ob strani mož ni srečen). In Francoz: Les femmes font les hommes (Zena napravi moža). Isto Anglež: Mož brez žene je drevo brez listov. Nemec je svečan: Spoštuj ženo, delo in starost! Spanec: Dobra žena ustvari dobrega moža. To je prevzel najbrže od cerkvenega očaka, ki pravi: Mulieris bonae beatus vir; numerus enim annorum illius duplex (Blagor možu, ki ima dobro ženo; njegova leta se podvojijo). Danec daje ženi dragocen nauk: Zena, ki je ubogljiva, je možu poveljnik. Toda tudi možu ne manjka naukov; Norvežan je naravnost poetičen: V hiši, kjer biva ljubljena žena, se smeje radost skozi okno. In skoraj pri vseh narodih, ne izvzemši strogega Holandca, naletimo na tale rek: Mož mora imeti do žene nežnost ljubimca, odkritost prijatelja in skrbečo pazljivost očeta. Zeni pa daje pregovor priporočila za gospodinjstvo; Italijan; Varčna žena, bogata hiša. In Francoz: Mastna kuhinja, mršava oporoka. Ne manjka tudi nasvetov, na kaj naj pazi mož pri izbiri žene. Posebno temeljit je Rus: Ne ženi se, če nimaš toliko sredstev, da bi lahko vzdrževal dve ženi. Bogatih ne mara; Bolje živeti z ubogo v miru nego z bogato v prepiru. Povzpne se celò do splošne ugotovitve: Največja nesreča na svetu je bogata žena. Francoz se izraža dru. gače, pove pa Isto: Kdor išče denar pri ženi, kreg in zgago priženi. Ravno tako Italijan: Reva z revnim, bogata z bogatim. Indijec je vedno moder: Pri izberi žene glej navzdol, pri prijateljih navzgor! In tudi Anglež modruje: Zena gospoduje možu, ko je mlad, mu je tovarišica v srednjih letih in hraniteljica v starosti. * Vprašujemo: Kako naj si razlagamo velika nasprotstva, ki jih srečujemo v pregovorih glede zakona? Mogoče bo najbolj primerno, da nam žena odgo- 1. decembra bo v Budimpešti II. kongres Mednarodne demokratične federacije žena, te osrednje ženske organizacije, ki se bori za mir v svetu, za pravice in zaščito žena. Vse napredne žene sveta podpisujejo proteste proti vojni, oboroževa. n ju, proti-vojaški uporabi atomskega orožja. Dosedaj so samo žene Jugoslavije oddale 1,200.900 podpisov. vori na to vprašanje. Cujmo nemško pisateljico Malvino Frank: Ljubimcu, ki je uslišan, je žena angel; zavrnjenemu pa . demon. Roko na srce: Zadela je v črno! Ali vsaj - prav blizu. Kaj pa je dezinfekcija? Dezinfekcija ali slovensko razkuževanje je posto, pek, s katerim okužene osebe in predmete očistimo bolezenskih kali. Dezinfekcija je edino zanesljivo sredstvo, s katerim res lahko dosežemo, da od kužnega bolnika ničesar kužnega ne prihaja med ljudi. S samo izolacijo tega ne bi mogli doseči. Sončna svetloba je najpripravnejše, najpreprostejše in nejcenejše dezinfekcijsko sredstvo, njeni ultravioličasti žarki zabranjujejo ka. lem razvoj in jih po daljšem učinkovanju tudi uničijo. Sončni žarki uni. čijo bacile tuberkuloze v dveh urah, antraksove trose v dveh do štirih urah. Zato je priporočljivo sončenje stanovanja, posteljnine, perila, obleke in podobnega. Toploto potrebujemo za dezinfekci. jo v obliki sežiganja, kuhanja, vročega zraka in vodne pare. Kemična razkužila Mnogoštevilna so kemična razkuže-valna sredstva, to so kemikalije, ki delujejo razredčene z vodo na celice bolezenskih kali tako, da jih uničijo. Najvažnejša so naslednja: Apno rabimo v obliki apnene kaše, oziroma apnenega mleka. Apneno kašo priprav, ljamo tako, da zmešamo enako količino ugašenega apna in vode. Apneno kašo uporabljamo za dezinfekcijo iz. trebkov, seča, vode po kopanju. Ce apneni kaši prilijemo dvojno količino vode, dobimo apneno mleko, ki nam služi za beljenje prostorov, za dezin. fekcijo odpadkov, izločil, gnoja. V dveh urah so mikrobi (klice) uničeni. Za razkuževanje uporabljamo čisto apno, najbolje je, če imamo žgano, kajti baktericidna (bakterije uničujo. ga) moč ugašenega apna v jamah pe. ša in traja približno tri leta. Soda nima pri navadni toploti nobenega ličinka na mikrobe, le pri toploti 60 stopinj C uničuje 2% raztopina sode bakterije. Rabimo jo za dezinfekcijo tal, nepoliranega pohištva in takih predmetov, ki jih ne moremo dezinficirati z drugimi sredstvi. V raztopini sode kuhamo jedilno orodje in posodo 10 minut. Sublimat je bel prašek, spojina živega srebra in klora. Prodajajo ga rožnato ali modro pobarvanega v pastilah po pol ali en gram, zmešanega s kuhiftjsko soljo, ker le z njo vred deluje na beljako. vinska telesa. Uporablja se v 1% raztopini, to se pravi, da eno enogram-tudi do meter dolgi in do 10 Kg tež-sko pastilo raztopimo v enem litru vode. Ce raztopina delj časa stoji, izgublja svojo učinkovitost. Sublimat je izredno dobro dezinfekcijsko sredstvo in uničuje mikrobe in trose v naj. krajšem času. Je pa hud strup, razjeda kovine in izgublja svojo bakteri. cidno moč. Uporablja se za dezinfekcijo pljunkov in drugih izločkov človeškega telesa, ter za dezinfekcijo rok, kadar zaradi prehudega vonja odklanjamo druga sredstva. Etilni alkohol, Ki nastaja pri razkrajanju sladkorja po glivah kvasovkah, prihaja tudi v poštev za dezinfekcijo. Njegova moč pa je v tem smislu kaj različna: absolutni oziroma koncentrirani alkohol nima nobene baktericidné moči. pač pa, če je razredčen. Najbolje deluje 60 do 70% alkohol. Formaldehid je plin, ki se v vodi prav dobro topi m tvori, razredčen na 40% raztopino, ki se imenuje formalin. To je prozorna tekočina z močnim in razjedajočim vonjem. S formalinom v zvezi z vodnimi parami razkužujemo prostore in predmete v njih in to tako. da ga o. grevamo v formalinskih aparatih Uporablja se tudi v 2% raztopini za dezinfekcijo rok, obraza in takih pred- MODA BRANCIN je riba, ki jo vse leto najdemo na ribjem trgu, največ pa oktobra in novembra. Pravijo, da so pozimi najboljši mladi brancini, stari pa imajo baje posebno dober okus v aprilu. Brancin je ena najokusnejših rib. Stari Rimljani, ki jim ni kaj očitati, da ne bi znali streči svojemu želodcu, so brancina izredno cenili in najljub. ši jim niso bili morski brancini, ampak tisti, ki so jih lovili v Tiberi. Brancin je morska riba, toda v svoji požrešnosti se zaleti tudi v reke. V starem Rimu so silili v Tibero, da so tam jedli dobrote, ki so se izlivale v reko po kloakah. Tisti so bili najboljši in najbalj mastni in jih je rimska gospoda, začetnica dvatisočletne kulture, najrajši jedla. Tudi brancini iz Jadrana gredo v reke in najdemo Jih v istrskih in dalmatinskih rekah. Brancini so razne velikosti, včasih ki. So svellosivi, hrbet je modrikast, trebuh belkast. Ker so grozni požeruhi, so jih stari Rimljani imenovali volkovi. 2ro vse črve, šlčoljke.ribe, zato imajo kar naprej odprta usta, da ne izgubljajo časa. Brancina, ki je tehtal hvaležni Benečani darovali Napo. leonu, ko jim je zatrl njihovo republiko, in mu želeli «dober tek». Mladiči žive na dnu, stari so pa bolj ob površju. Kadar je velika nevihta gredo h kraju, da preže na to kar bo morje odtrgalo ob obale za njihova vedno odprta usta. V ustih ima zobčke tudi na jeziku, ki je bolj podolgovat, glava je porinjena naprej, gobec je brez lusk, prav tako tudi lica in škržni pokiopee. Na poklopcu sta dve bodici. Rep in hrbtna plavut sta razcepljeni. Meso je izredno mehko, sočno in okusno, zato ima brancin nekoliko višjo ceno od ostalih rib. Popoldanska obleka iz sivka-> stozelenega volnenega blaga s ; širokim plisiranim krilom in ) svetlim čipkastim ovratnikom. metov, ki jih z drugimi sredstvi ne moremo dezinficirati. Iz formalina pri. pravljajo z različnimi mili preparate (lysoform, sanoform, odoform), ki pa nimajo baktericidne moči. Krezol je temnorjava tekočina s karakterističnim duhom. Cisti krezol se ne u-porablja za razkuževanje, marveč se običajno uporablja kot krezolovo milo v 5% raztopini. Krezolova mila se dado v vodi prav dobro topiti in se sestoje iz enakih delov krezola in kalijevega mila. Najbolj znani preparati krezolovega mila so: lizol, sanitol, kreolin. trikrezol, triseptol, salveol, odorit, sapokrezol in drugi. Rabijo se v 5% raztopini (Krezolova voda) za dezinfekcija perila, predmetov, pohištva, sten. tal, rok itd., ne smemo jih pa uporabljati za dezinfekcijo jedilne, ga orodja in posode. 2 in pol% raz. topina krezola zadostuje za vse prak. tične potrebe in jo pripravljamo tako, da mešamo pet delov krezolovega mila s 95 deli vode. Klorovo apno, je spojina apna s klorom in ima oster vonj. Na zraku klor izhiapeva in preparat izgublja svojo baktericidno moč; zato ga je treba hraniti v dobro zaprtih posodah in na temnem prostoru. Uporablja se kot prašek za dezinfekcijo tekočih snovi (dve žlici na liter snovi > in mora delovati vsaj 20 minut. Rabimo ga tudi še kot kašo klorovega apna, ki jo pripravljamo tako, da ga mešamo s petkratno množino vode. V tej obliki nam služi za dezinfekcijo iz. mečkov in odpadkov tako, da vzamemo toliko kaše kot snovi. Delovati mo. ra dve uri. Slednjič ga rabimo kot 3% raztopino za razkuževanje sten, tal, stranišč itd. Klorovo apno ni posebno priporočljivo, ker razjeda snovi. Nekatere perice belijo s klorovim apnom perilo in ga s tem uničujejo. --V Zgodi se, da jo nenadoma pokliče k sebi. Nekaj hi- zdravilo« zasumi bolniku skoraj nad ušesom, pov nepremično strmi vanjo. Potem se mu levica Boštjan seže pod vzglavje, a kakor bi ga spek-požene v žep njenega predpasnika. »Priznaj, copr- lo, odmakne roko, jo skrije pod odejo, ki si jo niča. koliko si zatajda. N; mi za piškave pare, pritegne do brade. ampak goljufaš me, goljufaš Drhteči prsti presko- Župnik molči in čaka. Nato stari utrujen od čijo in tipljejo po bluzi, če ne bi kaj zašumelo v notranje borbe zamiži. Ko duhovnik to opazi, ho-nedrih. če vstati. »Ded nori«, se brani Jela. Pridušuje se in kol- Tedaj Zagornik sunkovito privzdigne blazino, ne. Ko se ji od jeze in užaljenosti zablešči v očeh, Bankovci zašume »Gospod, za dve maši!« stari odneha. Župnik še ni vstopil pri sosedovih, (sedaj bla- O božiču in o veliki noči se Zagornik pri ve- goslavlja tudi pri Uroševiču in Jovanoviču, ker čerji ves čas skrivnostno smehlja: »Kaj neki sta- sta se prejšnji mesec pokatohčanila), ko se Bori kuha? se vprašuje Jela. Preden se ženska ( d- štjan že grenko pokesa zaradi denarja in vzroji: pravi spat, se ji Boštjan namuzne in ji potisne v »Pludiča, tudi smrt je že podkupljiva!« pest kak stotak«. Na, na, stara! Saj nisem tak po- Zagornik dočaka drugo jesen v postelji. Nem-gan. Le kupi si pri Bernobički črtasto jopico, o ci se vkopljejo preko Save v Bosanski Gradiški, kateri govoriš že ves mesec!« Ali: »Na, za nagtav- Večkrat, ko Jela hodi po prstih okrog pošteno ruto, saj jih imaš le tri«. [je, boječ se, da ga ne prebudi, stari hipoma dvig- »Ded, dedasti«, se Jela nasmiha v svoji izbi ne glavo: »No, no, saj nismo v cerkvi! Saj le pestovanje roke v naročju zibaje se s celim živo- razmišljam. Veš, ni prav, da le s Kozare............... tom. »S tem drobižem si ne morem kupiti niti za »Kumičko kar zanese ven, do grla je sita nje-en rokav«. govega besedičenja. Stari pa se huduje sam O Treh kraljih župnik blagoslavlja hiše. Pri Za- s seboj, češ, zajezili so vpade s Kozare, a po gorniku po opravilu še malo posedi. Kumička nosi slavonski strani, iz gozdov v Strugi in v Rajščih, na mizo cvetje, klobase, vina. Boštjan začenja partizani zahajajo v vasi skoraj pri belem dnevu, vselej znova: Kako je služil vojsko pri dragoncih tako rekoč vasujejo. Le dve uri hoda od tod, ka-v Gradcu, bil celo feldvebel. Župnik že zna vse ko ne! Zagornik ni butec! Dobro pozna svoje sona pamet, a vseeno potrpežljivo posluša. Stari se vaščane in takih je povsod dosti. Prebrisanci! razvnema. Jela mora sneti sliko z zida. Kradoma Podnevi pljujejo v kašo, katero ponoči kuhajo, za-potegne z dlanjo po njej. Zagornik bi vzrojil za- to Boštjanova zgovornost usiha. Sosedje nalašč radi enega samega praška, pa čeprav pred samim govore največ o Nemcih. Stari dobro ve, da love papežem. vsako njegovo besedo. Obiski ga jeze. Pridejo, ko »Častiti, tale, drugi z desne. Kakšen fant sem še žlice ni pošteno odložil. Gospodar toži, da je bil!« Bolniku žari obraz, komaj ženska odide v ku- utrujen, oni pa sede pri peči kot pribiti. č'e se Bo-hinjo, že more spet v sobo. »Kje, si, kje?« raz- štjan pretvarja, da je zaspal, se res odpravijo, a draženo sika starec. »Pokaži no, gospodu!« In s pri tem tako štorkljajo, da bi morali zbuditi mrli-kazalcem suva proti skrinji. Jela že ve, da mora capo njegovo zbledelo, od moljev načeto, modro, Očitno se mu posmehujejo, nemčurju zakr-Z rumenimi vrvicami obšito vojaško suknjo. Du- knjenemu! Še raje ga izzivajo. Zagornik se počuti hovnik prikimuje s prisiljenim nasmehom, čeprav med njimi kot polž v pobalinskih rokah. Če skri-jo je že neštetokrat videl. Zagornikov glas kar po- va roke, padejo po njem, ker bi jih radi videli, če skakuje. »O, to smo bili ljudje, to! Red, pravič- jih pa kaže, vrešče drezajo vanje. O, da so Nemci nost...« Suh kašelj ga premaga. Ko prisede še v vasi, bi se jim jeziki takoj zavozljali. Zato jih Jela, potožijo o sedanjih slabih časih. Župnika Zagornik nestrpno pričakuje, skrbi, pred kratkim so partizani zavzeli nekaj Zadnje čase, če le zasliši konjski topot, plane: bližnjih vasi. Jezi ga, da se mu fara drobi. »Jela, poglej so morda Nemci!« Boštjan preklada po odeji koščeno roko, ka- Ženska zamahne: »Kaaj šee! Cirjičev fant je kor bi nekaj iskal in gubanči čelo. Potem najde z lojterskim vozom podil mimo. Divja, kot bi ga rešitev: »Nemci, to so vojaki! Oni v vas, nemir iz gnal sem zlodej«. Boštjan tudi ponoči večkrat bu-vasi! Naši branilci pa...« Pomembno se spogle- di žensko. »Kaj, se ti blede!« se jezi Jela in vleče dujejo in namuznejo. Pred tednom je namreč pribe- na uho. V hlevu buta govedo ob leseno pregrajo. žalo nekaj prijetnejših domobranov vaške posad- Ko Komička nekega dne v oktobru pomiva ke kar v spodnjem perilu iz gozda. Mrhe! Parti- posodo, nenadoma vrže v tišino: »Boštjan, konec zani so jim vse pobrali. Vaščane je razganjalo tedna, pravijo, jih bomo dočakali. Le veseli se od smeha. Je pa tudi nekaj takih ptičev med do- Nemcev!« mobrani, ki rdečkarjem za maslo in jajca zame- Zagorniku se razleze obraz. Jela pa se razbur-njavajo celo naboje. • ja: »Nemci so kakor kobilice — vse obero, povsod »Svet je norišnica!« puha Zagornik in obupu- sc počutijo doma; njihov želodec nima dna! Zmije, ker bruhajo topovi vsak dan bliže. kajo, ropajo!« Ko odnese Kumička krožnike, se župnik pri- »Molči baba! Nemci?« Boštjan povesi ustni-makne k postelji. Obmolkneta. V mraku se še ko- ce in privzdigne obraz. Služil sem pri njih. In tile maj vidita. so iz istega testa. Še za senco pod hruško bi ti »Moliš kaj?« vpraša duhovnik z žametnim plačali«, glasom. Zagornik se kar zgrbi. »To je najboljše »Hahaha« se sproži v Jeli. »Le povprašaj Ora- hovčane in Bistričane. Ti poznajo Nemce do obisti«. »Gobce stresajo«, vztraja stari; ženska mu hoče ugovarjati. Popoldne pa Zagernika le malo zaskrbi. »No, stara, če hočeš pa skri tisto kanto masti pa gnjati, hlebec sira in jerbas jajc!« Pri večerji Boštjan le nekajkrat zajame proseno kašo z vkuhanimi suhimi hruškami. In to vendar najraje je! Kumička se nasmiha. V starem grebe nemir. Preden zaspi, ji trdno zabiča. »Ti, da boš zavlekla vrečo bele moke na podstrešje in pletenko žganja tudi! Podnice privzdigni«. In potem ves teden tako, vsak dan nekaj. « * * Dolge sence drse po dvorišču. S starih orehov kaplje ovelo listje. Kakor bi majava, zijajoča lesa ujela belega kužka v precep, leži ta ves popoldan na istem mestu, hlasta za mušicami, ki plešejo nad njim, kot steber dima in bevska v mimoidoče. ki hite k večernicam. Nedelja je. Na lesenem stopnišču ždi Cenček in premetava oglate kamenčke po črvivi deski visokega praga. »Svečke obriši«, mu preti Jela iz kuhinje. Otrok se ne zmeni za to. A, kakor bi ga že sama misel na nekoga udarila v obraz, zavrti z glavo, jo pritegne med ozka ramena, objame kolena in se potuhne ob priprta vrata. Skozi špranje vidi premikajoče se, črtasto, obledelo nabrano krilo. Teta se suče po kuhinji, seklja čebulo in si z razpokano dlanjo briše solze z lica. Jela večkrat nenadoma postoji pred sobnimi vrat: in tenko prisluškuje. Staremu se je nocoj poslabšalo. V prostorni sobi, ki gleda s tremi okni na zarasel vrt, hrope na široki postelji Boštjan Zagornik. Sončni prameni se lomijo na robeh prašne mize, ki pestuje odprt predal, iz katerega štrle razmetani papirji, odrezki orumenelih časopisov, koledar brez platnic. Starčev srepi pogled drsi po črno neokvirjeni sliki, okrašeni s papirnatimi rožami, raz katere se smehljata on in Draginja. Pet in dvajset let je tega! Sunkovito obrne glavo, nejevoljen je, da mora že ves dan misliti nanjo. Sinoči ga je trapila v sanjah. Vročina mu narašča, kri in tišina mu šumita v ušesih. Že ves popoldan se muči, da bi zadremal. Divji lajež ga vzdrami. »Prekleto ščene!« zarohni Boštjan. »Jela, baba, babasta, kje si! Sediš na ušesih? Zaženi mu no kaj v glavo, da ne bo tako zavijal! Jeelaa!« A ženske ni. Šele nekaj minut pozneje plane vsa upehana v sobo. »Boštjan, kar mirno lezi, Boštjan Nemci! Po vseh Iršah so se razsuli, h Koščalu. k Barbariču, k Jovanoviču«. Pazljivo ga ogleduje. Na Zagomikovem upadlem licu vztrepetajo mišice, pogled se mu utrinja. Nato težko vzdihne. Žal mu je, da je prav danes tako slab. »Kar ti z njimi opravi. Če ostanejo, bom odslej vsaj mirno spal! Postrezi jim. Tn naj ne štorkljajo!« pristavi bolnik z mrtvim glasom. Nemcem se mudi. V naglici pregledajo hišo, kašče, skedenj, hlev. Jela jim mora pri priči izprazniti izbo. Stotnik se šopiri po sobi, hlastno je in urno pije, naliva vojakom, ki prihajajo in odhajajo ter jim rezko ukazuje Zagorniku. ki se v zadregi nasmiha in se sili po nemško, vrže sem pa tja dve, tri besede, kakor psu obrano kost. Boštjan postaja ves majhen. Ko se častnik naje. se visoko zravna, da skoro z glavo zadene v strop, zarožlja z ostrogami, pripre ledenozelene oči in pri vratih še enkrat opozori gospodinjo, češ naj se dobro zaveda, koga ima pod streho in da ne sme vojakom ničesar odreči. (Nadaljevanje prihodnjič) 9 Is i 1 3» Pravljica o sibirski zemlji in resnica (Nadaljevanje s str. 8-9) vozil konvoj 14 ladij z dragocenim tovorom pod vodstvom tega moža od zahoda proti vzhodu in obratno v enem poletju. Severna pot skozi Severno Ledeno morje je bila odprta, vstop v izlive zgoraj navedenih veletokov prost in stik z notranjostjo bogate Sibirije, ki je do sedaj imela le eno železnižko zvezo z ostalim svetom, vzpostavljen po vodi, po morju, veletokih in neStevilnih rekah! Evropski Človek se more komaj zadosti zavedati velikanskega pomena teh dogodkov in posledic. Kakor gobe po dežju so rasle ob nekdaj tako zapuščeni obali severne Azije polarne postaje. Nekdaj se je raziskovalec, ki je zašel tja, kar za leta' dolgo poslovil od ostalega sveta in nihče ni mogel o njem ni, česar izvedeti, tako prazno in pusto je bilo tam gori. 2e 1. 1937 pa je bilo ob obali in na otokih Severnega Ledenega morja 75 polarnih postaj, ki so vse imele tudi oddajne radio apa- rate, bile zaposlene z vremenskimi, morskimi, in živalskimi preiskavanji, na kopnem pa so se bavile s preis kovanjem zakladov v zemeljski skorji. Štirikrat na dan morajo brzojaviti na centralno postajo na Dicksonovem otoku svoja vremenska opazovanja, ki jih potem brzojavno sporočajo v Moskvo, ki je najvažnejši center meteoroloških poročil v Evropi. V notranjosti Sibirije pa je bilo tedaj tu. di že nad vremenskih postaj-Delo vseh teh pa je največjega pomena za mornarje na visokem severu, kjer v megli in ledu prejemajo vremenska poročila, navodila, obvestila o ledenih razmerah ob obali in na rekah, o odpirajočih se kanalih med plovnim ledom in drugim. Ta poročila jih varno vodijo med nevarnostmi Severnega Ledenega morja In jih varujejo, da ne obsede srldi velikanskih ledenih polj, ki bi jim mogla postati pogubna ali pa bi jih mogla celo prisiliti, da bi tam gori v skrajno neugodnih rezmerah morali prezimiti. Te postaje šo obenem celice novih večjih naselbin in mest in tako se življenje počasi seli proti severu. Toda za tako delo so potrebni posebni ljudje, in glej, ne manjka jih v Sovjetski zvezi! Na postajah in v no. j vih naselbinah so se kot pionirji èi-vilizacije zbirali številni mladi možje in žene, ki jih odlikujejo vse potrebne lastnosti izvrstnih ljudi: velik pogum in navdušenje za znanstveno in drugo delo. (Nadaljevanje prihodnjič) RAKO UMETNIK CENI UMETNIKA (Nadaljevanje z 9. strani) Nekoč je Tolstoj dejal: «Kalif Ab-durhamem je imel v življenju 14 srečnih dni. Jaz jih gotovo nisem imel toliko. In sicer, ker nisem živel zase, za svojo dušo, ker ne znam zanjo živeti; jaz živim samo za ljudi. Ko se je poslovil, mi je Anton Cehov rekel: «Ne verjamem, da je bil srečen». Jaz pa verjamem. In vendar ni res, da bi živel samo za ljudi. Da, dajal je ljudem kakor beračem od tega, kar je imel v izobilju. Največkrat govori o bogu, o kmetu in o ženski, D literaturi govori redko in skopo, kakor da bi mu bila tuj svet. Do ženske goji, kakor se mi zdi, neutolažljivo so- vraštvo. Ko smo nekoč sedeli v parku in govorili o ženskah, je Tolstoj dolgo molče poslušal, nenadoma pa je rekel: «O ženskah bom povedal resnico šele, ko bom z eno nogo v grobu. Takrat bom povedal resnico, skočil hitro v svojo krsto, potegnil pokrov nase: — tako, pa mi še kaj storite!» Pri tem je njegov pogled tako neznansko, tako divje zagorel, da smo vsi za nekaj časa onemeli. Lagati mu ni bilo mogoče nit iz sočutja. Niti ko je bil nevarno bolan, ni vzbujal usmiljenja. Bilo bi banalno pomilovati moža, kakršen je bil on. Ljudi rjegove vrste je trega čuvati in gojiti, ne pa jih zasipati s prahom obraljenih, brezdušnih besed. Včas- i je vprašal: «Sem vam zoprn?» In ste morali odgovoriti: «Da, zoprni ste mi». «Me ne marate?» «Da, danes vas ne maram». V vprašanjih je bil brezobziren, v odgovorih vzdržen, kakor je za modreca prav. Nekoč me je nenadoma vprašal — padlo je kakor udarec: «Zakaj ne verujete v boga?» «Niman vere. Lev Nikolajevič»-«To ni res. Po naravi ste veren človek in ne boste mogli prebiti brez boga. To boste tudi kmalu čutili! Neverni ste iz svojeglavosti, — iz nejevolje, da svet ni tak, kakor bi vi radi. Za vero, kakor za, ljubezen, je treba poguma in drznosti. Reči si morate: veruje m, — potem bo vse dobro, vse bo kakor vam je potrebno, vse vam bo kar samo postalo jasno in vam bo v veselje. Saj vendar toliko stvari ljubite! Toliko govorite o lepoti! Kaj pa je lepota? Najvišje in naj-popolnejše je bo g!» Drugače ni prav nikoli govoril z menoj o tem predmetu in globoka resnoba njegovih besed in njih nenadnost sta me popolnoma prevzeli. Molčal sem. On je sedel na divanu s podvitimi nogami, okrog brade mu je igral zmagoslaven smehljaj. In mi je govoril, žugajoč mi s prstom: «Molk vas v tej stvari tudi ne privede k ničemur. Ne!!» Jaz pa, ki ne verujem v bogu, sem ga pogledal zelo oprezno i« nekoliko boječe, — pogledal sen* ga in sem mislil: «Ta človek je bogu podoben!» *2 i I f : M ■ # KO HAN »Kakor nalašč o pravem času«, je pripomnila Lenka in sunila Marijo, ki je šele sedaj razumela. »Napadi so tako podobni, da jih niti zdravnik ne loči od pravih. S tem sem se posebej ukvarjal. Tu na mestu bi vam lahko zaigral predstavo. Začenja se s peno na ustih in s stisnjenimi pestmi...« Dvignil je obrvi. »Za boga, samo tega ne!« se je zgrozila Lenka »Imam tega ves dan do grla zadosti Rajši mi povejte, kakšne novice imate iz Rusije«. Lenka, ki je v začetku vojne skoraj izgubila vero v ljudi, je začela po sedmem novembru 1917. zopet verjeti, da se svet ne bo pogubil v medsebojnem ruvanju, marveč da se bodo ljudje z novim družbenim redom začeli spoštovati med seboj in da bo moč delovnega ljudstva ustvarila združene socialistične republike sveta. Ker ni bilo mogoče nič zvedeti o tem v časopisih, je pozvedo-vala pri Borku. Borko ni urejeval zdaj samo strokovnega glasila mehanikov, ampak se je v delavski stranki povzpel na višje mesto in postal urednik dnevnika, ki ga je nekoč s tako vnemo raznašal. Polovica članov uradništva je bila v vojni, a Borku so ponudili kot novincu najneprijetnejše delo: vojna poročila. Plaval je po njih kakor na trhli ladji med klečmi cenzure in paragrafov in si pridobil zasluge s tem, da ni bil list ustavljen niti v času najhujšega preganjanja, ko je umirajoča monarhija čutila v hrbtu italijanski nož, a na svojih osmero nogah moč, da bi vsaka od njih bežala drugam. Šepetaje in ko se je najprej prepričal, da nihče ne prisluškuje za vrati, je Borek pripovedoval ženskama, ka je skrivaj zvedel o ruskih legijah in boljševikih od članov stranke, ki so imeli neke stike, čeprav niso nikoli jasno in naravnost govorili o ruski revoluciji in njenih prvih bojih. Nekoč je prinesel skico grba bodoče češkoslovaške države. Bil je to iztrižek iz švicarskega časopisa. Lenka je komaj dihala. Čutila se je že v novem svetu, ker si je predstavljala novo republiko kakor eno od tistih federativnih socialističnih republik, drugo poleg federacije ruskih republik. Komaj pa je naslednji dan zjutraj stopila v februarski mraz in slišala v kristalno zmrzlem zraku nad Vltavo znani jutranji pozdrav, sovražni in bebasti tatata strojnih pušk, je zadvomila in se spet vdala s stisnjenimi zobmi delu v lazaretu. Marsikateri prostovoljni pomočnici, plemeniti, Nemki ali Židinji je sčasoma omrzela samaritanska služba. Na koncu je ostalo tam samo še nekaj zvestih žensk, ki so bile dodeljene spremstvu namestnikove žene. Ta, ki ji je ljudstvo vzdelo ime Črna Mari, je priplavala enkrat na dan v bolnico s čipkasto čepico na glavi in v belem plašču, sprejemala kadila ponižnih državljanov, potrkala na vrata ranjencev visokih činov in milostno pokimala z glavo staremu doktorju Berkoviču, ki so ga v začetku vojne staknili kot prodajalca časopisov v skromni trafiki, kjer je užival pokoj. Tedaj so mu poverili vlado nad štirinajst sto avstrijskimi topovskimi tarčami, v lazaretu, kjer so jim zdravili rane, ki so jih dobili v vojni. Lenka se je je vselej skrbno izognila. Šele tedaj je obiskala Romana, ko so plemenito gospo spremili s pokloni do avtomobila. Roman je že nestrpno čakal nanjo. Vsak dan jo je grajal: »Zakaj si kvarite zdravje in življenje, šmarnica? Danes ste spet bolj bledi. Ne pozabite, da je vaš smehljaj dragocenejši kakor vaše preveze«. »To so pokloni, nič nimam zoper lepo govorjenje. Toda moje prepričanje mi pravi drugače. Lahko bi vam dala sto dokazov, da sem ravnala prav«. »O tem ne dvomim. Vedno prav ravnate. A pojdiva rajši hitro ven, na zrak«. Odhajala sta skupaj in se vodila za roke in tako je Lenka prvič v treh letih dala povod za sumničenja. »Z nadporočnikom se vodita za roke«, so govorili vojaki zavistno. Več pa si niso upali reči, dokler so bili v območju Romanove zdrave roke. A tudi zato, ker je bil Romanu posebno naklonjen sam vodilni zdravnik Berkovič, sošolec in star prijatelj pokojnega majorja, Romanovega očeta. Berkovič je znal raztegniti Romanovo okrevanje kakor kavčug, njegovi sobi se je vedno izogibal, medtem ko je ostale spalnice vsak dan napadel, kakor je bil pač odvodni tok, in neusmiljeno poslal nazaj na fronto vse, ki so mogli stati pokonci. Vzlic temu ugodnemu položaju svojega prijatelja ni šla Lenka nikoli iz lazareta, dokler hi končala svojega dela. In še te izprehode je opravičevala pred seboj, da mora rekonvalescenta podpirati pri hoji. Izprehodi so bili vsak dan daljši in so se končali v kavarni Slavij i. Lenka in Roman sta sedela rada pri oknu na Vltavo. »Ne morem se nagledati te umazane, stare botre« je imel navado reči Roman, ko je sedel tako, da bi imel pogled na reko. »Moram gledati nanjo tako dolgo, da mi zbriše iz spomina ozko, deročo, pošastno zeleno Sočo. Voda bo prekrila vodo«. Lenka ga je podpirala namesto bergle, dokler ga je ovirala rana v boku, pozneje jo je sam prijel za podpazduho in ji šaljivo zatrjeval, da nikakor ne more sam hoditi. »Močna ženska ste«, se ji je posmehoval, ker poleg njegove visoke in krepke postave je bila Lenka tanka kakor šiba poleg štora. In ko se je kujala; »Svet hočete preobraziti s svojimi rokami, enega njenega prebivalca boste vendar lahko privedli na varno«. »Seveda bomo preobrazili svet!« se ni dala Lenka. Za posmehovanje se ni zmenila: »Poglejte Rusijo! pravili so, da so le carji in samodržci trpežni kakor čevlji iz juhtovine. In vendar danes to ne drži več!« Bila je gotova svojega sveta. Roman jo je dražil: »Kaj so vam spet natvezli svetovalci iz vaše bolniške blagajne? Ne verjemite jim. Ne morejo obrazovati red niti v svojih družinah, kaj šele da bi mogli upravljati državo. Ne bi jim poveril niti stare pastirske koče, kaj šele da bi jim izročili vso Evropo. Sami so malomeščani najvernejšega kova. Poglejte njih žene, kako znajo ukazovati svojim služkinjam, obrekovati, se povzdigovati in posnemati obsovražene meščane, poglejte njihove otroke, ali čuti eden od njih proletarsko, ki se je rodil v toplem in varnem blagostanju, ko je oče odložil osemurni klobuk, odstranil skovano zaponko s samoveznico in se oblekel v žaket in salonsko suknjo?« »Kaj moremo za to, ker smo se rodili v takem okolju, ki nas posiljuje«, se je branila Lenka. »Ne govorite v prvi osebi množine, kadar govorite o ostalih«, jo je spomnil Roman. »Rajši mi povejte, kako ste prav za prav prišli v Prago, v mojo tolažbo in zdravljenje?« Lenka mu je pripovedovala o tem, kaj se je zgodilo z njo o nevihti in kako naglo se je odločila zgodaj zjutraj tistega dne, ko je nastala vojna, ter prišla v Prago, ne da bi kaj vedela o tem dogodku. » Ta velika odločitev je bila očitno v zraku. Tudi ja« sem se prav tega dne odločil, da zapustim ljubico, ki me je stala mnogo živcev. Vi- dim, kako me prestrašeno gledate, ljubček moj: Imel sem zares ljubico. In vrhu tega je bila poročena gospa. Takšen razuzdanec sem. V svoje opravičilo naj povem, da sva se razšla zlepa. Hotela je, da bi postal prijatelj njenega moža, tega pa nisem mogel storiti iz zunanjih in notranjih vzrokov. Razumete, ne? Lenka je otrplo gledala skozi okno. Njene ustnice so bile ozke, čelo okamenelo. »Povejte mi še to, zakaj je gospa mati dovolila, da ste tako težko delali na polju? Domnevam, da tega ni bilo prav nič treba?« Roman je izpraševal in pazljivo ogledoval razgibane poteze njenega -bledega obraza. Nenadoma je šinil glas iz napetih ust in zvenel tako ledeno, da se je sama Lenka začudila: »Mamica me je že čuvala, toda bili smo v zelo slabem položaju, ko ni b:lo nadomestila za zaposleno služinčad. Plačilo za najemnino je tedaj zapadlo in žito bi ga moralo plačati. Ko bi se zamudili, bi bil vihar razmetal žito«. »Vaš oče ni kupil mlina?« »Kako neki?« ga je oponašala Lenka. (In naglo je ošinila Romana z očmi, kakor bi si hotela zapomniti izraz njegovega obraza v tem trenutku). »Saj ste bili takrat tako rekoč priča, da se nista pogodila z gospo majorko!« »Se nista pogodila!« je ponovil, da se je začudila. »To je čudna stvar«. »Zakaj čudna? Kakor da ne poznate gospoda očeta!« »Veste to za gotovo, šmarnica?« Lenka se je zamislila. Ni vedela, če lahko pritrdi ali ne. Prav za prav ni vedela o tem nič zanesljivega in točnega. Nikoli se ni zanimala za te stvari, ker pa so takrat v mlinu govorili o naiem-ščini, ki jo gospod oče zbira, je temu verjela, a neka pripomba, ki jo je ujelo njeno uho, je obtičala v njenem spominu v zvezi s tistim blaznim spravljanjem žita. Vse to je povedala Romanu, ki je mrščil obrvi nad očmi, v katere Lenka ni mogla pogledati brez ginjenosti. Bilo ji je tesno, ko je opazovala njegovo zadrego, ker ni razumela, zakaj jo izprašuje o teh stvareh in če ni morda ona kaj kriva pri tem. In tu se je prvič zavedala, kako si prizadeva, da ne bi bila nikoP in v ničemer kriva pred Romanom in bi bila pred njim v najlepši luči, tudi se je spomnila, da se prav za prav zaradi njega pogleda zjutraj v zrcalo in ugotavlja, kakšen je bil izraz njenega obraza v tem ali onem trenutku, ko je govorila z njim Ti spomini so ji pognali v sence vročično rdečico, ki je Romana opozorila za njeno razburjenje. Nasmehnil se je prizanesljivo. »Nepopravljiv greh, da nisem takrat pazil na to. No da, imel sem druge skrbi«, je pristavil sarkastično. »Prosim vas za oproščenje, šmarnica. Lahko bi vam bil prihranil to težavo. A tako pač se včasih usoda poigra z nami. Vas je zadela in s tem izkazala meni uslugo, da sem se srečal z vami«. Njegova roka je ležala na mizi poleg njene roke. Bil je to leden kavarniški marmor, a Lenki se je zdelo, da jo peče. Vsa kri je zdajci šinila v to roko, zakaj nenadoma je občutila bližino njegove roke docela drugačne kakor kdaj koli. To nista bili roki, marveč dva pola, ki sta se privlačevala. Roman je nežno položil dolgo, ozko roko na Lenkino vročo dlan. Hvaležno je sprejela višek tega občutka, a se je nekoliko potuhnila. Nekaj jo je, sililo, da bi govorila o čem drugem, da bi z govorjenjem premostila globočino, ki jo je plašila, in je rekla brez dolgega razmišljanja, kakor bi poslušala, do kod jo utegne privesti ta beseda. »To ni bila težava, to je bilo... bruhanje krvi«, je nenadoma zaključila. M,M PREMIERA PRVEGA SLOVENSKEGA FILMA Premiera prvega slovenskega filma pomeni za vse Slovence važen kulturni dogodek. Kakor so pomembni datumi, ki označujejo rojstvo prve slovenske knjige, prve slovenske šole, slovenske univerze, slovenskega radia i.t.d., tako bo tudi 21. november rojstni dan slovenskega filma, postal važen mejnik v zgodovini slovenske kulture. Dobili smo torej film, ki je naš po jeziku, zgodbi in tudi po borbeni pesmi. Film zajema obdobje od dni pred kapitalucijo Italije do zmagovitega pohoda jugoslovanske armade na Trst, obravnava del zgodovine našega primorskega ljudstva, ki se je odločno odzvalo pozivu partije na upor proti okupatorju. Scenarij za film je napisal književnik Ciril Kosmač, režiral ga je F. Štiglic, glasbano spremljavo pa je napisal Marijan Kozina, snemal je I. Marinček. V filmu nastopajo izbrani igralci naših dramskih gledališč, kakor A. Rakar.eva, S. Drol-č: va, Stane Sever, L. Potokar in drugi. Pri izdelavi filma je sodelovala tudi vrsta filmsko tehničnih sodelavcev, godbeniki Slovenske filharmonije in delovni kolektiv podjetja «Triglav film». O uspehu, ki ga je doživel prvi slovenski film, bomo poročali prihodnjič. (pila id mihmii Prizori iz filma uNa svoji zemlji» Berlinski kino APP.olon v rajonu Friedrichstadta stoji tudi danes še sredi ruševin kot spomenik slave sovjetske filmske umetnosti. Tu so leta 1927 prvič prikazovali film brez filmskih zvezdnikov, ljubavnih zapletkov in srečnega konca: film mladega sovjetskega režiserja Eisensteina «Oklopnica Potemkin». Od tod je sovjetski film začel svojo triumfalno pot po vsej Nemčiji. «Doživeli smo nekaj več kot je samo senzacionalen uspeh nekega filma — piše najstarejši memški kritik Herbert Ihering, spominjajoč se premiere — mi smo tedaj s prihodom revolucionarnih idej doživeli tudi prihod revolucionarnega sloga, ki se je povsem utrdil v Pu-dovkinovih filmih «Mati« (po romanu Gorkega) «Poslednji dnevi Petrograda» in «Potomec Džingi-skana». Fašizem je Nemčijo kulturno izoliral, vendar pa ni zatrl zanimanja za najnaprednejšo umetnost na svetu. To zanimanje je prišlo do izraza že prve dneve po kapitulaciji Nemčije. Ko so v Berlinu, Prezdenu, Sverinu in drugih mestih vojni potujoči kinematografi igrali sovjetske filme, si jih niso mogli niti vsi ogledati, tolikšno je bilo zanimanje zanje. Gostovanja sovjetskih umetnikov po vojni so z istočasnimi gostovanji iz Amerike, Francije in drugih držav gotovo pokazala veliko premoč sovjetske kulture. Za nemško ljudstvo so bili predstavniki sovjetske umetnosti odkritje. Koncert kvarteta «Beethoven», Sergeja Be-meševa, Irine Masljenjikove, Lava Oborina so Nemci navdušeno pozdravljali. Na koncerte državnega XVI. šahovsko prvenstvo ZSSR 10. t. m. se je začelo v Moskvi XVI šahovsko prvenstvo ZSSR. Turnirja se udeležujejo z izjemo svetovnega prvaka Botvinika in velemojstrov Smislova in Boleslavskega najmočnejši šahisti Rusije. Naslov prvaka ZSSR brani velemojster Keres, ki je tudi letos najresnejši kandidat za prvo mesto. Glede na sijajno formo velemojstrov Bronsteina, Kotova, Li-lienthahi in Bondarevskega, bo moral Keres letos vložiti mnogo truda, da obdrži častni naslov prvaka ZSSR. Razen im^iovanih velemojstrov naj demo v tu.nirski tabeli znana imena odličnih šahistov kot Flohra, Ragozi-na, Loevenfiša, Alatorceva. Posebno nevaren more biti Ragozin, ki velja kot eden najboljših šahistov, če pride v svojo staro formo. Razveseljivo je, da večina ostalih igralcev pripada mlajši generaciji, ki letos prvikrat nastopajo na šampionatu. Med nadarjene spada komaj 22 letni M. Tajmanov, letošnji prvak Leningrada. On ni samo dober šahist, ampak je znan kot velik muzikalni talent. Letos so dosegli lepe uspehe Holmov, Auerbach, Aronjin in Furman. Mlada sovjetska šahovska generacija že odločno posega v borbo za prvenstvo ZSSR. Zato bomo mogoče že v letošnjem prvenstvu s te strani doživeli presenečenje. 2rcb je odločil tale razpored: 1. Auerbach, 2. Flohr, 3. Keres, 4. Bondarevski, 5. Furman, 6 Tajmanov, 7. Kotov, 8. LoevenfiS, 9. Alantorcev, 10. Konstantinopolski, 11. Ilivicki, 12. Panov, 13. Bronstein, 14. Ragozin, 15. Aronjin, 16. Lisičin, 17. Lilienthal, 18. Holmov, 19. Toluš. Za turnir vlada po vsem šahovskem svetu velikansko zanimanje. Po prvih kolih je preseneti! vele- mojster Kotov, ki po 4, kolu vodi s 3 točkami in eno prekujeno v dobljeni poziciji iz II. kola proti Lisičinu. Dobil pa je proti Ragozinu, Aro-njinu in Liliethalu. Na nedavno odigranem šahovskem turnirju v Stokholmu je po splošnem mnenju najlepše Igral velemojster Boleslavski. V začetku turnirja je premagal finskega prvaka Booka. V sicilijanski partiji je Finec naprav.l v otvoritvi napako in s tem ruskemu velemojstru dovolil močan napad na nerazvito kraljevo poz.cijo. Zanimive je, da je Boieslavski dobil vse partije s sicilijansko otvoritvijo, ki jih je igral kot beli in črni na tem turnirju. Beli: Boieslavski 1. e2-e4 2. Sgl-f3 3. d2-d4 4. Sf3-d4: 5. Sbl-c3 To je ševerninška lijanske obrambe, v črn lovca i.a polje e7. V tej varianti ima črni težave s svojim zaostalim kmetom na d6. V t. im. zmajevi varianti razvije črni zato svojega kraljevega lovca na g7, da se izogne slabitvi kmetov. S Lfl-e2 a7-a6 7. 0-0 . Dd8-c7 8. f2-f4 Sg8-c6 9. Lcl-e3 Lf8-e7 10. Ddl-el Sc6-d4: 11. Le3-d4: e6-e5(?) Prerano igrano. Crni mora najprej rohirati in skrbeti za razvoj figur. V sicilijanski obrambi navadno črni čaka na nasprotnikovo akcijo na kraljevem krilu ter išče rešitve s protinapadom na damskem krilu, po- Črni: Book c7-c5 d7-d6 c5 d4: Sg8-f6 e7-e6 varianta sicia-faterl razvije sebno na odprti c liniji. V nastali poziciji pa se črrji ne drži tega pravila, kar se mu pa tudi strašno maščuje. Beli je dovolj razvit ter takoj začne z napadom. 12. f4-e5: d6-e5: 13. Del-g3! ------ Beli na enostavni način ovrže prenagljeni črni udar v središču. Seda je črni pred nepremostljivimi ovira, mi, da reši nastalo situacijo. 13. ----- Le7-c5 Edina možnost nadaljevanja. Na Ld6 sledi Dg7: 14. Ld4-c5: 15. Kgl-hl Na 0-0 ali na f6 konja. 16. Sc3-d5! Dc7-c5: + Ke8-f8 Tg8 vzame stolp na Sf6-e4: Ako vzame na Sd5: sledi 17. De5;! in na De2: 18. Dd5: Dc7: 19. Tf7 + Df7 20. Dd8 De8 21. Tfl+ in dobi. 17. Dg3-e5: Se4-f6 18. Tal-dl! ------ Nadmoč bele pozicije je očitna. Beli ima razvite vse figure in napad belih figur mora uspeti. 18. ------ Lc8-e6 Na Stl5: bi beli z Lh5 napadel nezavarovano točko f7. 19. b2-b4! Dc5-cS Seveda ne Dc2: zaradi Ddtì ■ g7-f6: Th8-gS Dc6-b6 20. Sd5-f6: 21. Tfl-f6: 22. Lel-f3 Na De2: sledi De6: 23. Tdl-d6 Db6-f2 24. Lf3-b7: Df2-c2: 25. Td5-e6: in črni se vda, ker vseh groženj ne more preprečiti. Tako se končajo navadno vse partije, če se igralec ne drži osnovnih pravil šahovskih otvoritev. Ing. Sikošek Boris zbora ruske pesmi pod vodstvom Svješnjikova so prihajali glasbeniki iz vse Nemčije in vsi nemški časopisi so objavljali kritike polne hvale sovjetske umetnosti. Ko govori znani nemški dramaturg Rolland Schacht v članku «Ruski film» o posebnih idejah in stilu sovjetske filmske umetnosti, poziva nemške filmske delavce naj se uče pri sovjetskih režiserjih, operaterjih in igralcih: «Pri Rusih se predvsem učite, kako je treba gledati in globoko razumeti ter prikazovati svojo dobo in svoje probleme». Največji nemški kritiki in filmski delavci Herbert Ihering, Kurt Met-zig, Friedrich Luft, Hans Eylau poudarjajo v svojih člankih često tiste značilnosti, ki ločijo sovjetsko filmsko umetnost od hollywoodske: plemenita idejnost, višina etičnih principov, odločen realizem, ki se izogiba vsakega olepševanja in pa-tosa, in ki se ne boji resnice, pa naj bo še tako kruta, in končno izredna realjstična igra, ob kateri umetnije lahko individualno ustvar. ja, kar nasprotuje sistemu sodobne buržujske kinematografie. «Nikjer na svetu — piše Rolland Schacht — ni takih filmskih u-metnikov kakor so Sčukin Cerkasov ali Mareckaja, nikjer ni toliko ne» posrednosti, ljudskega izraza take globine umetniške karakterizacije toliko prodiranja v individualne poteze, ljudskih tipov kakor pri sovjetskih filmih. Napredna nemška javnost ceni sovjetske filme ne samo kot umetniška dela: ona vidi v njih tudi zgoščeno politično izkušnjo prve socia-; listične države na svetu. TlReA?alÌ «SILVER QUEEN» je pustolovski film. V letalu, ki vzdržuje zvezo med Z D A in Panamo, se odpelje 12 oseb: dva pilota, natakar in 9 potnikov, Alice Melbonme z zaročencem Ellisom, sinom bogatega industrijca, gospodična Peggy Nolan, Spengler, star profesor botanike s svojo ženo, gangster Pete, ki spremlja petletnega Tommyja, sinčka svojega gospodarja in politični zločinec Vas-quez, katerega nadzoruje detektiv Crimp. V Meksiki pristanejo srečno, na nadaljnjem poletu pa jih spremljajo nesreče: najprej pade natakar po nesreči iz letala, ko hoče rešiti 'Commyja, nato pa mora letalo zaradi nevihte pristati v gozdu sredi divjega plemena; ker je pokvarjeno, se morajo potniki za več tednov vživeti v novo življenje. Dasi je dogodek, ki ga film obravnava, zelo možen v vsakdanjem življenju, vendar ne učinkuje povsem resnično. Kljub vsem nesrečam in žrtvam se zgodba le preidealno razplete. V življenje se jih more vrniti le pet, sedaj pa kaj napraviti s preostalimi? Najprej padeta kot žrtev indijskih puščic bandit in detektiv, sedaj jih je še 9. In tu imamo priliko spoznati značaj vsakega posameznika. Ko jih gledamo pred seboj, se nam zazdi, da je avtor zgodbe hotel prikazati dve življenjski resnici: da se v nesreči človek razgali in da se v naravi daleč od civiliziranega sveta človek izboljša. Tako se nam je odkril milijonar kot skrajno nesocialno bitje, fcl noče nič prispevati k skupnemu delu in hoče le utešiti svoj egoizem. Ko izve, da se jih bo moglo vrniti le pet, si skuša t; denarjem odkupiti življenje, toda v obrambi ga doleti zaslužena kazen - Vasquez ga zabode. Vsi ostali pa se izkažejo koi altruisti. Tako n. pr. ponujata pilota drug drugemu mesto v letalu. Prav tako je nesebična Alice, ki se odvrne od milijonarja, ko spozna njegov podli značaj. Tudi Peggy je pripravljena deliti srečo ali pa smrt s pilotom, v. katerega se zaljubi. Stari profesor, človek globokega duha, se v svoji skrajni nesebičnosti sam odpove povratku, čes dovolj sem živel; njegova žena se v začetku sramuje dela, se pa kmalu vživi v novi položaj, in končno je pripravljena deliti usodo s svojim možem. Kot junak pa nastopa Vasquez, ki se izkaže kot najbolj idealen člove-k. On odloča, kako se bo odpeljal in izbere fjudi, ki se mu zde najbolj vredni življenja: dva pilota, obe dekleti Alice in Peggy ter malega Tommyja. Sam pa ni niti v smrtni nevarnosti, ko se jim že bližajo divjaki, pomislil nase, marveč je še zadnji dve krogli žrtvoval profesorju in njegovi ženi, sam pa šel grozni usodi nasproti. Iz vsega dela močno zveni socialna nota in nam zato film kljub pomanjkljivostim zapusti kar prijeten vtis. RADIO Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja: 11.15 Znane slovanske skladbe; 11.45 Nedeljska glasba: 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.00 Iz klasičnega opernega sveta; 20.00 Z glasbo po jesenski pokrajini; 21.00 Vesel večer (člani SNG); 22.00 Ponedeljek: 13.00 Sklad' e jugoslovanskih skladateljev; 13.30 Iz manjših Haydnovih del; 19.00 Zdravniški vedež; 20.00 Športne vesti; 20.10 Slovenske narodne, poje Batistuta Slavica; 21.00 Verdi: Othello: opera v 4 dejanjih. Torek: 13.00 S pesmijo po češki zemlji; 18 00 Vaški kvintet; 18.30 Orkestralna glasba romantikov; 20.00 Pevski koncert zbora prosvetnega društva «Ivan Cankar»; 21.00 Pester večer (člani SNG); Sredo; 12.10 Simfonični plesi; 13.00 Glasba po željah; 18.15 Glasbeni lik Rimski-Korsakova; 19.00 Zenska oddaja; 20.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 21.30 Orkester Bojana Adamiča; Koncert za violino in orkester. Četrtek: 13.00 Ruske narodne pesmi; 18.00 Iz vokalne lirike Čajkovskega in Rachmaninova; 18 30 Gl s-ba nordijskih narodov; 19.00 Slovenščina za Slovence; 20.C0 Komorni zbor; 20.45 Chopinove klavirske etude; 21.u0 Cehov; Striček Vanja. Petek: 13.00 Glasba po željah; 13.40 Slovanski plesi; 18.15 Beethoven: Septet v Es-duru; 19.15 Pesmi na Prešernov tekst pojeta Dušan Pertot in Justina Vuga; 20.00 Od Straussa do Lebarja; Sobota: 12.15 Slovenske narodne in umetne pesmi; 13.00 Pogovor s cvetkami; 13.40 Partizanske pe^mil 18.00 Mozart: Divertimento za dva rogova in godalni orkester: 18.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča; 20.10 Samospevi za glas in klaviri 20.40 Arije iz čeških oper; Med nastopom v unionski dvorani v Ljubljani PO GOSTOVANJU naših telovadcev Tržaški telovadci so v preteklem tednu gostovali v Sloveniji in dosegli kaT lepe uspehe glede na visoko raven telovadcev naše ožje domovine. Pri sobotnem telovadnem nastopu v Ljubljani t? dvoboju med Trstom in Ljubljano je dosegla naša Janovsky Lado - tretjepiasirani ienska telovadna vrsta 174.40 točk in premagala Ljubljančanke, ki so dosegle 173,93 točk. Ljubljanska moška vrsta je dobila 207.40 tačk, Tržačani pa IST.kO točk. Naši telovadci so nastopili še na telovadni akademiji v Mariboru in pred delavci tovarne «Litostroj». Vsepovsod so bili navdušeno po-zdravljem in želi za svoja izvajanja številne aplavze. Zdi se nam. da bo za razvoj naše orodne telovadbe samo v korist, če povzamemo po tem nastopu tudi nekaj zaključkov. Naj omenimo, da naši telovadci prav za prav niso imeli nikakih posebnih sredstev na razpolago, ko 50 trenirali; gnalo jih je naprej samo veliko veselje in volja, da bi dosegli takšno raven svojih izvajanj, s katero bi mogli potem s častjo zastopati naše ozemlje pred svetom. Dosegli so določeno stopnjo VODORAVNO: j. Prvi slovenski pesnik, 8. Prvi, ki se je za Bohoričem lotil sestavljanja slovenske slovnice, 13. Zensko krstno ime, 14. notranji del človeškega telesa, 15. Turški oblastnik, 16. grška črka, 17. pritrdilnica, 18. del električne napeljave, 22. kratica za «starejši», 23. praznična jed, 26. obrobna mestna četrt, 28. sovražnica železa, 29. nota, 31, cepiti, klati (drva), 33. kratica za «do nadaljnjega.», 34. z z disciplinirano in vztrajno vadbo, ker so gojili smisel za lepo izvedbo in smisel za kondicijo. Lahko rečemo. da nam morajo biti prav uspehi naše telovadne vrste vzgled za jiaše nadaljnje delo tudi v drugih športnih panogah, ker so nam dali jasen dokaz, da volja premaga vse zapreke. Drugo, tudi dovolj poučno za nas je, če govorimo dalje v okviru tega nastopa, da imamo pred očmj našo drugo nalogo pi razvoju orodne telovadbe pri nas to je množičnost. Naša telovadna vrsta je dosegla precejšno kvaliteto. Ta nam je lahko porok, da bomo takrat, ko bomo pričeli z množično vzgojo mladih ljudi na orodju, imeli dosti večje uspehe, ker je samo množičnost tista, ki daje elitnim vrstam novih ljudi, sposobnega naraščanja. V telovadnih vajah za tradicionalno proslavljanje 1. maja je pi nas dana že prva osnova. Zaorjimo še globlje, izberimo med najboljšimi tiste, ki imajo veselje, jih izvežbaj-mo ter preko nijh prenesimo orodno telovadbo na vas. Nadaljnji uspehi bodo potem samo nujna posledica dela, ki ga bomo izvršili. Derin Marjuča - najmlajša tržaška telovadka vodo polit, 35. členica, ki zaznamuje starost, 36. pod, temelj, 37. žensko ime, 38. gorovje V Aziji, 39. osebni zaimek, 40. vzhodno štajerski pesnik, 41. vodna žival, 44. ploskovna mera, 45. veseli pevec Slovenskih goric (1741-1816), 48. veznik, 49. domača žival (rodilnik), 51. cvetlica, 54. državni proračun, 55. Shakespearova gledališka igra, 59. In tako dalje., 60. malo v koroškem naročju, 61. ustvarite!j, 64. slovenski Tenis v Kopenhagenu V Kopenhagenu se je pričel mednarodni teniški turnir za prvenstvo Skandinavije, katerega se udeležuje večje število teniških igralcev iz severnih evropskih držav, poleg tega pa znani igralci Harper (Avstralija), Cochet (Francija), Johanson (Švedska), Van Meg (Holandska) ter Mitič, Palada in Eranovič. V I. kolu so jugoslovanski igralci premagali svoje nasprotnike. Palada je premagal Uldisa 6:2, 6:2, Mitič Gdisena (D) 6:3, 6:1, Eranovič pa Nilsena 6:i, 6:2. V doubleu sta Mitič in Palada premagala Ruemana m Weissa (D) s 6:2, 6:3. V II. kolu je Mitič premagal Ke-nuinga (D) s 6:1, 6:2. Palada pa Pee-na s 6:1, 2:6 in 6:1. Paulsen je premagli Branoviča s 9:6, 6:2 in 4:6. Par Vakoe-Ulrich (D) je premagal par Branovič-Van Meg (H) s 6:4, 4:6, 6:4. V III, kolu bo igral Mitič s prvakom Norveške Hannesom, Palada pa j Švedom Fornstom. Preden so odšli jugoslovanski igralci na Dansko, so abiskali Norrkoping, Juvel, Linko-ping in Seldo, kjer so odigrali nekaj tekem s tamošnjimi igralci, nekaj pa med seboj. Zmagali so v vseh srečanjih. Owens je končal.** Kdo nj poznal Owensa? Se danes se ga spominja vsak športnik, nekak svetel zgled mu je. Toda Ovves je končal. Po olimpijskih igrah leta 1936 so ga menažerji vodili po vseh krajih Amer ke kot «čudo». Najprvo so ga pustih, da je tekmoval sam, pozneje pa so v «propagandne» namene na športnih prireditvah vabili Amerikanci naj se pomerijo z «najhitrejšim človekom» na svetu. Ko jim še to ni Tudi četrtfinale nogometnega tekmovanja za pokal FLRJ je bil v nedeljo zaključen. Tekme niso dale kakih posebnih nepričakovanih rezultatov, zmagala so močnejša moštva. Edino presenečenje tega dne je bila tekma med Našimi krili in Budučnost-jo. Igra je bila vseskozi živahna in v pričetku je Budučnost tudi prevladovala. Prvi polčas se je končal z 1:1, v drugem polčasu pa se je moč Bu-dučnosti, ker je bil igralec izključen zmanjšala in tekma se je končala z nepričakovano visokim rezultatom 4:1 za Naša krila. Tekma med Partizanom in Lokomotivo se je končala z 2:0. V prvem polčasu je bil Partizan v premoči, v drugem pa je Lokomotiva spremenila taktiko in je precej nevarno oblegala vrata Partizana. V Kruševcu se je pa zbralo precejšnjo število gledalcev, da prisostvujejo tekmi, ki bi morda lahko pripeljala Napredak v polfinale. Toda Crvena zvezda je bila le pretrd oreh za Napredak, čeprav je dal ta vse iz sebe in igral izredno požrtvovalno. Napredak je storil veliko napako, da ni ojačil na kakršen koli na. čin svoje obrambe. Tako se je končala pisatelj «oče slovenske proze». 66. električni delci, 68. orodje, 70. kratica za akademski naslov, 71. Zemljepisno ime (Sv. pismo), 72. poziv, 73. prvi slovenski veliki jezikoslovec, 74, veznik, 76. visikokulturno staro indijsko pleme, 79. začetnici imena in priimka avtorjia «4000», 80. kemičen znak za prvino, 81. prebivalec Gorice, 82. kraj ob Vrbskem jezeru, 83. včeraj zvečer, NAVPIČNO: 1. naselje, 2. prvi slovenski dramatik, 3. nepoučen človek, 4. odgovor na vprašanje kolik?, 5. domači nasad, 6. avtor slovenskega črkopisa, ki se ni uveljavil, 7. oziralni zaimek, 8. nenadna smrt, 9. jezikoslovec od (1789-1860), 10. nauk o duševnih vrednotah, 11. domača žival, 12. osebni zaimek, 19. nadležna žuželka, 20. zdravilna eksotična rastlina, 21. začimba, 24. odstop, 25. očka, 27. o-perna pesem, 28. leposlovna struja v prvi polovici, 19. stoletja, 30. sanjav človek, 32. tujka za vmes, vmesen, 33. včeraj zjutraj, 35. sestavil prvo slovensko čitanko 1813, 41. darilo, 42. zalivati, 46. anal, letna kronika, 47. eden izmed voditeljev francoske revolucije, 49. gospodinjski opravek, 50. pisatelj «pesem za kmete in miade ljudi», 52. znamka ustne vode, 53. kratica za več šlo v klasje, so organizirali prireditve, na katerih je Owens tekmoval z najboljšimi konji. Potem so ga pa odpustili. Nekdaj je bil Owens študent. Ker ni imel več nikakršnih sredstev je nekaj časa čuval neko športno igrišč«, potem je odpiral kabine v nekem kopališču, sedaj je pa brezposeln. Vprašanje je, kakšen konec čaka Dillarda? Sezona cross c v V Jugoslaviji so v teku številni crossi. V Ljubljani so v nedeljo tekmovali študentje ljubljanske univerze. Prvi je bil Novak Janez 5:09,0; od študentk pa je prišla prva ra cilj Kegelj Danica 4:46,00, druga pa Černič Staza 5:05,0. Prav tako so tudi tekmovali člani SD odreda in člani smučarske sekcije SD Maks Prela. V Sovjetski zvezi se cross udele. žuje veliko število fizkulturnikov. V Leningradu je nastopilo 200.000 fiz-kulturnikov, dočim jih je v republiki Estoniji nastopilo 105.000. . Poka! tiskarjev V tekmovanju za pokal tiskarjev so bili doseženi v nedeljo sledeči rezultati: Tiskarji-Arzenal 2:0, Sv. Marko-DSZ ES 289, Sv. Marko-Arzenal 2:0, tekma z visokim izidom 4;1 za Crveno zvezdo, kar bi se drugače ne pripetilo. Zagrebški Metalac je pa imel še večjo smolo. Dinamo mu je kar 5 krat potresel mrežo, dočim mu jo je on samo enkrat. V prvem polčasu je Metalac igral še kar dobro, se požrtvovalno boril in celo napadal vrata Dina, ma. Toda obramba Dinama je bila premočna, tako da je bila vsaka poteza že naprej obsojena na neuspeh. V prvi ligi tekmovanja za jugoslo. vansko prvenstvo pa se je v nedeljo srečal samo en par: Sloga in Metalac. Tekma je bila v Novem Sadu in je potekala dokaj nezanimivo. Tudi izid tekme je bil prav tako meglen: 1:1. V drugi ligi pa so bili. doseženi naslednji rezultati: Vardar-Proleter 2:0 in Spartak-Sarajevo 0:0. Tržaško prvenstvo Arrigoni je to nedeljo še bolj utrdil svoj položaj na vrhu kvalifikacijske lestvice. In sicer je bil «žrtev» to pot Rojan, ki je to tekmo izgubil z 1:6. Milje, ki so bile do sobote Arrigoniju tik za petami, so postale sedaj po nedeljski tekmi z OMMSA manj nevar. približno, 56. vzklik pri bolečini, 57. kratica za množino, 58. geometrijski pojem, 62. kazenski prestopek, 63. težki delavec, 64. krajši izraz za zardevati, 65. telesna poškodba, 67. veznik, 69. kako? 75. časovni veznik, 77. veznik, 78. druga in tretja črka v abecedi. Rešitve iz številke 142 Vodoravno: l) srp - mel, 2) rutina -Medeja, 3) mokro - oseka - ata, 4) komat - arena - Krelj, 5) Iran - Ati-ka - grenak, 6) anarhist - bromat, 7) takt . klet, 8) Malaja - dramatik, 9) lavina - zlato - eros, 10) Altaj - blato - kreda, 11) ion - Brone - hrana, 12) razlit - Ravena, 13) noč - vas. Navpično: A) Ki - la, B) mora -mali. C) roman - avtor, D) ukana - liana, E) strt - Rtanj . Z.N., F) trio - Ahaja . blok, G) P.N, - Ati-ka - brič. H) aorist - zlat, I) sekt -dlan. J) mena - krater, K) Meka -blato - ar. L) veda - gremo - Hvar, M) Le - krota - kres. N) jarem - teran, O) Atena - Irena, P) Aiat • koda, R) J,K. - S.A. ■f h izžrebane bomo objavili v prihodnji števiiki Dijaško F.D.-Eiektra 2:1, Sv. Marko-Elektra 2:0, Greta-Dijaško F.D, 2:0, Greta-DSZ ES 2:0, Col ILVA-Àrzenal 2:0, Sv. Marko-Tovarna strojev 2:1, Tomažič-Elektra 2:0, Tovarna strojevi Elektra 2:0, Col ILVA-Tomažič 2:0. RAZNE VESTI Zdi se, da imajo na Svedskcn nov lahkoatletski škandal zaradi.., «diletantov». Omenjajo precejšnje vsote denarja, ki naj bi jih prejeli švedski lahkoatleti na svojih gostovanjih po deželi y letošnjem letu. Švedska lahkoatletska zveza je do-sedaj prepovedala nastopanje 6. lahkoatletom, med njimi tudi Ahl-denu in Sjoestrandu. Svetovni prvak v peresni teži črnec Sandy Sadler je premagal s knockutom v drugem kolu Tomas Beata iz San Dominga. V prvem kolu je bil Beato trikrat na tleh. Fausto Coppi in Conte bosta gostovala 30. novembra v Zuerichu v tekmi na pokritem hidrodromu. Od Švicarjev bo nastopil znani Kubler ter Francoza Carara in Blanchet. O Bartaliju pa poročajo da bo nastopil v nedeljo s Corrieri-jem v Marseilleu, 4. decembra v Rimu, 5. pa v Neaplju. V San Franciscu je premagal Bertela (87.540 kg) Bosnicha (88.450 kg) po točkah v 10 kolih. ne dosedanjemu favoritu ter so izgubi, le dve točki. Tekma med OMMSO in Miljami se je končala 2:1. Ce govori, mo še o «tercetu» na vrhu, ne moremo mimo Tovarne strojev, ki je to nedeljo remizirala s Skednjem. Morda je prav ta izid prvi znak, ka se je pričel Skedenj prebujati? No, to bomo še videli v teku dogodkov. Menda je bilo največje presenečenje te nedelje, da je Dreher ki je že dolgo časa izredno dobro vodil svojo barčico - zopet enkrat zgubil in to z Mag. daleno, ki je prav na vrhu lestvice. Tekma se je končala z 1:0. V ostalih tekmah pa je Umag premagal Pristaniščnike z 2:0, Koštalunga pa je odpravila Ponziano z 1:0. italijansko prvenstvo V Padovi, kjer že dve leti ni moglo nobeno moštvo zmagati, je dokazala Lucchese v nedeljo, da ona tudi tam nima resnih nasprotnikov. Res je, da je dala to nedeljo od sebe ono izmed svojih najslabših iger, toda rezultat 1:0 je dovolj, da si je svoje pozicije na vrhu lestvice še bolj utrdila. Inter je imel to nedeljo za nasprot. nika Livorno. Odpravil ga je z 3:1. Prav tako je tudi Torino premagal precej šibkega nasprotnika Novaro s prepričljivim 2:0. Presenečenje te nedelje je bil neodločen rezultat v tekmi med Modeno in Milanom. Morda zato, ker je bila, kakor pišejo listi, skopa na strelih. Vsekakor pa je postala pozicija Milana na njegovem četrtem mestu pre. cej ogrožena. Najbolj mu ga ogroža Genoa, ki je to nedeljo dobila z Ata-lanto 2:0. Ostali rezultati italijanskega nogometnega prvenstva so naslednji. Fiorentina . Rim 3:1; Lazio - Bologna 8:2; Palermo - Sampdoria 1:1; Triestina .■ Pro Patria 0:0. IČLupon št* S«? za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika k j U S* S 1€ B TEDNIK oegovorn! urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi 6 Rokopisi se ne vračajo ZA BISTRE O Ei A V E KRIŽANKA r~ m v S v j ' T~ iL 5 H Z m m 1 '4- 1 >5 m ««> M ~ '.s 10 M p 1 Zk lp m te \ir m ti S r m « rm §§ P Ò5 Sfc 1 TT 1 — 'M sr rr ji| Zo~ V 1 cr išl 1 S ~ g vT m .5 UL ™ ; Tir m I B P S fz' šs m TiT M 55 B ir B — •f ar B UÒ ~ *5 1 m fl Zš~~ m TT m D ur m Šf H 1 m d m >* m W H TZ me: L 1 81 1 ir j V TEKMOVANJU ZA POKAL FLRJ CRVENA ZVEZDA ali PARTIZAN? VABICA ZA RIBICO Na Kitajskem... Na Kitajskem se Cangkajšek, nič več dobro ne počuti, le še eno rad imel bi: da bi zrasle mu peruti. Če bi zrasle mu peruti, bi vse bolje se počutil, ker s perutmi bi od doma v varne kraje odfrfutil. Brez peruti pa težko je, ko je z vseh strani obkrožen, ko prijet bo, ve, da precej, težkih bo pregreh obtožen. In zato želi peruti, te so najbolj zaželene, pravijo pa, da Cangkajšku mesto njih — dolg nos poženei ZAPADNI BLOK Naša izjava k neki izjavi V septembrski številki «Razgledov» je pisatelj Vladimir Bartol objavil «Tržaško novelo 1948», v kateri posrečeno in neusmiljeno opisuje, smeši in biča življenje, na-' strojenje in mišljenje gotovih tržaških krogov, ki jih je vojni in povojni veter prignal od vseh strani v naše mesto. V glavnem junaku, dr. Juliju Gradu, je pisatelj dr. Anton Novačan spoznal sebe. Resnici nà ljubo: Ne samo on. V «Demokraciji» z dne 19, t. m. je Novačan napisal «izjavo», ki naj bj bila odgovor na omenjeno novelo. Začenja z nekoliko pristno «novačanskimi)) izrazi in stavki, očividno srečen, da lahko rabi besedo «govno». Nato poudarja, da napram Bartolu ne more dvigniti svoje «mesarske šape», ker bi ga lahko ubil, kar ne bi bilo v skladu z njegovimi krščanskimi načeli, iz česar bi se dalo sklepati, kakor je sklepal tudi Bartol, da prav rad Udari, ko domneva, da krščanska načela niso v nevarnosti. Končuje pa s temle citatom iz Trubarjevega katekizma iz leta 1551: «O vsigamo-goči dobrutljivi Bog, smili se tudi če.z nas boge Slovence, mi smo ja yeč koker drugi ljude zuper te grešili, zatu mi tudi pravičnu več trpimo od Goga in Magoga, od Turkov inu drugih Antikristovih hlapcev,». Pridružujemo se temu vzdihu moža, čigar krščanska načela ne dopuščajo ubijanja, in tudj mi prosimo, da se «dobrutljivi Bog smili čez nas boge Slovence», ki dajemo izborno gradivo za satirične novele in potem pišemo mesarske «izjave». iVera pete mika Srečna Italija! Medtem ko dušijo svet težke stiske, ki ga spravljajo na rob nove vojne, se italijanska javnost lagodno bayi z malimi vsakdanjimi problemčki, kakor da je od leta 1939 naprej 'do danes letovala nekje ha Buni ali na Saturnu. Ni še utihnila škandalozna kronika okrog grofice Bellentanj in milijarderja Brusadellija in že imajo novo, hudo skrb. Olajševalna okolnost je le v tem, da se ta nova ski-b ne suče okrog nekaj pokvarjenih oseb, temveč da je državna. Tiče se sicer male, neznatne države, ampak to je vseeno: Država je država. V državi čebel namreč ni vse v redu; gre, za globoko ustavno MIHEC IN JAKEC MIHEC: 2e nekaj tednov ne vidim nikakega boksarskega podviga na tržaških ulicah. Kam so pa izginili tržaški boksarji? JAKEC: Najbrže so šli na obisk v rimski parlament, da se tam spo-polnijo v svoji umetnosti. IPEPJL J0€I Draga Juca! Tito se marshalizira, Gašperini bralcem javlja, sam se pa glede izkaznic na, zapadno stran postavlja. Šovinizem nam očita, a ob tem se ne spodtika, če izkaznice tržaške bodo enega jezika! Pravijo, da nad oblaki Duce silno triumfira ko «Lavoratore» bere in da članke kar požira. Zadnjič je celo omenil, če bi živ bil, z «vidalisti», da bi se lepo razumel, ker so z njim na poti isti. Tega pa ni bilo treba niti duceju dejati, kdor «Lavoratore» bere mora to že sam spoznali. Na Proseku Gašperini se izkazal je te dneve, s svojo škvadro tja pristajal je kakor med žito pleve. Naše ljudstvo pa imelo ša bo množične sestanke, pa četudi nanj kedo bo vozil škvadre ali tanke! In še bosta govorila na sestankih Ukmar, Stoka, pa (etudi Gašperini vpije tolče ali joka. Za enojezičnost vnema se Vidah kar le more rad bi imel, da v Trstu zopet bi vihrale trikolore. Kakšen je ta proletarec, to naj i>sakdo sam presodi, takšen pač, ki z zapadnjaki skupaj v koraku hodi. Da bi pa zakril to dejstvo, drugim tako reč očita; k sreči pa z lažjo tako je, da ne ostane dolgo skrita. Prišel čas bo, ko Vidaii sam ostal bo, brez pristaša takrat sleherni bo uvidel, da je prava teza — naša! «Il Lavoratore» takrat o vsem drugem bo pisaril, le Vidalija — junaka bo docela zanemaril. Mnogo je reči na svetu že svoj konec doživelo in kot star, odslužen lonec se na koščke razletelo. Kot tak lonec i Vidaii se na koščke bo razletel pa če še tako na daleč svoje mreže je zapletel. Takrat tudi pred dvorano, kjer Gogolja bodo igrali, več ne bodo razni tipi na posetnike čakali. Te pozdravljam, draga moja, v upanju na boljše čase, ko ne bo več proletarec proletarcu skakal v lase. Pride čas, ko tudi tisti, ki z Vidalijem držijo, k nam se bodo povrnili, njemu rekli pa — a dio! Te pozdravlja tvoja Pepa. krizo. Čebele imajo pri Italijanih še vedno «čebelo kraljico» (ape regina) in to res ni dopustno. Italija je vendar republika! Ima pač stranke, ki kričijo «Savoia», ima tudi stranko, ki kriči «Duce», ima državljane, ki, vzdihujejo prav tako «Savoia;: ali «Duce», ali oboje, včasih pa «Savoia». Toda uradno je dežela protokolirana kot republika. Zato proč z vsemi kraljicami, niti čebele, je ne. smejo imeti! In vnela se je huda polemika, skoraj bi človek dejal, da gre za Usodo naroda; pardon. Naroda. Končno se je zganilo državno udruženje čebelarjev, ki je zlilo debelo bačvo olja na republikan-sko-patriotično razburkane valove z izjavo, da se je «čebeli-kraljici» uradno spremenilo ime v «čebelo-matico» (ape madre). Kar oddahnili smo se, ko smo to brali. Republika je rešena. Sicer bi se pristno republikanska čustva bolj očitovala n. pr. z imenom «Cebela-predsednica», ampak tudi tako je dobro. Popolnoma pa nam ni še odleglo. Zdaj se nam porajajo mračne tržaške skrbi. Kako bomo tu v Trstu rešili to življenjsko-važno vprašanje? Ce bi imeli guvernerja, bj bila to igračka: «Ce-bela-guverner» odnosno «Cebela-guvernerka» in basta! Ampak tako?! «Ape-seniorina» ne bi bilo slabo. Križ je le, da «seniorina» vlada samo v določenih krogih in ne na splošno. Stoj! Imamo mogočno vladarico, ki so ji podvrženi vsi Tržačani, in to naj bo ime, dokler ne pride guverner: «Ape-miseria». Sikami pri psihiatru Prva kolona druge strani Lavoratore je rezervirana za najbolj idiotske izlive dveh ali treh skisanih slovenskih lobanj. Ena izmed teh nosi oznako Sikami, kar diši po Cang-kaj-šku ali pa še boljše po japonskem poznavanju tržaških razmer in slovenščine. Slovenščina je y tej nesrečni koloni nesrečnega lista vidalizirana, to se pravi ponižana y jezik psovk, idejne rev. ščtne in spačenega jezika, ki so mu od slovenščine ostale samo če slovenske črke in še to ne vedno. Med nove «slovenske» politične izraze Sikamija spadajo tudi: urlati, gromozansko, nacionalizem najčistejše vode itd... Psihiater: Vaš sinko je hudo bolan. V njegovi glavi gromozansko urla najčistejša voda... Čigava je stavba v ulici Montecchi Vsa dejstva in dokumenti govorijo, da ta stavba ni Vidalijeva. Le Vidah pravi, da je njegova. Čigava je torej? Na vsak način ni Vidalijeva. Ne sicer zato, ker tako kažejo dejstva in dokumenti, ampak zato, ker Viđali trdi, da je njegova- Ce namreč Vidaii o nečem trdi, da je rdeče, je prav gotovo črno. In obratno. Zato ni potrebno za ugotavljanje lastništva te zgradbe nič drugega kot to, da Vidaii pove, da je njegova, in je že na dlani, da ni njegova. Tržaške zanimivosH Dva fanta sta v zmoti pojedla namesto jajc v prahu — puder. Upajmo, da si njuna mama ne bo zdaj z jajci lepšala obraza. * * « Amerikanci se čudijo, zakaj žele ljudje v Trstu svoje dokumente imeti pisane tudi v slovenskem jeziku. Bog ve, ali bi Američanom bilo prav, če bi v New-Yorku priželi na lepem izstavljati Amerikancem osebne izkaznice v italijanščini? Ob večernih urah vidiš po zakotnih tržaških ulicah pohajatimla-da dekleta. Kaj čakajo? Na ameriško pomoč. Ironija pa je, da so nato tisti,, ki dekletom dajejo pomoč, sami pomoči potrebni... * * s Mož je dejal ženi: «Lepo bi bilo, če bi bila ti kača?» Zena ga je vprašala, zakaj. In pojasnil ji je: «C e bi bila kača, bi se po trebuhu plazila brez nog in jaz bi prihranil denar, ker bi ti ne bilo treba kupovati čevljev po 8000 lir». MED VRSTAMI Narobe svet. Italijanski nabožni list «H regno del S. Cuore» (Kraljestvo Sv. Srca), ki je mesečno glasilo duhovnikov združenih v redu Sv. Srca, piše v svoji zadnji številki, da je papež Pij XII. najmladostnejši (il più giovanile) papež, ki si ga človek more zamisliti, in nadaljuje dobesedno: «Svet sploh še ni videl takega strahovitega moža (uomo formidabile). Sposoben je gladko govoriti dvanajst jezikov: prebere dvajset strani, tudi sa- mo enkrat, in jih nato ponovi na pamet. Visok je kakor Jezus, točno 1.83, in bi lahko vsakogar prekosil v teku (corsa; od besede «teči», ne od «tekniti»).» Med vrstami: Ce glasilo duhovnikov, ki hoče biti resno, tako pisari o vrhovnem poglavarju katoliške cerkve, se bo moral uredniški zbor «Kraške burje» odločiti, da čim prej razpravlja o tem, ali ne bi kazalo, da začne objavljati politične, gospodar- ske in znanstvene članke. Ce je že svet narobe, naj bo popolnoma narobe! Nobelova nagrada za mir. Ves svetovni tisk poroča, da podelitev Nobelove nagrade za mir letos ne prihaja v poštev, ker ni - nobenega kandidata. Med vrstami: Za Nobelovo nagrado se je treba potegovati; treba je «kandidirati», kakor navadno pravimo. Čudno! Vedno in vedno nam zapadnjaki, posebno Američani, ponavljajo, da ne želijo vojne in da deldja samo za mir. Kje pa so razni Trumani in Marshalli? Res je takim gospodom tistih nekaj milijončkov Nobelove nagrade bagatela, ampak čast je vendar tudi nekaj vredna!! DOGODIVŠČINE GOSPODA VILITORIJ A t 3 àvi v^xx. K