| IZHAJA OB I 'i ČETRTKIH 1 ? . I ^ U6EDNi./) //ii -tl si JP&MGsn-a /zlo * dZ-č it k o-- a/ut/ tc de t;tou Jl-laju?' ■ O <7 T//• U 4/Tj /l/ id J nx &1. a/*** h /m. suUt/c l/f lt vJ / s/ll« C/l T n (v 'O L- Obenem je poslal tudi pravilno rešeno zloženko ..Kupujte domače blago!" Kako je kaj pri njem doma, ga je vprašal naš urednik. Njegov oče g. Franc Zdovc je že 20 let progovni delavec. Ker je njegov zaslužek majhen, težko prehrani svojo T člansko rodbino. Toda kar je glavno: vsi žive složno v ljubezni skupaj in se zadovolje s tem, kar imajo: pokonci pa jih drži vera v boljšo bodočnost in lepše razmere. Nato smo zaprosili mladega g. Zdovca, naj nam podpiše potrdilo, da je stroj dobil, potem pa smo šli v trgovino „Singer“ v Šelenburgovi ulici, kjer smo se fotografirali. Dvanajst je bilo, ko smo zapustili Singerjevo podružnico. Poslovili smo se od ge. Zdovčeva- in njenega sina in jima želeli srečno pot. Šivalni stroj ..Singer", prvo nagrado „Druž. Tednika Romana" za zloženko ..Kupujte domače- blago!" je tvrdka še isti dan po- poldne ob treh poslala po železnici na naslov srečnega dobitnika. Veseli nas, da je med vsemi onimi, ki so potrebni takili lepih nagrad — in to so pač vsi naši cen j. naročniki — usoda izbrala ravno enega med najpotrebnejšimi. Prepričani smo, da bo usoda tudi pri našem novem nagradnem razpisu imela prav tako srečno roko, kogarkoli si že izbere. Razen glavne nagrade smo razposlali že več drugih nagrad, ali pa smo obvestili nagrajence, da lahko pridejo ponje. Slik pa seveda še nismo mogli vsem dostaviti, ker naša uprava poleg svojega rednega dela tega ni zmogla. Toda ta teden bodo tudi slike zanesljivo poslane vsem cenj. naročnikom in jih zato prosimo še prav malo potrpljenja. Cenj. naročnike, ki žele, da jim uprava odgovori na njihova vprašanja, vljudno prosimo, da nam za odgovor prileže znamk za 3 Din, ker jim drugače zaradi obilice vsakdanje pošte in s tem združenih troskov ne moremo jamčiti, da jim bomo mogli odgovoriti. Reklamacijam o i treh a prilagati znamk zn odgovor, ker jih rešimo takoj po prejemu; nanje odgovarjamo le tedaj. kadar to zahtevajo posebni slučaji. 4000 Din o gotovini znaša prva nagrada našega novega natečaja Razen tega razdelimo med svoje naročnike mnogo praktičnih nagrad kakor: čevlje, blago za obleko, kolo, perilo, knjige ter več sto lepih slik Kdo lahko tekmuje za naše nove nagrade? Pogoji so podobni kakor pri našem prvem razpisu. Pravico do tekmovanja za nagrade ima vsak naročnik ..Družinskega Tednika Romana", ki: 1. pravilno reši zloženko in nam jo pošlje najkasneje do 30. maja t. k, in 2. poravna do 3. junija t. 1. naročnino do konca septembra t. 1. (3. četrtletje). Nekaterim ne ho treba nic plačati Vsi tisti cenj. naročniki, ki imajo že poravnano naročnino do 30. septembra t. I.. naj pošljejo samo rešeno zloženko: s tem že dobe pravico do tekmovanja za naše nagrade. Oni naročniki, ki so poravnali naročnino do 30. junija t. 1., nam morajo razen pravilno sestavljene zloženke poslati le še 20 Din. t. j. za naročnino od 1. julija do 30. sept. t. 1. Tisti, ki jim naročnina poteče mesec dni pred koncem septembra, (to je konec avgusta) morajo poslati naročnino zn 1 mesec, t. j. 8 Din; tisti, ki jiin poteče konec julija, pa za dva meseca, to je 16 Din. (Pri tej priliki naj ponovimo, da znaša vseletnn naročnina nn „Druž. Tednik" 80 Din, polletna 40 Din, četrtletna 20 Din, mesečna pa 8 Din). Da ne bo nesporazumljenja, naj ponovimo: onim naročnikom, ki imajo naročnino že poravnano vsaj do 30. septembra t. 1., ni treba nič plačati, in bodo tako že drugič imeli pravico do tekmovanja za naše lepe nagrade, samo če rešijo zloženko. One naše naročnike, ki še zn naš prvi natečaj niso poravnali naročnine, pa opozarjamo, naj se požurijo in poravnajo polletno naročnino v znesku 40 Din. ker drugače tudi zdaj ne bodo imeli pravice do nagrad, čeprav bi zloženko še tako pravilno sestavili. Novi naročniki, ki se prijavijo, dokler ta natečaj traja, imajo pravico do tekmovanja za nagrade, če pošljejo pravilno rešeno zloženko do 30. maja t. 1. in nam do 3. junija nnkažejo 40 Din kot naročnino do 30. sept. t. 1. Posebne ugodnosti za naše zveste pri/atelje Čutimo se dolžne, da se tistim naročnikom, ki nam bodo v bodoče pridobili nove naročnike, izkažemo posebno hvaležne. Zato objavljamo vsem zvestim naročnicam in naročnikom, ki so že agitirali za naš list ali pn še bodo, tole: Vsak naročnik, ki nam pridobi novega naročnika in nam to sporoči nn kuponu, natisnjenem na 8. strani, sme poslati razen svoje zloženke še toliko zloženk, kolikor pridobi novih naročnikov. Te njegove zloženke pa bodo veljale šele tedaj, kadar njegovi novi naročniki poravnajo naročnino v višini 40 Din zn pol leta. Zase mora poslati toliko, da bo njegova naročnina poravnana do konca septembra t. 1. Na ta način bo imel z več zloženkami več verjetnosti, da dobi glavno nagrado, ne da bi mu bilo za to treba kaj več plačati. Seveda bodo tako pridobljeni novi naročniki imeli prav tako pravico do tekmovanja za naše nagrade, če pošljejo pravilno rešeno zloženko in 40 Din zn polletno naročnino zu list. Kdor nima položnice za poravnavo naročnine, naj piše ponjo na upravo, ki mu jo takoj pošlje. Zloženko, ki jo je treba rešiti, smo objavili v 17. številki 1.1. Poskus doktorja Robertsa Napisal R a y C u m m i n g s Tole, kar vam Tom zdajle povedal, se je res zgodilo, čeprav se zdi malo verjetno. Takrat sem bil lokalni poročevalec nekega angleškega lista. Nekega dne me pokliče šef k sebi in mi pokaže neko pismo. „Kaj rečete na to?“ me vpraša, ko sem pismo prebral. Pismo je bilo napisano s staro-verskim rokopisom in podpisano: dr. John K. Roberts. Ime mi je bilo docela neznano. Pisec je na dokaj dolgovezen način pripovedoval, da bi rad napravil zdravniški poskus, ki bo zbudil zanimanje v javnosti in bo morda še velikega pomena za bodočnost. On, pisec, je kirurg, a že deset let ne vrši prakse, ker se je popolnoma posvetil teoretičnemu raziskovanju, ki je zdaj po njegovi sodbi obrodilo sad. Ker se dado zdravniški tovariši le neradi prepričati o novih idejah, bi rad imel pri končnem eksperimentu časnikarja za pričo. Zato prosi, da bi mu Ust 'dal na razpolago zanesljivega novinarja, ki se vsaj malo spozna v prirodoznanstvu, da bo prisostvoval njegovemu poskusu. „Mislim, da bi bili vi kakor nalašč za to," je rekel šef. „Ali bi šli? Zdi se mi sicer, da ne bo nič posebnega, in da je ta dr. Roberts star prenapetež... vendar ni izključeno, da hi mogla biti stvar zanimiva." ko sem prišel k dr. Robertsu, sem res zagledal starega, onemoglega moža. Toda že njegove prve besede so mi pokazale, da je njegov duh še čil in veder. Sprejel me je zelo vesel, me predstavil svoji hčeri, mladi, nekoliko bledi, a zali deklici kakih šestnajstih let, ki bi jo prej imel za njegovo vnukinjo kakor za hčerko, in s smehom dodal, da spada k njegovi rodbini tudi opica Timmy. Povabil me je ljubeznivo na kosilo in mi takoj jel govoriti o svojem poskusu. „Razlika med človeškimi možgani in možgani človeku najbolj podobne živali, to je opice, je prav majhna," je začel. „To kar imenujemo človeško kulturo, smo dobili kot dediščino milijonov let. Kar nas odlikuje pred živalmi, je potrebovalo milijone let, da se je v nas razvilo. Nekateri naših prednikov — ravno opice — pa zaradi svoje lenobe niso bili deležni tega razvoja. Z dolgoletnim delom se mi je posrečilo napraviti iz možganov višjih živali eliksir, ki podeli nižjim živalim, če jim ga vbrizgnem, silno razvit razum. Zakaj ne bi bil koncentrirani razvoj človeških možganov prenosljiv? Tej ideji sem žrtvoval mnogo let svojega življenja. In zidaj se mi je sen izpolnil. Dali so mi na razpolugo možgane nekega mladeniča, ki se je smrtno ponesrečil, in iz njih sem napravil človeški možganski eliksir." „A duša?" sem oporekel. ,,Ali se da živali tudi duša vcepiti?" „Duša... duša ni nič drugega kakor izraz možganskega delovanja," je odgovoril doktor Roberts. ..Človek občuti le, če misli. Vzrok, zakaj sem vas prosil, da pridete k meni, je to, ker bi hotel v vaši navzočnosti vcepiti našemu Timmyju človeške misli, ali kakor se bere v pravljicah, človeško dušo." Po kosilu smo vsi trije stopili k Timmyju. Bil je zelo lep eksemplar mlade moške gorile. Sedel je na slamnjači in me gledal vprašujoče in nezaupljivo. Potem pa se je ljubeče ozrl na _ doktorjevo hčerko Edith. „Mene se boji, morda zato, ker podzavestno sluti, da hočem iz njega napraviti človeka, kar mu najbrž ne prija," je smeje se pripovedoval doktor Roberts. „Zato pa tem bolj ljubi Edith, skoraj bi rekel, da je že zdaj kakor človek na smrt zaljubljen vanjo." Edith se je igrala z opico. „Igraj se z njim, da bom laglje opravil operacijo," je rekel stari gospod. „Ali si prinesla jabolko?" Edith je zapeljivo pokazala gorili jabolko; opica jo je gledala, kako je z nožem rezala drobne rezi in jih ji dajala, doktor pa je med tem zabodel konico majhne steklene briz-galnice v neobčutljivo opičino kožo; njena vsebina, eliksir človeških možganov, bo zdaj krožila po njeni krvi in zbudila po njegovem trdnem prepričanju v opici človeška občutja. ..Počakajmo zdaj učinka," je nato svečano rekel doktor Roberts. Stopil je v kot, nagnil glavo naprej in srepo strmel v opico. Jaz sem sedel zraven njega, in čudno: čeprav nisem mogel verjeti in se mi je vse skupaj zdelo absurdno — razburjen sem bil vendarle. Edith je slonela ob zidti. Dolgo smo čakali. Vse je bilo tiho kakor v grobu. Orjaška gorila se je igrala s kosi jabolka kakor zadovoljen otrok. Na tihem sem se že veselil, da se nič ne zgodi in da bo malce smešnega prizora kmalu konec. Zdajci pa je opica vzdrgetala. Spustila je jabolko in si segla z roko čez čelo — prav tako kakor človek. Njene oči so blodile po zidu, kakor da se hoče nečesa domisliti. Potem pa je visoko zravnala svoje mogočno telo, se opotekla in pobesila svoje dolge roke, ki so se skrčile v pest. Prej tako dobrodušna žival je zdaj grozeče gledala okrog sebe. Doktor je v napetosti pričakovanja odrinil stol, in tudi jaz sem vstal. Gorilin pogled je visel nekaj sekund s sovraštvom na nas in naposled zdrknil k deklici. In potem se je opica, kakor razsvetljena v nenadnem spoznanju, zagnala k mizi, kjer je bil še nož, lei je Edith z njim rezala jabolko. Vse njene mišice so se napele, in z nedopovedljivim besom je hropeč zgrabila za nož in ga po bliskovo zasadila do ročaja doktorju v prsi. S krikom se je deklica vrgla k meni, da jo. vzamem v zaščito. Gorila je stala z dvignjenim nožem med nama in doktorjevim truplom, ki je zapiralo dostop do vrat. Ali je bilo samo domišljija? Iz njegovih oči ni več gorel bes, globoka žalost se mi je zdelo da govori iz njih. Ali je zdaj res imel človeške misli? Ali so ga trpinčile človeške muke, ljubosumnost človeškega samca? Z nožem v dvignjeni roki je padel z neizrekljivo žalostnimi očmi Edith pred noge in ko je padal, si je zabodel nož v lastne prsi. Brez glasu je obležal. Curek krvi je brizgnil iz njegovega telesa in na njegovem obrazu se je pokazal izraz najglobljega človeškega gorja. Nedeljski izlet Napisal I. K—i Mož: Stvar je ta, srček moj: ali greš jutri na izlet ali ne? Žena: Stvar je ta, dragec: ali imaš denar ali ne? Mož: Moje vprašanje je obenem že odgovor na tvoje vprašanje. Če ti predlagam, da greš z menoj na majhen, skromen nedeljski izlet, pomeni to, da so potrebna denarna sredstva na razpolago. Žena: To kar imenuješ potrebna denarna sredstva še dolgo ni treba, da bi bila potrebna denarna sredstva. Koliko denarja si pripravil v ta namen? Mož: Če bi že rada vedela, ti lahko povem. Imam natanko dve sto Din, ne pare več, ne pare manj. Žena: Dve sto Din — prav lepa vsotica. In za nedeljski izlet morda tudi zadosti. S tem denarjem se da en dan prav lepo živeti. Mož: Nu, vidiš, kako knežje skrbim zate! Žena: ,Knežje* je menda nekoliko pretirano. Hotel si najbrže reči .skromno*. Za skromne zahteve dve sto Din približno zadošča. Toda za najin izlet ne. Mož: Kako to misliš? Žena: Menda vendar nočeš, da pojdem na nedeljski izlet tako, kakor če greš ti v kavarno na tarok? HUMOR Kitajski dokaz Na nemških univerzah se srečajo študentje z vseli koncev svetu. Dan za dnem sedi neki Kitajec s svojim tovarišem Egipčanom v zgodovinskem seminarju. Nekega dne predava docent o „kul-turni skupnosti starih narodov". Pa pravi Egipčan ponosno: „Moj narod ima najstarejšo kulturo na svetu." Vsi pritrjevalno prikimajo, l.e Kitajec se skrivnostno smehlja: „Mi imamo še starejšo!" „Ne ho držalo," se zavzame rjavi sin Nila. „Ko so pred kratkim kopali v Aleksandriji, so našli kos bakrene žice, stare najmanj 5000 let. Dokaz, da smo že takrat poznali — telefon!" ..Vse priznanje!" odgovori Kitajec. „Toda ko so pri nas kopali pri Šanghaju — niso nič našli. Dokaz, da smo že takrat imeli — brezžični br- it* zojav! Angeli ga preslabo grejejo Pesnik Maksim Corkij (njegovo pravo ime je Aleksej Pečov) je po smrti svojega očeta, ki mu je kmalu umrl, živel pri svojem dedu. Nekega dne ga vpraša ded, kako je spal. „Mraz mi je bilo," je potožil Aleksej Pečov. „Veš, sinko," je odgovoril ded, „mo-rnš se dobro ogrniti, potem te bodo že angeli greli." Aleksej je storil, kakor mu je ded rekel. Toda kmalu je spet vstal in zamišljeno pogledal deda. „Kaj pa bi rad?" ga je vprašal le-ta. „Oče,“ je resno rekel mladi Gorkij, „ali bi lahko dobil namesto angelov toplo odejo?" Orijentalskn filozofija „Menj se ne more nič hudega zgoditi. Če zdajle umrem, pridem v nebesa. In... če umre moja stara... pa imam nebesa že nu zemlji!" Žena se mora vse drugače pripraviti. Mož: O kakšnih pripravah govoriš? Žeua: Govorim o klobuku, ki se brez njega ne morem niti iz hiše pokazati. Govorim o paru čevljev, ki brez njih ne vem, kje imam glavo. Govorim o nogavicah in celi vrsti drugih reči, o katerih ti nič ne veš. Še dobro, če bo teh dve sto Din za to dovolj. Mož: Skratka, ne misliš iti na izlet? Žena: Ne mislim? Po takem izletu že dolgo koprnim. Seveda ti kot mož ne moreš razumeti, kako mučno je ženi voziti se okoli v ■ponošeni obleki. Mož: Kdo pa govori o tem, da se hočeva okoli voziti? Gre vendar samo za izlet, in za take izlete se pametna žena obleče v najslabšo obleko, na glavo si dene najbolj ponošeni klobuk in obuje se v najud'obnejše čevlje. Žena: Midva se ta teden oči vidno ne bova razumela. Zato bi bilo najpametneje, da' mi daš teh dve sto Din in da ostaneva lepo doma. Mož: Teh dve sto Din? Res ljubeznivo. Ali ne bi bilo pravilneje, pošteneje in spodobneje, če bi si ta denar po bratovsko razdelila? Žena: Srček, ali te ni sram, da tako skopariš z menoj? Mož: Ta izraz vendar ni umesten! Z velikim trudom sem si postrani zaslužil dive sto Din, od tega ti ponujam polovico, in to imenuješ skoparjenje? Žena: Kaj pa drugega? Ves znesek si bil namenil izletu, morda bi bil še več izdal, in zdaj ne samo da me hočeš spraviti ob izlet, nego bi rad zraven še zaslužil? Sram naj te bo! Daj mi brž teh dve sto Din! Mož (jezno): Evo jih! Vzemi jih! Saj zaslužim, da me obereš za poslednjo paro. če sem tak osel, da ti ne znam zamolčati niti enega dinarja, ki si ga zaslužim v potu svojega obraza. (Pograbi klobuk in gre.) Žena (sama): Niti tedaj si ne bi mogla nič očitati, če bi bilo teh dve sto Din njegov posledn ji denar. To-d'a če mi jih dve sto prizna, je gotovo, da mu jih je še dvesto ostalo. Mož (na cesti): Pa sem le pameten človek. č'e bi ji bil priznal, da sem zaslužil šest sto Din, bi mi jih bila gotovo vzela najmanj štiristo. MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH EL ZEVACd 24. nadaljevanje Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 23 nadaljevanj! „ Idi te tedaj čimprej, mojster. In imejte v mislih, da nosite s seboj srečo Italije." ,.Tvojo! In mojo!“ si je mislil A retino in se globoko priklonil. „Nu, kaj rečeš?“ je vprašal kardinal, ko sta bila zunaj. „k.aj rečem? Tako mi vseh vragov, ta skrivnost je vredna več ko pet tisoč srebrnikov!" ..Potrpljenje, potrpljenje! Zdaj si šele pri začetku." „To si tudi sam pravim, pri mitri svetega Petra, mojega patrona!" XXIX Črna jama Bembo se je vrnil v svojo palačo. Za njim sta šla dva slabo oblečena moža, ki sta ga zasledovala že do doževe palače, tolda 011 ju ni videl. Bila sta to tista dva postopača, ki ju je gledal skozi okno. Pred vrati Bembo ve palače se jima je pridružil še tretji, v čolnarski obleki, in se nekaj trenutkov z njima razgovarjal. „Nu?“ je kratko vprašal. „lv dožu je šel.“ „Sam?“ „Ne, s pesnikom. Vrnil pa se je sam.“ ..Glejta, da ga ne izgubita iz oči! Drevi ob enajstih pa pazita na signal. Kaj je s čolnom?" ..Pred kurtizanino palačo čaka." Čolnar je pritrjevalno pokimal in šel. Bembu je minil dan brez posebnih dogodkov. Ure so mu lezle s počastnostjo, ki ga je navdajala z obupom. Vse njegove misli so se vrtele okoli enega edinega predmeta: okoli Biance. Prišel je večer. Ob osmih se je Bombo vrgel v drugo obleko, pol vojaško, pol meščansko. Za pas si je vteknil pištolo, v nožnico spravil bodalo s čvrstim rezilom, sc ogrnil v plašč in stopil iz palače. Ko je prišel pred Imperijino hišo, je bilo šele pol osmih in še skoraj dan. Bembo je stopil v gondolo in velel čolnarju: »Pelji me, kamor te je volja, samo da si ob devetih spet nazaj.“ „Kalkor želite, gospod," je odgovoril čolnar. Ko je Bembo začul njegov glas, se je zdrznil. Prodirljivo je pogle-. dal čolnarja, ki je veslal z malomarnostjo, hkrati pa ročnostjo, ki je lastna beneškim gondoljerjem. To ga je pomirilo. Zleknil se je pod šotorom in se predal mehkemu zibanju čoAina. Toda v glavi mu je razbijalo in od nestrpnosti jc drgetal po vsem životu. Naposled, čez kakih dvajset minut, se ni mogel več premagati. »Odveslaj nazaj!" je velel čolnarju. Ko je čoln pristal, je bilo devet. V rvež se je jel polegati iti mesto je objela noč. Nabrežja so se izpraznila. »Vendar že!" je zamrmral kardinal. Plačal je čolnarja, ki je mirno privezal čoln h kolu, skočil na suho in izginil v noč. »Zakaj," je premišljal Bembo. »zakaj je ta človek rekel, naj pri-Idem že ob devetih? Kako naj prebijem ti dve uri, ki me še ločita od trenutka, ko..." Okoli pol desetih je ikurtizana Imperija govorila z Aretinovim tajnikom, ki ji je pomignil, naj stopi k oknu. »Poglejte!" je rekel in pokazal na senco, ki je hodila po nabrežju gor in dol. »On!“ je zamrmrala kurtizana im vztrepetala. »Da, on! Tisti, ki večer za večerom preži na vašo hčer in čaka, kdaj napoči ugoden trenutek..." »Oh... Ali mi niste obljubili, da mi rešite hčer?..." »Da... samo če že ni prepozno!" »Kaj ste rekli?" je kriknila Imperija in prebledela od strahu. »Ali mar mislite, da je 'kardinal človek, ki izpoveduje svojo ljubezen zvezdam? Ne, ne! Zdaj premišlja, zdaj snuje svoj zločin in se pripravlja, da ga izvede... Čez dva, tri dni bo nemara že prepozno!... Zato moram že jutri nastopiti!" »O, rešite mi hčer!" je zamrmrala Imperija in sklenila roke. »Ponavljam, gospa: jutri bo vaša hči rešen a." Poslednjo besedo je izgovoril s čudnim poudarkom, nato pa je dodal: »Upam, da ne bo še prepozno. Pri človeku, kakršen je kardinal, morate biti zmerom pripravljeni na <« vise... V zvonikih je bilo deset. Aretinov tajnik se je poslovil od' Imperije. Deset minut nato se je Roland pod streho velike gondole spet izpremenil v čolnarja, ki je bil malo prej vozil Bomba po kanalu. ko jo je zapustil mož, ki ga je imenovala mojstra Paola, se je Imperija spet vrnila k oknu, ki je gledalo na kanal. »Še zmerom čaka!" je zamrmrala. In ko je tako gledala kardinala, ki se je negibno ko zver na preži odražal iz teme, jo je neznana groza stisnila za vrat. Zavedla se je vse svoje onemoglosti. Na koga naj se obrne za pomoč pred Bembom? Na Foscarija? Ali na Altierija? Čeprav sta bila njegova zaveznika, nista nič manj trepetala pred njim kakor ona. Vzela je plamenico in krenila v tisti del palače, kjer je prebivala Bianca. Dekličino stanovanje je bilo docela oddeljeno od drugih soban. Samo ena vrata so ga spajala z ostalo palačo in ključa teh vrat ni Imperija nikoli dala iz rok. Kurtizana je zaklenila vrata za seboj. Zdelo se ji je, kakor da bo zdaj zdaj vstal iz tal predi njo Bembo, grozeč in zahtevajoč svoj plen. Šele ko je stala v Biancinem stanovanju, se je nekoliko pomirila. Vrata so biia čvrsta in edina zveza med to sobo in zunanijim svetom so bila visoka okna, s tal komaj dosegljiva. Odprla je druga vrata in stopila v Biancino spalnico. Deklica še ni legla spat; ko je zagledala svojo mater, je stekla k njej. Imperija jo je strastno stisnila k sebi. »Ali nisi nič trudna, Bianca, da še nisi šla spat?" »Čakala sem vas, mati, da mi pridete kakor vsak večer, želet lahko noč." »Tedaj se ne srdiš več name? Nisi več žalostna?" »Kako bi se mogla tako dolgo srditi na vas, mati?... O, če bi me hoteli poslušati... že zdavnaj bi lahko zapustili ta kraj!...“ Oblak je legel na Imperijino čelo. »Da, da," je zajecljala.... kmalu pojdeva, otrok moj!" TaJkrat pa je zažvenketalo steklo v oknih in padlo na tla, dva moža sta planila v sobo, potem še dva, in še drugi. Imperija je s krikom groze stisnila hčer k sebi in se vrgla k vratom, rjoveč na pomoč; toda odrevenela je obstala: vrata so bila od zunaj zaklenjena! Tedaj se je besno obrnila in v roki se ji je zasvetilo bodafo. ■ ||ll|i,"ll|ull|ll|ll,"l|||||,|l|ll"ll|,||||||,||llll|||||||||,||lill||,|||||||||llll||,|||| ' 1 I Gramofonom gramofonske plošče se"kupiio I ~ s nalbollše in v največji izbiri pri JUGOSPORT LJUBLJANA Miklošičeva cesta štev, 34 L _ •............ H"... lil"""......... ulil'""'!«...... j,!«'....... \ = / A še tisti mah so jo zgrabile močne roke, jo zvezale in ji zamašile usta. »Na pomoč, mati, na pomoč!" je zavpila Bianca. Takrat je vstal pred kurtizani-mi očmi strašen privid. Možje s krinkami na obrazih, demoni iz pekla so planili na njeno hčer. Vrgli so ji ruto na glavo in ji jo zadrgnili čez usta, dvignili deklico s tal in stopili z njo proti razbitemu oknu. Imperija je pridušeno zaječala in se onesvestila. Ko se je čez nelkaj trenutkov zavedla, je zagledala okoli sebe hčerine služabnice, ki so jo bile osvobodile vezi in so se zdaj trudile okoli nje. Strašni privid je izginil: ves prizor je trajal komaj nekaj sekund. »Moja hči! Moja hči!" je zarjula Imperija. Planila je k oknu, zagledala lestev, ki so bili roparji po njej priplezali, in se spustila na zemljo. Strašen je bil pogled nanjo, ko je besnela in drgetala razjarjena ko ranjena levinja. Kakor iz uma je begala okoli palače, iščoč v svitu plamenic, ki so ji z njimi svetili služabniki... Nič!... Nikogar nikjer! Imperija je krčevito stisnila pesti k nebu. Iz njenih penečih se ust se je utrgala strašna kletev. I11 z neizrekljivo mržnjo je zarjula eno edino besedo: »Bembo!..." In potem je spet padla v nezavest. Ob znožju lestve je vzel Roland Bianco, pol blazno od strahu, v naročje in ji zašepetal: »Ne bojte se, dete moje! Obljubil sem, da vas rešim: evo, rešujem vas... Bianca je spoznala mehki in tolažeči glas. »A moja mati?..." •. To so bile prve besede nesrečnega otroka: v tem trenutku groze, komaj za silo potolažena po Rolandovih besedah, ni mislila nase. Roland je vztrepetal. »Imejte zaupanje vame," je rekel. »Ne bojte se zastran svoje matere in tudi ne zase!" Postavil je deklico na tla, jo prijel za roko in jo mehko potegnil s seboj. Bianca, še zmerom vsa zmedena, je šla z njim; brezmejno je bilo njeno zaupanje dio tega neznanca. Povabil jo je v gondolo in jo posadil pod streho. »Do svidenja!" je rekel. »O, ne zapustite me!" ga je zaprosila in obupno sklenila roke. »Moram," je odgovoril Roland, »toda kmalu se vrnem. Dotlej pa vas prepustim temule možu. Zau- pajte mu kakor zaupate meni... še bolj kakor meni... kakor bi zaupali svojemu očetu...” „Svojemu očetu!** je zajecljala Bianca. In njene oči so se v luči svetilj-ke, ki je gorela pod iplatneno streho gondole, uprle v orjaka, ki jo je gledal z razširjenimi očmi, ves trepečoč od nedoživljene sreče. Takrat se je gondola zgenila in zletela pod udarci vesel čez gladino. Roland je bil skočil na drugi čoln. Pomignil je in čoln je švignil za gondolo, ■ ki je odnašala Bianco. Nabrežja so bila prazna in zapuščena: Rolandovi tovariši so se bili izgubili v noč. Le od daleč so se čn 1 i obupni klici na pomoč in potem blazen krik: nečloveški glas je zarjul Bembovo ime!... Strašen usmev je zletel Rolandu čez ustnice in njegove oči so se uprle v moža, ki je ležal zvezan in z zamašenimi usti na dnu čolna. Tudi ta mož je čul svoje ime in za-drgetal od groze. Da, ta mož je bil Bombo! „Ali ste čul i?** je vprašal Rolami. ..Imperija vas preklinja. Mati, ki išče otroka, katerega, ste ji ugrabili... Naj vam nebo pomaga, če pridete kdaj pred njene oči!” Bembu se je izvilo iz ust renčanje, ki je moglo biti prav tako tožba kakor grožnja. Roland ni več izpregovoril besede. Čoln je plul tiho in naglo po kanalih. Kmalu je bil v lidskem pristanišču in pristal ob veliki tartani, ki je bila pravkar dvignila sidro: njena jadra so se napenjala v nočnem vetru. Pet minut nato so bili Roland, Bombo, Bianca in Scalabrino na ladji. „V Benetke se vrneš,“ je rekel Roland Scalabrinu. „Tam stopiš k Pietru Aretinu in mu poveš, naj me v treh dneh pričakuje, ne glede na to, kaj se v teh treh dneh zgodi.‘‘ Scalabrino se je še poslednjič ozrl po Bianci, nato pa se je spustil nazaj v čoln in odjplul. Bemba so bili vrgli vsega zvezanega v nekako kabino. Kardinal je zaprl oči in se je zdel kakor mrtev ali omedlel. V resnici pa je vročično razmišljal. Roland je odvedel Bianco v kapitanovo kabino, ki je bila za silo preurejena v njeno bivališče. „Otrok moj,” je rekel in jo prijel za roko, „moral sem seči po sili, da vas rešim pred veliko nevarno stjo, ki vam grozi. I ti nevarnost je zdaj odstranjena...“ „Nevarnost... pred možem... ki me je srečal?” je plaho vprašala Bianca. „Da, zdaj ste varni pred njim. Ta človek je vsegamogočen in da vas rešim pred njim, sem vas moral odvesti iz Benetk, ne da bi kdo vedel, kaj se je z vami zgodilo..." „Tudi moja mati ne?...“ „Tudi vaša mati ne!“ je trdo odgovoril Roland. Deklici so solze zalile oči. Ni mogla prav razumeti Rolandovih besed, vendar je imela nejasen občutek, da je njena mati ne bi bila mogla rešiti, kakor je to storil ta neznanec, ki ji je znal z vsako besedo, s sleherno kretnjo vliti zaupanje. ne govorim!... Ona V 24 urah P barva, plisira in kemično čisti m obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, za-pestnice itd. Pere, suši, monga figi in lika domače perilo rSg ^ tovarna JOS. REICH W Ljubljana Roland ji je prijateljsko pomignil z roko in jo pustil samo. Šel je na palubo. 1 altana je z razpetimi jadri plula skozi lidsko ožino proti severu. „Ta otrok obožuje svojo mater,” je premišljal Roland. „Ali imam zato pravico udlariti Inaperijo, ko zadenem tudi njo?... Ali imam pravico odtrgati hčer od matere, ker je bila mati zločinka?... In če le-ta v obupu vije roke, ali jih mora tudi to nedolžno dekle?..." Stopil je na prednji del ladje in prekrižal lehti. Sveži jadranski vetrič mu je hladil razbeljeno čelo. ,,Ali je z menoj kdo imel usmiljenje?" je nenadoma pomislil in bes mu je pognal vso kri v obraz. „Ko so me zgrabili in me iztrgali iz življenja, ko so me vrgli v grob in me prepustili obupu in trpljenju — ali se je takrat Imperija vpraševala, ali moji dragi ne vijejo rok? Ali si je kdo rekel, da zadene, če mene udari, obenem tudi mojega očeta in mojo mater?..” In gluho je zamrmral: ..O njej si je sama znala poiskati uteho!...” Ihtenje mu je raztrgalo grlo in sunkovito se je obrnil proti Benetkam. l oda daljne luči lagunskega mesta so se bile utrnile v temo. Niti obale ni več razločil. Roland je spet začel hoditi po palubi gor in dol. In v njegovem dluhu, bolj razburkanem od valov, ki so vstajali pod kljunom ladje, bolj brezdanjem in mračnejšem od globine morja, se je očividno jel porajati sklep, zakaj Roland se je nenadoma pomiril. \ trenutku ko je zarja pordečila obzorje, je stopil k njemu kapitan in ga vprašal: ,,Ali naj dam znamenje, gospodar?” Roland je prikimal. Trenutek nato je zagorel na velikem jamboru črn plamen. Patron ladje je stopil na prednji del in trikrat ustrelil iz arkebuze v zrak. Pred njim se je širila drobna črta nizke obale. Čez nekaj minut se je na njej pokazal lahen oblaček dima in potem je slabotno odjeknil strel. Še dvakrat se je ponovil signal v enakem presledku. ,,/daj se lahko izkrcamo!” je rekel patron in razdelil mornarjem povelja. Tartana je plula naravnost proti obali. Pol ure pozneje so bila jadra zvita in sidro spuščeno. ,,Ali naj vas tu počakam?” je vprašal kapitan. „Ne,“ je odgovoril Roland; „brez odloga se vrni v Benetke.” Spustili so v morje čoln. Vanj so spravili še zmerom zvezanega Bemba. Kardinal je bil mrliško bled in je uporno mižal. Vzeli so mu iz ust cunjo, da bo laglje dihal. Čoln je naglo odplul proti bregu. Tum ga je že čakal zaprt voz. Vanj so posadili Bemba in konja sta potegnila v dir. Tedaj se je čoln vrnil k ladji. Zdaj je bila Bianca na vrsti, da jo odpeljejo na suho. Roland je sedel kraj nje. Drugi voz, to pot odprt, je čakal na bregu. Roland je posadil deklico vanj in prisedel. Voz je odhitel in pri-"spel okoli devetih zjutraj v majhno mesto. Tam se je ustavil pred samotno predmestno hišico in nato brez odloga odpeljal dalje; voznik je bil gotovo že prej dobil potrebna navodila. Ta hišica je bila tista, kamor je bil Roland spravil svojega očeta in Juano. Mladi mož je ostal notri skoraj dve uri. Ko je odhajal, je bil sam; od tistega trenutka sta bili pri slepem in blaznem Candianu dve ženski, dve ljubeči bitji. Roland je odjezdil po cesti, ki drži v Treviso, in nato zavil proti Nervesi. Kmalu je prispel v piav-sko sotesko. Zdaj pa zd'aj je zagledal med bohotno rastočim divjim grmičjem pastirja, pasočega v miru svoje koze, zdaj vrlega kmeta, ki se je zdelo, da išče gobe pod visokimi drevesi. Pomignil je ponižnemu kozjemu pastirju ali vrlemu kmetu: ko sta možaka vstala, se je pokazalo za njunim pasom kopito samokresa. Naposled je dospel pred Črno jamo. Stopil je s konja. Pred vhodom je stražil mlad kmet z arkebuzo v roki. „Ali je že tu?” ga je vprašal Roland. „Da, gospodar.” „Tn so ga spravili tja, kakor sem odredil?” „Da, gospodar.” „Kaj novega pri vas?” „Sandrigo se je klatil tod okoli. Pa nam je spet ušel.” Roland je stopil v jamo. Očividno so v njej mnogo izpremenili, zakaj votlina, ki jo je bila priroda vsekala v goro, je bila kakor prenovljena. Roland je zavil po nekakem hodniku, šel po vsekanih stopnicah dol in se naposled ustavil pred masivnimi vrati. Tudi tam je zagledal stražo v luči svetiljke, ki je visela na zidu. „Ali so poglavarji zbrani?” je vprašal Roland'. Možak je nemo prikimal. „Prav. Pokliči jih!” Možak je šel. Roland je vzel v eno roko sveti Ijko, z drugo pa se je otipal za pasom, kjer mu je tičalo bodalo; nato je odprl težka vrata in vstopil. Soba, ki je vanjo prišel, je bila nekaka celica; zrak je prihajal vanjo po majhni odprtini tik pod stropom. Roland si je ogledal ječo in se nasmehnil. Njegov nasmeh je bil strašen. „Yse v redu,” je zamrmral. ..Vrata kakor tam, enako velika, enako masivna. Oh, ni mi jih bilo težko tako verno ponarediti! Še čez petdeset let jih bom videl pred seboj taka, kakršna so, vrata, ki sem si na njih lomil nohte in razprasko-val prste... In tole okence za podajanje hrane... črnega kruha in vrča vode... In tamle kumenito ležišče, granitne plošče, in prav taki zidovi!... Vse v redu!” Stresel se je, ko ga je obšel spomin na dolga leta, prestana v beneških ječah. Da: ta celica v Črni jami, ta votlina brez svetlobe, kamor je še zrak komaj prihajal, je bila verna slika ječe, kjer je zdihoval toliko let!... V tem je vstopilo šest mož. Roland je obesil svetiljko nazaj na zid in se obrnil k njim. Možje so ga resno pozdravili. ..Privedite mi jetnika!” je rekel Roland. Nekaj trenutkov nato sta vstopila dva moža, ki sta vlekla tretjega za roke s seboj. Vsi trije so posedli na kamenitem ležišču. Jetnik je bil bled ko mrlič; pot umirajočih mu je lil po čelu in njegove razširjene bči so z neizrekljivo grozo zrle okoli sebe. Prvi trenutek ni razločil ničesar. Potem pa, ko so se njegove oči privadile temi, je zagledal v luči svetiljke resne, negibne može. „Kaj mi hočete?” je zarenčal s hripavim in hropečim glasom. „Takoj zveste, Bembo!” je odgovoril neki glas. „Aretinov tajnik!” je z grozo zajecljal Bembo. „0, saj sem vedel, da mi bo ta človek še v pogubo!*" Mehanično je dvignil pogled k človeku, od katerega je prišel odgovor. Ta človek je stopil korak naprej, da mu je luč osvetlila obraz. Bembu se je izvil krik groze: zadrgetal je po vsem životu. Hotel se je vzpeti, toda ker je imel noge še zmerom zvezane, je hropeč omahnil na kamenito ležišče in zajecljal: „On! on!...“ ..Razvežite ga!” je zapovedal Roland. Gramofone, plošče kupim edino najugodneje. ker je največja izbira, edino le pri ..APOLLO" Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafike. Najmodernejša Izposojevalnica ploSi ;V'A' AWvJ TA MAL 0£'/VA^;A d6st „ Jlcujcr > iiv A V največji po n s< otrošl za l beli, lakasti, l.t.d., kakor f lepši in najmo čevlji za b« izbiri ajnižjih cenah i dobijo d Čevlji )irmo: barvasti udi naj-derneiši pri ZIBE RTU v Ljubljani, Prešernova ulica Nevidni oblaki Najnovejši Ufin kulturni film. — Piše Berta Pritzelvvitz Čudne stvari gledamo pred seboj, kako igraje so rešeni pr-oblemi na platnu — in vendar je vse tako komplicirano in toliko dela je bilo treba. Zašli smo na polje fizike — koga ne bi zanimalo, da v tem filmu toploto gleda m o ? 'toliko vsakdanjega vidimo v novi luči. Ne da bi se kaj menili. prižigamo užigalice in ne zave damo se. kakšne izpremembe nastanejo pri tem v zraku. Na to bomo mo- rali dostikrat misliti, ko bomo videli ta film. Nalik mogočnim oblakom se dvigne razgreti zrak v višino, ker je lažji od onega, ki je okoli njega. Tega si niti predstavljati nismo mogli, dokler ni bilo „Nevidnili oblakov". Institut za tehnično fiziko na berlinski tehniški visoki šoli je napravil poseben aparat za gledanje zraka, li toplotni studijski aparati omogočajo, da vidimo na primer debele plasti razgretega /raka okoli žarnice. Ali ni to čudno? lolikrat vidimo žarnico, vendar ne vemo tega. kar nas ta tilm uči. In če si s posebnim aparatom sušimo lase, niti ne slutimo, da nastane v zraku pravcat orkan. Razen ognja in elektrike povzroča še nekaj drugega izpremembe v zraku - in to je naša lastna krvna toplota. lega brez dvoma še niste vedeli, škoda da nimamo zmeraj ob pravi priliki takega aparata pri rokah. Marsikatero vročo prisego bi takrat hladneje sodili in marsikatero prijateljstvo bi kaj naglo zmrznilo. Tudi študij vročekrvnosti pri dresiranih živalih in študij bolezni bi s tem aparatom postal enostavnejši. Videli bi, da ima miška res vročo kri in da glasovi o mrzli krastači drže. l/dih krastače kaže sa- Vidiš ga: veliki dan majitik stopil je na plan. (iora je ozelenela, njiva žitje je spočela, drevje v svatovski opravi trosi cvetje po naravi. Vsepovsod je mladoletje, v-cpovsod je vonj in cvetje, kdo bo dneve te prespal, ne da bi se ves jim dal! Srca svoja odklenimo mlaje z venci okrasimo! Zdaj nam sije zlati čas, zdaj nam poje velik glas! Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj „Jajnine“ postavimo, ko bo v skledah jed duhtela, vsa družina bo vesela. mo ogljikovo kislino, ki je v izdihanem zraku. Ta film pa nam kaže tudi nekaj prav posebno zanimivega: skupno izžarevanje ogljikovega dvokisa in plina, fotografirano s takozvano ,,/eit-lupe“, ki napravi do 600 posnetkov v sekundi. Kaže nam tudi, kako potrebno je držati robec pred astmi, kadar kašljamo. Če podržimo kos papirja nedaleč od ust, bo zrak za tem papirjem popolnoma negiben, pred njim pa bo pravi vihar toplega zraka, pomešanega z. bacili. Tudi za gospodinjo je v tem filmu marsikaj zanimivega. Vidi namreč, koliko denarja vrže proč, če štedilnik preveč kuri. Le tista toplota, ki je v neposredni bližini lonca, pomaga kuhati, vse drugo gre v nič. Videla bo tudi. kako je treba v sobi postaviti peč. Časih je morda lepo, če stoji peč oknu nasproti, toda vzeti je treba v Higijena Moderna higijena zahteva v kuhinji več snage, kakor pa je vidimo pri današnjih povprečnih ali celo boljših gospodin j ah. Glavno, na kar bi se morala gospodinja ozirati, je tole: Tla je treba vsak dan ribati. Temu se bodo skoraj vse gospodinje upirale, toda potrebno bi bilo. Najmanj, kar more higijenik zahtevati, je to, da so tla vsaj vsak dan umita z mokro cunjo. Prah na kuhinjskem pohištvu, po-doknjakih, vratih in podbojih, pa tudi na oknih sumih, mora biti vsak dan skrbno pobrisan. Kuhinja mora biti čista kakor soba. Posebno se je treba braniti muh. ki razširjajo razne vrste nalezljivih bolezni! Zato je treba spravljati umazan jedilni pribor, posodo in sploh ostanke jedi, da se muhe nimajo kje pasti. Najbolje je, če imamo poseben zaboj, kjer posodo in pribor spravimo, ostanke pa, ki jih ne bomo več rubili, vrzimo takoj proč. Desko za rezanje mesa ali rezancev moramo takoj po uporabi pomiti in ostrgati, da ne ostanejo v razpokah ostanki jedi. I udi veliko mizo v kuhinji bi morali vsak dan pori-buti, to delo pa si olajšamo s tem, da pribijemo nanjo prt i/. povoščenega platna, ki ga je treba samo pomivati račun, da poišče toplota najbližjo pot pod strop in potem do okna in da tako velikega dela sobe sploh ne ogreje. Dobro pa je, če je peč pod oknom, ker jo hladnejši zrak, ki prihaja skozi spodnje dele okna, raznese po vsej sobi. Še nekaj za vas, ki tega še ne veste. Da ohladimo pijače, ni dovolj, da jih samo damo na led. Tudi na zgornjo odprtino moramo postaviti krožnik ledu. V filmu vidimo, kako pade mrzli zrak v globino in obda vso posodo z ledenim plaščem. Čudovit konec! Za trenutek zagledamo božično drevesce. Mirno plapolajoče sveče obkroža razbeljeni zrak in ko gre v višavo, zazvone srebrni zvončki pod vrhom drevesca. Prave božične sanje, da bi se človek vtopii vanje, da bi zaklical, zapel — toda tedaj je konec. V kuhinji z mokro cunjo. Še boljše pa bi bile mize, ki so pokrite s plastjo linoleja. Dosti je, če jih obrišemo z vlažno krpo. Vsakih štirinajst dni ali tri tedne jih moramo pomazati z voščeno pasto ali segretim lanenim oljem. Zelo priporočljivo je. da obiješ police s povoščenim platnom. Če ti denarnica ne dopušča, jih pokrij z ovojnim papirjem, ki ga moraš pogosto izmenjati. Ima glavnih zahtev higijene v kuhinji je ta, da lonce in posode takoj po uporabi pomiješ. Pribor, ki ga nimaš času pomiti, deni pod vodo. Če imaš vodovod v kuhinji, gre to brez sitnosti. Če ga pa nimaš, ga polneči v lonec vroče vode. Ostanki, ki so na priboru, so za muhe najbolj vabljivi. Če je dosti muh v bližini, zadelaj oknu s tanko mrežo, da ne morejo v kuhinjo, in pazi. da ne pridejo skozi vrata. Tudi muholovci so priporočljivi, še bolj pa mušji zvonec s pivom ali mlekom. če stanovanje nima ne shrambe ne ledenice, porabi za to vdolbino pod oknom, ki jo moraš zamrežiti. Uporaba plina je danes v kuhinji, posebno v večjih mestih, zelo važna, ker je kuhanje z elektriko še predrago. Plinski kuhalnik je dosti bolj hi-gijeničen kakor navaden štedilnik. Po- mislite le, kako se kuhinja pomaže in zapraši po kurjenju s premogom! Koliko prahu se spet razkadi, ko štedilnik čistiš! In zdaj še besedo za zdravje gospodinje in služkinje: Kuharice dostikrat trpe zaradi bolnih nog. Temu je vzrok stanje na mrzlih kameniiih tleh pred štedilnikom. Res je, da prednostim takih tal ne moremo oporekati, toda treba bi jih bilo pokriti s slamnico ali pa z linolejem. Razen tega naj kuharica in gospodinje čim več sede, saj sede lahko opravijo večino dela. Nekdanja gospodinja je zmerjala služkinjo z „lenim štorom", če je videla, da pri delu sedi. Ni pa pomislila, da služkinja s tem skrbi, morda podzavestno, za svoje zdravje in da hrani svojo delovno moč. Služkinja bi morala sedeti tudi pri likanju in pomivanju. Delo pri tein ne bo trpelo. VRANIČNA JUHA ZA BLEDE OTROKE Malo je ljudi, ki bi vedeli, kako dobra je vranična juha za blede otroke. Na Bavarskem se je oglasil neki zdravnik, ki predpisuje tako juho vsem slabokn nim, bledim in slabotnim otrokom, pa tudi onim, ki nimajo teka. Pravi, da je še pri vseh takih otrocih potem ugotovil, da so se popolnoma opomogli in kar razcveteli od zdravja. če so jedli vranično juho tudi le po dvakrat na teden. Razlaga za to trditev bi bila že v tem. da je v vranici dosti železa in da \ tej obliki dosti bolje deluje kakor \ večini železnih preparatov, ki jih zdravniki predpisujejo za zdravilo. Da dajemo otrokom vranico v ju>-hi. ima brez dvomu svoje, dobre strani. Najprej s tem preprečimo, da se otroku zaradi pogostega uživanja jed ne. upre. Juha pa je tildi zelo okusna. Le nekaj mora mati paziti, kadar daje otroku tako juho. Otrok- mora pojesti \ se do posledn je kapljice. Tudi gosto usedlino na dnu krožnika, kajti prav v njej so za zdravje najkoristnejše snovi. ZDRAVLJENJE ZVERIŽEN1H NOG Pri angleški bolezni (rahitis) nastajajo ukrivitve kosti. Največ trpe kosti nog, ki morajo nositi vso težo telesa. Normalna smer teh kosti je ravna. Pri angleški bolezni so kosti mehke in se ukrive ali navznoter ali pa navzven. Nastanejo tako imenovane „noge na X ali na O". Take noge poli večijo človeka, ovirajo ga pa tudi pri delu, ker ga dolgotrajno stanje popolnoma izmuči. Zanimivo je, da je ta bolezen najbolj razširjena med peki in natakarji. Ozdraviti je take noge zelo težko, laglje pa je bolezen preprečiti. Ker se začne že pri otrocih, je treba nanje najbolj paziti. Jedo naj kar naj-\eč sadja in zelenjave. Če se bolezen nenadoma pojavi, jo je treba zdraviti s fosforjevim ribjim oljem ali kakim drugim sredstvom, ki ima dosti vitaminov. Uporabljati je treba tudi umetno višinsko solnce. Dokler se bolezen ne izboljša, ne sme otrok ne stati ne hoditi. Sicer je težko otroku /obraniti hojo in stanje, toda poskusiti je treba vse. Le tako preprečimo nadležne ukrivitve. če pa so že nastale, dajmo otroku berglje, da se ukrivitve še ne povečajo, noge pa naravnavajmo z oporami. Če so ukrivitve že zelo hude, je treba seči po operaciji, da dobe noge spet normalno obliko. 'I Dva prizora iz Ufinega zvočnega kulturnega filma ,,Nevidni oblaki". Film kaže s posebno aparaturo viden zrak, toplotne vale in oblake okoli našega teiesa itd. Dalje nam film tudi pokaže, kani moramo postaviti peč v sobi, da nam bo stanovanje najbolje grela Narodne jedi, ki jih skuhaš v enem loncu. Kako pripravne so jedi, ki jih skuhaš v enem loncu, ve vsaka gospodinja, ki mora po kosilu ali večerji pomiti posodo. Danes prinašamo nekaj receptov za razne narodne jedi. Sicer niso vse poceni — stare so desetletja, morda celo stoletja in takrat je bilo življenje lažje. Vendar pa dobra gospodinja lahko izpusti ta ali oni dodatek, ki je v receptu omenjen, in jed bo cenejša. Na španskem še vedno kuhajo v enem samem kotlu, ki visi nad ognjem. Zato je tudi večina narodnih jedi takih, da jih lahko skuhamo v enem loncu. Najbolj znana je „OHa Potrida“. Pripraviš jo takole: Vzemi svinjske parklje, uhlje, rep in rilec, kos prekajenega mesa, kokošjega droba, razne zelenjave, laliko tudi nekaj suhega graha. Vse skupaj mehko skuhaj. Naposled dodaj še kos prekajene klobase in preden daš jed na mizo, loči meso in ostalo. Drugo jed imenujejo „Pricco“. Napraviš jo takole: Vzemi tričetrt kile krompirja, razreži ga na rezine, potem še četrt kile ali več poljubne vrste mesa, ki ga razdeli na koščke. V lonec ali ponev deni najprej plast krompirjevih rezin, ki jih debelo posuj z razrezano čebulo. Povrh daj še soli, nato pa stresi na krompirjevo plast še plast mesa, potem spet krompir in delaj tako, dokler ne bo posoda polna. Daj lonec v pečico ali pa pristavi k odprtemu ognju, zalij z vodo, da jo bo pokrivala, in duši. II koncu napravi še omako iz pol litra kisle smetane, ki si ji dodala jajce, nekaj soli in paprike. S to omako polij jed in jo potem še enkrat deni v pečico. „Pricco“ je kuhan v treh urah. Na Nizozemskem Tudi Nizozemska iina prav dobro narodno jed, ki jo imenujejo „Hutsch-pot“. Vzemi 35 dok pustih svinjskih reber, kuhaj jih pol ure, dodaj 1 kilo debelo narezane rumene kolerabe in pol kile krompirja, razen tega pa še četrt kile čebule, ki si jo drobno razrezala, vse skupaj tako dolgo kuhaj, da se omehča, potem poberi iz lonca meso, zmečkaj zelenjavo in krompir, dodaj še začimbe za juho ali omako pečenke, in prinesi na mizo. V Italiji „Minestra“ je zelo znana in izdatna juha, ki lahko služi tudi za glavno jed. Skuhaj nekaj mastnega svinjskega mesa s česnom in čebulo, da postane mehko, posebej pa nekaj fižola in za vsaki dve osebi po en krompir ter žlico riža; naberi zelenjave za juho in dosti zelja, razreži vse in duši na masti ali olju, da postane mehko, stresi v lonec kjer se je kuhalo meso, dodaj še paradižnikovega soka, vsekakor pa nekaj ribanega sira, in nesi na mizo. Seveda lahko skuhaš ..Mineštro" tudi v enem loncu, paziti moraš le, da o pravem času dodaš razne potrebščine. V tem primeru najprej fižol, potem meso, nato riž itd. V Orijentu „Pilav“ pride na vzhodu vsak dan na mizo. Znan svetovni potnik je o njem napisal tole: „Pilav“ je preprosta mešanica dolgo kuhanega, mastnega jarčjega mesa in premalo kuhanega riža.“ Vendar pa lahko pilav zelo okusno pripraviš. Razreži 5 dek čebule in jo vrzi v vročo mast, pripravi četrt kile opranega riža in ga na masti praži, da porumeni. Potem daj na dno lonca nekaj rezi slanine ali svinjske kože in nanje izmenoma plast s čebulo pomešanega riža in na drobne kose razrezanega koštrunovega mesa. Zalij z vodo ali z juho in duši, da se omehča. Ne pozabi nekaj česna in soli! To jed delaš lahko tudi z govejim, svinjskim ali ovčjim mesom. TO MORAŠ VEDETI O ZAJTRKU Mnogo je ljudi, ki mislijo, da je zajtrk samo potrebno zlo in si nikdar ne vzamejo dovolj časa, da bi ga v miru pojedli. Dosti je takih, ki vsak dan razen nedelje popijejo zajtrk stoje. Pravi namen zajtrka ni le ta, da bi nahranil organizem, ampak ta, da zbudi in olmovi v človeku telesno delo. Želodec, ki je ponoči prebavil najbrž vse, kar je še ostalo od minulega dne, potrebuje pred začetkom dnevne- Kupon Sporočam Vam naslov novega naročnika. Obenem Vam je zanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun št. 15.393. Prosim Vas, da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nhkazano naročnino, priznate njegovo zloženko, meni pa da razen že poslane priznate še eno, kakor ste to obljubili. Moj naslov: Ime in priimek . . . Poklic.................... Kraj ..................... Zadnja pošta .... Novi naročnik: Ime in priimek . . . Poklic.................... Kraj ..................... Zadnja pošta................. ga dela primernega okrepčila. Med spanjem je bilo njegovo delo čedalje počasnejše in zdaj mora priti spet v običajni dnevni tek. Zato moramo zajtrku posvetiti dosti pazljivosti, morda še več kakor kosilu in večerji. Dosti greše starši nad svojimi otroki, ki morajo v šolo. Mati otroka prepozno zbudi, ker misli, da mu napravi veliko uslugo, če ga pusti dolgo spati. V poslednji minuti plane potem otrok iz postelje, naglo se obleče, napol umije in že ima torbico na hrbtu. Oblečen v plašč in s čepico na glavi popije stoje vročo kavo. Zelo važno je, da gre otrok zvečer zgodaj spat. Če ostane zvečer predolgo pokoncu, je razumljivo, da zjutraj težko vstane. Treba ga je zbuditi vsaj tako zgodaj, da ima 15—20 minut časa za zajtrk, šele ko je oblečen, počesan, umit in čistih zob, naj sede za mizo. Za zajtrk prija otroku najbolj kakao ali sladna kava. Zraven naj dobi še kos kruha s surovim maslom, medom ali mezgo. Kakor otrok mora delati tudi mož, ki hodi v službo. Med prebujenjem in vstajanjem mine navadno četrt ure, potem pa skoči v poslednjem trenutku iz postelje, komaj da se za silo obleče, za zajtrk pa sploh nima več časa. Popije ga stoje in vročega, potem pa stoka, da mu ni v želodcu vse prav, in ne pomisli, da je temu kriv zajtrk, ki ga je popil s tako naglico. Vedeti bi moral, da ostane vsakdo, kdor pazi na zajtrk in ga užije počasi, mlajši i n svežejši kakor oni, ki opravi vse mimogrede. KAKO PREŽENEŠ GLODALCE Z VRTA IN IZ HIŠE Na mojem vrtu so se bile že v novembru zarodile miši, pred vsem rovke, in so jele objedati cvetačo in ohrovt, kolikor je bilo še tega in onega na gredah. Najprej so vse podkopale, požrle koreninice, nato so začele glodati stebla in naposled zavlekle cele rastline v zemljo. V vsako luknjo, kjer sem opazil, da mora biti rovka, sem stresel po osem celijevih zrnc in čez nekaj dni pogledal, kako so pomagala. Zrnc skoraj nisem več našel, ostala pa so bila obgrizena, kar mi je bilo dokaz, da so jih rovke žrle. Počasi sem jel tudi opažati, da je zavladal mir na gredah in tudi novih poškodb nisem več videl. To pomeni, da so celijeva Pošljite ta kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Breg 10 in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter napišite ..Tiskovina . To velja samo tedaj, če nič drugega ne napišete kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frankirati z 1*50 Din. J u L I J OKVIRJI, SLIKE, OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN KLEIN LJUBLJANA VVOLFOVA ULICA ŠT. 4 Telefon Sl. 33-80 zrna res pomagala in škodljivce uničila. Tudi v kleti in v shrambi sem jel pod zimo opažati, da je prišlo zelo mnogo miši, ki si pred snegom rade poiščejo zavetišča. Moral sem pogledati za sredstvom, ki bi jih uničilo. Spet sem vzel celijevo zrnje in dal do osem zrnc v vsako mišjo luknjo, razen tega pa sem jih tudi nekaj pustil v odprti posodi. Čez nekaj dni ni bilo o nadležnih gostih na moje veliko veselje ne duha ne sluha. Dorasla miš je ležala drugi dan sredi kleti in je mogla poginiti samo zaradi uživanja celijevih zrn, saj ni bilo v kleti ne mačke ne kake druge živali, ne človeka. Tudi če imate otroke in perutnino, lahko brez skrbi nastavite celijeva zrnca, da miši uničite. V tem primex-u je najbolje, če vzamete prazen lesen zaboj, kjer lahko pokrov dvignete, in ga zaklenete z žabico. Ob steni napravite nekaj lukenj, po šest centimetrov v kvadrat. Tako ne morejo v zaboj ne mačke, ne otroci, pa tudi ne perutnina. Lahko pa napravite tudi celijevo kašo, ki je za preganjanje podgan še boljša, ker sami odločamo, ali naj bo bolj ali manj strupena. Kupi zmleta celijeva zrna in jih zmešaj s krompirjevo kašo, ki je zelo poceni. Te zmesi tudi ne bodo miši ali podgane po kleti raznesle. R. Dame! Zahtevajte povsod Eau de Cologne OL YMPIA‘ Lekarna Trnkoczij - Ljubljana 33 >9 Kupujte domače izdelke jugoslovanske tvornice Qp. il. Oethep jo! wT7TT7mmmy C* Zaklad v kuhini Oetker ZMES ZA SARTELJ / Šartelj' Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 1/4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini. Dr. OETKERJEl/E špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Dr. OETKER, MARIBOR. Izdajr za konzorcij Družinskega tednika ,,Romana* K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.