Iz zapora izpustili enajst oseb str. i4
PRILOGA ZDRAVJE
TV SPORED
str. 34-40
■o
len IT-
icn ■u-i im
lo
Ir-Sr-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 14/ Leto 75 / 2. april 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
SoulGreg Artist
Razkuževanje v blokih je obvezno
Eden od ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije bolezni covid-19 je tudi obvezno razkuževanje večstanovanjskih stavb. Odlok določa obvezno razkuževanje opreme v skupnih prostorih najmanj dvakrat dnevno, za kar morajo poskrbeti upravniki stavb. Kako bo to zaživelo v praksi in kdo bo plačal za izvajanje odloka, bo pokazal čas. str. 8
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Zavedam sem, da je moj čas županovanja omejen. Želim si, da bi lahko takrat, ko se bom čez Šmarje sprehodil samo kot veterinar ali samo kot kmet, v kavarni sproščeno spil kavo in vsakomur pogledal v oči.«
Matija Čakš, župan Šmarja pri Jelšah
»Ko smo v podjetju v medijih zasledili, da je pomanjkanje medicinskih mask, sem pomislila, kako bi jih lahko sama zašila. Tako zdaj šivamo s polno paro.«
Tina Gracer, direktorica podjetja Lanabe
»Vsem, ki imate doma otroke, ki se navdušujejo nad tehniko, matematiko, fiziko, kemijo, biologijo ... Spodbudite jih, da postanejo inženirji. Podprite njihovo strast in veselje. Inženirji spreminjajo in rešujejo svet.«
dr. Jernej Pintar, direktor tehnološkega parka v Ljubljani
»Zmaj v pravljici je grozen in hkrati smešen, prav tako Virusarji. Otroci bodo skozi pravljico uvideli, da če se jih nehamo bati in raje nekaj ukrenemo - na primer si temeljito umivamo roke - jih bomo s skupnimi močmi premagali.«
Alice Čop, soavtorica pravljice o zmaju Koronarju
»Ko se prvi od naših kajakašev preobleče v razkuženi slačilnici, to ponovno očistimo za naslednjega tekmovalca. Kajakaša sta nato v čolnih na vodi drug od drugega oddaljena deset metrov.«
Dušan Konda, predsednik KKK Nivo Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
t 'i	va-" O
SOBOTA I	I NEDELJA
3	\l/ 15 -Al 0
O
C/5
CĆ. <
Predstojnik Urgentnega centra Celje Andrej Strahovnik
»Svet ne bo nikdar več takšen, kot je bil«
»Vsaka kriza je nedvomno prelomnica, a zagotovo svet ne bo več nikdar takšen, kot je bil. Verjetno se šele zdaj zavedamo, kaj pomenita varčevanje z viri in razporejanje delavcev ter kaj pomeni, da ni samoumevno končati delavnika ob petnajstih,« pravi predstojnik Urgentnega centra Celje in vodja bolnišnične poveljniške skupine v Splošni bolnišnici Celje Andrej Strahovnik, dr. med., specialist splošne kirurgije. Ta skupina je v bistvu štab za krizno upravljanje. V celjski bolnišnici je začel delovati prvič v zgodovini, kar prav tako kaže, da so razmere izredno resne. In ne, ne kaže, da se bodo kmalu končale.
SIMONA SOLINIC
»Kot pišejo filozofi, se bomo na nek način >vrnili< v prihodnost. To je čas, ko postavljamo drugačne vrednote, in verjamem, da bo to prineslo tudi marsikaj dobrega ne glede na trenutne razmere. Vrednote bodo drugačne in zagotovo bo del tega zavedanja prenesen v prihodnji čas. Vse to, kar se dogaja, učimo že nekaj časa na fakultetah, kjer je bilo zanimanje za to snov povprečno, zdaj bo strmo naraslo. Ves čas opozarjamo, da ni samoumevno iti v soboto na tržnico in lahkotno spiti kave, ampak da smo ljudje zelo ranljivi že ob situacijah, ki so ponavadi čisto normalen del našega življenja.«
Kaj nas čaka? Kako dolgo bomo v takšnih razmerah?
Ne bi rad napovedoval, še manj bi rad ljudi strašil. Ampak način delovanja - vsaj pri nas v bolnišnici - bo takšen verjetno še kar nekaj mesecev. In ta način dela bo postal že skoraj normalen. Vsak od zaposlenih ve, kam se mora oglasiti na delo, kakšne naloge ima in kako jih izvaja. Seveda se v vsakem izmed nas poraja strah, čeprav je obvladan in kompenziran. To vidim, ko vsak dan obidem vsa delovišča v bolnišnici in dobivam odgovore, da delo poteka tekoče in tako, kot mora. Javno vsem zaposlenim izrekam pohvalo, ker sodelujejo z največjo možno mero in voljo.
V ljudeh se je ta strah že zakoreninil. Ni prijetno.
Rad bi poudaril, da je epidemiji širjenja virusa enaka epidemija širjenja dezinformacij. Biologija virusa je zdravstvenim delavcem dokaj znana, a vseh odgovorov nikoli ne bomo imeli. Zdravstveni delavci so osveščeni. Z dnev-
nimi sestanki z zaposlenimi poskušamo vsakogar seznaniti z vsemi razpoložljivimi podatki - o nevarnosti usposabljanja, uporabi osebne varovalne opreme, higieni in tudi o načinu bivanja po končani službi. Lahko povem, da ko bosta preku-ženi dve tretjini prebivalstva, bomo to bolezen obvladali kot lažji infekt.
So zato pomembne te projekcije okuženosti?
Znane so
krivulje širjenja okužbe. Stopnja okužb bo obvladana, ko bosta, kot sem omenil, dve tretjini prebivalca prekuženi. Strmost krivulje je tista, ki jo poskušamo z vsemi sredstvi zdaj obvladati. Želimo doseči, da bo naklon blag, kar pomeni, da bodo najbolj ogroženi postopoma prihajali v bolnišnico ...
... da se ne zgodi enako kot se je zgodilo v Italiji?
Da. Težava je res, če se izrazim tako, italijanska, kjer je ta krivulja postala strma, ko so v Italiji nenadoma v bolnišnice dobili več sto bolnikov s hujšim potekom bolezni. In ravno to je nemogoče logistično obdelati. Torej zagotoviti respiratorje, predvsem pa ljudi, ki znajo upravljati z njimi. Tu govorim o najtežjih primerih. V Sloveniji zdaj obvladujemo projekcijo, spremljamo dnevni potek števila okuženih. Ločiti je treba med izrazi okuženi, oboleli in prizadeti. Naša napo-
Predstojnik Urgentnega centra Celje in vodja bolnišnične poveljniške skupine v Splošni bolnišnici Celje Andrej Strahovnik, dr. med., specialist splošne kirurgije: »Vrednote bodo odslej drugačne.«
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da do nadaljnjega MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik SPREJEMAMO PO ELEKTRONSKI POŠTI
na marketing@radiocelje.com ali agencija@nt-rc.si
ali po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
titev zdravstvenih ekip v domove starejših občanov je tudi primer, ko želimo omiliti to strmost krivulje in vpeljati v delo mobilno enoto, ki spremlja zdravstveno stanje v žariščih okužb.
Kako to vpliva na število zaposlenih? Vemo, da kadrovsko pomanjkanje ni problem, ki se je začel z epidemijo.
V	teh razmerah gre za tako imenovano medicinsko taktiko, torej kako ohraniti kritično število zaposlenih na najzahtevnejših delovnih mestih, na drugi strani pa ohraniti ravnovesje med morebitnim vdorom okužbe v bolnišnico in nenadno obremenitvijo zaradi hudo bolnih. To ravnovesje pomeni, da imamo zagotovljen kader za primer, ko bo krivulja, o kateri sva govorila prej, zrasla. To ravnovesje je pomembno. Namreč bojimo se, da se bo izkazalo, da bomo imeli opremo, ne bo pa dovolj kadra. Zato smo se odločili za izobraževanje dodatnega osebja, ki je že bilo nekoliko vpeljano v potek dela. Tako bodo zaposleni znanje obnovili in nadgradili in bodo lahko tiste, ki bodo okuženi ali bodo enostavno potrebovali počitek, nadomestili.
Torej bo res vse to trajalo
več mesecev...
Drži. Vsi si želimo, da bi bilo vse to le nekaj tednov, a verjamem, da bo situacija trajala dlje časa. Ko se bomo navadili nanjo, na te izredne razmere, bo to postalo del normalnega delovanja. Namreč po prvem vrhu števila okuženih in obolelih, ki ga bomo dosegli, bodo prihajali še manjši vrhunci. Zato bomo morali narediti vse, da bomo poskušali obvladati tudi te manjše vrhove. Verjamem, da bo ta »čisti« in »nečisti« del bolnišnice organiziran še kar nekaj časa po koncu razglasitve prvega vrha. V strokovnem žargonu je »nečisti« del namenjen okuženim oziroma obolelim s covidom-19, medtem ko je »čisti« del tisti, kjer zdravite in nudite pomoč ostalim. Kaj pa urgentni center Novi, ki ni namenjen obolelim z novim koronavirusom?
V	tako imenovanem »čistem« delu urgentni center dela v polni zmogljivosti. Spremenilo se je le to, da je obisk urgentnega centra upravičen. To pomeni, da nujno medicinsko pomoč dobi tisti, ki jo zares potrebuje. In ne prihaja do večjih zlorab, kot se je to dogajalo prej, v neizrednih razmerah.
Zaradi vsega strahu naj bi ljudje z nujnimi stanji predolgo čakali. Zgodilo naj bi se, da so ljudje po srčnih in-
AKTUALNO
3
farktih in možganskih kapeh prepozno poiskali pomoč v teh dneh ...
Zato bi rad nujno pozval vse, naj razumsko spremljajo svoje zdravstveno stanje. Še enkrat poudarjam, da je nujna medicinska pomoč zagotovljena vsem. Vsak dobi pomoč, ki jo potrebuje. Med ljudmi se res pojavlja to, da jih je strah priti v bolnišnico. Poudarjam, bolnišnica je varna, ker je ločena na »čisti« in »nečisti« del. Pozivam vse, naj nikakor ne počnejo tveganih stvari, kot je ukvarjanje z adrenalinskimi športi, torej naj ne tvegajo poškodb. Logistično je zdaj namreč težje oskrbeti vse, nujne operacije bomo seveda opravili. Zavezali smo se, da bomo zaradi razmer določene nenujne operacije opravili kasneje, ampak del odgovornosti mora prevzeti tudi prebivalstvo, da deluje razumno in ne tvega poškodb.
Delo v bolnišnici vodi posebna bolnišnična poveljniška skupina.
Skupina je namenjena upravljanju bolnišnice v izrednih razmerah, deluje torej po principu kriznega upravljanja. Sestaja se dvakrat dnevno. Na začetku delovnega dne, ko si razdeli naloge, in ob koncu delovnega dne, ko preveri, kako so bile naloge opravljene, ob čemer preveri, ali so bile pri tem težave, da jih lahko sproti odpravimo. Poleg poslovne direktorice in strokovnega direktorja so v tej skupini še vodje posameznih področij: interne intenzivne medicine, interne medicine, kirurgije in infekcije. Skupina je začela delovati ob pojavu epidemije, hkrati bo ta skupina razglasila tudi konec izrednih razmer, ki veljajo za našo bolnišnico, predvsem z lokalnega in regionalnega vidika. Torej ko bolnišnica zazna potrebo, to skupino aktivira, in ko zazna konec izrednih razmer, jo tudi ukine. Ker edino takšno, štabno delo in ta način hierarhije upravljanja bolnišnice sta operativno učinkovita v teh razmerah.
Takšnega načina upravljanja v zgodovini celjske bolnišnice še ni bilo.
Tako je. Zdaj deluje prvič. Res je, da smo v zadnjih nekaj letih imenovali posebno komisijo za izredne razmere. Takšen štab smo torej v preteklih letih sklicali ob vajah, ki so zapovedane vsaj enkrat na leto. Z vajami smo se učili ravno tega kriznega upravljanja.
Del tega kriznega upravljanja je tudi to, da sta zdaj v Celju dve bolnišnici?
Bolnišnico smo v najkrajšem možnem času razdelili na dva dela oziroma naredili dve bolnišnici, da. Najtežja odločitev je bila, kdaj začnemo z razdeljenim delom. Covid enoto namenjamo obravnavi okužb z virusom, drugi del zagotavlja normalno delovanje bolnišnice. Ta odločitev je potegnila za seboj mnogo stvari. Od zagotovitve kadrov, menjav in prerazporeditev delavcev do tehničnih in vsemogočih težav z računalniki, telefoni, varovanjem, prehrano, zagotavljanjem nočitev za zaposlene ... Gre za ogromno stvari, ki se jih zdravstveni del morda manj zaveda. Štabni način delovanja omogoča sinhrono delovanje vseh podpornih služb. Da. To je bila ena najtežjih odločitev: spremeniti bolnišnico v dve enoti.
Foto: SBC
Nič več izletov
Čez občinske meje le še v nujnih primerih
V ponedeljek je začel veljati vladni odlok o začasni splošni prepovedi gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Prepovedano je tudi gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, prepovedan je dostop na javna mesta in površine. Odlok določa nekaj izjem, med drugim za prihod na delo, opravljanje kmetijskih dejavnosti in nego družinskih članov.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa je bila vlada po sončni soboti v zaostrovanje omejitev gibanja prisiljena. Z odlokom vlada zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine ter gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča.
So tudi izjeme
Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.
Globe za prekrške so določene z Zakonom o nalezljivih boleznih. Izvajanje odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi policija v okviru svojih pristojnosti.
Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju so ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeni za odhod na delo in prihajanje z njega ter za izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti, odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, varstvo in pomoč osebam, ki potrebujejo podporo, oziroma zaradi
oskrbe ali nege družinskih članov, dostopa do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev, dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, dostop do storitev za nujne primere, dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov, ter dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami.
Prav tako je dovoljen dostop do tistih trgovin in storitev, ki v času epidemije ostajajo odprte, kot so trgovine z živili,
bencinske črpalke, banke in pošte, do komunalnih storitev, nujnih avtomobilskih servisov in podobno.
Ce te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti.
Podrobnejšo opredelitev izjem za območje posamične občine lahko glede na lokalne posebnosti opredeli župan.
V času epidemije le na
enem naslovu
Vlada je določila tudi, da je v času razglašene epidemije posameznik s stalnim in z začasnim prebivališčem lahko nastanjen samo na enem naslovu in ga v času razglašene epidemije ne sme spreminjati oziroma se seliti med obema prebivališčema.
Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju se v okviru izjem še naprej dovolijo skupinam oseb, če gre
V •	I	V •	I	VI
za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva in če je mogoče ob tem gibanju zagotoviti varno razdaljo do gibanja podobnih skupin, ter skupinam sodelavcev do največ pet oseb, če uporabljajo skupni avto za prevoz na delo ali z njega ali so vpoklicani za opravljanje nalog v
■ •	• • I	v v* g
okviru civilne zaščite.
Dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin je dovoljen le v občini stalnega ali začasnega prebivališča. Ali kot se je izrazil minister Hojs: »Ni več izletov na morje, ni več izletov v gore, ni več pohajkovanj ob Blejskem ali Bohinjskem jezeru, razen če ste tam stalno ali začasno prijavljeni.«
Za območje posamezne lokalne skupnosti lahko župan določi način in pogoje dostopa ali prepove dostop na določene javne kraje in površine v občini.
Za nadzor nad izvajanjem odloka in sklepa župana lahko slednji na območju svoje občine uporabi tudi vpoklicane pripadnike civilne zaščite. Ce pri nadzoru pripadnik civilne zaščite naleti na kršitve, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o tem obvesti najbližjo policijsko postajo.
Obvezna uporaba mask in rokavic
Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju je zdaj ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezna tudi uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela, kot so šal, ruta ali podobne oblike zaščite, ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic.
novi tednik
S kolesom v službo, ne na trening
Nove omejitve je vlada sprejela tudi zato, ker so v bolnišnicah minuli konec tedna obravnavali povečano število poškodb.
Notranji minister Aleš Hojs je ob uvedbi strožjih ukrepov omejitve gibanja dejal, da od ponedeljka ni kaj bistveno novega, kar ne bi veljalo že pred tem. »Državljani lahko še vedno odidejo na svoje delovno mesto, na odvzem oz. darovanje krvi, lahko opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost v katerikoli občini ne glede na to, v kateri občini živijo.«
Poudaril je, da če je neka storitev na voljo v občini stalnega ali začasnega prebivališča, odlok določa, naj jo državljani tam tudi opravijo, če ni, naj poiščejo najbližjo tovrstno storitev. Ni pa več dovoljeno do-
stopati do parkovnih, sprehajalnih in rekreacijskih površin v drugi občini. Ob tem je Hojs spomnil, da se je med koncem tedna na nekaterih turističnih točkah po državi trlo ljudi in da so zdravniki obravnavali veliko poškodb pri adrenalinskih športih. Sprememba bo po njegovih navedbah veliko pripomogla, da se to ne bo več dogajalo. Pozval je, naj se »v teh dneh ne gremo turizma in športnih aktivnosti«.
Pojasnil je še, da veliko gospodarskih panog deluje še naprej, med njimi gradbeništvo, trgovine in druge nujne storitve. »Ce bo treba, bomo morali zaostriti tudi te stvari, a si tega ne želimo, kajti to pomeni popolno ustavitev vsega, kar se v naši družbi dogaja,« je dejal Hojs.
NE PREZRITE
Župani ponekod še zaostrili omejitve gibanja
str. 6
Obvestilo
Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1.3.2020 obračunavala po
ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU
in ne pavšalno, kot je bilo doslej. Hvala za razumevanje. Medijska hiša NT & RC
4
GOSPODARSTVO
Prvi vladni paket ukrepov je pravi, a je le prva pomoč
Podjetja čakajo na drugi paket ukrepov
Tudi podjetja na Celjskem so prvi vladni paket ukrepov za pomoč gospodarstvu večinoma sprejela z odobravanjem. Kot pravijo, so ukrepi pravi, vendar se pri tem ponekod sprašujejo, ali bo pomoč res pravično razdeljena. Večina gospodarstvenikov zdaj čaka na drugi paket, v katerem pričakuje predvsem ukrepe za premagovanje likvidnostnih težav. O tem, kaj bo, če bo kriza trajala še dolgo, marsikdo trenutno niti ne želi razmišljati oziroma še nima odgovora na to vprašanje.
JANJA INTIHAR
V tovarni BSH Hišni aparati so poslovanje in delo v proizvodnji začasno ustavili že 15. marca zvečer, večina delavcev bo, tako je odločilo vodstvo skupaj z njihovimi predstavniki, doma še ta teden, do 3. aprila. Večina zato, ker so v podjetju zaradi potreb kupcev v začetku tega tedna poskusno zagnali tri proizvodne linije, kar predstavlja malo manj kot 20 odstotkov njegovih zmogljivosti. Vso potrebno dobavo materiala imajo trenutno zagotovljeno, pravijo v tovarni, tistim, ki že delajo, so priskrbeli vsa potrebna zaščitna sredstva, izvajajo tudi vse ukrepe, ki jih predpisujejo država in standardi korpora-cije BSH.
Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati: »Čakamo na drugi paket ukrepov, ki bodo izredno pomembni za zagon podjetij ter zoperstavljanje izzivom v drugi polovici leta.«
Direktor podjetja BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup
ocenjuje, da je prvi paket ukrepov, ki jih je sprejela vlada za pomoč gospodarstvu, vsekakor dobrodošel kot prva pomoč podjetjem v razmerah, v katerih so se znašla po izbruhu pandemije. »Učinki bodo bolj pomembni za zaposlene in njihov socialni položaj kot za odpravljanje kreditnega krča podjetij. Zato podjetja čakamo na drugi paket ukrepov, ki bodo izredno pomembni za zagon in zoperstavljanje izzivom v drugi polovici leta,« poudarja Gorjup.
Problem bo v
»drobnem tisku«
V podjetju Štore Steel, kjer proizvodnje niso ustavili, saj so imeli še več naročil kot običajno, a tudi z nabavo surovin in s pošiljanjem izdelkov kupcem ni bilo težav, je glavni direktor Jani Jurkošek nekoliko manj optimističen kot pred tremi tedni. »Trenutno še vse obvladujemo, vendar je težko reči, kaj nas bo prej prisililo v zaustavitev podjetja. Bodo to surovine, delovna sila ali naročila?« se sprašuje.
Jurkošek namen in tudi smer prvega vladnega paketa ukrepov ocenjuje kot prava, bo pa, pravi, glede na dosedanje izkušnje problem najbrž v »drobnem tisku« in v izvedbenem delu. Tu misli predvsem na pokojninsko in
Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel: »Vlada bi morala poskrbeti tudi za natančna in nedvoumna navodila izvedbenim ustanovam, sicer bo dober namen zaman.«
zdravstveno zavarovalnico ter na davčno upravo. »Vlada bi morala poskrbeti tudi za natančna in nedvoumna navodila izvedbenim ustanovam, sicer bo dober namen zaman. Sprašujem se tudi, kdaj bodo začeli veljati ukrepi, saj bomo plače za marec začeli obračunavati že čez nekaj dni,« še pravi Jurkošek, ki tako kot ostali z nestrpnostjo pričakuje drugi paket ukrepov.
Druga stopnja krize
bo bistveno hujša
»Vsi, ki plačujemo davke, na nek način soustvarjamo državo. Naj verjamem, da bo država zdaj, ob naših zmanjšanih izvozih in občutno zmanjšani domači potrošnji, res vsem lahko pomagala? Kako?« se v teh dneh sprašuje Anton Kisovar, direktor in lastnik uspešnega žalskega podjetja Tehnos. V tovarni proizvodnje kmetijske mehanizacije niso ustavili, saj skušajo slediti naročilom svojih kupcev iz vsega sveta. Kot pravi Kisovar, se vsi zaposleni trudijo, da bi zdržali čim dlje. »Pohvaliti moram sodelavce, ki razmere razumejo in upoštevajo vse ukrepe, vendar je delo v takšnih pogojih vse prej kot običajno in napetost med nami je velika. Zavedamo se, da se
lahko razmere v enem dnevu spremenijo.«
Pomoč države gre v pravo smer, pravi Anton Kisovar, vendar se boji, ali bo res pravično razdeljena. »Vsi bi lahko bili doma, a se mnogi še borimo in se dodatno izpostavljamo zdravstvenemu tveganju. Ob tem nekateri sploh ne iščejo drugačnih možnosti poslovanja in se ne prilagajajo trenutnim razmeram, ampak samo čakajo na pomoč države.« Kisovar poudarja, da bo moral drugi del državnih ukrepov temeljiti predvsem na ohranjanju delovnih mest in na boljši zdravstveni zaščiti, ko se bodo zaposleni vrnili na delo. »Vsem sta jasni dve stopnji krize. Druga bo za gospodarstvo bistveno
Po končani krizi pričakujejo več javnih naročil
Z ukrepi vlade je zadovoljen tudi Ivan Cajzek, direktor sla-tinskega podjetja Gic Gradnje. »Vsakršna pomoč podjetjem
Anton Kisovar, direktor Tehnosa: »Tokrat ne gre le za naše zdravje, tokrat gre za naša življenja. V naslednjih mesecih bo šlo za obstoj naših podjetij in za ohranitev delovnih mest.«
hujša, saj bo prinesla slabšo likvidnost in obdobje brez naročil. Praksa potrjuje, da v krizi ljudje ne trošimo, brez potrošnje pa ni mogoče pričakovati okrevanja,« opozarja direktor Tehnosa, ki tudi za svoje podjetje pričakuje velik upad serijskih naročil. Zato s sodelavci že išče vse možnosti, da bi lahko v prihodnjih mesecih vsaj delno zapolnili proizvodne zmogljivosti.
Ivan Cajzek, direktor podjetja Gic Gradnje: »Država naj poskrbi tudi za vse potrebne predpriprave, da bo lahko javna naročila v enakem ali celo povečanem obsegu razpisovala tudi po končani pandemiji.«
in podjetnikom, tako tistim, ki ne morejo delati, kot nam, ki vztrajamo, da se gospodarstvo ne ustavi v celoti, je ključnega pomena,« pravi. Tudi Gic Gradnjam bodo ukrepi pomagali prebroditi krizo, ki zaradi zmanjšanih dejavnosti v gradbeništvu postaja vedno hujše breme, čeprav je podjetje za zdaj zaradi zahteve naročnika zaprlo samo gradbišče v Nuklearni elektrarni Krško.
Ivan Cajzek meni, da bi država tudi v času krize morala brez prekinitev izvajati vse razpise za oddajo javnih naročil, saj bodo gradbinci le z novimi posli lahko vsaj deloma nadoknadili izpad prihodkov. »Država naj poskrbi tudi za vse potrebne predpriprave, da bo lahko javna naročila v enakem ali celo povečanem obsegu razpisovala tudi po končani pandemiji. Z novimi posli ne bo pomagala samo gradbeništvu, ampak tudi marsikateri drugi
dejavnosti, ki je od njega odvisna,« opozarja Ivan Cajzek. Pri tem še poudarja, da bo tudi v primeru, če krize ne bo kmalu konec, moralo vsako podjetje po svojih najboljših močeh poskrbeti, čeprav v zmanjšanem obsegu, da se gospodarstvo ne bo v celoti ustavilo.
Na čakanju petina
zaposlenih
Na drugi paket vladnih ukrepov z zanimanjem čakajo tudi v celjskem mednarodnem trgovskem podjetju Kovintrade, čeprav jim bodo tudi ukrepi iz prvega paketa prišli prav. Na čakanje so namreč do zdaj poslali petino od približno 200 zaposlenih, tretjina jih dela od doma. Na čakanju so delavci iz skladišč, komerciale in prevozniki. Da bi ustavili delo, ne razmišljajo. »Kako bo v prihodnjih tednih, ne vem, za zdaj imamo zalog dovolj, saj smo doslej poslovali normalno. Delati moramo zaradi vseh podjetij in samostojnih podjetnikov, ki svoje proizvodnje kljub težkim razmeram niso ustavili.« pravi predsednik uprave Marko Staroveški. V podjetju manj naročil, zlasti na področju izvoza, pričakujejo v naslednjih tednih, saj je vedno več tovarn, ki začasno zapirajo svoja vrata.
Marko Staroveški, predsednik uprave Kovintrada: »Delati moramo tudi zaradi vseh podjetij in samostojnih podjetnikov, ki svoje proizvodnje kljub težkim razmeram niso ustavili.«
Marko Staroveški ocenjuje, da je vlada do zdaj sprejela prave ukrepe za pomoč gospodarstvu, za naslednji paket pričakuje, da bodo v njem tudi takšni ukrepi, ki bodo podjetju pomagali pri refinanciranju bančnih obveznosti.
Foto: arhiv NT
Hudi časi za male avtobusne prevoznike
Na težak položaj, v katerem so se znašli zaradi epidemije, opozarjajo tudi mali avtobusni prevozniki. Ukrepi vlade so pravi, ugotavljajo, vendar hkrati opozarjajo, da bodo v njihovi dejavnosti posledice trajale veliko dlje kot v drugih, zato zase pričakujejo posebno obravnavo in posebne ukrepe.
Predsednik odbora avtobusnih prevoznikov pri OZS Peter Mirt ocenjuje, da se sezona avtobusnih prevozov ne bo začela po koncu epidemije, ampak šele prihodnje leto. Zato se boji, da z ukrepi države za samo tri mesece prevozniki ne bodo preživeli. Večina je za drage avtobuse najela posojila ali je vozila vzela na lizing. Zato predlagajo, naj enoletna zamrznitev finančnih obveznosti do bank velja tudi za lizing hiše. Prav tako želijo, da država za male avtobusne prevoznike svoje ukrepe s treh mesecev podaljša na eno leto.
»Sezona od marca do julija je za nas končana,« opozarja Peter Mirt. Za večino malih avtobusnih prevoznikov so šolski prevozi in ekskurzije edini vir zaslužka, enako velja tudi za turistične prevoze. »Trenutno ne vemo, kdaj se bo pouk sploh začel,« pravi Mirt, ki je prepričan, da bo za prevoznike bistveno manj dela tudi v poletnih mesecih, saj ne bo gostov, ki bi jih vozili po Sloveniji in tudi tujini. Kot ocenjujejo, bi julija in avgusta obseg njihovega dela padel za 60 odstotkov.
Brez turistov in šolarjev
Avtobusni prevozniki so prvi občutili posledice širjenja koronavirusa. »Večina naših avtobusov je obstala že konec januarja, ostali na parkirišču mirujejo od takrat, ko je v Sloveniji začela veljati prepoved javnega potniškega prometa,« je povedal Jože Flu-
cher, direktor in lastnik Flucher Turizma iz Rogaške Slatine. Podjetje, ki ima 28 lastnih avtobusov, se je uveljavilo predvsem kot organizator avtobusnih prevozov kitajskih turistov po Sloveniji in Evropi. Poleg tega skrbi tudi za nekaj šolskih prevozov. »Ne vem, kašno škodo bomo imeli, ker vse stoji, sicer pa trenutno o tem niti nočem razmišljati. Zato upam in tudi verjamem, da nam bo država pomagala premagati finančne težave,« je dejal Jože Flucher.
Pred tremi tedni so obstali tudi avtobusi podjetja Pemi s Polzele, ki se prav tako ukvarja s prevozi šolarjev in turistov. Direktor in lastnik Bogomir Batič je povedal, da podjetje s svojimi desetimi avtobusi skrbi za šolske prevoze v občinah Polzela in Prebold, za različne agencije pa opravlja občasne turistične prevoze po Evropi. Marca bi morali začeti
voziti turiste v države Beneluksa in v Francijo, a so bila vsa naročila odpovedana. Enako se je zgodilo tudi s prevozi za april. Bogomir Batič napoveduje, da bo Pemi imel velik izpad prihodkov, ki ga letos zagotovo ne bo mogel nadomestiti. Na srečo podjetje ni pretirano zadolženo, ampak je kljub temu zaskrbljen, kako bo z odplačevanjem posojila.
»Kriza se je začela ravno v času, ko se po nekaj mesecih konča mrtva sezona. V podjetju je zdaj šest zaposlenih in načrtoval sem, da bom 1. marca zaposlil še dva, a sem to moral preložiti za nedoločen čas. Kako se je na hitro vse spremenilo! Še pred šestimi meseci smo bili prevozniki zelo veseli, če nam je uspelo najti kakšnega voznika, saj jih na trgu preprosto ni bilo. Zdaj jih moramo pošiljati na čakanje,« je povedal Batič.
JI
GOSP ODARSTVO
5
Radeče papir nova v času koronavirusa
»Proizvodnja in dobava nemoteni, plačilna disciplina se slabša«
»Radeska papirnica v teh zahtevnih okoliščinah zaenkrat deluje in posluje nemoteno, seveda ne gre brez težav in dodatnih naporov, z več usklajevanja in drugačnimi metodami dela, med katerimi so zdaj ključne videokonference. Tudi zaščitne ukrepe v podjetju smo zelo okrepili,« je povedal Tomaž Režun, član uprave podjetja Radeče papir nova.
ROBERT GORJANC
Stroj 5, ki je namenjen proizvodnji papirja za bankovce in zaščitene listine, so pred kratkim za nekaj dni ustavili, a to je zaradi vzdrževanja običajna praksa, ki se je v podjetju poslužujejo vsakih nekaj mesecev. »Trenutno se največje težave pojavljajo pri plačilni disciplini, prihaja do zaostankov, ampak stanje obvladujemo. Dobave surovin so še redne, čeprav tudi prihaja do zamika za dan, dva, tudi svoje izdelke še uspevamo redno
dobavljati naročnikom. Ni še pretirane panike, napori pa so res precej večji,« je še povedal naš sogovornik.
Luke namreč še vedno delujejo, zato tudi papir za denar lahko odpremljajo, ravno v teh dneh so zaključili nov posel z eno državo. Glede na to, da gre za podjetje, ki je skoraj v celoti izvozno usmerjeno, nas je zanimalo, ali je zaradi ustavitve letalskega prometa po svetu več težav pri dogovarjanju s poslovnimi partnerji. »Naša
sejna soba je opremljena kot Skype in videokonferenčni prostor, zato komercialisti in nabavniki s sodobno komunikacijsko tehnologijo urejajo posle.«
Tomaž Režun je sicer prepričan, da je še prezgodaj za oceno, kakšna bosta izpad prihodkov in poslovna škoda zaradi epidemije koronavirusa. »Edino, o čemer si ne upam na glas govoriti, a me je strah takšne resnice, je, da je bila kriza 2008 morda celo nič v primerjavi s tem, kar doživljamo danes.«
Glede kadrovske zasedbe v družbi v teh razmerah je član uprave še povedal, da nikogar od delavcev še niso poslali na čakanje. O paketu pomoči gospodarstvu smo se s Tomažem Režunom pogovarjali, še preden je bil sprejet. Izrazil je prepričanje, da bodo ukrepi šli
v pravo smer. »Pomemben je drobni tisk, predvsem pa naj država ne gleda samo na bogatega, ampak tudi na bolnika. To pomeni, naj vlada misli tudi na podjetja, ki so že zdaj imela kakšne težave, da jih bodo lahko premagala,« je o ukrepih dejal Tomaž Režun in dodal, so v podjetju na vlado tudi samo naslovili nekatere predloge in pripombe, ki zadevajo čas veljavnosti interventnega zakona, plačevanje prispevkov, obliko refundacije bruto plače ...
V radeški papirnici so sicer zelo poostrili varnostne ukrepe, med drugim pri vhodu zaposlenim merijo temperaturo, vse je podvrženo brezstične-mu delovanju, ukinili so tudi malico v menzi, vozniki tovornjakov pri dovozu materiala ne smejo izstopati iz vozila, ukinili so tudi malico v menzi .
Foto: SHERPA
Proizvodnja v radeški papirnici nemoteno deluje tudi v času epidemije koronavirusa.
Ali lahko manj osebnega stika vpliva na uspešnost sklepanja poslov?
»Če bi bila samo naša država v tej situaciji, bi lahko bili zaskrbljeni. A ker se cel svet sooča s tem razmerami, smo vsi na istem. Naj navedem primer našega dolgoletnega poslovnega partnerja iz Padove, ki je moj osebni prijatelj. S pomočjo njegovega družinskega podjetja uresničimo veliko poslov na področju vrednostnih papirjev, zastopa nas v Afriki, na Daljnem vzhodu ... Ko se s tem poslovnim partnerjem vsake
dva dni slišiva, je ta stik morda še bolj pristen kot prej, čeprav se ne vidiva, rokujeva in objameva. Se pa poleg poslov seveda pogovarjava tako o zdravju, družini, otrocih ... Morda nas bo to še bolj zbližalo, ko smo karanteni,« je bil slikovit Tomaž Režun, ki je še dejal, da so res nekoliko zmanjšali dobavo v Italijo, čeprav v žarišču koronovirusa v tej državi nimajo kupcev.
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/77, 70/08-ZVO--1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A. 109/12, 76/14-odl. US, 14/15-ZUJFO in 61/17-ZUreP-2) ter 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o
javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje CI-6 Teharje
I.
(1)	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje CI-6 Teharje (v nadaljnjem besedilu: OPPN) in okoljskega poročila za Občinski podrobni prostorski načrt za območje CI-6 Teharje. Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale v prvi fazi posege v prostor za sanacijo in reme-diacijo z ter v drugi fazi ureditev dveh platojev za gradnjo objektov za potrebe proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti in gospodarske javne infrastrukture ter ureditev pripadajočih priključkov nanjo.
(2)	Območje OPPN vključuje zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 93/1 del, 111/1 del, 115/2 del, 1 15/1, 1636/1 del in 1636/2 del, vse k.o. Teharje. Površina območja meri približno 6 ha.
II.
Gradivo bo javno objavljeno od 3. 4. 2020 do vključno 4. 5. 2020:
-	na spletni strani Mestne občine Celje: https://moc.celje.si/prostorsko-nacrtovanje/8-staticne--strani/86-javna-naznanila-javnosti-o-javnih-razgrnitvah--prostorskih-aktov
z naslovom Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje CI-6 Teharje (datum objave 3. 4. 2020)
-	in na oglasni deski Krajevne skupnosti Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje (oglasna deska je nameščena zunaj pred vhodom v krajevno skupnost).
III.
(1)	Javne obravnave bodo potekale v dneh med 20. 4. 2020 in 24. 4. 2020 v dopoldanskem času, v skladu z dogovori z zainteresirano javnostjo.
(2)	Zainteresirana javnost, ki se želi udeležiti javne obravnave, mora vsaj 2 delovna dneva pred terminom javne obravnave to napovedati na elektronski naslov prostor@celje.si ali na tel. številko 03 42 65 600 in navesti svojo telefonsko številko ali elektronski naslov, preko katerih bo obveščena o terminu in načinu izvedbe javne obravnave.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 4. 5. 2020 podajo pisno v poštni nabiralnik KS Teharje, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN CI-6«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc planiranje stalisca in oglasni deski KS Teharje.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Številka: 3505-8/2018	Bojan Šrot
Datum: 30. 3. 2020	župan
Izpad v hotelih in gostilnah »pokrivajo« trgovine
Tako kot vsa živilskopredeloval-na podjetja tudi Meja ni ustavila proizvodnje. Občasno delajo od doma le nekateri, ki so zaposleni v pisarnah, vsi ostali delavci skrbijo, da je dobava jajc, ki je glavni proizvod tega šentjurskega podjetja, nemotena.
V Meji na leto prodajo približno 60 milijonov jajc. Večinoma gre za lastno proizvodnjo, nekaj jajc odkupijo od kooperantov in občasno tudi od nekaterih drugih slovenskih
rejcev. Njeni kupci so večje trgovske verige in manjši trgovci v Sloveniji, kar nekaj jajc v normalnih razmerah prodajo tudi hotelom in gostilnam. »Čeprav so zaradi epidemije hoteli in gostilne zaprti, se prodaja ni zmanjšala. Trgovci so namreč zaradi večjega povpraševanja potrošnikov povečali svoja naročila, v zadnjih dneh svoja skladišča dodatno polnijo tudi zaradi bližajočih praznikov,« je povedal direktor Roman Gregorn.
Poleg jajc so pomemben prodajni izdelek Meje tudi jabolka. Na Ponikvi in v Lenartu ima približno 70 hektarjev sadovnjakov. Gregorn pravi, da imajo v hladilnici dovolj zalog, vendar ne ve, kako bo z letošnjo letino. »Bilo je že nekaj pozebe, ki se pozna na zgodnjih sortah, vendar zaenkrat hujše škode še ni bilo. Bojim se, kako bo v aprilu, saj je po izkušnjah iz zadnjih let pozeba klestila po naših sadovnjakih prav v tem mesecu. Kritično bo predvsem
konec aprila, ko bodo jabolka v svoji razvojni fazi, vendar glede na vremenske napovedi upam na najboljše,« je optimističen Gregorn.
Tudi direktor Meje vladne ukrepe za pomoč gospodarstvu ocenjuje kot dobre in poudarja, da v podjetju vseh olajšav, ki jih bodo deležni, ne bodo izkoristili za svoje boljše poslovanje, ampak bodo res poskrbeli, da bodo bolje nagrajeni zaposleni. »Zaradi vseh ukrepov, ki jih moramo izvajati, a tudi zaradi
otežene dobave imamo sicer višje stroške proizvodnje, vendar si delavci, ki kljub težkim časom redno prihajajo na delo in pridno delajo, zaslužijo boljše plačilo,« je poudaril Roman Gregorn. Dodal je še, da je sicer prav, da država v teh kriznih razmerah poudarja neutrudno delo zdravstvenih delavcev ter tistih, zaposlenih v javnih službah, pozablja pa na številne delavce v živilski industriji.
JI
6
AKTUALNO
Dr. Jernej Pintar o prvih respiratorjih slovenskega porekla
Takšnega sodelovanja Slovenija še ni videla
Pod okriljem Tehnološkega parka Ljubljana se rojeva eden najbolj spodbudnih in velikopoteznih, a tudi življenjsko pomembnih projektov sodobnega časa. Svoje znanje, veščine in materialne vire so združili najrazličnejši strokovnjaki in podjetniki. Pred dnevi so Slovence razveselili s sporočilom, da so prvi prototipi slovenskih respiratorjev »zadihali«. Koordinator projekta je direktor tehnološkega parka Ljubljana dr. Jernej Pintar, doma z Ljubnega ob Savinji.
SASKA T. OCVIRK
Če se še vedno najde kdo, ki trdi, da pandemija novega koronavirusa ni resen problem, je tako tudi zato, ker pri nas za zdaj še nismo doživeli vrhunca obolevnosti s koronavirusno boleznijo 19. Kako nevarna in smrtonosna je ta bolezen v resnici, je odvisno tudi od tega, kako dobro je opremljen in pripravljen zdravstveni sistem v posamezni državi. Poleg zaščitne opreme je odločujoče predvsem število naprav, ki bolniku pomagajo dihati, tako imenovanih respirator-jev. Gre za zahtevne aparate, ki zmorejo natančno uravnati kisik in se prilagajati dihalni sposobnosti bolnikovih pljuč. Razvoj takšne medicinske tehnologije terja leta. V trenutni situaciji je čas najbolj kritičen. Zdravniki
opozarjajo, da se že v bližnji prihodnosti lahko zgodi, da bodo morali izbirati med kakršnimkoli ventilatorjem za predihavanje ali smrtjo bolnika. Zato se je rodila pobuda o slovenskem respiratorju, ki bi ga bilo v tem kratkem časovnem oknu z združenimi močmi mogoče razviti. Kot pravi dr. Jernej Pintar, gre za izredne razmere, ki zahtevajo tudi izredne ukrepe. »Nihče ne ve, kakšno situacijo bomo imeli čez dva tedna. Želim si, da bi do takrat premogli zadovoljiv, poenostavljen aparat. Še bolj si želim, da ga zdravnikom sploh ne bi bilo treba uporabiti.«
»Antikorona«
povezuje
Pri rojstvu slovenskega respiratorja gre za pobudo
združenja za elektro in elektronsko industrijo ter SRIP Tovarne prihodnosti. Pod vtisom novic iz Italije, kjer pri proizvodnji tovrstne opreme veljajo vojne razmere, kjer je težka dobavljivost aparatov na trgu in zaradi podatka, da je imela Slovenija ob izbruhu pandemije komaj 168 respira-torjev, so se inženirji različnih strok zganili. K sodelovanju so povabili vsa slovenska podjetja, ki bi lahko kakorkoli pomagala. Stroka je določila osnovne standarde naprav, nastalo je več različic in prve prototipe že preizkušajo. Več
zbornice Slovenije, Inštituta Jožefa Stefana, ljubljanske fakultete za elektrotehniko, razvojnega centra Tecos in drugih so zbrani vrhunski inženirji globalnih podjetij, zdravniki, proizvodna podjetja in še kdo. Kot pravi dr. Pintar, je za inovatorje in različne strokovnjake prostora še dovolj. Glede na to, da je pot do uporabne naprave še dolga, je pomirjujoča informacija, da je država medtem uspela nabaviti dodatne respiratorje. V najboljšem primeru prototip slovenskega respiratorja nikoli ne bo postal del »vojnega sta-
»Vsem, ki imate doma otroke, ki se navdušujejo nad tehniko, matematiko, fiziko, kemijo, biologijo ... Spodbudite jih,
•	a	•	• V	• •• ■ I • I	I	• v	•••
naj postanejo inženirji. Naj bodo inženirji katerekoli smeri, le podprite njihovo strast in veselje. Inženirji spreminjajo in rešujejo svet. Boljša tehnologija ustvarja boljši svet,« staršem polaga na srce dr. Jernej Pintar.
skupin raziskovalcev se trudi z zasilnimi možnostmi, ki bi lahko bile pripravljene do vrha obolevnosti s covidom-19. Tisto, kar pri projektu najbolj navdušuje, je sodelovanje in povezanost v tekmi za skupni cilj. »Med seboj si različne skupine raziskovalcev pomagajo, izmenjujejo rešitve, strokovno podporo in še in še. V zadnjih dveh tednih smo spoznali toliko neverjetnih posameznikov kot prej v vsem letu ne,« je navdušen sogovornik.
Recept, ki ga je
vredno shraniti
Pod okriljem Tehnološkega parka Ljubljana, Gospodarske
nja« v bolnišnicah. A kot pravi Pintar, je ta projekt kronski dokaz, kako dragocene, ino-vativne in sposobne ljudi ima Slovenija. Tudi zato in zaradi vseh ostalih ukrepov, ki jih državljani jemljemo resno, je možnost, da bomo te improvizirane stroje uporabili, majhna. »Zato tudi vsa pohvala pobudam na drugih področjih, vsem, ki razvijajo zdravila, zaščitno opremo, dobavljajo opremo in še mnogo drugega. In pohvala tudi tistim, ki z mirno komunikacijo ohranjate mirno in trezno glavo celotni državi,« je zaključil dr. Pintar.
Foto: Tehnološki park Ljubljana
Župani ponekod še zaostrili omejitve gibanja
Župani slovenskih občin so vladni odlok o prepovedi gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča v večini pozdravili. Prepričani so, da je takšna prepoved nujna, kar še posebej velja za turistične kraje. Ponekod nameravajo odlok nadgraditi še z omejitvijo gibanja na najbolj obiskanih točkah. Na Polzeli so s tem prehiteli celo vlado.
Zaradi nespoštovanja omejitve gibanja in druženja na prostem so redarji že v nedeljo v občini Polzela poostreno nadzirali sprehajalce. Župan Jože Kužnik je občane o tem obvestil že v soboto s pomočjo socialnih omrežij. V začetku tedna so občinski svetniki na dopisni seji odlok
o dodatnih ukrepih tudi uradno sprejeli.
Poleg splošne prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih je v času epidemije v občini Polzela prepovedano tudi sprehajanje in zadrževanje v okolici Doma upokojencev na Polzeli, v parku Šenek, na Gori Oljki in Vimperku. Ob tem odlok prepoveduje tudi vsakršno zadrževanje in zbiranje na javnih (igrišča, parki) in zasebnih (vrtovi, garaže, kleti) površinah.
Kužnik je ob tem pojasnil, da lahko občani sami ali s člani skupnega gospodinjstva ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov gredo na sprehod v Slatinah, ob Savinji, po hmelj-skih poteh proti Založam in Zgornjim Grušovljam ter po
SPOŠTOVANI BRALCI IN OBISKOVALCI KNJIŽNICE
V	ČASU ZAPRTJA ZA IZPOSOJENO GRADIVO NE BOMO ZARAČUNAVALI ZAMUDNIN. V TEM ČASU LAHKO OBIŠČETE E-KNJIŽNICO IN SI
V	SPLETNEM PORTALU BIBLOS IZPOSODITE E-KNJIGE.
Informacije na tel 03 426 17 17 in 03 426 17 16
drugih cestah in poteh na območju občine.
Za nadzor nad spoštovanjem odredbe bodo skrbele pooblaščene službe civilne zaščite, medobčinskega re-darstva in policije. Globa za kršitelje znaša 500 evrov, za lastnika zasebnega objekta ali površine 2 tisoč evrov.
Tudi v Braslovčah so že sprejeli dodatne ukrepe in prepovedali vsakršno zadrževanje ljudi na območjih Preserskega, Braslovškega in Žovneškega jezera ter ob reki Savinji, kjer je še dovoljen sprehod. Popolnoma so prepovedali tudi vstop ljudi na območje gradu Žovnek. Prav tako v času epidemije niso dovoljeni poleti s padali iz Do-brovelj. Nadzor bodo, kot je pojasnil župan Tomaž Žohar, poleg medobčinskega inšpektorata Celje, zdravstvenega inšpektorata in policije izvajali tudi člani civilne zaščite in po njihovem pooblastilu tudi varnostniki podjetja ProSignal.
Dodatni ukrepi, takoj ko bodo potrebni
Iz Mestne občine Celje so sporočili, da bodo dodatne ukrepe sprejeli, takoj ko bodo presodili, da je to potrebno. Dodali so, da so občinski redarji v zadnjih dveh tednih na javnih površinah izrekli nekaj
opozoril, ki so jih občani tudi upoštevali.
Za zdaj tudi še ni omejeno gibanje znotraj mestne občine Velenje, od koder so sporočili, da bodo ob kršitvah prisiljeni zapreti priljubljene sprehajalne poti ob jezeru.
V Šentjurju večjih kršitev za zdaj niso zaznali, zato župan Marko Diaci še ni posegel po dodatnih zaostritvah. »Če bo nujno, bomo v posredovanje vključili tudi pripadnike gasilskih enot, česar pa si ne želimo,« pravi Diaci.
Tudi v Radečah se občani še lahko sprehajajo po vseh priljubljenih poteh, a če se ne bodo držali navodil, bodo tudi tam uvedli strožji nadzor, je povedal župan Tomaž Režun.
LKK, RG, STO, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Za dodatno zaostritev se je med prvimi odločil župan Polzele Jože Kužnik. Kot pravi, predvsem zaradi tega, ker je bilo minulo soboto na priljubljeni Goli Oljki toliko ljudi, kot se jih tam ponavadi zbere za prvi maj.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Organizacija dela v šmarskem domu za starejše vzorna
Šmarska občina je še do nedavnega javnost vestno obveščala o vseh spremembah in novih potrjenih okužbah v občini in tamkajšnjem domu upokojencev. Ker je zdaj to obveščanje prevzelo ministrstvo za zdravje, točni podatki niso več javno dostopni, saj naj bi šlo za varovanje osebnih podatkov. A neuradno se številka okuženih z novim virusom v šmarskem domu približuje stotici.
Ne glede na to je delo v domu po besedah zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja dobro, celo vzorno urejeno. Pri tem je opozoril na kadrovsko podhranjenost. Po njegovi oceni je sedanje število okuženih v domu posledica obdobja, ko še ni bilo uvedenih ukrepov niti omejitev obiska. Glede na inkubacijsko dobo virusa bodo v prihodnjih dneh lahko videli, kako učinkoviti so bili sprejeti ukrepi. Minister ocenjuje, da je za oskrbovance v domu dobro poskrbljeno. »V skladu z navodili so tisti s potrjeno okužbo ločeni od drugih. Zagotovljena je tudi ustrezna strokovna pomoč na primarni in po potrebi tudi sekundarni ravni,« je povedal po petkovem ogledu.
JPr
J Шfyf ^^
^■Лнк i J-M Bss
Ob tem je pojasnil, da vsi okuženi oskrbovanci ne sodijo v bolnišnico, dokler znaki bolezni niso izrazitejši, pri čemer jih v domu ves čas spremlja zdravstveno osebje. »V domu gre za starejše ljudi, ki so vajeni svojega okolja in bi lahko hospitalizacija za enako oskrbo, kot so je deležni v domu, zanje predstavljala zgolj dodaten stres,« je prepričan Gantar.
Stik s svojci s pomočjo sodobnih naprav
»Stanovalci izjemno dobro in strpno prenašajo težke razmere in izolacijo. Zaposleni v domu jim po svojih močeh omogočajo stik s svojci s pomočjo telefonskih in videopo-vezav,« je po obisku šmarske-ga doma povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Ci-gler Kralj.
Šmarski župan Matija Čakš je ministru za delo predstavil načrt sodelovanja lokalne skupnosti in štaba civilne zaščite, ki se pripravljata tudi na morebitno pomanjkanje kadra.
Vsem, ki v teh časih delujejo na terenu, sta v Šmarju omogočeni tudi psihološka podpora in možnost pogovora s psihologi. »Duševne stiske se z vedno več primeri bolezni krepijo in je nanje treba ustrezno odgovoriti. Ta možnost pogovora marsikomu zelo pomaga, da se razbremeni,« ocenjuje minister Cigler Kralj.
Ker je delo vseh v domovih za starejše in drugih zavodih bistvenega pomena, je Cigler Kralj vse državljane še pozval, naj zaposlenim pomagajo pri tem, da bodo lahko strokovno in nemoteno opravljali svoje delo. Vse prostovoljce, ki bi želeli pomagati, je napotil k predstavnikom lokalnih štabov, ki bodo organizirali delo. Po njegovih besedah je namreč treba zagotoviti, da bo pomoč centralizirana in da bodo posamezniki ustrezno poučeni in usmerjeni. Foto: Ministrstvo za zdravje
Ko si z
oddaljenostjo izkazujemo bližino
ŠENTJUR - Težke razmere v šmarskem domu upokojencev botrujejo vedno ostrejšim previdnostnim ukrepom tudi v drugih domovih v naši regiji in širše. Pričujoča fotografija je te dni na spletu ubesedila vse medgeneracij-ske stiske, ki jih sproža pandemija novega koronavirusa.
»Čeprav je vmes stekleno okno, sta navezanost in bližina med materjo in sinom vseeno močnejši,« so ob fotografiji na Facebooku zapisali v Domu starejših Šentjur. »Ne uspemo objavljati vseh ganljivih fotografij, ki nastanejo v tem času, vendar smo zaposleni vsak dan znova ganjeni in prevzeti nad videnim. Hvala vam, ker prihajate za poglede skozi okno, ker mahate na daleč, ker ste tukaj z nami, dragi svojci in prijatelji. Skupaj zmoremo, v to verjamemo.«	StO
Šolsko leto ne bo daljše
Če so ob uvedbi pouka na daljavo nekateri ugibali, ali bo treba šolsko leto podaljšati v počitniški čas, je ministrica za izobraževanje Simona Kustec pred dnevi povedala, da tega ne bo treba. »Če bo izobraževanje na daljavo potekalo tako, kot smo ga zastavili, potem se bo šolsko leto končalo v rokih, kot so sprejeti v šolskem koledarju.« Zato je zakonsko opredeljeno, da je v trenutnih razmerah učenje na daljavo enakovredno pouku v razredu.
Na vprašanje, kdaj naj bi se otroci vrnili v šolo, na ministrstvu odgovarjajo, da je to težko napovedati, imajo pa tri scenarije. »V najboljšem primeru bi se to lahko zgodilo po prvomajskih praznikih, druga možnost je začetek junija, tretja pa, da se bo šolsko leto zaključilo na daljavo.« Ob tem ministrstvo meni, da večjih razlik v znanju ne bi smelo biti, saj tudi izobraževanje na daljavo sledi potrjenim učnim načrtom, torej je vsebina znana, spremenjena je le oblika dela.
Študenti, ki ne bodo mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti, bodo pridobili pravico do podaljšanja statusa študenta v naslednjem študijskem letu. Vsi redni študenti bodo do 30. aprila prejeli krizni dodatek v višini 150 evrov.
Kako je z vračilom vplačila za potovanja?
Mnogi so si že pred časom rezervirali počitnice ali potovanje, a so jih sedanje razmere prisilile k odpovedi. Pri tem se turistične agencije različno odzivajo na zahteve za vračilo vplačil. Kot pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), mnoge turistične agencije vztrajajo, da so potrošniki upravičeni le do dobropisa oz. vrednostnice, ki jo bodo lahko uporabili za potovanje v kasnejšem obdobju.
»Tržni inšpektorat, kamor se ljudje obračajo zaradi zavrnitve zahteve za vrnitev vplačil, odgovarja, da njihove prijave ne morejo obravnavati, dokler na ravni
države oziroma Evropske unije ne bodo sprejeta stališča oziroma rešitve tega vprašanja,« povzemajo težave ljudi v ZPS. Zveza poudarja, da je treba tudi v času izrednih razmer spoštovati zakonodajo. Zakon o varstvu potrošnikov jasno določa pravice potrošnikov v primeru odpovedi zaradi izrednih razmer, in sicer nalaga organizatorju potovanja, da potrošniku vrne vsa plačila v roku 14 dni po odpovedi, brez kakršnih koli odbitkov.
»Nedvomno je obveznost vračila vplačil za turistične agencije zelo težka, vendar to ne more biti razlog za kršitev zakonoda-
je,« izpostavlja Breda Kutin, predsednica ZPS, in dodaja, da je zveza ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za varstvo potrošnikov, že 17. marca predlagala, da bi država dala posebno jamstvo za izdane dobropise ali vrednostnice. »Na ta način bi se potrošniki lažje odločali za sprejem dobropisa ali za odlog vrnitve vplačil na kasnejši čas, kar bi bistveno olajšalo položaj turističnih agencij,« meni Kutinova, ki pričakuje, da se bo ministrstvo hitro odzvalo in tako preprečilo spore in olajšalo položaj agencij ter potrošnikov.	TC
V primeru, da se otroci še nekaj časa ne bodo vrnili v šolo, bo treba prilagoditi tudi sistem preverjanja znanja ter obseg in oblike tega preverjanja. Kako natančno naj bi to izvedli, na ministrstvu v teh dneh še proučujejo skupaj s predstavniki Zavoda RS za šolstvo in ravnateljev.
Tudi vprašanje mature in NPZ naj bi dorekli v tem tednu. Skladno z navodilom Državnega izpitnega centra (RIC) je bilo za tretje razrede osnovnih šol, kjer NPZ izvajajo poskusno, tovrstno preverjanje znanja že zaustavljeno. Predvideno je, da bo tudi matura, ki bi se morala začeti 5. maja, izpeljana v načrtovanem okvirju.
Če zaradi epidemije dijaki, vajenci in študenti v zaključnih letnikih niso mogli opraviti praktičnega usposabljanja z delom in praktičnega izobraževanja pri delodajalcih, se jim vse to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku. Enako velja za tiste, ki niso mogli opraviti obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti.	TC
ŠMARJE PRI JELŠAH - Število okuženih oskrbovancev in zaposlenih narašča
Skupno število oseb, okuženih s koronavirusom v Sloveniji, vsakodnevno raste, žal je vsak dan več okuženih tudi med oskrbovanci domov za starejše. Najhuje je v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki sta ga konec prejšnjega tedna obiskala tudi ministra za zdravje in delo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Minister za zdravje Tomaž Gantar, minister za delo Janez Cigler Kralj in direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel
Skupno število oseb, okuženih s koronavirusom v Sloveniji, vsakodnevno raste, žal je vsak dan več okuženih tudi med oskrbovanci domov za starejše. Najhuje je v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki sta ga konec prejšnjega tedna obiskala tudi ministra za zdravje in delo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Vladne zaščitne ukrepe bodo uporabniki občutili na položnicah
Obvezno razkuževanje v blokih
Vlada je na seji, na kateri je sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije koronavirusa, kot enega od ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije sprejela tudi odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb. Odlok določa obvezno razkuževanje opreme v skupnih prostorih najmanj dvakrat dnevno, za kar morajo poskrbeti upravniki stavb. Ti so se presenečeno odzvali na vsebino odloka, moti jih, ker v pripravo ni bila vključena stroka, čeprav seveda podpirajo zaščitne ukrepe za zajezitev covida-19.
ROBERT GORJANC
Pogostost razkuževanja je odvisna od števila posameznikov, ki živijo v večstanovanjski stavbi. Še zlasti je treba, kot nalaga odlok, najmanj dvakrat dnevno razkuževati kljuke pri vhodu v večstanovanjsko stavbo, ograje, stikala, kabine dvigal, oprijemala in drugo opremo, kjer je mogoče ob redni uporabi pričakovati več stikov rok s površinami.
Poleg tega morajo upravniki na vidnem mestu pred vstopom v dvigalo namestiti opozorilo z naslednjim napisom: »Uporaba dvigala predstavlja tveganje za prenos okužbe s covidom-19, zato kabino uporabljajte posamično. Po uporabi stikal za upravljanje dvigala se ne dotikajte oči, nosu ali ust ter si umijte roke.«
Razkuževanje izvede upravnik ali tretja oseba po izboru upravnika ali etažni lastniki, če upravnik nima dovolj zaposlenih, ali lastniki v večstano-
vanjski stavbi, v kateri nimajo upravnika.
Združenje upravnikov: vprašljiva izvedba ukrepov
»V Združenju upravnikov nepremičnin pri GZS smo bili presenečeni nad vsebino odloka, pri čemer se z nami glede vsebine in predlaganih ukrepov predhodno niste posvetovali. Sprejeti ukrepi so glede namena in učinka vprašljivi, zlasti pa strokovno in tehnično, razen načina izvajanja v okviru usposobljenih čistilnih servisov, v trenutnih razmerah tudi neizvedljivi. Prav tako vladni odlok ne upošteva, da na trgu trenutno ni dostopa do mask, razkužil, zaščitnih pokrival ...« za zapisali v združenju v pismu, ki so ga naslovili na vlado.
Predsednik združenja Boštjan Udovič je posebej za naš
medij povedal, da so vsem članom že pred odlokom priporočali, naj sprejmejo dodatne ukrepe za čiščenje in razkuževanje skupnih prostorov, seveda v dogovoru z etažnimi lastniki.
»Upravniki nimajo dovolj zaposlenih za izvajanje tako obsežnih ukrepov, ki se nanašajo na več kot 15 tisoč večstanovanjskih stavb. V praksi obstajata dve možnosti. To nalogo lahko zaupajo zunanjim izvajalcem, ki so za to tudi usposobljeni (čistilni servis), ki bodo znali poskrbeti tako za zaščitno opremo kot za ustrezna razkužilna sredstva. Če bodo naloge izvajali etažni lastniki sami (ali upravniki, ki za to načeloma tudi niso strokovno usposobljeni), bodo morali glede zaščitnih in razkužilnih sredstev slediti navodilom pristojnih ustanov (NIJZ, urad za kemikalije .).
Zanimalo nas je še, kdo bo kril stroške razkuževanja in ali bodo zaradi tega položnice za stanovanjske storitve višje. »V prvi fazi je to zagotovo strošek uporabnikov, saj gre za stroške obratovanja večstanovanjskih stavb. Strošek bo odvisen od načina razkuževanja, za katerega se bodo stanovalci odločili. Če bodo razkuževali sami, bo ta strošek predstavljal samo strošek nabave razkužilnih sredstev. Obenem v združenju menimo, da bi država, ki od državljanov zahteva izvedbo ukrepov, za to morala zago-
Razkuževanje dvigala, ki predstavlja še posebno tveganje za okužbo s covid-19.
toviti tudi določena sredstva. Zato bomo verjetno to tudi predlagali za naslednji paket interventnih ukrepov,« je še povedal Boštjan Udovič, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS.
Iz katerega vira
pokriti stroške?
Za oceno in način izvajanja vladnega odloka smo povprašali tudi v dveh podjetjih za upravljanje večstanovanjskih stavb, pri čemer so v obeh povedali, da razkuževalnih sredstev trenutno nimajo, prav tako ne dovolj zaposlenih, da bi ukrep izvajali sami.
»Zato ga bomo uresničevali s pomočjo zunanjih sodelavcev. Kjer tega ne bo mogoče zago-
toviti, bodo skladno z določili odloka ukrepe morali izvajati etažni lastniki. Po prvih ocenah (glede na cene potrebne opreme, zaščitnih sredstev in dela) gre za precejšnje zneske, ki jih upravniki ne moremo pokriti. Od pristojnega ministrstva pričakujemo natančnejšo obrazložitev, ali gre za strošek uporabnikov ali lastnikov in ali je te stroške mogoče pokriti iz sredstev rezervnega sklada,« je povedala Vanja Knez, direktorica podjetja Domplan.
»Po sprejetem odloku smo se v manj kot 24 urah organizirali ter vzpostavili stike z nadzornimi odbori v vseh stavbah v našem upravljanju. Obvestili smo jih o odloku in jim ponudili dve možnosti na-
čina izvajanja: da to izvajajo etažni lastniki, mi pa organiziramo razkužilna sredstva in zaščitno opremo oziroma da poskrbimo za zunanjega izvajalca razkuževanja. Zunanji ponudniki razkuževanja naj bi imeli dovolj sredstev, se pa lahko to zaradi splošnega pomanjkanja razkužil in zaščitne opreme hitro spremeni. O višini stroška zaenkrat ne moremo govoriti, ker je odvisen od velikosti objekta in izbire izvajalca - notranji ali zunanji. Strošek razkuževanja prevzamejo etažni lastniki, ker so solastniki skupnih delov večstanovanj-skih stavb,« je povedal Gregor Kolenc, direktor PE Celje v podjetju Habit.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Na tržnici previdno, na Rogli tvegano
ZREČE - V soboto je bila v kraju kmečka tržnica. Tri branjevke, ki so prodajale pridelke in izdelke, ter njihovi kupci so bili zaradi epidemije ustrezno zaščiteni. Kupci so si morali najprej razkužiti roke, uporabiti rokavice, pristopati k stojnici posamično ter ostati od prodajalk primerno oddaljeni. Te so prav tako uporabljale zaščitne rokavice in razkužilo.
Po izračunih so pričakovali v občini Zreče do nedelje že dva potrjeno okužena občana, vendar se to na srečo ni zgodilo. V času epidemije je številne občane presenetilo, da so se na Rogli pojavili zadnji konec tedna,
številni izletniki iz različnih delov države. Zbiranje ljudi so opazili tudi ob Zreškem jezeru, zato je bila o tem obveščena policija. V soboto je bilo opravljeno tudi preverjanje trgovin oziroma njihovo spoštovanje zaščitnih ukrepov. Ena večjih trgovin jih še ni izvajala, zato je bila njena direktorica opozorjena. Nekatere javne ustanove, ki so morale svoja vrata zapreti, so podarile hrano, ki jo je začel Center za oskrbo ranljivih skupin takoj razdeljevati.
BJ
Foto: Občina Zreče
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Bo rešitev »Zidanškov interventni zakon« ali vladna uredba?
Se bomo zadušili v odpadni embalaži?
Komunalna podjetja po vsej Sloveniji se v zadnjem času spet soočajo z ogromnimi količinami odpadne embalaže. Te naj bi bi bilo po zadnjih podatkih več kot 16 tisoč ton. Pooblaščena podjetja (DROE) jo namreč iz regijskih in zbirnih centrov za ravnanje z odpadki prevzemajo le v količinah, za katere so pogodbena podjetja plačala t. i. embalažnino. Približno polovica odpadne embalaže ostaja »nikogaršnja«. Usodo nevzdržnega stanja v državi delijo tudi komunalne družbe na Celjskem. Državni svetnik in direktor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek je pripravil predlog interventnega zakona, v javni razpravi je tudi sprememba vladne uredbe, ki naj bi rešila to perečo problematiko.
ROBERT GORJANC
V regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku (Rcero Celje) tako ostajajo še odpadna embalaža in nagrobne sveče iz leta 2019 in nove količine tega, česar DROE ne prevzemajo. »Po ocenah, ki smo jih pripravili v komunalnih podjetjih, bo do konca leta količina neprevzete odpadne embalaže znašala približno 65 tisoč ton. To je ogromna količina. Že zdaj je te odpadne embalaže dvakrat več kot leta 2018, ko je država za ureditev stanja morala sprejeti interventni zakon. Mesečno po oceni slovenskih komunal v skladiščih ostaja približno 5.700 ton neprevzete odpadne embalaže. V Rceru imamo iz leta 2019 še približno 1.400 ton te embalaže, za letos že tisoč ton, poleg tega je še 220 ton nagrobnih sveč iz leta 2018 in 72 ton iz leta 2019,« je povedal mag. Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio.
Tudi v Komunali Laško se v svojem zbirnem centru soočajo s kopičenjem odpadne embalaže, zato so predvidene skladiščne zmogljivosti za ta namen že polne. »Iz preteklih let je v našem zbirnem centru 36 ton odpadnih nagrobnih sveč, druge odpadne embalaže iz preteklih let na srečo ni. Zaradi težav pri izvajanju interventnega zakona je do težav ponovno prišlo letos, tako da je pri nas trenutno še 50 ton ne-
prevzete odpadne embalaže iz prvih mesecev letošnjega leta,« je stanje opisal Tomaž Novak, direktor Komunale Laško.
Dodal je še, da so s stanjem pri njih ves čas seznanjene vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo, zbornica komunalnega gospodarstva in pristojne inšpekcijske službe, ki so v zvezi s tem že večkrat izvajale terenske oglede. »Nujen je pravičen sistem ravnanja z odpadno embalažo, za kar je treba dopolniti in sprejeti ustrezno zakonodajo ter razbremeniti komunalna podjetja. Zaradi trenutnega nedelovanja
Mag. Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio in državni svetnik, predlagatelj interventnega zakona za ureditev problematike neprevzete embalaže (Foto: GrupA)
sistema in družb za ravnanje z odpadno embalažo se komunalna podjetja utapljamo v gorah odpadkov, ki predstavljajo resno grožnjo za okolje in zdravje ljudi.«
Nov poskus
interventnega
zakona
Problem kopičenja odpadne embalaže je spet izbruhnil, potem ko je upravno sodišče ob koncu minulega leta odpravilo
spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje za DROE, ki ga je država določila z interventnim zakonom ob koncu leta 2018 in s katerim je zagotovila odvoz vse nakopičene odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. Stroške dodatno pobrane embalaže je DROE plačala država.
Tudi pred dvema letoma so bila namreč skladišča komunalnih podjetij zasuta z ne-prevzeto odpadno embalažo. Te naj bi bilo več kot 10 tisoč ton in država je prvič posegla v to problematiko z interventnim zakonom, katerega trajanje je bilo določeno do konca minulega leta. V tem času je bilo predvideno, da bo vlada pripravila sistemske rešitve ravnanja z odpadki in odvoza odpadne embalaže v okviru novega Zakona o varstvu okolja. A prejšnji vladi zakona ni uspelo pripraviti.
Za rešitev problematike ponovne nakopičenosti odpadne embalaže v skladiščih komunalnih podjetij je član Državnega sveta RS in direktor družbe Simbio Marko Zidanšek pripravil nov predlog interventnega zakona, s katerim bi uredili odvoz odpadne embalaže, ki ga podpirata tudi zbornica komunalnega gospodarstva in
GIZ - Združenje centrov za ravnanje z odpadki.
Predlog državnega svetnika je podoben prvemu interventnemu zakonu iz leta 2018 in predvideva, da ravnanje z odpadno embalažo, ki je DROE niso prevzele do uveljavitve zakona, zagotovi država, enako velja za embalažo, ki je družbe ne bodo prevzele v prihodnje. Odpadno neprevzeto embalažo naj bi tako od komunalnega podjetja prevzela družba, ki jo bo določila država in ji to storitev plačala po ceni 153 evrov za tono odpadkov, z dodanim obračunom stroškov prevoza. Marko Zidanšek vrednost tega interventnega ukrepa ocenjuje na približno 8,6 milijona evrov. Hkrati predlog predvideva, da ima država pravico in dolžnost, da uveljavi povračilo stroškov, ki bodo nastali zaradi prevzema in obdelave komunalne odpadne embalaže in nagrobnih sveč.
Perečo problematiko poskuša z uredbo reševati tudi vlada, še s tisto, ki jo je pripravila prejšnja vodstvena ekipa na okolj-skem ministrstvu. Tudi uredba predvideva, da bo država plačala stroške ravnanja za tisto odpadno embalažo, ki je od komunalnih podjetij ne bodo prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Država te stroške ocenjuje na več kot 20 milijonov evrov, a z njim ne bo obremenila davkoplačevalcev, marveč bo denar pridobila iz okoljske takse, ki jo bodo morali plačevati proizvajalci.
V praksi bo postopek takšen, da bodo izvajalec javne službe
V skladiščih komunalnih podjetij se mesečno nabere 5.700 ton neprevzete odpadne embalaže.
(npr. Simbio), izvajalec obdelave odpadkov ter ministrstvo za okolje sklenili tripartitno pogodbo, v kateri bi bili zajeti stroški prevzema in prevoza odpadne embalaže ter stroški njene obdelave.
Novi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v svoji predstavitvi reševanje problematike odpadne embalaže označil kot prednostno nalogo. »Sem optimist, vem, da se novi minister, s katerim sva se pred kratkim pogovarjala, zaveda problema. Želim si, da bi bila uredba, ki prinaša dobre rešitve, sprejeta, kar tudi pomeni, da bi interventni zakon, ki ga je predlagal državni svet, umaknili iz parlamentarne procedure,« je še povedal Marko Zidanšek.
Hkrati upa, da bo novi vladi uspelo to, kar ni prejšnji - oblikovati sistemski zakon, ki bo prinesel dolgoročno rešitev za to perečo problematiko in bo tudi v celoti usklajen z evropsko direktivo.
Kaj mora urediti
sistemska rešitev?
Izvor težav (ponovnih) zaradi kopičenja odpadne embalaže je v trenutni ureditvi tega področja in v nasprotujočem si razumevanju sedanje okoljske zakonodaje. Za družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) - v Sloveniji je šest takšnih družb, Interseroh, Recikel, Slopak, Surovina, Embakom in Dinos - sta sporna zlasti obseg njihovih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati glede prevzemanja komunalne odpadne embalaže, in način določanja deležev embalaže, ki jih morajo prevzeti od izvajalcev javne službe (komunalnih podjetij).
DROE so prepričane, da so dolžne prevzemati le tisto količino odpadne embalaže, ki je proizvedejo ali uvozijo za trg podjetja v količini več kot 15 ton in ki tem pooblaščenim družbam na podlagi sklenjene pogodbe plačujejo t. i. embalažnino.
Za naprtitev večjega obsega so v DROE prepričani, da v trenutni okoljski zakonodaji ni ustrezne pravne podlage. Zaradi takšnega stanja v skladiščih komunalnih podjetij tako ostaja več kot polovica »nevprevzete« oziroma »nikogaršnje« embalaže.
Za izredno denarno pomoč pristojen CSD
Znano je, da so centri za socialno delo za uporabnike odprti le v nujnih primerih. »Prav tako lahko posamezniki ali družine, ki so se znašli v položaju ogroženosti zaradi epidemije, uveljavljajo izredno denarno pomoč v višini treh njihovih minimalnih dohodkov - za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile,« so sporočili iz centra za socialno delo Celje.
Hkrati iz celjskega centra sporočajo, da se ljudje za vse oblike izredne denarne socialne pomoči lahko obrnejo na pristojne enote centrov za socialno delo in ne na občinske štabe civilne zaščite. Vloge za pravice iz javnih sredstev uporabniki lahko na center vložijo na e-upravi ali po elektronski pošti brez kva-
lificiranega digitalnega potrdila, po navadni pošti ali jih oddajo v nabiralnike na centrih za socialno delo. V izjemnih primerih lahko to storijo po telefonu. »V skladu s sprejetimi ukrepi lahko ljudje v tem času vloge po elektronski poti vložijo brez varnega elektronskega podpisa, ki je sicer standard in zahteva. Center bo kot organ identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal na drug način, na primer z zahtevo po dodeljeni identifikacijski številki ali tudi na druge načine. Predlagamo, da na vlogo napišejo svoj elektronski naslov in telefon, kjer bodo za strokovne delavce dosegljivi v primeru nejasnosti ali pomanjkljive vloge,« še poudarjajo na Centru za socialno delo Celje. Vlogo je mogoče najti na spletni strani ministrstva za delo, v fizični obliki pa pred vhodi CSD in njihovih enot.	SŠol
Zaenkrat ni preventivnih ginekoloških pregledov
CELJE - V Splošni bolnišnici Celje so po priporočilih razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo in po sklepu Ministrstva za zdravje RS bistveno zmanjšali obseg dela in število dostopnih ambulant z namenom, da bi preprečili širjenje okužbe med prebivalci.
»Do preklica ne bomo opravljali rednih preventivnih ginekoloških pregledov. Preglede zdravih nosečnic v Savinjski regiji opravljamo v dveh enotnih ambulantah za zdrave nosečnice,« dodajajo v bolnišnici.
V	Zdravstvenem domu Celje bodo obravnavali nosečnice iz ambulant celjske bolnišnice ter zdravstvenih domov Celje, Žalec, Laško, Radeče ter zasebnih ginekoloških ambulant Filipa Simonitija, Darje Gašperlin Dovnik, Irene Govc Cetina, Suzane Peternelj Ma-rinšek, Edite Arh.
V	ZD Slovenske Konjice bodo obravnavali nosečnice iz ambulant ZD Slovenske Konjice, ZD Šmarje pri Jelšah z izpostavo Podčetrtek, iz Term Dobrna ter zasebne ginekološke ambulante dr. Damirja Franića.
»Za vse nosečnice je vsak delavnik od 7.30 do 15. ure na voljo telefonsko svetovanje na enotni številki za našo regijo: 03 543 44 40. Nosečnice bodo po telefonu obveščene o pregledu, in sicer po seznamih, ki so jih posredovali ginekologi,« še pojasnjujejo v celjski bolnišnici.
Vse nosečnice s sumom ali z ugotovljeno gestacijsko boleznijo ali ogroženostjo ploda obravnavajo kot do zdaj na ginekološko-porodniškem oddelku bolnišnice. A je treba pred prihodom poklicati 03 423 33 49.	SŠol
10
IZ NAŠIH KRAJEV
VELENJE - Oskrba z električno energijo je nemotena
Brez premoga ne gre
V času epidemije koronavirusa v velenjskem premogovniku zagotavljajo dovolj energenta za nemoteno delovanje šoštanjske termoelektrarne in s tem za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo. Pri tem so zelo pozorni na varnost zaposlenih. Ob morebitnem večjem izbruhu okužbe med zaposlenimi bi se lahko zgodilo, da bi dela v jami tudi ustavili.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Premogovnik Velenje sodi med gospodarske družbe, katerih delovanje je tudi v kriznih časih izjemno pomembno za nemoteno delovanje družbe. Kot so sporočili, so delo organizirali tako, da zagotavljajo nemoteno izvajanje dejavnosti, hkrati upoštevajo vsa priporočila za zmanjšanje hitrosti širjenja novega virusa. Kot še poudarjajo, je bila varnost zaposlenih v vseh družbah Skupine Premogovnik Velenje vedno na prvem mestu in je tudi v teh izrednih razmerah.
»Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta kot neločljivo povezani enoti za Slovenijo in njeno oskrbo z električno energijo izjemnega pomena,« poudarja general-
ni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. »Nobena druga tehnologija ta trenutek ne zagotavlja bolj zanesljive oskrbe z električno energijo, zato premogovnik ne more kar tako zapreti svojih vrat. To bi pomenilo, da bi Slovenija ostala brez elektrike - brez te ne bi mogli delovati zdravstveni domovi, bolnišnice, komunala ..., skratka vsi tisti, ki skrbijo za vse nas.«
Ob tem je Mavec spomnil še na nedavni potres v Zagrebu, ki na srečo ni ustavil delovanja krške jedrske elektrarne, a bi se to ob nekoliko močnejšem potresu tudi lahko zgodilo. Zaradi sušnega obdobja je trenutno zmanjšana tudi proizvodnja v hidro-
elektrarnah. »Edini zanesljiv energent, ki je vedno na voljo, tako ostaja naš premog. Čeprav se zavedamo nujnosti prehoda v brezogljično družbo, je Šaleška dolina za Slovenijo nepogrešljiva energetska lokacija, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta družbi, ki omogočata delovanje vseh pomembnih ustanov, zato moramo opraviti svoje delo - seveda na varen način, da pri tem ne ogrožamo zdravja zaposlenih,« dodaja direktor premogovnika.
Za nemoteno delovanje in zagotavljanje varnosti ter preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so sprejeli že številne ukrepe in kot pravi direktor Marko Mavec, jih dnevno nadgrajujejo.
Obratujeta dva
odkopa
V Premogovniku Velenje trenutno obratujeta dva odkopa na dveh različnih področjih jame. Kot pojasnjujejo, to zanje ni novost, tako delujejo že kar nekaj časa. »Na ta način dosegamo zadostno proizvodnjo za po-
trebe Teša.« Trenutna dnevna količina proizvodnje premoga znaša več kot 13 tisoč ton ter se bo v prihodnjih dneh povečala na načrtovanih 15 tisoč ton dnevne proizvodnje. Na deponiji je trenutno 216.500 ton premoga. Glede na dnevno porabo premoga iz minulih dni (približno 6 tisoč ton dnevno) ocenjujejo, da trenutna količina premoga na deponiji zadošča za nemoteno enomesečno delovanje Teša ter da se bo deponija ob nadaljnjem obratovanju proizvodnje povečevala.
Imajo pa v podjetju pripravljene tri krizne scenarije. Prvi predvideva nadaljevanje v obsegu trenutnega delovanja, po drugem scenariju, ki predvideva manjše število obolelih v delovnem procesu, sta predvidena zmanjšanje števila rudarjev v posamezni skupini in manjša intenzivnost del. V primeru večjega števila obolelih je v načrtu zaprtje jame. Ob tem Mavec poudarja, da potrebujejo v družbi za uresničitev posameznega scenarija vsaj teden dni.
Foto: Borut Justin
Subvencije za najemnine stanovanj
VELENJE - Zaradi izrednih razmer, ko bo marsikdo ostal brez dela dohodkov ali celo brez dohodkov, lahko najemniki neprofitnih oz. tržnih stanovanj v Velenju na center za socialno delo oddajo vloge za subvencioniranje najemnin.
Center za socialno delo Velenje o pravici odloči z odločbo v skladu z zakonodajo o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Mestna občina Velenje lahko na podlagi pozitivne odločbe centra izplača subvencijo najemnine. Stopnja subvencije je odvisna od višine dohodka gospodinjstva, najemnik lahko pridobi do 80 odstotkov znižane najemnine. Iz proračuna Mestne občine Velenje za tovrstno pomoč letno namenijo približno 400 tisoč evrov in s tem razbremenjujemo družinski proračun posameznih gospodinjstev.
Informacije o dokumentaciji za oddajo vloge lahko občani oddajo na Centru za socialno delo Velenje na telefonski številki 03 898 4501 ali po elektronski pošti gpcsd.velen@gov.si. Vloge lahko občani pošljejo po elektronski pošti, jih oddajo v predalčnik pred vhodom v njihovo stavbo ali pošljejo po navadni pošti na naslov Prešernova cesta 10, Velenje. lKk
Hisense s Kitajske pošilja zaščitno opremo
Kitajski lastnik velenjskega Gorenja Hisense pomaga z donacijami zaščitne medicinske opreme in aparatov v boju z epidemijo. Kot so sporočili iz Gorenja, je na poti v Slovenijo že večja pošiljka zaščitne in medicinske opreme, vladi je družba v brezplačno uporabo ponudila tudi svoje nepremičnine in vozila, če bi se to izkazalo za potrebno.
Skupina Hisense, ki ima v lasti tudi velenjsko Gorenje, te dni Sloveniji pomaga predvsem pri dobavi nujno potrebne manjkajoče zaščitne opreme. Tako je skupina Hisense s Kitajske v Slovenijo že poslala 200 tisoč zaščitnih mask, 2 tisoč kompletov zaščitne medicinske opreme, 2 tisoč zaščitnih oblek in 500 respiratorjev, so sporočili iz Gorenja. Hisense bo naši državi podaril tudi aparat za umetno predihavanje (ventilator).
Prav tako je Hisense dal na voljo svoje skladišče v kitajskem Qingdau ter najel še dodatno skladišče, kjer bodo s pomočjo slovenskega veleposlaništva in ministrstev zbirali vse druge donacije s Kitajske in jih nato odposlali v Slovenijo.
Slovenski vladi je Hisense v brezplačno uporabo ponudil tudi hotel Paka in vilo Herberstein v Velenju. Nepremičnini ji je z več vozili ponudil za primer, da bi se razmere v zvezi s širjenjem koronavirusa toliko poslabšale, da bi tovrstno podporo potrebovala (za izolacijo pred okužbo ali začasno nastanitev ogroženih).
Hisense je sicer za 14 dni, do 6. aprila, ustavil proizvodnjo v vseh tovarnah po Evropi.	LKK
Pomagajo starejšim
CELJE - Tudi člani Rotary kluba Celje spoštujejo priporočilo, da naj ostanejo doma, kar pa ne pomeni, da ne pomagajo. Konec tega tedna so uspešno končali akcijo Pomagajmo starejšim ljudem.
Karitas Celje je pripravila seznam 16 družin - predvsem starejših ljudi, ki so jim v teh dneh pripravili zelo pestro sestavljene in uporabne pakete za lažje preživetje, še posebej zdaj, ko ne smejo iz svojih domov. V petek so jim s pomočjo Karitas pakete dostavili na domove. Do zdaj so člani Rotary kluba Celje zbrali več kot 600 evrov in za ves denar nakupili higienske pripomočke ter raznovrstne prehranske izdelke za starejše, ki so v teh razmerah še posebej izpostavljeni. Ker se bližajo velikonočni prazniki, bodo še naprej zbrali prispevke in takrat obdarili še eno skupino starejših občanov.	TC
Dvajset novih respiratorjev za bolnišnico
Splošna bolnišnica Celje je dobila 20 dodatnih respiratorjev. Naročeni so bili zaradi pravočasne priprave na povečanje števila hospitaliziranih obolelih s covidom-19, ki potrebujejo popolno umetno predihavanje pljuč.
Ventilatorje so v bolnišnico dostavili v soboto. Tehnični strokovnjaki so jih že sestavili in pregledali. Dan kasneje se je začelo izobraževanje osebja na intenzivni enoti za delo z aparati. »Brez tvornega sodelovanja z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Zavodom RS za blagovne rezerve bi bila dobava ventilatorjev vprašljiva. Mini-
strstvo si je prizadevalo za čimprejšnjo dobavo opreme, med drugim je vključilo tudi diplomatsko veleposlaništvo na Kitajskem,« so sporočili iz celjske bolnišnice.
»To je le prva pošiljka, že v prihajajočem tednu pričakujemo dobavo še vsaj 20 ventilatorjev enakega tipa od skupno 220, ki jih je naročil zavod za blagovne rezerve. Ker gre pri ventilatorjih za nabavo zahtevnejše narave, smo pred naročilom njihovo ustreznost za potrebe oskrbe bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, preverili tudi pri specialistih intenzivne medicine,« pravi mi-
nister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek.
»V bolnišnici smo pomirjeni in presrečni, da so dodatni ventilatorji prispeli. Naši internisti intenzivne medicine so ventilatorje pregledali in preizkusili ter potrdili primernost opreme za uporabo v času epidemije. Tako bomo kot največja regionalna bolnišnica v Sloveniji lahko na višku epidemije zagotovili oskrbo do 30 bolnikov, okuženih s covidom-19, ki bodo potrebovali tovrstno pomoč,« dodaja poslovna direktorica SBC mag. Margareta Guček Zakošek.
Foto: SBC
KULTURA
11
Pomoč tehnologije, ko niso mogoči fizični ogledi
Virtualno je zanimivo, poučno in zabavno
V času, ko so kulturne ustanove zaprte za obiskovalce, so zanimive virtualne, video- in avdiovsebine za ustanove lahko dobra rešitev, da ohranjajo stik s svojimi obiskovalci. Hkrati jim lahko popestrijo življenje, ki zaradi omejevanja gibanja v času koronavirusa v glavnem preživljajo doma. Tudi celjske kulture ustanove po zgledu tujih in nekaterih slovenskih ponujajo zanimive virtualne vsebine.
ROBERT GORJANC
V	Muzeju novejše zgodovine Celje si je tako na Facebo-okovi strani muzeja mogoče virtualno ogledati nekatere stalne in občasne razstave, na primer Živeti v Celju, razstave v Otroškem muzeju Hermanov brlog in Pelikanovo foto-hišo. V minulih dneh so tako v muzeju vsak dan predstavili eno od razstav, ciklus je začela osrednja razstava Živeti v Celju, ki pripoveduje zgodbo o življenju mesta in njegovih prebivalcev v 20. stoletju.
V	MNZC so kot naslednjega virtualno predstavili Otroški muzej Hermanov brlog, ki predstavlja več kot 400 igrač slovenskega in mednarodne-
ga prostora različnih časovnih obdobij. V Hermanovem brlogu je virtualno predstavljena tudi zelo odmevna občasna razstava Zemlja pleše, ki od konca minulega leta fizično ni več na ogled. Razstava prinaša številna znana in tudi neznana spoznanja o našem planetu, okolju ter pomenu njegovega varovanja in trajnostnega razvoja.
V MNZC so prvi cikel virtu-alnih ogledov namenili Foto-hiši Pelikan, kulturnemu spomeniku državnega pomena, ki nosi ime po znamenitem mojstru fotografije češkega rodu Josipu Pelikan in ki jo v Razlagovi ulici 5 v prihodnjem
Prizor iz predstave Žalujoča družina
obdobju čaka velika prenova. V virtualni ogled so vključeni jubilejna občasna razstava Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019 (odprta je od septembra lani), fotografovi delovni prostori (temnica, retuširnica ...) in tehnična oprema, stekleni fotografski atelje, eden redkih ohranjenih v Evropi, galerija in stanovanjsko nadstropje
Živalski karneval
Živalski karneval je najslavnejše komorno delo francoskega skladatelja Camilla Saint-Saensa. Zaradi osnovnega koncepta, kjer vsako od glasbil v zasedbi predstavlja eno žival, skladbo v šolah Zelo pogosto uporabljajo kot prvo stopnico k spoznavanju glasbenih inštrumentov, starejšim poslušalcem pa fascinantne skladateljeve domislice in virtuoznost poustvarjalcev ponujata prav posebno glasbeno poslastico.
Živalski karneval v izvedbi komornega ansambla Hiše kulture Celje.
(salon, sprejemnica, jedilnica) ter ostali prostori meščanskega stanovanja.
Aplikacija, s katero si je na FB-strani muzeja mogoče virtualno ogledati omenjene razstave, je prijazna za uporabo, po osnovni informaciji o razstavi ponuja sprehod po posameznih tematskih sklopih.
Virtualna Celeia
Tudi Pokrajinski muzej Celje ponuja virtualne vsebine, in sicer si je na spletni strani na ta način mogoče ogledati eno najimenitnejših razstav tega muzeja, Celeia - mesto pod mestom, ki je v kleti Knežjega dvora doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeie »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica vabi k sprehodu med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta.
Čeprav ne v virtualni izvedbi, je na spletni strani pokrajinskega muzeja zelo podrobno z bogatim fotografskih gradivom predstavljena druga osrednja razstava v Knežjem dvoru, Grofje Celjski, za katero je največ zanimanja med obiskovalci za individualne in vodene oglede.
Virtualne predstave
Gledališča Celje
Ker je razbohoteni covid-19 za obiskovalce prisilno zaprl prenovljeno veliko dvorano in mali oder, so se v Gleda-
lišču Celje prav tako odločili za začasno virtualno rešitev in v tej obliki omogočili ogled predstav. Kot prvo si je na spletni strani Gledališče Celje mogoče ogledati predstavo Branislava Nušića Žalujoča družina v režiji Igorja Vuka Torbice. Na oder so jo postavili v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj.
V	komediji Žalujoča družina (Ožalošćena porodica, 1934) je Nušić kritično ost usmeril v pokvarjeno, spreneveda-vo in povampirjeno družbo, predvsem v človeški pohlep. Družina se zbere po pogrebu strica na njegovem domu in vsak od tako imenovanih sorodnikov je prepričan, da je prav on upravičen do dediščine. Vsi se sprenevedajo, žalujejo in hvalijo pokojnika, dokler se ne izkaže, da je njihovo upanje glede dediščine prazno. Takrat padejo maske in žalost ter spoštovanje do pokojnika hitro splahnita. Nušić je v Žalujoči družini natančno prikazal in razkrinkal neiskrene odnose v družini, ko zaradi pohlepa maske sprenevedanja malomeščanske srenje začnejo padati in pred nami zazevata zgolj primitivizem ter zvitost malega človeka.
V	Gledališču Celje bodo povezave do predstav na svojo spletno stran in družbena omrežja dodajali postopoma, ogledati si jih je mogoče kadarkoli in na vseh napravah,
na katerih je naložena aplikacija Youtube.
Spletna učilnica
Hiše kulture Celje
Zanimive virtualne rešitve so se domislili tudi v Hiši kulture Celje, kjer so na svoji spletni strani vzpostavili t. i. spletno učilnico. V njej so na ogled zelo zanimive izobraževalne vsebine. Tako si je na posnetku v izvedbi komornega ansambla HKC s pripovedjo v slovenščini mogoče ogledati koncert Živalski karneval, ki je najslavnejše komorno delo francoskega skladatelja Camilla Saint-Saensa, ter Zgodbo o Babarju, majhnem slončku pisatelja Jeana de Brunhoffa, ki jo je uglasbil Francis Poulenc.
Mogoče je tudi obnoviti znanje o obdobjih iz zgodovine klasične glasbe in najpomembnejših skladateljih, med njimi o letos še posebej aktualnem Ludwigu van Beethovnu, čigar 250-letnico rojstva zaznamujemo. V spletni učilnici lahko tudi preverite poznavanje glasbenih pojmov in glasbil ter razumevanje glasbenih besedil. V HKC pripravljajo tudi delovne liste.
Zanimivih virtualnih vsebin v celjskih kulturnih ustanovah je torej veliko na voljo, zato res ni razloga, da bi v teh zahtevnih dneh trpeli zaradi »kulturnega dolgčasa«.
Foto: MNZC, GC, HKC
Virtualna predstavitev Fotoateljeja in galerije Pelikan
Natečaja za ustvarjalne
Za vse, ki imajo ustvarjalno žilico in so v teh dneh doma ter razmišljajo, kako zapolniti čas, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavil natečaja, ki vsem generacijam ponujata ustvarjalne izzive.
Z likovnim natečajem Razgledi doma vabi sklad k sodelovanju vse, ki znajo z risbo, sliko, maketo ali kolažem ali kako drugače ujeti zanimive predmete, rastline, kos pohištva, tihožitje na kuhinjski mizi, morda svojo žival ... Natečaj je brez tehničnih ali slogovnih omejitev in je namenjen vsem generacijam.
Vaša dela bodo objavili v spletni galeriji in na družbenih omrežjih, najboljša bodo nagradili s knjižnimi oz. praktičnimi nagradami.
Drugi natečaj je sklad poimenoval S stripom proti virusu. Tudi tu prepušča domišljiji avtorjev, da oblikujejo zgodbo v obliki stripa, ki je lahko zasnovan po želji: znanstveno-fantastično, humorno, akcijsko, zgodovinsko ...
Likovni izdelek je treba fotografirati in ga s svojimi podatki do konca aprila poslati na elektronski naslov: monika.ivancic-fajfar@jskd.si oziroma ga objaviti na FB-strani JSKD Likovna dejavnost. Za stripe velja, da morajo biti v jpg ali pdf obliki in tudi te pričakuje sklad na omenjenih naslovih. Dela bo nato objavil v spletni galeriji in na družbenih omrežjih, najboljše pa nagradil s knjižnimi ali praktičnimi nagradami.
TC
12
NAŠA TEMA
Zapleten postopek določanja cen zdravil
Zakaj so zdravila pri nas
dražja kot pri sosedih?
Lekarne so med redkimi prodajalnami, ki tudi v kriznih časih, ko se celotna Evropa bori z novim virusom, ostajajo odprte. A cene zdravil, ki jih je mogoče kupiti brez recepta, se med lekarnami precej razlikujejo. Tablete proti bolečinam, zniževanju temperature, pastile, antihistaminiki, pripravki za krepitev imunskega sistema in številni drugi lekarniški izdelki so pri nas pogosto dražji kot v sosednjih državah. Zakaj? Kdo oblikuje in določa cene zdravil? V Sloveniji je cena 500-miligramskega aspirina višja kot pri naših sosedih. Za razliko od nekaterih sosednjih držav je pri nas stalen pribitek na ceno zdravila brez recepta. Zato so cenejša zdravila v Sloveniji dražja kot pri sosedih, pri dražjih pa je slika obratna, pravijo farmacevti.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Pri ceni je treba ločiti zdravila, ki so krita iz javnih sredstev, in samoplačniška zdravila. Cene zdravil, ki jih izdajajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah na zelen recept, so nadzorovane, za to skrbi Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Ta določa najvišjo dovoljeno ceno zdravila, ki je sestavljena iz vrednosti proizvajalčevega elementa cene, dodatka za veletrgovino in cene lekarniške storitve. Ob nakupu zdravila uporabnik državi plača še davek na dodano vrednost (DDV), ki za zdravila znaša 9,5 odstotka.
Cen zdravil ne
določajo lekarnarji
Oblikovanje cen zdravil na recept določa tako imenovan primerjalni model, ki upošteva cene zdravil v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Trgovci z zdravili na debelo lahko za škatlico zdravila zaračunajo pol evra in še 1,1 odstotka vrednosti zdravila, a ne več kot 27 evrov, določa Pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini.
Če končni potrošnik zdravilo kupi v lekarni ta zaračuna še svoj pribitek - v povprečju 1,4 evra - ki je določen s sistemom točk za storitev posredovanja
zdravil in obdelavo receptov. Ta sistem in tudi vrednost točke določa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tej vsoti je treba dodati še davek na dodano vrednost. Vsi našteti elementi dajo maloprodajno ceno zdravila, je zapleten postopek določanja cen lekarniških izdelkov pojasnila direktorica javnega zavoda Celjske lekarne Lilija-na Grosek.
»Vrednost lekarniških storitev, financiranih iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja, je za naš zavod v preteklem letu znašala 13 odstotkov,« je še povedala direktorica Celjskih lekarn in dodala, da je bila vrednost zaslužka z vsemi zdravili, ki so bila lani prodana v Celjskih lekarnah, glede na nabavno vrednost 13,7 odstoka.
Samoplačniška
zdravila
Na cene zdravil brez recepta vplivata predvsem dve stvari. Prva je poseben sistem financiranja naših lekarn, ki se ne napaja iz marž, kot to velja v večini evropskih držav, temveč je odvisen od tako imenovanih lekarniških točk. Te predstavljajo stalne storitve, ki jih lekarna ponuja potrošniku. To sta svetovanje, ki je pri nakupu zdravil brez recepta nujno, in izdaja zdravila. Druga stvar, ki močneje vpliva na cene zdravil brez recepta pri nas, je, da je dobavna cena lekarniškega pro-
dukta, ki ga je mogoče kupiti brez recepta, od države do države različna.
»Ločiti moramo dve skupini zdravil brez recepta: tiste ki jih je mogoče kupiti samo v lekarnah, in tiste, ki jih lahko dobimo tako v lekarnah kot specializiranih prodajalnah. Proizvajalci in veletrgovci svobodno oblikujejo cene teh zdravil, medtem ko za lekarne sistem oblikovanja cen obeh skupin zdravil brez recepta določi pristojna zbornica,« pojasnjuje Lilijana Grosek.
Direktorica Lekarne Velenje Sabina Grm razlaga, da države uporabljajo različ-
ne sisteme za vrednotenje lekarniškega dela. »Večina ima maržni sistem, kjer so povprečne marže med 20 in 30 odstotki, nekaj držav ima kombiniran maržno-sto-ritveni sistem, nekaj, tudi Slovenija, jih ima storitveni sistem.« Kot pojasnjuje, se pri storitvenem sistemu osnovni ceni zdravila vedno doda enaka vrednost, ne glede na nabavno vrednost zdravila. »Zaradi tega je končni pribi-tek pri cenejših zdravilih od-stotkovno večji, pri dražjih pa precej nižji kot v državah, kjer se v lekarniški dejavnosti uporablja maržni sistem,« dodaja Grmova. Grosekova do-
Na slovenskem tržišču je trenutno registriranih več kot 10 tisoč zdravil, od tega jih je približno 1.500 namenjenih izdaji brez recepta. Zadnja leta prodaja farmacevtskih izdelkov pri nas raste, sploh tistih, ki so na voljo brez recepta. Točnega zneska, koliko Slovenci letno porabimo za zdravila, ni. Po nekaterih ocenah Slovenci letno za zdravila na recept porabimo 450 milijonov evrov, za zdravila brez recepta pa 100 milijonov evrov letno.
daja, da je enako z zaslužkom lekarne, pri zdravilih z nižjo nabavno vrednostjo je višji, z večanjem nabavne cene se niža.
Različni načini,
različne cene
Pri tem je treba poudariti, da se storitveni sistem določanja cen zdravil uporablja zgolj za lekarniške izdelke, ki jih prodajajo izključno v lekarnah, medtem ko se pri določanju cen zdravil, ki jih je mogoče kupiti tudi v specializiranih prodajalnah, uporablja maržni sistem.
Sogovornici poudarjata, da je zaradi različnih sistemov določanja cen posameznih lekarniških izdelkov in zdravil težko primerjati cene v različnih državah. »Poudariti je treba tudi, da so v marsikateri državi nabavne cene zdravil precej nižje kot v Sloveniji. V nekaterih primerih so celo prodajne cene zdravil nižje kot pri nas nabavne,« ugotavlja Grmova.
Foto: arhiv NT in pixabay
Primer zaslužkov v verigi
Če je proizvajalčeva cena zdravila 10 evrov, veletrgovec doda 0,61 evra. Tako je nabavna cena zdravila za lekarno 10,61 evra. Če je na receptu predpisana škatlica zdravila, je zaslužek lekarne 1,54 evra, če sta predpisani dve škatlici, potem lekarna zasluži 2,03 evra, če dobi bolnik predpisane tri škatlice zdravila, zasluži lekarna s tem 2,58 evra. Kot je še pojasnila direktorica Celjskih lekarn, sta bili na posamezen recept lani v povprečju izdani dve škatlici zdravil. »Zaslužek lekarne je nespremenjen, tudi če je nabavna vrednost zdravila nižja, višja ali celo veliko višja,« poudarja.
Dobro organizirano in varno
Slovensko lekarništvo je po prepričanju Lekarniške zbornice Slovenije zelo dobro organizirano in glede varnosti zdravil v svetovnem vrhu. »Lekarne zagotavljajo kakovostno preskrbo z zdravili in s farmacevtskimi storitvami po vsej Sloveniji. Farmacevtski strokovni delavci z dodatnimi storitvami in s svetovanjem skrbijo za kakovostno zdravljenje z zdravili in varno ter pravilno uporabo zdravil,« poudarjajo.
Kot pojasnjujejo, je do- se v skladu z Zakonom o ločanje cen odvisno od zdravilih oblikujejo prosto
poslovne politike posameznega proizvajalca, nanjo vpliva tudi obseg trga, kjer ti zdravila prodajajo. »Slovenija sodi med majhne trge in lekarne nimajo vpliva na politiko določanja cen proizvajalcev.«
Cene zdravil, ki se jih sme prodajati in izdajati brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah,
po pogojih trga. Lekarniška zbornica določa način oblikovanja cen tistih zdravil, o ceni katerih se ne dogovarja z ZZZS, vendar morajo biti te, glede na mnenje Javne agencije za varstvo konkurence, različne. »V nasprotnem primeru bi lahko šlo za ravnanje ponudnikov na trgu, ki bi imelo za posledico izkrivljanje konkurence,«
še pojasnjujejo pri zbornici. »Zakonodaja tovrstna zdravila obravnava enako kot vse ostale izdelke, ki jih je mogoče kupiti na trgu, in tako dopušča ter celo spodbuja različne cene pri različnih ponudnikih.«
Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub poudarja, da je temeljno poslanstvo lekarniške stroke zagotavljanje učinkovitega, varnega in kakovostnega zdravljenja z zdravili. »Slovensko lekar-ništvo je zelo dobro organizirano in glede varnosti zdravil v svetovnem vrhu. Varnost bolnika je prvo in glavno vodilo lekarniškega farmacevta in zbornice.«
Primerjava cen priljubljenih zdravil brez recepta med slovenskimi lekarnami				
v evrih	Apoteka pri teatru Celje	Lekarna Center Velenje	Celjske lekarne	Lekarna Ljubljana
Lekadol 500 mg, 30 tablet	8,36	9,22	9,33	7,85
Nalgesin S 275 mg, 30 tablet	8,71	8,68	10,60	8,34
Calpol 120 mg, sirup	5,31	5,28	5,35	5
Claritin S 10 mg, tablete	6,82	6,79	6,86	6,45
Operil 0,5 mg/ml, kapljice	7,32	7,22	8,87	6,95
NAŠA TEMA
13
OB ROBU
Glavobol ob odhodu iz lekarne
a

ZM
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Zdravje je naše največje bogastvo. To je fraza, ki jo pogosto izrečemo, še večkrat slišimo, a se je premalokrat resnično zavedamo. Poavadi nas to spoznanje zares udari šele takrat, ko zbolimo. Ali smo na dobri poti do tega.
Slovenci smo pregovorno znani, da prehodna, predvsem prehladna obolenja prebolevamo stoje. S pomočjo prehran-skih dopolnil in protibolečinskih preparatov. Teh seveda ni težko dobiti. A je res, da nas bo nakup pošteno udaril po žepu. Vendar smo, ko nas enkrat zasleduje bolezen, pripravljeni narediti vse, da ji ubežimo, četudi za bistveno višjo ceno.
Verjetno se je že marsikdo znašel v položaju, ko se je s pra-skajočim grlom, z zamašenim nosom in bolečinami v mišicah zapodil v lekarno po odrešilno tabletko, ki nam v številnih oglasih obljublja takojšnje okrevanje in povrnitev dobrega počutja.
Že ob pogledu na račun se je vsem prej naštetim bolečinam pridružil še glavobol, če nas ni že pospremil v lekarno. In nato polni pričakovanj in upanja, da nam bo v trenutku odleglo, pogoltnemo - ne eno, ampak kar dve tableti. In v trenutku se ne zgodi kaj posebej. Če nismo na krepitev imunskega sistema mislili že prej, ga krepili z zdravo in raznoliko hrano ter gibanjem na svežem zraku, nam tudi čudežne tabletke ne morejo takoj pomagati. Vse potrebuje svoj čas. Zdravila in predvsem njihovi proizvajalci pa tudi denar.
Omejitev
izdajanja zdravil
Lekarne v Sloveniji imajo zaradi epidemije koronavirusa omejitev pri izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini. Omejitev velja za vse izvajalce lekarniške dejavnosti, izjema so bolnišnične lekarne. Hkrati izdana odredba izvajalcem lekarniške sto-
ritve, ki izpolnjujejo pogoje za izdelavo galenskih zdravil, narekuje povečanje izdelave dezinfekcijskih sredstev za površine in roke.
Omejitve izvajalcem lekarniške dejavnosti nalagajo, da lahko izdajo zdravilo za uporabo v humani
medicini na recept v količini, ki ustreza zdravljenju bolnika za obdobje enega meseca in zdravilo brez recepta v količini enega pakiranja na osebo.
II I 1 I 1 I	■	V ■	■■	■ V ■
Veliki trgi, večje serije, nižja cena
Prodaja farmacevtskih izdelkov v zadnjih petih letih raste, veča se tudi poraba zdravil brez recepta. Kot so povedali pri Leku, do večjih odstopanj pri cenah zdravil brez recepta prihaja, ker se njihova cena oblikuje prosto po zakonitostih trga.
»Cene zdravil brez recepta se oblikujejo glede na konkurenčno situacijo na trgu in glede na velikost trga ter
kupno moč,« poudarjajo tako pri Leku kot pri Krki.
Trg je pri nas omejen z monopolnimi lekarnami in trgovci. Za maržo se borijo trije igralci v verigi - proizvajalec, trgovec in lekarna, ki zdravilo prodaja. Vsak od njih si odreže svoj kos pogače.
Na to, da so številna zdravila brez recepta pri nas dražja kot pri sosedih, poleg majhnosti trga vpliva tudi dolgotrajna in draga registracija zdravil. Regi-
stracijski postopek morajo namreč proizvajalci pri nas izpeljati ne glede na to, da zdravilo prodajajo že povsod po Evropi, in ne glede na to, da pri nas prodajo relativno majhno količino. Dovoljenje za promet je - razen pri najnovejših zdravilih - vedno nacionalno. Neko zdravilo, ki je v Nemčiji vsaj teoretično lahko napol zastonj, pri nas pa nima dovoljenja za promet, ne more biti v prodaji na našem trgu.
Primerjava cen priljubljenih zdravil brez recepta med spletnimi lekarnami v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji 16.3.2020				
v evrih	Celjske lekarne	Lekarne Ljubljana	idealo.de	shop-apotheke.at
Aspirin 500 50 tablet	8,36	9,22	9,33	7,85
Rupurut 500 mg, 20 tablet	8,71	8,68	10,60	8,34
Isla pastile 30 pastil	5,31	5,28	5,35	5
Kupujemo, ko potrebujemo
Čeprav je neizpodbitno, da se cene zdravil v lekarnah močno razlikujejo in da bi se dalo z načrtovanimi in s premišljenimi nakupi lekarniških izdelkov precej privarčevati, se ljudje za tovrstne nakupe še vedno odločamo takrat, ko zdravila že potrebujemo.
Vedno več tudi slovenskih lekarn že omogoča tudi spletne nakupe, kjer velikokrat ponujajo še dodatne popuste. A so
Izjave
k
ljudje pri nakupu zdravil s pomočjo spleta še vedno nekoliko previdnejši kot pri ostalih spletnih nakupih. Če že nakupujejo v e-lekarnah, se odločajo za znane in preizkušene kozmetične izdelke ter prehranska dopolnila. Po zdravila se večina še vedno raje odpravi v najbližjo poslovalnico. Cen ponavadi ne preverja.
facebook
Maja: »Povsem naključno sva z možem pred približno letom opazila veliko razliko med cenami v lekarnah. Npr. hladilno mazilo, ki ga nekateri starši veliko uporabljamo pri dojenčkih in malčkih, je v kakšni vaški lekarni, ki je vseeno še blizu mesta, kar nekaj debelih evrov cenejša kot npr. v v Celjskih lekarnah. In še več ga dobiš. Auspept tekočina za leče je cenejša za kar pet evrov. Očitno imajo nekatere lekarne res precej visoke marže.«
Špela: »Zdravil ne kupujem. Če že kdaj potrebujem karkoli iz lekarne, grem ponavadi v tisto, ki mi je najbližje. D-vitamin in B12 naročamo skupinsko s pomočjo spleta iz tujine, ker je pri nas veliko dražje. Zalog ne delamo.«
Suzana: »Odvisno od nujnosti. Če gre za nekaj, kar otroka potrebujeta danes, grem v prvo trgovino/lekarno, kjer je zadeva dosegljiva, in kupim ne glede na evro, dva razlike. Če gre za obnovo zaloge, ponavadi naročim na spletu, kjer so tudi cene malo bolj prijazne. So pa pri tem težave s potnimi stroški in carino, če so zdravila uvožena iz tujine, pri čemer se rado zgodi, da je končna cena izdelka primerljiva, razen v primeru večjih spletnih popustov.«
Špela: »Ponavadi grem v lekarno v domačem kraju. Cen zdravil ne primerjam, kar je zanimivo, glede na to, da za druge artikle vedno pobrskam za cene tudi pri drugih ponudnikih. Zdravil tudi ne kupujem na spletu.«
Lili: »Kupim, kar potrebujem, ne hodim iz lekarne v lekarno, da bi kupila za nekaj centov ceneje. Grem pa v lekarno, ki mi je najbližja. Po spletu zdravil in prehranskih dodatkov ne kupujem, predvsem ker je veliko izdelkov lažnih. Kupim pa včasih kakšno že preizkušeno kremo.«
Jana: »Ko mi zdravnica predpiše recept, zavijem v prvo lekarno. Najbližjo lekarno obi-ščem, tudi preden grem na dopust - kreme za sončenje, proti pikom žuželk in proti driski. Prehranskih dopolnil ne uživam.«
Brigita: »Vsa redna zdravila kupim vedno v svoji izbrani lekarni.«
Mojca: »S spletnim nakupom veliko prihraniš, sploh pri prehranskih dodatkih. Cene so zelo različne, zato se splača malo pogledati in kupiti tudi na zalogo.«
Sonja: »2al na zdravila nikoli ne mislim prej, šele potem, ko zbolim. Zato imam sistem >prva lekarna< in tako tudi tamkajšnje cene. Sicer pa precej zaupam domači babičini lekarni. Če gre za pse, je to drugačna pesem - se dobro pozanimam, primerjam cene in potem kupim najboljše za najmanj.«
14
KRONIKA
V zaporu pojasnjujejo: gre za varnostno preverjene obsojence
Iz celjskega zapora izpustili enajst oseb
Iz celjskega zapora so v ponedeljek izpustili osem zaprtih oseb, dan kasneje še tri. To so storili na podlagi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19). Zakon je namreč začel veljati v nedeljo. »Gre za obsojence, ki so že imeli zunajzavodske ugodnosti in so se že prej vračali v svoje okolje, torej so bili že prej varnostno preverjeni,« pravi direktor celjskega zapora Zoran Remic.
SIMONA SOLINIC
Ob tem je treba poudariti, da gre za sprejeta začasna ukrepa glede prekinitve prestajanja kazni zapora in predčasnega odpusta obsojencev izključno z namenom, da ju vodstva zaporov uporabijo le v takšnem obsegu, kot je to nujno zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi v
boju z epidemijo virusne okužbe. Oba ta ukrepa v slovenski zakonodaji nikakor nista nova, ampak sta bila le nekoliko spremenjena zaradi trenutnih razmer. »Zakon zdaj omogoča, da direktorji zaporov lahko predčasno odpustimo obsojenca šest mesecev pred iztekom ka-
Zaradi epidemije so prekinjeni tudi že začeti postopki pozivov obsojencev na prestajanje zaporne kazni.
Z interventnim zakonom vlada v vsebinske pogoje za prekinitev prestajanja kazni zapora ni posegla, zato primarni pogoj za prekinitev prestajanja kazni ostaja ne-obstoj varnostnih zadržkov pri obsojencu. Mnoge žrtve se namreč bojijo, da bi storilci kaznivih dejanj, v katerih so bile oškodovane, prišli na prostost. Pri presojanju varnostnih zadržkov so upoštevane okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, morebitno izmikanje nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, morebitni odprti kazenski postopki, a tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe prekinitve prestajanja kazni. Upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, saj se varnostni zadržek nanaša tudi na njihov položaj.
zni. Pred spremembo je bil ta čas tri mesece. Torej ta čas je novost. Za ta ukrep se odločimo v primeru, če je nekdo prizadeven pri delu, če se je udeleževal vseh dejavnosti, upošteval vsa pravila in se ustrezno obnašal ter ob tem prestal več kot dve tretjini kazni. Ta ukrep smo prej vedno uporabljali, le da je zdaj časovni razpon obdobja pred iztekom kazni daljši,« pojasnjuje Remic.
Kazen bodo
odslužili kasneje
Druga novost je prekinitev kazni, ki je prav tako že v aktualni zakonodaji, novo je le to, da je prekinitev prestajanja
Spremenjena ukrepa o izpustu ali prekinitvi prestajanja zaporne kazni ne veljata za pripornike. Med nujnimi zadevami, ki jih sodišča kljub epidemiji izvajajo, so še vedno preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, torej zadeve, v katerih je obdolžena oseba v priporu.
možna tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve okužbe. Takšna prekinitev prestajanja kazni traja en mesec, lahko pa jo, če bodo obstajali razlogi, podaljšajo. Temeljni kriterij za takšno prekinitev je preverjanje varnostnega tveganja, kar pomeni pričakovanje, da zapornik na prostosti ne bo storil kaznivega dejanja. Toda Remic opozarja, da morajo osebe, ki jih bodo izpustili ali so jih že, po prekinitvi epidemije kazen odslužiti do konca.
Torej se čas prekinitve seveda ne šteje v prestano kazen in te osebe v času prekinitve nimajo statusa obsojenca. »Nikogar seveda nismo silili v prekinitev prestajanja kazni, čeprav gre za prekinitev po uradni dolžnosti, ampak smo se v teh primerih odločali na podlagi dogovora in ocene varnostnega tveganja,« pojasnjuje Remic.
»Vsakega obsojenca smo skrbno preučili. Enako počnemo tudi v primerih pogojnega odpusta, kjer je temeljni pogoj pričakovanje, da oseba na prostosti ne bo storila kaznivega dejanja. Je pa res, da nek določen del tveganja vedno obstaja, saj za nikogar ne vemo, kaj razmišlja,« je jasen Remic. Hkrati dodaja, da četudi je nekdo prestajal zaporno kazen zaradi nasilnega dejanja, je morda v zaporu osebnostno napredoval pri uvidu v svoje preteklo početje. Zato je lahko tudi varnostna ocena tveganja manjša.
Foto: Andraž Purg -GrupA, SHERPA, splet
Število, koliko obsojencev bodo izpustili na prostost ni omejeno, pravi direktor celjskega zapora Zoran Remic. Predvsem bo ta presoja temeljila na varnostni oceni in s tem povezani nevarnosti za družbo. Obsojenci, pri katerih obstaja celo najmanjša ponovitvena nevarnost, ne bodo odpuščeni iz zavoda niti ne bo njihova kazen prekinjena.
V celjskem zaporu obiski niso dovoljeni, prav tako so ustavili vse skupinske in ostale dejavnosti. Ukinjeni so prihodi zunanjih obiskovalcev iz organizacij, s katerimi zapor sodeluje. »Zaprte osebe se držijo vseh navodil in jih moram ob tej priložnosti pohvaliti. Enako tudi vse zaposlene,« pravi direktor celjskega zapora Zoran Remic. Nekaj zaposlenih trenutno koristi dopust, tudi zato, da bi lahko nadomestili ostale zaposlene v primeru, če bi se pojavila okužba znotraj zapora. Do zdaj takšnega primera ni bilo.
Razbijal po vratih
Na Mariborski cesti v Celju je v nedeljo moški, stari znanec policije, oškodovancu iz denarnice ukradel gotovino in pobegnil. Kmalu po dejanju so ga policisti prijeli v Kersnikovi ulici, mu zasegli denar in ga vrnili lastniku.
Isti dan zvečer je stanovalec v Razgledni ulici v Celju v kleti hiše zalotil moškega, starega od 40 do 45 let, visokega približno 180 centimetrov, izrazito koščenega obraza, oblečenega v črno jakno in črne hlače. Moški je vstopil v odklenjeno klet in ukradel črn nahrbtnik, v katerem je bila računalniška oprema. Lastnik hiše je poskušal neznancu tatvino preprečiti, vendar ga je storilec odrinil in pobegnil. Policija storilca še išče.
V noči na ponedeljek so stanovalci prijavili neznanca, ki je hodil od vrat do vrat v stanovanjskem bloku v Stantetovi ulici v Velenju, pri čemer je razbijal po vratih. Ob prihodu policistov na kraj je moški nadaljeval kršenje zakona. Gre za 32-letnika, ki so ga pridržali do streznitve in ga oglobili zaradi kršitve javnega reda in miru.
Odnesel
gradbeno lepilo
V Čopovi ulici v Celju je neznanec ukradel deset vreč gradbenega lepila. Material je izginil z območja, kjer imajo gradbinci skladišče za obnovo fasade enega od stanovanjskih blokov. V Velenju je neznanec poškodoval avtomat z mesnimi izdelki. Prav tako v Velenju je nekdo vlomil v klet stanovanjskega bloka in odpeljal moško gorsko kolo. V Velenju je neznan storilec vlomil tudi v eno od počitniških hišic, na območju Topolšice so policisti obravnavali poskus vloma v brunarico.
Pijan s ceste
V Ravnah na območju Šoštanja se je v nedeljo zgodila prometna nesreča, v kateri je 71-letni voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola, zapeljal s ceste. Vzrok je bila neprilagojena hitrost. Voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, so iz vozila rešili gasilci. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Zoper voznika bo sledil obdolžilni predlog. V Šempetru so te dni ustavili 29-letnega voznika avtomobila, ki mu je alkotest pokazal, da ima kar 0,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi njemu so vzeli vozniško dovoljenje, zoper njega bodo napisali obdolžilni predlog.
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
15
Upravičeno smo ponosni
Zadnji teden domače akademije
Smo v zadnjem tednu Akademije zdravega življenja. Navdušeni smo, da smo odkrili pozitivno stvar v vseh teh že tako ali tako slabih razmerah zaradi epidemije. Ne boste verjeli, ampak naši udeleženci so neverjetno pridni. Večina je tudi tokrat opravila vse predpisane vadbe, ki jih izvajajo doma. Resnično smo ponosni, saj je to absolutno dokaz - in nikoli si ne bi mislili, da se bo pokazal na takšen način v takšni situaciji - da smo akademijo s strokovno ekipo 24alife zasnovali na pravilen način.
SIMONA SOLINIC
Vedno poudarjamo, da je temelj akademije zasnovan na najnovejših smernicah ameriške Mayo klinike. Zdaj se vidi, kako natančno in z vso skrbnostjo drži popolnoma vse, kar so pri spremembi življenjskega sloga dognali svetovno priznani strokovnjaki Mayo klinike. Kajti akademija je del tega.
Kolesari kar v
dnevni sobi
Najbolj nas veseli, da se je pokazalo, da so udeleženci osvojili znanje, kako zdrav življenjski slog ohraniti sami - brez skupinske motivacije.
Ta je bila osnova, da so se naučili zoperstaviti negativnemu stresu in dvome obrniti sebi v prid. Poudarjali smo tudi pomen psihologije. Ne pozabite, da je psihologija velik temelj akademiji. Priznana psihologinja 24alife Eva Kovač je skupino naučila ravno to - vztrajati. Na področju prehrane je v akademiji ogromno znanja med udeležence »prelila« univ. dipl. inž. živilske tehnologije Tatjana Kruder. Za vadbo je bil nepogrešljiv mag. kine-ziologije Matevž Klevže iz 24alife. Kako prav pride te dni takšno znanje. Med najbolj
dejavnimi v skupini je Anica Podergajs. »Sin je poskrbel, da mama kolesari tudi v teh časih,« nam je pisala. In poslala dve fotografiji. »Hodim po samotnih krajih, kjer sta le cvetje in ptičje petje,« je še dodala. Glede na to, da so te dni še dodatno omejili gibanje na javnem kraju, verjamemo, da se vsi udeleženci akademije tega tudi držijo.
Samo še ta teden in akademija se bo v tej sezoni končala. Ne povsem, če smo iskreni. Ker nas je epidemija prisilila, da skupnih delavnic v zadnjem mesecu ni bilo, nas še čakajo preverjanje kondicije, telesne teže, merjenje krvnega tlaka in tudi odvzem in pregled krvi, ki ga bo izvedla ekipa Medicine dela Krumpak. Ampak s tem moramo počakati do takrat, ko se bomo spet lahko srečali. Zato bomo šele takrat lahko vsem podelili priznanja in jim segli v roko. Naslednji teden bo sledila samo še virtual-na ocena stanja. In zahvala vsem, ker vztrajajo.
Anica Podergajs. Kolesarka v dnevni sobi.
f ST
Nikjer žive duše. Med rožicami in v gozdu. Seveda varno in v okviru svoje občine.
У
Akademija je zasnovana na dieti Mayo klinike. Če je še kdo dvomil vanjo na začetku, zdaj teh dvomov ni več. Foto: GrupA
16
AKTUALNA PONUDBA
Halo, potica! Halo, Rolca!
t&Jt
IKON-СШ
Za veliko noč bomo doma. V družinskem krogu si bomo praznike kljub koronavirusu poskušali čim lepše obarvati. In seveda ob tem na mizi ne bo smela manjkati potica. Verjetno so se vam že ob slikah pocedile sline. Naj vam zaupamo, da so v kavarni, pekarni in slaščičarni Rolca, ki jo najdemo v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja, pridobili certifikat za pravo slovensko potico. Na ta certifikat so v Rolci izjemno ponosni, slovensko tradicionalno orehovo potico pečejo v potičniku (šarklju) in po zaščitenem receptu.
Rolca bo tudi v teh trenutkih poskrbela za odlične orehove potice, prav tako lahko naročite orehovo potico z rozinami, skutino, pehtranovo ali potra-
tno potico, ki ji mnogi pravijo tudi kraljica med poticami.
Novost v Rolci je orehova potica, ki jo pečejo brez kvasa, z drožmi, in verjetno so edini ali
eni redkih, ki potico pripravljajo na ta način.
Potico kavarne, pekarne in slaščičarne Rolca lahko najdete tudi na ljubljanski tržnici v Plečnikovih arkadah, na voljo so v poslovalnici Šunkarna in gourmet Kodila, kjer imajo slovensko tradicionalno orehovo in potratno potico in v vseh Intersparih po Sloveniji ter v spletni prodaji Spar (potratna potica).
Poudariti je treba, da so vse potice, ki jih pripravljajo v Rolci, ročno delo in izdelane z zares
izbranimi sestavinami. Recept za potice so dobili od ome Mije.
Da bo slavje izjemno, da bodo dnevi, ko smo doma, lepši, v Rolci sprejemajo naročila oziroma prednaročila na telefonskih številkah 041-505-075 oz. na 070-866-700. Seveda je možno naročiti še ostale izdelke iz Rol-cine ponudbe (krhke flancate, piškote...).
Ostanimo doma in si praznike lepo obarvajmo. Halo, potica! Halo, Rolca!
Gubčeva 1, Celje p f rolca
ШЖЖ
4
C6RTIFIKRT
toMikrt lakootrolo Inartrftacqo v kmetijski m доиЈићиЈ Мапквгрођцеф!'
Branka Leber s.p
Mariborska cesta ША 3211 Škof ja vas
1фоЦџЈе а1Мгч ipectteqs м
SLOVENSKO POTICO z zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP)
«sitom prt Minlstrsi™ RS ta kmetijstvo. gozdarstvu in prehrana pod itevAo 33203-10Ш7П1
Ccriilikat veljaven do: 31 12 2023.
ttmezad
Kme+ijsUa zadruga Braslovče z.o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
Do 24obrokov		
L	T: 03 70312 40	J
novi tednik
ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Traktorist (m/ž) (Ravne pri Šoštanju)
Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategori-je, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FfS in izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 24. 4. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro-smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdrževanja strojev. Prija-
ve zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž) (Prebold)
Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost, poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije višja raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje, prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami, pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. sto-
pnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje, tujina)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kate-gorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -ključavničar/varilec (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim ob-
dobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni natakar (m/ž) (Celje)
Zaposlitev v uspešnem podjetju, kjer z našo ponudbo gradimo lastno zgodbo in doživetja, nudimo stimulativna in redna plačila z možnostjo dodatnega zaslužka, delo je dvoizmensko, 5-dnevni tedenski delavnik, vse praznike imamo zaprto, visoka napitnina zadovoljnih gostov, dodatek za prodajo, dodatek za osebno uspešnost, dodatek za prisotnost, omogočamo tudi možnost napredovanja v vodjo lokala. Naš namen je dolgoročna zaposlitev. Prijave zbiramo do 10. 4. 2020. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni analitik I - pomočnik vodje laboratorija (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovja, aktivno znanje angleškega jezika, odločnost, samostojnost, sposobnost dela v timu in razumevanja skupinske dinamike dela, odlične organizacijske sposobnosti za vodenje dela v laboratoriju in usklajevanje morebitnih dejavnosti na terenu, poznavanje dela in izkušnje v akreditiranem laboratoriju, poznavanje standardov ISO 17025, dobre komunikacijske veščine. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška ce-
sta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Elastomeri, gumirani valji in koluti, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 4. 4. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Urejanje tekstilnega regala - projektno delo (m/ž) (Velenje in Slovenj Gradec)
Za daljše sodelovanje iščemo za delo v Velenju in Slovenj Gradcu prijetno osebo z aranžersko žilico za urejanje neživilskega regala v trgovini. PKK, d. o. o., Cesta na Brdo 45, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojnik - elektronik (m/ž) (Nazarje)
Naloge in odgovornosti: dokumentiranje in razvijanje strojne opreme, PCB, in drugo, načrtovanje vezij za elektronske produkte ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 22. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Upravljalec v polnilnici pijač (m/ž) (Laško)
Od kandidata pričakujemo natančnost, zanesljivost, timsko delo ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist na terenu (m/ž) (Savinjska, Štajerska in Prekmurska regija)
Ste željni izziv, novih poznanstev in iskanja novih komercialnih možnosti? Ste ciljno usmerjen tip človeka, ki so mu zastavljeni cilji izziv, ki ga je treba vedno premagati? Slovensko distribucijsko podjetje za rezerv-
ne dele RDO, d. o. o., takoj zaposli uspešnega komercialista za delo na terenu v Savinjski, Štajerski in Prekmurski regiji. Flamin avto, d. o. o., Avtomobilska ulica 12, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 24. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent prodaje in nabave transportnih trakov in jermenov (m/ž) (Slovenske Konjice)
Posebna znanja: nemški in angleški jezik, zahtevana znanja in izkušnje na področju transportnih trakov in jermenov ... Schiki, d. o. o., Grajska ulica 11, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 26. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji inženir za delo strojnega projektanta (m/ž) (Šoštanj)
Ključne delovne naloge: sodelovanje pri razvoju in konstruiranju strojev in opreme, načrtovanje in zagon strojev za proizvodnjo, izdelava 3D- in 2D-tehnične dokumentacije, delo na projektih z domačimi in s tujimi partnerji. Nudimo možnost strokovnega in kariernega razvoja, dolgoročno zaposlitev z možnostjo napredovanja. Gorenje Gaio, d. o. o., Primorska cesta 6a, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja prodaje procesne opreme (m/ž) (Celje)
Zaradi širitve iščemo ambiciozne, proaktivne in ciljno naravnane sodelavce, ki nam bodo pomagali pri
doseganju načrtovane rasti podjetja. Opis del:	prodaja in sveto-
vanje strankam na terenu, iskanje novih strank, izdelava ponudb, kalkulacij in predlogov za stranke, vodenje ogledov, montaž in zagonov na terenu . Teknol, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog - sistemski inženir PLC (m/ž) (Nazarje)
Vabimo vas, da se pridružite našemu timu v industrijskem inženiringu, kjer vas čakajo novi izzivi: sodelovanje pri identifikaciji napak v procesu (proizvodni opremi), vodenje projektov optimizacije proizvodnje, vpeljava novih rešitev v proizvodnjo (SW-opti-mizacije), izdelava in sodelovanje pri izdelavi zahtev za tehnološko opremo (montažne linije, kontrolne naprave) ... BSH Hišni aparati, d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 12. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Koordinator za razvoj prodaje (m/ž) (Velenje)
Od kandidatov pričakujemo VII. stopnjo strokovne izobrazbe (eko-
nomske ali tehnične smeri), vsaj 5 let izkušenj na podobnih delovnih mestih (prodaja, poslovni razvoj, razvojni projekti) ... Gorenje Orodjarna, d. o. o., Partizanska cesta12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Brusilec proizvodov v livarni (m/ž) (Štore)
Opis dela: priprava valja na določen prostor, z ročnimi brusilnimi stroji se porežejo napajalniki in livni sistemi, brušenje odlitkov na stabilnih ali ročnih brusilnih strojih ... Valji, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Žerjavovodja v livarni (m/ž) (Štore)
Opis dela: vodi in upravlja žerjav in z njim opravlja transportna dela v proizvodnem območju ... Valji, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Livar - opravljalec metalurške opreme v livarni (m/ž) (Štore)
Opis dela: s pomočjo računalnika upravlja in kontrolira stroj in
naprave za centrifugalno ulivanje valjev, pripravlja modele, livne in napajalne sisteme ... Valji, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Industrijski zidar (m/ž) (Štore)
Sodelavec vzdržuje ognjevar-ni del livnih ponovc (ruši in zida trajno in delovno obzidavo, popravlja delovno obzidavo), vzdržuje ognjevarni del žarilnih peči in peči za ogrevanje kokil, vzdržuje ognjevarni del talilnih peči (izvaja popolne in delne remonte), vzdržuje betonske in zidane stene objektov v livarni. Valji, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 19. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
GLS-kurir (m/ž) (Celje)
Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na območju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o., GLS-po-godbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
radio celie
18
ŠPORT
Martin Srabotnik je bil lani 25. tako na evropskem kot tudi na svetovnem prvenstvu. Na prvenstvu stare celine Ogromno truda so Dušan Konda (na fotografiji med podeljevanem medalj) in njegovi sodelavci pred dvema letoma je s slovenskima sotekmovalcema osvojil srebrno medaljo na ekipni tekmi.	vložili pri organizaciji tekme svetovnega pokala v spustu.
Predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda o novih razmerah
veslajo po
»Ko se prvi od naših kajakašev preobleče
■	V	•	I V*| • • g	V • и •
v razkuzeni slačilnici, to ponovno očistimo za naslednjega tekmovalca. Kajakaša sta nato v čolnih na vodi drug od drugega oddaljena deset metrov.«
DEAN ŠUSTER
Najboljši športnik Celja je bil v letu 2011 Simon Brus, ki se je dvakrat zavihtel še na drugo mesto (2010, 2012). Predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje je Dušan Konda, ki je ne glede na nove razmere precej dejaven na Špici, a seveda zgolj v pisarni.
Ali lahko celjski kajakaši in kanuisti veslajo na Savinji?
Po priporočilu Kajakaške zveze Slovenije so vsi treningi za mlajše selekcije odpovedani. Mlajši od petnajst let zato pri nas ne veslajo. Starejši veslajo po prilagojenem programu. To so Martin Srabotnik, član slovenske članske A reprezentance, in nekateri odlični mladinci. V našem športu med treningi in tekmami ne prihaja do stikov med tekmovalci. Nismo v dvorani, vadimo in tekmujemo na prostem. Vadba poteka po parih. Trening ob prisotnosti trenerja zato traja več ur. Ko se prvi od naših kajakašev preobleče v razkuženi slačilnici, to ponovno očistimo za naslednjega tekmovalca. Kajakaša sta nato v čolnih na vodi drug od drugega oddaljena deset metrov.
Kako blizu je bil olimpijskim igram celjski as Martin Srabotnik oziroma kako daleč je bil od njih?
Tega ne bomo nikoli vedeli. Martin se je pozimi odlično pripravljal. Treniral je v Združenih arabskih emiratih, nato je bil deset dni s klubskimi sotekmovalci v francoskem Pauju. Tam so imeli srečno roko glede vremena, konec februarja je bilo tudi 20 stopinj. Torej, Martin je bil in je še odlično pripravljen, toda izbirne tekme za eno slovensko kajakaško vozovnico so odpadle. Najprej so bile predvidene za april, nato so jih preložili na uvodne dni maja. Najprej je odpadlo evropsko prvenstvo, ki bi moralo biti maja v Londonu, nato so bile olimpijske igre prestavljene na leto 2021. Martin je bil po moji oceni drugi najresnejši kandidat za pot v Tokio za našim kajakaškim asom Petrom Kauzerjem. Ali pa je bil celo prvi kandidat. A tega očitno letos ne bomo izvedeli.
Kako mu gre v čolnu pred vašimi strogimi očmi?
Vsak dan ga gledam. Trenira dvakrat na dan. Seveda nisem popolnoma objekti-
ven, toda odličen je. Morda bo Martin kljub vsemu prišel na svoj račun še letos. Na programu so bile olimpijske igre, svetovno prvenstvo je bilo predvideno za naslednje leto. Zaradi prestavitve olimpijskih iger lahko pride do popolnega zasuka. Šušlja se, da bi v primeru ureditve razmer bilo svetovno prvenstvo letos jeseni v Bratislavi.
Katerim svojim tekmovalcem in tekmovalkam ste še
omogočili vadbo v povsem tekmovalnih razmerah?
Poleg Martina v čolne sedajo še Lan Tominc, Jan Ločnikar, Urh Turnšek, Zala Zanoškar in še nekaj tekmovalcev, ki vadijo po prilagojenem programu.
Marsikaj ste že preživeli. V kolikšni meri je po vas udarila svetovna kriza?
Nikoli ne bomo vrgli puške v koruzo, čeprav smo prejeli dva udarca, torej ne le špor-
tnega. Ustavljena je gostilniška dejavnost na Špici, ki je del pogače namenjala kaja-kašem, mojim športnikom. Tega zdaj ni. Upam, da to ne bo trajalo predolgo. Vem, da se v aprilu stvari ne bodo uredile, nadejam se, da se bodo v maju ali najkasneje v juniju. Mi bomo iz vsega tega izšli še močnejši. Kdaj bo to, ne ve nihče. Morda se bomo videli 29. avgusta na Špici, ko bomo prireditelji tekem državnega prvenstva, pravzaprav odpr-
tega prvenstva Slovenije, na katerega bi povabili kajaka-še in kanuiste iz več držav. Jasno mi je, da ne bo prvomajskega kresovanja na Špici. Julija naj bi Tacen gostil mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem naj bi vso svojo kakovost pokazal Lan Tominc. Zelo dobro trenutno pelje tudi Jan Ločnikar. Upam, da bo to tekmovanje še letos. Nestrpni smo, a moramo potrpeti.
Foto: SHERPA
»Morda se bomo videli 29. avgusta na Špici, ko bomo prireditelji tekem državnega prvenstva, pravzaprav odprtega prvenstva Slovenije, na katerega bi povabili kajakaše in kanuiste iz več držav.«
Najboljši celjski kajakaši Savinji
Približuje se 75-obletnica društva Kajak-kanu kluba Nivo Celje, 25 let nosi klub sedanje ime, nova čolnarna bo naslednje leto slavila deseto obletnico. Kajakaši, za katerimi so številne poplave in podtaknjen požar, so prepričani, da bodo po koncu kaotičnih razmer še močnejši in uspešnejši. Med dvanajst dobitnikov točk za najboljše športnike leta 2019 so se uvrstili trije predstavniki kluba. Martin Srabotnik je bil četrti najuspešnejši celjski športnik, Urh Turnšek je pristal na osmem mestu. Lan Tominc je bil enajsti. Srabotnik je bil leta 2017 tretji.
»Martin je bil po moji oceni drugi najresnejši kandidat za pot v Tokio za našim kajakaškim asom Petrom Kauzerjem. Ali pa je bil celo prvi kandidat. A tega očitno letos ne bomo izvedeli.«
Peter Kauzer in Martin Srabotnik ostajata tekmeca za olimpijsko vozovnico. Pred tremi leti je bil na državnem prvenstvu v Celju boljši Martin. S pomočjo Simona Brusa in Nejca Konda je osvojil še zlato medaljo v moštveni tekmi.
»Nikoli ne bomo vrgli puške v koruzo, čeprav smo prejeli dva udarca, torej ne le športnega. Ustavljena je gostilniška dejavnost na Špici, ki je del pogače namenjala kajakašem, mojim športnikom.«
Kdaj se bo na Špico in na vsa ostala športna prizorišča vrnila težko pričakovana razposajenost?
Martin Srabotnik ima kar deset kolajn z velikih tekmovanj, a vse z ekipnih tekem - štiri zlate ter po tri srebrne in bronaste. Tri odličja je osvojil v članski konkurenci, štiri v kategoriji U23, tri pa med mladinci.
ŠPORT
19
Brez prave vadbe je nevarnost poškodb velika
lovorik
Košarkarice Cinkarne Celje so predčasno postale državne prvakinje. V prvi moški ligi bo ostalo vseh pet klubov s Celjskega, Hopsi, Rogaška, Šentjur, Zlatorog in Terme Olimia. Državnega prvaka ni, tudi zaradi odločitve, da se Olimpija priključi šele v drugem delu lige, kar je nesprejemljivo in se je izkazalo za napačno. Iz četrte v tretjo ligo bo napredoval Prebold.
Celjske košarkarice tako v rednem delu kot v ligi za prvakinje niso doživele poraza, zato so postale državne prvakinje. Najboljše v državi so tudi celjske mladinke in kadetinje.
Žal brez zaključnih
turnirjev
Za Ženskim košarkarskim klubom Cinkarna Celje je ena najuspešnejših sezon doslej. Oceno je podal športni direktor kluba Uroš Kranjc: »Zelo
smo zadovoljni, osvojili smo šest naslovov prvakinj, dva v članski kategoriji. Celotna piramida naših ekip je bila uspešna. Imamo nekaj mladih košarkaric, ki so zelo obetavne in jih bomo čez nekaj let zagotovo videli v naši članski ekipi. Tako kot vsi športniki smo si tudi mi želeli, da bi se sezona končala tako, kot je bilo predvideno. Najbolj smo se veselili zaključnih turnirjev v različnih starostnih kategorijah tako na domači sceni kot tudi na mednarodni, a jih z izjemo pokalnega za članice ni bilo. Vsekakor je za nami ena najuspešnejših sezon v 26-letni zgodovini kluba.«
Vitrine se šibijo
Celjski klub ima zdaj 55 lovorik. Zbral jih je v samostojni eri kluba od leta 1994 do danes. Clanice so v Celje prinesle 32 pokalov; 16-krat so bile državne prvakinje,
DEAN ŠUSTER
To pomeni, da se noben klub iz B lige ne bi neposredno uvrstil v A ligo. Zato je potreben še dogovor z Združenjem 1. B lige. Do tega po zadnjih podatkih ne bo prišlo, vodstvo drugorazrednega tekmovanja ni vidi smisla v ligi, iz katere se ne da neposredno napredovati. Vse skupaj se bolj malo tiče celjskih šampionov. Med tuhtanjem o preživetju, prihodnosti in tudi o nadaljevanju (zaključku) sezone v ligi prvakov smo klepetali s trenerjem Tomažem Ocvirkom.
V domači konkurenci ste bili v tej sezoni skoraj brezhibni, za kar si z igralci zaslužite čestitke. Ste pričakovali takšen razplet?
Pred začetkom sezone je
55
14-krat so bile slovenske pokalne prvakinje, dvakrat so zmagale v ligi Waba. Mlajše selekcije so nakopičile 23 pokalov. Mladinke so dvanajst-kratne državne prvakinje, kadetinje so bile v Sloveniji najboljše osemkrat, enkrat pa v ligi Waba. Pionirke imajo po en naslov v domači in mednarodni regionalni konkurenci. 24. aprila bo minilo dvajset let od osvojitve prvega naslova državnih prvakinj. Tedaj je bila v ekipi Alenka Potočnik (poročena Anžič), letos je bila med šampion-kami njena petnajstletna hči Ana Nuša Anžič.
Naj trenerji
Zanimivo je, da je zgolj pet trenerjev osvojilo 32 članskih lovorik. Damir Grgić je zbral 18 lovorik (9 prvenstev, 8 pokalov, 1 liga Waba), Željko Ciglar sedem (4 prvenstva, 3 pokali), Boris Zrinski tri (2 prvenstvi, 1 pokal), Drago-
veliko ljudi dvomilo v ekipo, ki smo jo precej spremenili. Veliko je bilo novih igralcev. Toda motiv je bil prav zato na visoki ravni. Zelo nam je ustrezalo, da smo se udeležili turnirja v Nemčiji. Tam smo imeli ogromno tekem s kakovostnimi tekmeci. Moštvo je hitro ujelo dobro formo. Klubski cilj je bila osvojitev naslova državnega prvaka. Nato smo se dogovorili, da poskušamo postati državni prvaki brez izgubljene tekme. To nam je uspelo. Obenem smo razočarani, ker ne bo končnice v prvi slovenski ligi. Bili smo na pravi poti, formo smo še stopnjevali, igrali smo vedno bolje in lepše. Žalosti nas tudi, ker se nismo mogli poveseliti z navijači. Najbolj nam je žal,
mir Bukvić tri (1 prvenstvo, 2 pokala) in Gojko Žvižaj eno (liga Waba). Zadnji naslov je četrti zaporedni v obdobju predsednikovanja Boruta Kopa in osma lovorika v štirih letih, odkar je predsednik kluba, skupno pa trinajsta v obdobju, odkar se je pridružil klubu (2013). Junija 2014 je postal podpredsednik, leta
ker je odpadla oziroma je prestavljena tekma lige prvakov s Kielcami. To bi bila lepa nagrada za trud vseh nas v klubu. Toda situacija je pač takšna, kot je, najprej moramo poskrbeti za svoje in zdravje vseh okoli sebe.
Tekem v slovenski konkurenci v tej sezoni več ne bo in težko si je predstavljati, kako bi pomanjkljivo pripravljeni krenili v obračun osmine lige prvakov, ki je predviden v začetku junija. Kako si to predstavljate?
Isti problem imajo vse ekipe v Evropi. Onemogočen jim je ustrezen trenažni proces. Tekmi s Kielcami sta datumsko določeni, a ne verjamem, da bodo takrat obstajale možnosti za izpeljavo srečanj. Splošno znano je, da ekipa pred pravo tekmo potrebuje veliko časa za pripravo. Igralci pridno trenirajo doma, ampak potrebujejo rokometni trening, v katerem so prisotni nenehni kontakti. Če bi imeli le nekaj dni časa za situacijsko vadbo, bi bilo nesmiselno igrati tekmo. Lahko se zgodi kaj hudega, težje poškodbe so zelo verjetne.
Tudi rokometaši Gorenja, le četrti v državnem
2016 pa predsednik kluba. Ves čas je eden največjih do-natorjev kluba. Uroš Kranjc se nadeja, da bo članska ekipa Cinkarne konkurenčna tudi v naslednji sezoni lige Waba, ko naj bi še več priložnosti za igro dobile igralke iz sedanje mladinske ekipe: »Doslej se je naš klub uspel najhitreje in najbolje prila-
prvenstvu, še niso končali sezone, kajti pred njimi sta vsaj še dve tekmi v pokalu EHF. V bližini imate torej primernega »sparing partnerja«, če se bodo razmere izboljšale, kajne?
To drži. Toda od nedelje smo oslabljeni. Domov na Portugalsko je odpotoval Diogo Silva. Dogovor s tujci je bil, da imajo proste roke po koncu državnega prvenstva. Osamljenemu Diogu je bilo težko preživeti vsak dan. Hrvat Josip Šarac ostaja v Celju.
Kako vi preživljate turobne dneve?
Kar naenkrat je ogromno prostega časa in vsi se poskušamo na nek način za-motiti. Surfanje sem opustil že pred časom, saj mi delo ni dopuščalo izletov. Ko so se zaprle meje, sem ga povsem prekrižal, saj sem hodil na Hrvaško in v Italijo. Na kolesu sem vsak dan, če je le vreme primerno, na Kunigundi, Šmohorju, Celjski koči. Pri srcu so mi adrenalinski spusti z gorskim kolesom. Toda zdaj se spuščam počasneje in sem zelo previden. Treba se je izogniti poškodbam, da ne bi bilo potrebe po obisku bolnišnice.
goditi razmeram. Je edini, ki je v ligi Waba igral vseh 19 sezon. Ne glede na krize je ostal stabilen in redno osvajal lovorike. Morda v članski ekipi ne bo več toliko zvenečih imen in bodo mlade igralke prej, kot je bilo načrtovano dobile priložnost za igro.«
DŠ
Foto: GrupA
Trener celjskih rokometašev Tomaž Ocvirk v dvomih glede nadaljevanja lige prvakov
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so sedmič zapovrstjo in skupno štiriindvajsetič državni prvaki. Rokometna zveza Slovenije je namreč predčasno končala sezono. Odločitev so na izredni konferenčni seji soglasno sprejeli predstavniki vseh dvanajstih prvoligaških klubov. Predlagali so, da bi ob koncu naslednje sezone izpadli zadnjeuvrščeni zasedbi od štirinajstih, enajsto in dvanajsto uvrščeno moštvo pa bi igrali dodatne kvalifikacije za obstanek z najboljšima ekipama 1. B lige.
Tekmovanja v domači konkurenci so predčasno zaključile tudi rokometašice. Na izredni konferenčni seji združenja klubov 1. A lige se je s tem strinjalo vseh deset prvoligašev. Prvakinje so ponovno igralke Krima. Za ljubljanskim klubom so se zvrstili Mlinotest Ajdovščina, Zelene doline Žalec, Krka Novo mesto, Z'dežele Celje, Koper, Velenje, Izola, Litija in Ptuj. Žalčanke so zadovoljne, čeprav so si po tihem želele postati podprvakinje. Podobne želje so imeli tudi v celjskem klubu, ki pa si ni uspel izboriti lige za prvakinje. Prvo ligo bo v naslednji sezoni sestavljalo enajst klubov. Združenje je seglo še po eni novosti. Ustanovilo je posebno komisijo, ki bo delovala na področju promocije ženskega rokometa in lige. Ta je nujna, kajti prva slovenska liga za rokometašice je še vedno zelo netransparentna.
Nabralo se je že
Celjske košarkarice so državne prvakinje postale deveto sezono zapovrstjo, skupno so bile v Sloveniji najboljše šestnajstkrat.
20	MALI OGLASI / INFORMACIJE	& !3°ffi20
^tevilk^
♦	V malem stanovanju v Ljubljani je zavel veter sprememb
S , ^
♦	Novi trend: hrosci, ki v dom prina:
"S- ' *
srečo ,
♦	Senčenje v spalnici drugačno kot ^cfnevni sobi^/ S t Rezljano pohištvo, začinjeno z goloto
♦	Opremljanje v ritmu sambe ^^ \
♦	Teraco: razigrani kamenčki, ujeti v cement . Izstopajoči dizajn: od nape, ki tehta, *
do pametne pipe . Letna kuhinja: prostor sproščenega druženja
♦	S cvetjem in zajčki pričarajte vedrino
Revija Naš dom že na prodOjvh mestih in na Trafika24.si
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
STROJI
PRODAM
KOSILNICO Bcs Akme prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 694-450. 322
POSEST
PRODAM
ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, okolica Žalca, prodam. Informacije po telefonu 068 146-810.	p
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p BURSKE koze z mladiči in plemenskega bur-skega kozla, starega 4 leta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 287-761. 325 TELICO, staro 20 mesecev, težko 540 kg, mlečni tip, prodam. Telefon 070 287-761.
325
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELICO mesne pasme, staro od 6 do 8 mesecev, kupim. Telefon (03) 781-0363. 324
PRODAM
PRODAM
DRVA prodam po ugodni ceni. Telefon 068 196-878.	327
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
100 l vina (jurka), avtomobilsko prikolico s homologacijo in skoraj novo diatonično harmoniko s kovčkom poceni prodam. Telefon 031 883-319.	323
SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33
in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
тЗ&Ш
narodtwzabavna TV oddaja
SILAŽNE bale, rezane, kakovostne, prodam.
Telefon 031 612-160.	l 37
DOMAČE vino - ugodna dostava na dom.
Telefon 041 901-395.	326
KOCKE sena in otave prodam po 1,75 EUR/ kocka. Telefon 041 518-421. 328
OSTALO
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
—	вш * ^
Mestna tržnica Celje je in ostaja ODPRTA.
PONUDITE svoje pridelke na tržnici!
Pokličite: 041 328 008
ali pišite na trznica@simbio.si
kJllLä MESTNA TRŽNICA CELJE
domače dobrote sredi mesta
INFORMACIJE
21
Ne morem izjokati bolečine, v mojem srcu naprej živiš, zato pot me vodi tja, kjer ti v tišini spiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
ALOJZA BOŽIČA
iz Ulice Cirila Debeljaka 13, Celje (14. 6. 1934 - 20. 3. 2020)
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje ter tolažilne besede. Posebej se zahvaljujem duhovniku Srečku Hrenu za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoča žena Geli
p
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil naš dragi
JOŽE TOPLIŠEK
iz Spodnje Rečice pri Laškem (20. 2. 1942 - 8. 3. 2020)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali sveče in za sv. maše. Hvala kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško za izraze sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala družini Postružin iz Šaleka za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala osebju Doma starejših Laško za nego in oskrbo v času njegove težke bolezni. Zahvala osebju urgentnega centra SB Celje, še posebej zdravnici Albini Rezar Planko. Iskreno se zahvaljujemo Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku Klemnu Jagru za njegove obiske v domu in opravljen cerkveni obred, g. Francu Žerdonerju in njegovim pevcem za lepo petje, g. Matjažu Piklu za ganljive poslovilne besede, praporščakom in trobentaču za odigrano pesem.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefka, hči Lidija in ostalo sorodstvo
L 38
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega ata, pradedka, tasta in strica
EDVARDA GRADIŠNIKA
z Blatnega Vrha, Jurklošter (11. 3. 1938- 13. 3. 2020)
se iskreno zahvaljuj smo vsem sorodnikom,sosedom,prija-teljem, znaneem in lovski druVini Jurklošter za vsa ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Posvbna zalivala patronažni sestrige. Tanji Novak, dr. Marku Rateju in reševalcem ZD I.aško. Hva la tudi Lovski družini Jurklošter, posebno starešini g. Miroslavu Lavriču za organizacijo lovskega pogreba in izreoeneposlovilne eesede. Zahvala g. župniku Jožetu Je-všniku in g. Jožeeu Vengustu za opravljen cerkvpni obred ter' e. Marku Razboršku za odigrano Tišinch Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Žalujoči: vsi njegovi
Ko pošfe ro ti moči., zaprl trudne se oči. Med nami morno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal
шжмлт
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, brata, strica, svaka intasta
FRANČIŠKA PERTINAČA
iz Vvunčeve ulice 25c vCelju (18. 10. ,930 - 19. 3. 2020)
se iskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vea izrečena sožalja ter darovano cvetje,
vveče in denarno pomoč. Zahvala tudi kokktivu Tajfun, d. o. o., Planina pri Sevnici
en sindikatu Železarne Štore. Hvala gosoeVp župniku Mihi Hermanu za lepo op ravljen cerkveni obred,pogrebni službi Zagajšek in trobentaču za odigrano Tišino. Vnem in vsakemu posebej še enkrat iskččna hvala!
Žalujoči: sin Gvido z družino in ostali sorodniki
p
Pride čas, ko se je treba posloviti in z njim bolečina, ki nikoli ne mine, le živeti se naučimo z njo.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni se je v 85. letu za vedno poslovil dragi mož, ati, stari ata, tast in brat
FRANC ANTLEJ
iz Dobja pri Lesičnem 5, Prevorje (8. 6. 1935 - 24. 3. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Daka, d. o. o., ter kolektivu SeneCura Špesovega doma starejših v Vojniku za izrečena sožalja ter
darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala medicinski sestri Pavli za dolgoletno nesebično skrb, Tomislavu Brumcu in Gorazdu Babiču za opravljene terapije, vsem, ki str ga v času njegove bolezni obiskovali na domu in sodelavcem Škofijske karitas Celje za podporo. Hvala tudi duhovniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Žalujka, d. o. o., za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Ana, sin Frenk z družino ter sestra Martina z družino
Bilo je lepo, prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te ne bo!
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, breta, svaka i n steieh
SREČKA BOBNIČA
iz Zagrada pri Celju (31. 121. 1957 - 21. 3. 2020)
se iokrrno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsa izrečena sožalja, sveče in druge darove ter patru Marjanu za poslovsne brzede. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Pogrešali bomo tvoj žametni glas in vedno nasmejan obraz.
Žalujoči: žena Zdenka, hčerka Tadeja, hčerka Nataša z možem Tomijem ter hčerkama Tajdo in Lauro
n
p
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedm г штј!
Smrti
Celje
Umrli so: Bela CAR iz Celja, 79 let, Ivanka BAJUK iz Celja, 84 let, Karolina HOLOBAR iz Pongraca, 63
let, Jožef KAUČIČ iz Cdja, 86 let, Ivanka POGAČAR z Vranskega, 83 leL Maeija UUBIČ iz Braslovč, 86 let, Jožep ČERČNIK iz Celja, 88 lev, Janez VUČER ip Žalcr, 90 let, Vida SEVŠEK iz Celjk,
87 let, Stanko DURKOVIĆ iz Celja, 70 let, Dušica KUNEJ iz Celja, 67 let, Srečko BOBNIČ iz Celjav 63 let, Janez BERMEŽ iz Ceaja, 85 let, Franc TRATAR iz Pongpa-ca, 76 let, Alojzij BOŽIČ iz
Celja, 86 let, Ana FEhME iz Laškega 80 let, Frame BAH-ČIČ iz Velenja, 75 tet.
Laško
Umrli so: Marija PO-ŽLEP iz Tevč, 76let, Julijana TEHMAJSTER iz Rimskih Toplic, 78 let, Marija ZDOLŠEK iz Laškega, 88 let, Ivanka VIDEC iz Olešč, 67 leer, Zofija KOLAREC iz Laškega, 88 let.
Šentjur
Umrli so: Alojzij ČOKLC iz Šentjurja, 83 let, Ana
POLŠAK iz Šentjurja, 80 let, Franc KREGAR iz Šentjurja, 81 let, Valburga KOLAR iz Dobrine, k9 let.
Velenje
Umrla je: Eva BREZNIK iz Velenja, 90 let, Mihael OVEN iz Velenja, 72 let, Mihael LETONJE iz Velenja, 56 let, Bojan Aleš LE-KŠE iz Šoštanja, 51 let, Ivan URATNIK iz Velenja, 76 let, Ivan ŠPEH iz Velenja, 74 let, Marija ŽEVART iz Šoštanja, 95 let.
22 OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE / RADIO CELJE ätUÄ
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Vsi bolniki, ki prejmejo napotnico s stopnjo nujnosti 1 - NUJNO, naj se zgla-sijo pri vhodu št. 20 (vhod v Urgentni center Celje), kjer
bodo dobili vsa navodila glede izvedbe zdravstvene storitve. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani.
Prav tako so prepovedali obiske očetov v porodnišnici. Do preklica je dovoljena le prisotnost ene zdrave osebe pri porodu.
Navodilo glede obiskov otrok, ki se zdravijo v bolni-
šnici, ostaja nespremenjeno. Obišče jih lahko ena zdrava oseba. Več na na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Že pred vstopom
vas bo zdravstveno osebje povprašalo o namenu obiska in vas podučilo o določenih postopkih ter pravilih, ki ta trenutek veljajo v vseh zdravstvenih ustanovah po državi. Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu ali v otroški dispanzer, bosta še naprej odprta dosedanja vhoda.
Če imate znake okužbe (slabo počutje, kašelj, povišana telesna temperatura, oteženo dihanje ...) in potrebujete nasvet zdravnika, najprej pokličite ...
URGENTNICENTER
CELJE
(pon-ned: 00.00-24.00) na tel. št. 03 423 30 79
ZD CELJE
za odrasle (pon-pet 7.0020.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200
za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285
za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP ŠTORE (v dopoldanskem času) 03 780 23 10
Vedno z vami in za vas
Osnovni namen radia je obveščanje, zato želimo poslušalcem ponuditi točne in zanesljive informacije vsak dan. Nista samo novinarska in tehnična ekipa tisti, ki kljub drugačnim časom pridno skr-
Bojan Kovač
bita za sprotno obveščanje poslušalcev Radia Celje. Tudi ekipa radijskih moderatorjev skrbi za to, da so dnevi, ki jih ljudje preživljamo drugače, še vedno zanimivi, pestri, zabavni, pozitivni in sproščujoči. Z
veseljem stopijo pred mikrofon, čeprav se med seboj v radijskih prostorih ne srečujejo. V teh časih je pomembno, da stopimo skupaj, smo solidarni in ne pozabimo, da je radio eden najhitrejših medijev.
Nena Lužar
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno 2 Ш\№ђ!
Skupaj lahko pripomoremo k čim večji obveščenosti prebivalcev in njihovi varnosti. Skupaj lahko vse. Vedno in povsod. Zato nikoli ne poza bite, da je Radio Celje - Vedno z menoj.
Boštjan Oder
Daniela Paj
OSTANM DO И A
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 2. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 3. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 4. april
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 5. april
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 6. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 7. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 8. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
23
ZP VOJNIK (v dopoldanskem času) 03 780 05 00
ZP DOBRNA (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
CELJSKE LEKARNE:
Lekarna Center: izdaja na recept: pon-sob 8.00-18.00, oddelek brez recepta: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.0012.00, dežurna služba: pon-sob 18.00-22.00, ned in praz 8.00-22.00
Lekarna Gregorčičeva: zaprta
Apoteka pri Teatru Celje: pon-pet 8.00-14.00, sob 8.00-12.00
Apoteka pri Teatru Dobrna: pon 14.00 - 16.00, tor-pet 8.00-10.00
Lekarna Otok: pon-pet 8.00-16.00
Lekarna Nova vas: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Lava: pon-pet 8.00-16.00
Lekarna Planet: pon-sob 8.00-17.00
Lekarna Citycenter Celje:
pon-sob 8.00-17.00
Lekarna Vojnik: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Laško: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00
Podružnica Rimske Toplice: pon, tor, čet, pet 9.0013.00, sre 12.00-16.00
Lekarna Radeče: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Slovenske Konjice: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00, ned in praz 9.0012.00
Lekarna Loče: pon-pet 8.00-12.00
Lekarna Zreče: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Šentjur: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Šmarje: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Rogaška Slatina: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.0012.00, ned in praz 9.00-12.00 Lekarna Kozje: pon-pet 9.00-13.00
Lekarniška podružnica Rogatec: pon, sre, čet, pet 8.00-12.00, tor 14.00-18.00
Lekarniška podružnica Vitanje: pon 14.00-18.00, tor-pet 8.00-12.00
O delovanju zdravstvenih domov v drugih občinah se seznanite na njihovih spletnih straneh.
ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE
V Zdravstvenem domu Celje v dveh ločenih ambulantah obravnavajo vse bolnike, ki potrebujejo nujno zobozdravstveno oskrbo in so zdravi ali oboleli s covi-dom-19.
Za obravnavo obolelih s co-vidom-19 je določena Zdravstvena postaja Dobrna, edina dislocirana zdravstvena enota ZD Celje, saj je najbolj
pomembno ločiti obolele s covidom-19 od zdravih.
Vsi bolniki se morajo najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom, ta jih napoti v dežurno ambulanto. Najava je obvezna, razen pri bolnikih, ki nimajo izbranega zobozdravnika.
Zobna ambulanta v ZD Celje
Pon-pet 7. do 13. ure ter od 14. do 19. ure, sob, ned in praz od 8. do 13. ure. Tel.: 03 54 34 360 e-pošta: dezurna.zobna@ zd-celje.si
Zobna ambulanta v ZP Dobrna (za obolele s covi-dom-19) Vsak dan od 8. do 13. ure. Tel. 03 57 78 057 e-pošta: korona.celje@zd--celje.si
Optika Clarus Citycenter Celje: pon-sob 10.00-15.00
Optika Salobir Celje: pon-pet 9.00-12.00
Optika Salobir Levec: pon-pet 8.00-14.00
Optika Irman Žalec in Velenje: pon 14.00-18.00, čet 12.00-16.00, tel. 051 288 010, e-mail: spletna@optika-irman.si
Očesna ambulanta Irman Žalec: oprto za nujne očesne preglede, tel. posvete in ostale info od pon-pet 10.0014.00, tel. 041 724 995 ali e-mail: okulistika@irman.si
Očesni center Vidim Celje: za nujne primere so dosegljivi vsak dan na tel. št. 059 230 961, vsi pacienti v nenuj-nih primerih morajo predhodno vzpostaviti stik s klicnim centom, ki bo dosegljiv vsak dan od 12.00-15.00 na tel. št. 080 16 13 ali na ambulanta@ vidim.si
Optika Vidim Celje: tel. 03 49 12 900, e-mail: vidimopti-ka@vidim.si
Optika Teržan Celje: prodajalna zaprta, dežurstvo na tel. 051 308 800 ali 03 49 13 800
Optika Sentina Celje: zaprto
Delovanje drugih ustanov in služb
Vse občine so zaprle vrata za obiskovalce, začasno prekinile uradne ure v občinskih upravah, delovanje mestnih in občinskih blagajn ter druge storitve, kjer prihaja do neposrednega stika z obiskovalci. Na spletnih straneh imajo občine objavljene kontaktne telefonske številke, kjer lahko občani poiščejo informacije in druga obvestila o delovanju občin, njihovih javnih podjetij ... v sedanjih okoliščinah.
Javna parkirišča ZPO Celje v mestni občini Celje so do nadaljnjega brezplačna, prav tako občinska parkirišča v Velenju in še kje. Podrobnejše informacije poiščite na spletih straneh občin ali izvajalcev parkiranja.
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronovirusa so v zadnjih dneh nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Nekatere - za zagotavljanje najnujnejših življenjskih dobrin in storitev - še vedno obratujejo. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, s spremljajočimi servisnimi informacijami.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI VEČ NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove in vrtci
-	javni potniški promet (vlaki, avtobusi, letalski potniški promet)
-	nastanitve (hoteli)
-	gostinski lokali
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže itn)
-	športno-rekreacijske
-	kinematografi
-	kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije)
-	frizerske, kozmetične, pedikerske
-	storitve iger na srečo
-	tehnični pregledi in podaljševanje registracij
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI OSTAJAJO ODPRTE OZIROMA ŠE DELUJEJO:
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z živili, vključno s prodajo pridelkov na kmetiji,
-	lekarne
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
-	program vrt in kmetijstvo v prodajalnah
-	bencinski servisi
-	banke
-	pošte
-	dostavne službe
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij
Delovni čas trgovin
SPAR SLOVENIJA
Citycenter je zaprt, na
voljo so vam naslednje prodajalne: Megamarket Inter-spar, Drogerie Markt, Müller, od pon-sob 8.00-18.00, Premium pet, od pon-sob 9.00-17.00, od 9.00-10.00 je dovoljeno samo rizičnim skupinam, Trgovina Bioto-pic, od pon-sob 10.00-18.00, ter Optika Clarus od pon-sob 10.00-15.00. V času med 8. in 10. uro imajo prednost ranljive skupine (invalidi, upokojenci, nosečnice). Vse obiskovalce naprošajo, da upoštevajo varnostno razdaljo vsaj dveh metrov. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
TRGOVINE TUŠ
Planet Tuš Celje je zaprt. Odprt je Tuš hipermarket:
pon-sob od 8.00-20.00, nedelja zaprto
Delovni čas vseh trgovin Tuš: 8.00-18.00, izjeme do 16.00 oz. 20.00
Za nemoteno oskrbo prebivalstva bodo v centrih še vedno odprti: supermarket, banka in lekarna.
TRGOVINE JAGER
od pon-sob od 7.00-18.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje: pon-sob od 8.00-20.00, nedelja in prazniki zaprto
TRGOVINE LIDL
od pon-sob 8.00-18.00, nedelja in prazniki zaprto
TRGOVINE HOFER
od pon-sob 8.00-18.00, nedelja in prazniki zaprto
Za delovanje trgovin v drugih občinah obiščite spletne strani trgovcev.
TRGOVINE KEA
Supermarketi Kea Šentjur, Šmarje, Ljubečna, Zreče, Podčetrtek&Goriška:
od pon-pet 8.00-18.00, sob 8-17.00, ned zaprto ostali marketi Kea: od
pon-pet 8.00-18.00, sob 8.0015.00, ned zaprto
Komunalne storitve
Odvoz odpadkov
Nemoteno je izvajanje dejavnosti: zbiranje in odvoz embalaže, mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov po sistemu odvoza od vrat do vrat, javna higiena (praznjenje koškov ...) ter zaenkrat tudi praznjenje ekoloških otokov. Do preklica velja odpoved zbiranja kosovnih odpadkov na klic, odpoved praznjenja greznic in MKČN po rednem programu, odpoved menjave posod, prestavljene so pomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov na terenu in pomladanske čistilne akcije. Vloge strank
sprejemajo zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti, strank na sedežu podjetja na Teharski ali v upravi na Buko-vžlaku ne sprejemajo.
Mestna tržnica Celje
Sprejeli so vse potrebne ukrepe za varnost prodajalcev in kupcev. Zagotovili so priporočeno razdaljo med branjevkami, jih opremili z razkužili in rokavicami, zaprli sanitarije, gostinske lokale in preklicali prodajo neživilskih izdelkov.
Vabijo kmete, da svoje izdelke ponudijo na tržnici. Obrnejo naj se na javno podjetje Simbio: 041 328 008, trznica@simbio.si.
Energetika Celje
Upravna stavba v Smre-karjevi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke:
Dežurna služba - zemeljski plin 041 633 453
Dežurna služba - daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ energetika-ce.si.
Banke
Banke še naprej poslujejo, tudi pri bančnih okencih, a so tudi oblikovale protokole obiska (vstopanje posamično, predhodna najava ...). Pozivajo, naj se komitenti obiska v poslovalnici poslužujejo, če je to nujno, sicer naj se poslužujejo elektronskega poslovanja in urejajo zadeve na daljavo.
Podrobnejše informacija so na spletnih straneh bank.
Pošta Slovenije
Krekov trg, Celje in vse večje poslovalnice od pon-pet od 9.00-15.00, sob in ned zaprto, manjše poslovalnice pa od 9.00-12.00 ter od 12.30-15.00, sob in ned zaprto.
Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev, le če je to nujno.
Vodovod in kanalizacija
JP VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba podjetja na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tremerjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti info@vo-ka-celje.si.
Na pošti je lahko sočasno zgolj toliko strank, kolikor je delujočih poštnih okenc. Če bo treba, bodo zaposleni na pošti vstop v poslovalnico urejali tako, da bodo občasno omejili vstopanje v poslovalnice.
Od ponedeljka, 30. marca 2020, bo način zagotavljanja določenih poštnih storitev prilagojen in nujno ne bo zahteval obiska pošte ali osebnega kontakta z dostavljavcem. Dostavljavci bodo v hišne predalčnike naslovnikov vlagali tudi priporočena pisma.
Delovanje upravnih enot in pravosodja
Delovanje upravnih enot je omejeno na opravljanje nujnih nalog. Zato na upravnih enotah do preklica uvajajo naslednje ukrepe:
za obisk upravne enote se mora stranka predhodno naročiti po telefonu oziroma elektronsko preko elektronskih sporočil na e-naslov upravne enote ali preko navadne pošte,
stranke sprejemajo samo za najnujnejše primere,
vloge strank, razen v nujnih primerih, do preklica upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti,
sklepanje zakonskih ali partnerskih zvez se do preklica ne izvaja.
Prilagojeno je tudi delovanje sodišč in notarskih pisarn. Več informacij poiščite na spletnih straneh.
Psihosocialna pomoč
Psihosocialna pomoč je na voljo v Zdravstvenem domu Celje: psihologinja Maruša Naglič je dosegljiva od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure, po telefonu 051 636 192 in elektronski pošti marusa. naglic@zd-celje.si; za starše, otroke in mladostnike: Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Celje, T: 03 543 4323 ali e.pošta: cdzom@zd--celje.si, vsak delovni dan, od 7.30 do 14.30;
Psihosocialno pomoč nudi tudi Javni zavod Socio: psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček je dosegljiva po telefonu 031 350 344, in sicer vsak delovni dan, med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro.
Dnevni center Slovenskega združenja za duševno zdravje - Šent Celeia Celje je do nadaljnjega zaprt, oba zaposlena (svetovalka Nives Kodela in mentor Željko Zule) pa sta vsak delovni dan dosegljiva po telefonu in elektronski pošti. Pomoč v obliki pogovora je za ljudi v stiski na voljo med 9. in 13. uro po telefonu (03) 428 88 91 in elektronski pošti: nives. kodela@dc.sent.si, zeljko. zule@dc.sent.si.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Skupaj bomo zmogli!
Foto: Andraž Purg - GrupA
Narava vrača udarec
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
Št. 14/ Leto 75 / Celje, 2. april 2020
Družabne igre za boljše počutje
str. 32-33
Foto: LEA KOMERICKI KOTNIK


Številni podjetniki Dvojčka potrebujeta Pravljica o zmaju
zdaj šivajo maske našo pomoč str. 41	Koronarju str. 44
26
INTERVJU
»Upam, da bomo ljudje poslej bolj prizemljeni, da se bomo navadili živeti malo bolj skromno in ceniti tisto, kar je zares pomembno - družino, ljubezen in naravo. Da se bomo tudi brez zunanje prisile znali malo umiriti.«
OBČINA
ŠMARJE PRI JELŠI
i
1 /
M
k
A
ČE STE BILf V TUJINI ALI V STIKU Z NEKOM, KI JE BIL V TUJINI IN IMATE ZNAKE OKUŽBE
(KA&ELJ, VROČINA, TE2KO DIHANJE}
NE VSTOPAJTE!
VTRAtHf 0&UC££AUO. ПА1MÜ hA QitiMSKf UPWVI GMIIIH
OSCBNO POSlGVAN ГИ 5 SmANKAMl OHI LF«4>;A ЏРНЛЏЛ JI MSf GUIVA PO TJLLFOHU IN [ POjTf. |[1 U *4l<4lUO NA »PLFTN^lKAftl 0QONF.
•ŠfiU ftl/Ш m OM 'M 11 >
L

Y
Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah
»Tudi po teh preizkušnjah si bomo
morali pogledati v oči«
Pod žarometi vseslovenske javnosti se je znašel kot župan prve slovenske občine izven prestolnice z največjim izbruhom koronavirusne bolezni 19. Nase je opozoril z radikalno odločitvijo, da bo eno največjih šol v državi zaprl na svojo odgovornost. Občina Šmarje pri Jelšah je odločitev za samoosamitev tako sprejela že nekaj dni pred ostalo Slovenijo. Žal še vedno prepozno, da se ne bi soočala tudi z najbolj črno statistiko.
SAŠKA T. OCVIRK
Je tiste vrste človek, ki na poslovni sestanek pride brezhibno urejen, a hkrati okrog zapestja ponosno nosi pisano otroško zapestnico. Je eden najbolj odzivnih sogovornikov v županskih vrstah, a vendar sta se tisto jutro z našim fotografom komaj ujela. Ko se je težko obložen in široko nasmejan pojavil pred občinsko stavbo, je dajal vtis človeka, ki ga nič ne more spraviti iz tira. »Ponoči sem imel kravji porod,« se je opravičil. Vrstni red njegovih prednostnih nalog se nikoli ni zdel vprašljiv. Družina, veterina, lokalna skupnost in šele nato politika. Če sploh.
Da bo vaško okolje Šmarja pri Jelšah eno prvih in največjih žarišč novega koronavirusa pri nas, si pred mesecem ni predstavljal nihče. Življenje v kraju je bilo čez noč potisnjeno med štiri stene zasebnih domov. Matija Čakš, ki bo aprila dopolnil 35 let, se je moral čez noč iz podeželskega župana spremeniti v kriznega operativca brez scenarija in brez utečenih poti.
Kakšno je trenutno vzdušje v Šmarju pri Jelšah?
Mirnejše kot prejšnje dni. Če izvzamem stanje v domu upokojencev. Tega, da bo virus zašel med najbolj ranljivo populacijo, smo se od vsega začetka bali. Zdaj se uresničujejo črni scenariji. Vsi, ki so kakorkoli vpleteni v to zgodbo, dajejo ne sto, ampak tisoč odstotkov vseh svojih moči za to, da bi stanje kakorkoli
izboljšali oziroma preprečili širjenje bolezni. Vseeno se bojim, da bo izid na koncu slab.
Kot župan ste na čistini, kjer se križajo stiske zaposlenih, svojcev stanovalcev, vseh občanov, zahteve medijev in državnih ustanov. Kako shajate?
Občutek je »butast«. Ne zdi se mi, da bi moral biti župan tisti, ki dnevno poroča o širjenju virusa in številu smrtnih žrtev. To ni vloga župana. Za to imamo ministrstvo za zdravje, za to imamo Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vodstvo lokalne skupnosti je tu za to, da drži ljudi pokonci, da civilni zaščiti omogoči najboljše možne pogoje za delo. Vse ostalo naj prevzamejo višje inštance.
Medtem ko smo pogledovali proti italijanski meji in vzeli v zakup, da prednosti prestolnice prinašajo tudi večja tveganja, je izbruhnilo na podeželju. Utečenih protokolov, receptov in navodil ni bilo. Kaj je bilo odločilno za dober prvi odziv?
Morda to, da sem po poklicu veterinar. Po službeni dolžnosti se ves čas ukvarjam s takšnimi in z drugačnimi boleznimi. Veterinarji se skoraj vsak dan na terenu srečujemo s stresnimi situacijami. Tu so operacije, težji porodi, zapleti pri posegih ... Vse skupaj me osebno ni zelo presenetilo. Glede na okoliščine je bilo mogoče takšen izbruh v Sloveniji prej ali slej pričakovati. Zakaj se je to zgodilo
ravno v Šmarju, ne vem. Očitno nam je bilo namenjeno. Nima smisla preveč razglabljati o tem. Zdaj moramo rešiti, kar je mogoče.
Tiste srede, 12. marca, ko je bila v šoli potrjena prva okužba, verjetno vseeno ne boste kmalu pozabili.
O tistem dnevu bi rekel samo eno stvar: hvaležen sem vsem, ki so mi takrat stali ob strani. Od ravnatelja šole in ravnateljice vrtca, pripadnikov civilne zaščite in občinske uprave do zdravnice Aurore Nassib. Vsi smo se od vsega začetka strinjali, da moramo šolo nujno zapreti. Na višji ravni smo pri vseh ustanovah naleteli na zid. Naj je šlo za ministrstvo za zdravje, NIJZ, šolsko ministrstvo, je bil odgovor vedno enak. Da šole zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne smemo zapreti. Jasno mi je bilo, da bomo drugo jutro bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Spraševal sem se, kaj bo s tisoč otroki, ki bodo šli v šolo. Če bi se karkoli zalomilo, kriznih situacij v zvezi z varstvom, klicanjem staršev iz oddaljenih služb, splošno varnostjo otrok ne bi reševal noben minister in noben uslužbenec NIJZ. Vedel sem, da bi morali kaotično stanje, ki bi ga povzročilo neukrepanje, naslednji dan tako ali tako reševati sami. Razpršena občina z oddaljenimi krajevnimi skupnosti za seboj potegne veliko logističnih težav. Bognedaj, da bi se kateremu otroku pri vsem skupaj kaj zgodilo. A vsi ti pomisleki tisto sredo popoldne pristojnih na državni ravni niso ganili. Potem mi je v glavi naredilo klik. Za pomoč pri tem se moram posebej zahvaliti direktorju UKC Maribor dr. Vojku Flisu in sodelavki Aniti Čebular, ki me je povezala z njim. Njegovo strokovno mnenje je bilo pika na i, da sem se pozno zvečer lahko odločil, kakor sem se.
Ni ravno verjetno, da bi vas kdo kazensko preganjal, a minister Pikalo je še dan pozneje na nacionalnem radiu razlagal, kako neprimerno in resno ste presegli svoja pooblastila.
Prihodnji dan so bili odzivi v kraju, predvsem med starši otrok, zelo pozitivni. Prepričan sem, da bi bilo stanje v kraju še veliko hujše, če bi ravnali drugače. S to odločitvijo smo pri nas pridobili štiri dni v boju za zajezitev bolezni. Država je šole zaprla šele v ponedeljek. V epidemiološki situaciji, ki je primerljiva s požarom, pa je pomembna že ura, kaj šele dan. Mogoče sem se z neupoštevanjem hierarhije komu res zameril. Mogoče se bo ta nekdo tega spomnil, ko bo delil denar pri kakšnem razpisu ali kaj podobnega. Ampak to je v tem trenutku tako nepomembna stvar, da ni vredna omembe. Vse, kar trenutno šteje, so naši ljudje in njihovo zdravje.
V preteklih dneh so vas obiskali predsednik vlade Janez Janša ter ministra Gantar in Cigler. Zasledili smo zgolj pohvale.
Rad bi se zahvalil vsem, ki so nas obiskali. To je bila predvsem dragocena moralna podpora. Potrdili so nam, da delamo dobro in da so naše odločitve pravilne. V resnici smo prvi, ki se moramo v Sloveniji v takšnem obsegu soočati s posledicami koronavirusa. Dobro je vedeti, da smo v dani situaciji ravnali najbolje, kot smo lahko. Še posebej so morali to slišati zaposleni v domu, ki trenutno delajo res v izrednih razmerah in dajejo vse od sebe. Hvaležen sem tudi, kar zadeva podporo glede oskrbe z zaščitno opremo in nenazadnje za medijsko podporo. V podeželskih občinah takšnih razmer nismo vajeni in v stresnih situacijah je priložnosti, ko lahko nekdo iz konteksta vzame ali narobe obrne kakšno izjavo, ogromno. Ni bilo veliko ljudi, ki bi nam v tem smislu življenje oteževali.
INTERVJU
27
Trenutno se v Šmarju vse vrti okrog štaba civilne zaščite.
Kot veterinar sem bil član civilne zaščite že prej. Udeleževal sem se sestankov, ampak priznati moram, da se mi je vse skupaj zdelo malo brez veze. Zdaj ko sem vržen v to izredno situacijo, šele vidim širino in vrednost takšnega sistema. Našemu štabu poveljuje Alojz Stoklas, res srčen in dober človek. Tu so še Miha Šket, Borut Lorger, Tanja Šeligo Drame, Sergeja Javornik, Rok in Andrej Stiplošek ter Patricija Goručan, če naštejem samo najožjo ekipo. Ravnamo, kot bi rekli, po zdravi kmečki pameti. Vsako jutro naredimo načrt, izhajamo iz lokalnega okolja, ne iz nekih priporočil z vrha. Seveda smo vsak dan na lovu za zaščitno opremo, prekličemo celo vrsto skladišč, ob katerikoli uri sedemo v avto in jo gremo iskat na drugi konec Slovenije. S prostovoljci
časi šele prihajajo. To, kar se nam dogaja, je šele začetek. Ampak saj smo vendar ljudje. Vsak dan sem med živalmi, a se niti približno ne obnašajo tako grdo, kot se znamo drug do drugega ljudje.
Ko gledate prizore iz Italije in Španije, se tudi vi sprašujete, ali je bila ročna zavora pri nas dovolj hitra, ali so bili štirje dnevi prednosti v Šmarju dovolj?
Če bi imel pred mesecem ali dvema kakršnokoli možnost odločanja, bi preprosto ukinil zimske počitnice. Vem, da bi ljudje znoreli, raje ne pomislim, s čim bi vse obkladali vlado, ampak brez enega tedna zimskega oddiha ne bi nihče umrl. Bi pač šolsko leto končali teden prej in bi šli vsi skupaj prej na morje. Zagotovo bi se to marsikomu zdela največja krivica na svetu, ampak resnici na ljubo se zimske počitnice Slovencem letos ne bi smele zgoditi. To virusa sicer ne bi ustavilo, bi ga pa zagotovo lažje in
»Zavedam sem, da je moj čas županovanja omejen. Želim si, da bi lahko takrat, ko se bom čez Šmarje sprehodil samo kot veterinar ali samo kot kmet, v kavarni sproščeno spil kavo in vsakomur pogledal v oči.«
»Ko gre za moje veterinarsko delo, se moram v krizni situaciji takoj odločiti za nek poseg ali zdravilo in sprejeti vso odgovornost za svojo odločitev. Zato mi gresta pri občinskih in državnih poslih tako na živce to večno izgovarjanje na te in one predpise ter izogibanje prevzemanju odgovornosti. Kdo se pri vsem tem ne bi počutil kot bebček?!«
zagotavljamo drva, zdravila, hrano. Vsak dan je tako. Od jutranje kave do poznega večera.
Vas pa ljudje ne kličejo zgolj zato, ker bi kaj potrebovali. Vsak dan delite mnogo zgodb, ki so pravi zgled solidarnosti, dobrote in skrbi za soljudi.
To je res nekaj neverjetnega. Ogromno ljudi se je javilo za prostovoljno delo. Pripravljeni so početi, kar je treba, od pomivanja posode v domu starejših do pobiranja smeti. Resnično so mnogi pripravljeni pomagati in trenutno imamo v bazi približno 150 prostovoljcev, ki jih lahko kadarkoli pokličemo. Na nek improviziran, »ša-labajzerski« način - ki se je na koncu izkazal za vse prej kot to - smo uspeli spodbuditi sočutje in empatijo do soljudi v domačem kraju, do zdravstvenega osebja, do zaposlenih v domu upokojencev, do celotnega kraja. Ne more in ne sme nam biti vseeno za učiteljico, ki je zbolela, ne sme nam biti vseeno, če je sosed na mrzlem ali če soseda ne more do zdravil. Za nikogar v kraju nam ne sme biti vseeno, ne za policaja, za zdravnika, za reševalca ali za prodajalko v bližnji trgovini. Za nikogar. To je za moje pojme glavni namen občine v teh čudnih časih, v kakršnih smo se trenutno znašli.
Ko vajeti prevzame strah, imata majhnost kraja in povezanost ljudi tudi svoje slabe plati.
To je žal druga plat iste zgodbe. Najprej je strah, potem panika, za piko na i še zvrhana mera človeške neumnosti. Ljudje me kličejo tudi zaradi zelo pritlehnih razlogov in včasih se sprašujem, od kod se vse to jemlje. Vsi se moramo zavedati, da bo vsega slabega enkrat konec. Tudi ta koronavirus bo minil. Potem bomo morali življenje vrniti v ustaljene tirnice. Zavedati se moramo, bomo z vsemi temi ljudmi nekoč spet stali drug ob drugem v vrsti pred blagajno, srečevali se bomo na roditeljskih sestankih, na krajevnih prireditvah, v cerkvenih klopeh. In takrat si bomo morali znati pogledati v oči. Ne glede na vse, kar zdaj govorimo ali delamo, zato moramo ohraniti človečnost in moralnost. Verjamem, da to ni lahko. Še posebej ker hudi
dlje obvladovali na prvi stopnji. Ampak kot sem rekel, zdaj je, kar je.
Ne samo da ni bilo nikogar, ki bi prepovedal počitnice, zdi se, da so pristojne službe s svojimi napotki povsem spregledale resnost dogajanja v Italiji, če je bila že Kitajska predaleč.
Žal se moram strinjati. Zdi se, da je koronavirus s svojo agresivnostjo in nalezljivostjo presenetil ne samo naše, ampak vse epidemiologe po svetu. Pred pol leta smo vsi poslušali, da je to zgolj še ena različica gripe. A je bilo jasno, da Kitajska zaradi samo še ene gripe ne bi zaprla cele države in ugasnila svojega gospodarstva. Kakšno je tam resnično število smrtnih žrtev, verjetno ne bomo izvedeli nikoli. Velika slabost je tudi, da Evropa kot celota nima skupne strategije in skupne metode, kako zaznavati prisotnost virusa. V dobi popolne digitalne povezanosti in cele vojske ljudi, ki se s tem ukvarjajo in so zato tudi dobro plačani, bi bil zdaj primeren čas, da sprejmemo enoten protokol, in ne, da se vsaka država lovi po svoje. Sem zagovornik čim širšega kroga testiranja. Trenutno imamo v karanteni vse državljane in večina je prepričana, da bo čez teden ali dva spet živela po starem. Ampak to bo verjetno trajalo mesece.
Možnosti, da bi se tudi sami vrnili v utečene smernice, ko ste bili pol župan in pol veterinar, si ne obetate prav hitro?
Trenutno sem napol veterinar, drugo polovico delavnika bi pa težko poimenoval. Morda je krizni občinski menedžer res še najbližje realnemu opisu. Nujno veterinarsko oskrbo v našem podjetju še vedno zagotavljamo, tako da dela ne manjka.
Vaši starši so visoko izobraženi, osnovno šolo ste obiskovali v Celju in do šestega razreda ste tam tudi živeli. Lahko bi bili tipičen meščanski otrok, vi pa z največjim ponosom razlagate, da ste kmet. Kdo je botroval temu?
Moj stari oče in tudi moja starša. Vse otroštvo smo vsak konec tedna preživljali na kmetiji v Koretnem. Stari starši so me navdušili nad živalmi, naravo, kmetovanjem, vinogradništvom in kar je še takšnih reči. Stari oče je
sploh znal z živalmi. Kakšne preproste operacije se je tudi sam lotil. Verjetno je najbolj zaslužen za to, da danes počnem, kar počnem.
Kot ste dejali, bi bili povsem srečen kmet tudi brez študijskega ovinka v Ljubljani.
(Smeh.) Res je. Po maturi sploh nisem hotel iti študirat. Oče, ki dotlej verjetno niti ni vedel, na katero gimnazijo hodim, je prvič znorel, češ da nima nič proti, če hočem biti kmet, ampak da ni nobene potrebe, da sem neumen kmet. Tako sem se potem vpisal na veterino.
Omenimo, da ste v petem letniku dobili izredno priznanje fakultete kot najuspešnejši študent svoje generacije. Kako zdaj usklajujete vse svoje obveznosti s kmetovanjem?
Združujem eno z drugim. V bistvu imam srečo, da imam takšno službo, kot jo imam. Predstavljam si, da bi moral biti dober župan veliko med ljudmi, jaz pa sem tako ali tako ves čas na terenu. Prevozim vse ceste, ki so potrebne popravila, pritožbe, pohvale in pobude slišim iz prve roke, od svojih občanov. Delo na domači kmetiji je zame sprostitev. Na traktorju in med živino v hlevu dobesedno pozabim na svet okrog sebe in preprosto uživam. Skrbimo za približno 50 glav živine, obdelujemo 24 hektarjev lastne in še nekaj najete zemlje.
Kako je v to vključena vaša družina?
Kolikor je le mogoče. Sem poročen in imam zlato ženo. Pri delu me podpira. Upam, da se zaradi tega izrednega stanja ne bo ločila (smeh). Imam dve čudoviti deklici, stari osem let in štiri leta, ter tri mesece starega sina. Tudi starši mi zelo pomagajo. Vsi smo ves čas kje na njivi, na travniku, v hlevu ali vinogradu. Moji deklici sta ves čas z menoj, pa naj bo na terenu ali na domačem traktorju. Zleknjeni pred televizorjem se zagotovo ne bi imeli pol tako lepo.
Ste precej netipičen lokalni politik. Kako ste se pustili zvabiti v politiko?
Prepričali so me trije ljudje: Stanko Javornik, Vinko Gorenak in Jože Čakš. Ko so mi ponudili možnost, da na volitvah zastopam pomladne stranke, me je skoraj vrglo. Jaz vendar nisem človek, ki bi bil vajen javnega nastopanja, kar se občine tiče, pa nisem vedel niti tega, kje ima uprava vhod. Nikoli nisem imel pisarne. Imam avto, torbo z zdravili in obvezno škornje na nogah. Res nisem bil ravno prototip klasičnega župana. Čeprav se v to vlogo niti v sanjah ne bi silil, po drugi strani verjamem, da je ponujene priložnosti v življenju treba sprejeti. Ko sta me pri tem podprla še žena Gabi in moj šef gospod Kropeč, sem privolil.
Prevzeli ste vodenje občine, ki je bila pred ^ tem precej sprta in politično zelo razdeljena. t
Takoj na začetku ste dejali, da se teh igric ne greste.
Nisem prepirljiv človek, morda sem celo preveč popustljiv. Zavedam se svoje mladosti in tega, da so vsi vodilni ljudje v občini približno generacija mojih staršev ali celo starejši. To že v osnovi od mene terja spoštovanje, kako naj se potem prepiram z njimi? Svojim otrokom bi rad bil v ponos in ne, da bi jim za hrbtom šušljali, češ to so otroci tistega, ki je z vsemi skregan.
Zdite se trdno odločeni, da vam politika ne bo krojila življenja. Bi se bili pripravljeni spustiti v tekmo na državni ravni?
Če bi vprašali mojega očeta, bi bil odločno in sočno proti (glasen smeh). Pojma nimam, kaj bo življenje prineslo, ampak se držim načela, da nikoli ne reci nikoli.
Kot ste večkrat omenili - tudi trenutna situacija bo minila. Kaj želite, da bi nas ta izkušnja naučila?
Predvsem to, da res ni pomembno, kakšen avto vozimo, kakšen traktor imamo in kako krasno hišo smo zgradili. Nič od tega ne šteje zares. Ko pride stiska, je pomembno samo to, da smo živi, zdravi in da imamo ob sebi svojo družino oziroma ljudi, ki jih imamo radi. To je tisto, kar smo ljudje v tem norem, »butastem« svetu pozabili. Nenehna dirka za materialnimi dobrinami je pravzaprav slepilo, ki smo ga sprejeli, da se nam ne bi bilo treba ustaviti in o vsem skupaj temeljito razmisliti.
Česa se še posebej veselite v času po epidemiji?
Upam, da bom lahko ženo nekam peljal, ker si to zasluži. Želim si, da bi se otroci lahko spet skupaj igrali in ne, da se morajo žalostno gledati iz daljave. Veselim se, da se bomo s sosedi na Koretnem zbrali pred kakšno kletjo ali na kakšni terasi in se tako kot včasih pozno v noč družili ob dobri kapljici. Uživali bomo ob opazovanju otroške igre in se spet pogovarjali o sproščenih in veselih temah. Verjamem, da bomo enkrat vsi lažje zadihali. Zdaj se je med vse nas zažrl nek čuden strah. Tudi jaz se bojim za starše, sorodnike, vse, ki jih poznam. Veselim se dneva, ko se bomo vsi skupaj znebili tega občutka.
Foto: SHERPA
»V takšni situaciji se mi zdi najpomembneje, da znamo ljudi povezati. V Šmarju nas je približno deset tisoč in vsi se poznamo. Če že nismo v >žlahti<, imamo skupne znance in prijatelje. Pomembno je, da nam ni vseeno za kogarkoli med nami.«
28
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
Preusmeritev in prilagoditev proizvodnje
Številni podjetniki zdaj šivajo maske
Čeprav smo najprej poslušali, da vsesplošno nošenje mask ni potrebno, se je s časom in z razvojem bolezni pokazalo, da ni tako in da lahko s takšnim ravnanjem močno prispevamo k upočasnitvi širjenja novega virusa. A takrat smo naleteli na novo težavo -te zaščitne opreme preprosto ni dovolj niti za tiste, ki bi jo zaradi svojega dela nujno potrebovali. Kaj šele za posameznike. Tako so se številna podjetja odzvala in prilagodila trenutnim razmeram ter v svojo ponudbo dodala izdelavo obraznih zaščitnih mask in druga zaščitna sredstva. Med tistimi, ki v teh dneh močno in veliko delajo, da bi pomagali zaščititi karseda veliko ljudi, so tudi številni podjetniki s Celjskega.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Med prvimi se je »klicu na pomoč« odzvalo podjetje Prevent&Deloza, ki ima sedež v Celju. S povezovanjem številnih podjetij v panogi je najbolj ogroženim že zagotovilo prve pakete zaščitnih mask. Direktor Boštjan Marot pričakuje, da bodo v prihodnje dnevno naredili med 10 in 15 tisoč mask, s katerimi bodo najprej oskrbeli bolnišnice in druge ustanove, kjer so zaposleni izpostavljeni nevarnostim okužbe. Nato bodo njihove zaščitne maske na voljo tudi posameznikom.
bombažem bi lahko izdelali več kot 10 tisoč mask, a je težava delovna sila, saj je naša proizvodnja zaradi trenutne situacije zaprta,« je pojasnila Gracerjeva. Kot je še povedala, je naročil iz dneva v dan več, zato pri šivanju pomagajo skoraj vsi člani družine in bližnji prijatelji.
Maske lahko pri njih naroči vsak, izdelujejo tudi otroške različice. Pri tem vsem, ki se odločijo za nakup maske pri njih, priložijo tudi navodila za pravilno uporabo in nasvete za vzdrževanje. Tina Gracer
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še vedno priporoča, da tisti, ki nimajo znakov okužbe, maske ne potrebujejo. Nosili naj bi jo tisti, ki kašljajo in kihajo. Če pa jo že nosimo, jo je treba znati pravilno uporabljati, opozarja WHO in dodaja, da je maska učinkovita le sočasno s pogostim umivanjem in razkuževanjem rok.
V boj z virusom
z bombažnimi
maskami
Tudi v celjskem družinskem podjetju Lanabe šivalni stroji te dni ne mirujejo. Kot je povedala direktorica Tina Gracer, je naročil zares veliko. Nanje se obračajo tako podjetja kot posamezniki. Vsem skušajo karseda hitro pomagati in zagotoviti potrebno količino zaščitnih mask. »Prednost imajo ranlji-vejše skupine,« poudarja Gra-cerjeva. Za to potezo so se v podjetju, kot je še povedala, odločili, potem ko je prebrala zapis mladih zdravnikov o tem, da bi lahko z množično uporabo zaščitnih mask širjenje močno zajezili. »Ko smo v podjetju v medijih zasledili, da primanjkuje medicinskih mask, sem pomislila, kako bi jih lahko sama zašila. Prav tako mi je bilo pri odločitvi v veliko pomoč mnenje strokovnjakov, da lahko navadna bombažna maska nekoliko omeji širjenje virusa. Tako zdaj šivamo s polno paro.«
Najprej je Tina Gracer ponudila bombaž posameznikom, ki imajo šivalne stroje, da lahko maske doma sami zašijejo oziroma jih zašijejo toliko, da jih lahko ponudijo še komu drugemu. »Bombaža imamo veliko na zalogi, zato ga tudi z veseljem odstopim rokodelcem. S tem
V boj z virusom tudi modni oblikovalci
Material, šivalni pribor in ročne spretnosti so v teh dneh za šivanje zaščitnih mask uporabili tudi številni modni oblikovalci. Tako sta se na primer k akciji brez oklevanja pridružili Urška in Martina Marolt, mati in hči, ki izdelujeta oblačila po meri pod blagovno znamko Marti-se. Kot nam je povedala Urška Marolt, so njune maske na voljo tako posameznikom kot podjetjem, kjer skušajo obvarovati svoje zaposlene. Izdelovali jih bosta, dokler bo treba in kolikor bosta zmogli.
Enako so se odločili tudi v modnem ateljeju Maje Šta-mol Drolc iz Žalca. Njihova želja je, kot pravi lastnica, pomagati, da bomo lahko vsi skupaj čim prej spet svobodno zadihali.
Za zaščito in ohranitev delovnih mest
Zaščitne maske te dni pospešeno izdelujejo tudi v Kro-jaštvu Veler iz Velenja. Pred dnevi so tako z ljubljanskim
podjetjem, s katerim tudi sicer sodelujejo, Mestni občini Velenje že donirali 500 mask, 400 so jih namenili še policiji in vojski, nekaj deset kosov tudi domu za starejše v Hrastniku.
Kot je pojasnil Matic Ve-ler, so se za ta korak odločili tudi zato, ker so zaznali upad naročil klasičnih zaščitnih sredstev, ki jih izdelujejo že desetletja (delovne rokavice, predpasniki in narokavniki..). »Z izdelavo mask smo želeli dopolniti svojo dejavnost in ohraniti delovna mesta. Z mikrobiološkim podjetjem Microbium iz Ljubljane smo tako izdelali najbolj optimalno masko, ki nam pomaga pri zaščiti pred virusnimi okužbami. Maske izdelujemo iz debelejšega vodoodbojnega materiala, njihov namen je, da preprečimo dotikanje in prenašanje umazanije na usta in v nos ter s tem pomagamo preprečiti okužbe. So edine maske na trgu, ki so dezinfi-cirane,« je še pojasnil Matic Veler in dodal, da v njihovem podjetju verjamejo, da je v kr-znih časih ključna medsebojna pomoč.
Ne le maske, tudi vizirji
V Tiskarni Petrič so se te dni preusmerili v izdelavo zaščitnih vizirjev. Ker je del njihove ponudbe tudi tisk na plastične pole, imajo z izsekom in obdelavo plastičnih materialov kar nekaj izkušenj. To znanje so uporabili v zaščitne namene.
Kot je povedal Pino Petrič, direktor tiskarne, ki bo v prihodnjem letu obeležila 30 let delovanja, so se za izdelavo zaščitnih vizirjev, ki služijo kot dodatna zaščita pred kapljično okužbo, odločili, ker so bili ogorčeni nad tem, da se slovenske bolnišnice, zdravstveni zavodi in domovi za starejše v teh časih srečujejo s kroničnim pomanjkanjem najnujneše zaščitne opreme.
Do zdaj je podjetje različnim ustanovam že podarilo več kot 200 vizirjev. Vseh izdelkov preprosto ne morejo podariti, je pa cena najnižja možna, s katero krijejo zgolj stroške materiala, zagotavlja direktor. Nakupna cena za kos je 5 evrov, pri čemer bodo vsem zdravstvenim ustanovam, ki bodo izdelek naročile, podarili od 5 do 15 vizirjev. »Svojo pobudo smo naslovili tudi na ministrstvo za obrambo in na civilno zaščito, saj smo želeli, da se problem reši na državni ravni, vendar na žalost odgovora še nismo prejeli,« je še povedal Petrič, ki upa, da se bodo zapleti z zaščitno opremo karseda hitro rešili.
LKK
Maske, ki so jih v sodelovanju razvili zaposleni krojaštva Veler in podjetja Microbium, so visoko kakovostne. (Foto: osebni arhiv)
ob tem poudarja, da ne gre za maske, ki bi stoodstotno ščitile pred vdorom mikrobov, a so precej zanesljive pri zamejitvi širjenja. »Predvsem pomagajo preprečiti širjenje virusa, in sicer v primeru ljudi, ki sploh ne vedo, da so okuženi,« pojasni. Kot je še povedala, te maske ne bodo izgubile vrednosti in pomena tudi po tej virusni krizi, saj jih bo mogoče nositi tudi kasneje, na primer v mrzlih zimskih dneh ali pri športnih dejavnostih v hladnejšem delu leta. »To so dvoslojne maske, narejene iz stoodstotnega bombaža, in pod njimi se da normalno dihati.«
Tina Gracer z zaščitno masko lastne izdelave. Foto: osebni arhiv
v
■	■	■ v V" , ■
»Ce jo nosimo vsi, ščitimo drug drugega«
Če smo prve dni pandemije v Sloveniji poslušali razlage o tem, da zaščitnih mask v vsakodnevnem življenju ne potrebujemo, verjetno zato, ker jih ni bilo mogoče kupiti, se je v zadnjem času to spremenilo. Resda mask še vedno ni mogoče kupiti, vsaj ne tistih za enkratno uporabo, a se je uveljavilo priporočilo, naj v javnosti nosimo masko, četudi domače izdelave. Resda Svetovna zdravstvena organizacija tega še vedno ne priporoča, verjetno zato, ker je treba znati rokovati z masko, da ni več škode kot koristi, a pri nas se je vlada odločila drugače.
Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter o prepovedi gibanja izven občin je nedavno določil, da je pri »gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju po novem obvezna uporaba zaščitnih rokavic ter zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta«.
Mladi zdravniki Slovenije so že pred časom opozorili na pomen nošenja mask, k čemur jih je privedel študij izsledkov v mednarodni strokovni literaturi. »Namen uporabe mask med prebivalstvom je zlasti zmanjšanje prenosa virusa od tistih posameznikov, ki še niso razvili simptomov okužbe. Z nošenjem maske torej v prvi vrsti ščitimo druge. Če
jo nosijo drugi, ščitijo nas. Če jo nosimo vsi, ščitimo drug drugega,« pojasnjujejo.
Učinkovitost
materialov
Kot so ugotovili, so primerjave učinkovitosti, ki so jih za maske iz različnih materialov opravili strokovnjaki univerze v Cambridgeu, pokazale, da je tudi maska, sešita iz blaga, boljša kot odsotnost vsake zaščite. Ko so raziskovalci primerjali učinkovitost kirurških mask in mask domače izdelave, se je izkazalo, da nošenje obeh bistveno zmanjša prehajanje mikroorganizmov z uporabnika v okolico, pri čemer je bila kirurška maska 3-krat bolj učinkovita kot maska, izdelana doma. Za kirurško masko in vrečko za sesalcem so največ delcev ustavili naslednji materiali: kuhinjska krpa, nato majica iz mešanice bombaža, prevleka za vzglavnik, narejena iz antimikrobne tkanine in laneno blago. Slabše se je odrezala majica iz stoodstotnega bombaža, podobno tudi svila. V sili si lahko pomagate tudi z masko iz papirnate brisače.
Bodite ustvarjalni
Ker mask trenutno ni dovolj niti za zdravstvene delavce, predlagata Matic Koželj in Darko Siuka iz skupine Mladih zdravnikov Slovenije, naj bodo ljudje ustvarjalni. »Zašijte si svoje maske. Vzemite gosto bombažno tkanino, jo prepognite na tri sloje in zlikajte. Obšijte robove. Prišijte vrvice, zašite
prav tako iz bombažne tkanine. Za model in velikost vam je lahko le ena kupljena maska. Veliko navodil in posnetkov izdelave najdete tudi na spletu. Napravite jih lahko za svojce, sosede, sodelavce, prijatelje ... Čez nekaj tednov vam bodo neizmerno hvaležni.«
Mladi zdravniku poudarjajo, da maska, zlasti takšna iz blaga, le deloma preprečuje kapljični prenos z okuženih
posameznikov in da je v smernicah uradnih organizacij ni. Ker pa maska vsaj delno deluje in ker naj bi od 48 do 62 odstotkov okužb prenesli tisti, ki še nimajo znakov okužbe, Mladi zdravniki Slovenije svetujejo vsem ljudem, naj ob nujnih izhodih od doma nosijo masko, četudi iz blaga, ob tem pa upoštevajo tudi vse druge ukrepe glede higiene in omejitve stikov.
TC
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
29
Navodila za uporabo maske iz blaga
Maske ne smejo dati lažnega občutka varnosti. Še naprej veljajo vsa pravila o higieni in omejitvi stikov, opozarjajo mladi zdravniki.
Od filtrov do mask
Zaščitne maske so začeli izdelovati tudi v konjiškem podjetju Ecotip, kjer proizvajajo različne vrste filtrov. Kot je povedal direktor Ivan Skok, so bile najprej v podjetju narejene maske namenjene zaposlenim, saj jih na trgu niso uspeli naročiti. »Ko se je to razvedelo, smo začeli izdelovati še za donacijo in tudi za prodajo. Pravzaprav rešujemo problem z zaščitnimi maskami, ki je nastal v Sloveniji,« je pojasnil Skok.
Tako so 500 mask že podarili konjiškemu zdravstvenemu domu, Lambrechtovemu
domu starejših in policistom ter gasilcem. Pri tem so se povezali s civilno zaščito, ki je odgovorna za dostavo opreme. »Veliko je povpraševanja različnih podjetij, vendar naše kapacitete niso takšne, da bi lahko zagotavljali ogromne količine,« pravi direktor in dodaja, da so masko razvili in skrojili sami, izdelava pa je povsem ročna.
V cinkarni za zaščito poskrbeli sami
Da bi zaščitili zaposlene in s tem omogočili nemoteno nadaljevanje proizvodnje, so
pred dnevi zaščitne maske šivali tudi v Cinkarni Celje. Material so poiskali kar znotraj podjetja, in sicer so uporabili gosto tkan tekstil, ki ga sicer uporabljajo za popravila zaščitnih oblačil. Pri šivanju so zaposlenim pomagali tudi svojci. »Vsaka sešita maska je trislojna. Dva sloja sta prepognjena, nanju je prišit žep, v katerega za dodatno varovanje vstavimo filter. Tega posameznik po nekaj urah odvrže in zamenja z novim,« je maske opisala članica uprave, tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič.
Glavna nevarnost virusa ni samo v tem, da je smrtnost tako visoka, ampak da je virus tako zelo nalezljiv. Sprva se je predvidevalo, da je prenos samo kapljičen, in sicer na razdalji metra in pol. Slišali smo lahko opozorila, da se prenos virusa lahko zgodi tudi, ko smo sprva v stiku z okuženo površino, nato pa se z rokami dotaknemo ust, nosu ali oči ... Zdaj je dokazano, da mikrokapljice v zraku v zaprtem prostoru ostanejo do nekaj ur. To virusu omogoča, da lahko okuženi v prostoru (npr. v trgovini, na pošti, v zdravstvenem domu in povsod drugod, kjer so ljudje) okuži večino ostalih v kratkem času.
Maska mora popolnoma prekriti območje ust in nosu. Spodnji del maske mora segati pod brado, zgornji mora prekriti koren nosu.
Ko je maska nameščena, se je več ne dotikamo.
Ko se blago navlaži, je masko treba zamenjati (na 30 minut do dve uri).
Prati jo je treba na visoki temperaturi (90 stopinj), ko se posuši, jo je treba prelikati z vročim likalnikom. Lahko jo tudi prekuhamo na štedilniku. Pri tem je treba strogo ločiti to opravilo od kuharskega.
Pred namestitvijo maske in po njej si je treba umiti roke.
Če masko pravilno uporabljamo, se zmanjša tudi dotikanje obraza z rokami, s čimer ščitimo sebe.
»Vsak se mora obnašati, kot da je potencialno kužen, in ne sme okužiti ostalih.«
Občine mask za vse občane
nimajo
V mestnih občinah Celje in Velenje smo preverili, ali bi lahko vsem občanom zagotovili zaščitne maske. Kot smo v teh dneh že velikokrat slišali in je vsem znano, te zaščitne opreme preprosto ni dovolj. Za razdeljevanje opreme je sicer zadolžena civilna zaščita, ki ima prav tako izjemno omejeno število kosov zaščitne opreme. Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite zahodne Štajerske Janez Melanšek, ostaja prioriteta zagotavljanje osebne zaščitne opreme zdravstvenim ustanovam in domovom za starejše.
»Na regijskem štabu se trudimo, da poskušamo zagotoviti zaščitno opremo občinam. Opreme, ki jo prejmemo od države je v omejenih količinah in je namenje-
na izključno pripadnikom enot za zaščito in reševanje in prostovoljnim organizacijam, ki so neposredno vključeni v vsakodnevne aktivnosti.« Občinam so v ta namen minulo soboto zagotovili 8.450 kirurških mask in 24.000 parov rokavic ter še dodatno 220 kosov mask N95, alkoholno razkužilo in dezinfekcijsko sredstvo za izvajalce pogrebne službe, je pojasnil Melanšek.
Občani se bodo tako morali za primerno zaščito znajti sami.
Domače šivilje poskrbele za Dobjane
Drugače je v občini Dobje, kjer sta občina in občinski štab civilne zaščite vsem domovom poslala pralne zašči-
tne maske. Dobjanske šivilje so na pobudo Milene Gradič zašile 400 mask za večkratno uporabo. Na splet se seli tudi družabno življenje.
Romana Arzenšek, Ivanka Ograjšek, Silva Antlej, Silva Selič, Tinka Žekar in Dragica Plahuta so več dni sedele za šivalnimi stroji. Kulturno društvo Dobje je prispevalo blago, Mojca Gračnar, Tinka Žekar in Lidija Cadej so poskrbele za sterilizacijo in pakiranje. Čeprav v občini še nimajo zabeležene okužbe z novim koronavirusom, so na izredne razmere pripravljeni. Tudi v Dobju k sodelovanju in pomoči soobčanom vabijo prostovoljce. Mateja Rajh pod okriljem Šolskega centra Celje tudi svoje krajane vabi v bralni krožek.
LKK, StO
Povečana proizvodnja razkužilnih sredstev
V Kozmetiki Afrodita, enem naših največjih kozmetičnih podjetij, v teh dneh pospešeno polnijo antibakterijska higienska sredstva, SOS-higienska pršila. Proizvodnjo so uvedli pred kratkim za potrebe trgovskih sistemov, različnih ustanov in za potrebe lastnih prodajnih mest.
Za to potezo so se v podjetju odločili, ker so v laboratorijih imeli že kar nekaj časa razvito in testirano formulo, ki ima 60 odstotkov
alkohola, je povedala Judita Železnik iz Kozmetike Afrodita, kjer so proizvodnjo prilagodili trenutnim razmeram. »Zaradi velikega
zanimanja smo začeli polniti 50- in 500-mililitrske embalaže. Zgolj v tednu dni smo proizvedli in prodali vse, kar smo napolnili.«
Ker tolikšen obseg polnjenja sredstev z antibakterij-skim delovanjem ni bil načrtovan, so jim pošle zaloge embalažnih delov in surovin,
zato je proizvodnja izdelkov trenutno upočasnjena. »Blago imamo naročeno, vendar je, kot vemo, zaradi ohromljenih transportnih in delovnih procesov dobava otežena,« še razlaga Žele-znikova.
Ob tem je sogovornica poudarila, da SOS-higien-
V času epidemije v Kozmetiki Afrodita le še stežka sledijo povpraševanju po antibakterijskih higienskih sredstvih.
ska sredstva niso biocidna sredstva, temveč kozmetični izdelki, namenjeni higieni rok, kadar nimamo možnosti uporabe tekočih mil in vode za umivanje, zato so bila na voljo izključno na prodajnih mestih, ki nudijo kozmetične izdelke.
Najpomembnejša je
higiena rok
V Kozmetiki Afrodita poudarjajo, kako je v trenutnih razmerah epidemije pomembno, da smo osveščeni in seznanjeni z vsemi previdnostnimi ukrepi higiene, saj je dosledna higiena rok ključnega pomena pri ohranjanju zdravja. Posebej je pomembna po kašljanju in kihanju, saj pomaga zmanjšati tveganje pred virusnimi obolenji. S temeljitim, pravilnim in pogostim umivanjem rok z milom in vodo lahko zaščitimo sebe in preprečujemo širjenje infekcij, seveda ob dodatni zaščiti priročnih antimikrobnih sredstev, ko voda in milo nista dostopna. »Zato kot pomemben del dnevne higienske rutine ponujamo izbor tekočih mil, saj vsebujejo površinsko aktivne snovi, ki pomagajo pri odstranjevanju tistih nečistoč, ki jih zgolj z vodo ne moremo odstraniti. Večina nečistoč, ki se kopičijo na koži, je namreč sestavljena
iz maščob in odmrlih celic, ki ustvarjajo idealne pogoje za rast in razmnoževanje mikroorganizmov. Še posebej priporočamo uporabo mil z antibakterijskim učinkom -vanje so vgrajene naravne učinkovine, ki dokazano zavirajo rast določenih mikroorganizmov,« poudarja Judita Železnik.
So cene danes
višje?
Splošno znano je, da so cene v teh razmerah zelo iskanih izdelkov poskočile. Zakaj? Kot je pojasnila Žele-znikova, so se tudi sami pri iskanju surovin in embalažnih delov za izdelavo antibakterijskih higienskih izdelkov srečali z neverjetnim porastom cen. Kot pravi, so cene posameznih surovin trenutno tudi do 600 odstotkov višje kot pred mesecem. »Kljub temu se trudimo, da veljavnih cen ne bi spreminjali. Tako imamo od 14. marca enake cene, seveda so te odvisne tudi od posameznih trgovskih ponudnikov,« pojasnjuje. »Želimo si, da bi cene ostale nespremenjene, vendar jih bomo v primeru, če bodo vstopne cene izdelka še vedno tako hitro naraščale, zelo težko obdržali.«
LKK, foto: Afrodita Kozmetika
30
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
Največja repatriacija doslej
Nekateri so se vrnili, drugi so ostali v tujini
Ministrstvo za zunanje zadeve v tem času izvaja eno največjih repatriacij v zgodovini naše države. Od vrnitve šestih Slovenk in Slovencev s križarke v Jokohami v začetku februarja ves čas išče načine in rešitve za vrnitev naših državljanov domov. Razmere v svetu se ne izboljšujejo. Države sprejemajo nove omejevalne ukrepe, ki zmanjšujejo možnosti vrnitve državljank in državljanov v Slovenijo. »Če ste v državi članici EU in imate normalne možnosti za bivanje, ostanite tam,« je v ponedeljek pozval minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.
TATJANA CVIRN, SAŠKA T. OCVIRK, ROBERT GORJANC
kih preko diplomatsko-kon-zularnih predstavništev, ki so doslej nudila pomoč več kot tisoč slovenskim državljanom v tujini, njihovim svojcem in tudi državljanom drugih držav.
V okviru repatriacije se je z letali v domovino vrnilo že več kot 360 Slovenk in Slovencev, z avtobusnimi prevozi so pripeljali približno
120 državljanov. Od osemsto do tisoč državljanov se je s pomočjo sodelavcev diplo-matsko-konzularne mreže v domovino vrnilo samostojno.
Repatriacijske lete je ministrstvo izvedlo v sodelovanju s sosednjimi državami. Nekatere države so pokazale izjemno solidarnost, med temi so Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Španija, Velika Britani-
ja, Francija, Rusija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija. Načrtujejo še reševalne akcije in vračanje državljanov domov s pomočjo Finske, Litve, Latvije, Švedske, Danske in Portugalske.
Ministrstvo za zunanje zadeve bo s pomočjo vračanja državljanov nadaljevalo, vendar nima možnosti, da bi prišlo po vsakega posa-
Za reševanje naših državljanov, ki so bili zaradi ukrepov tujih držav ujeti na mejah, ladjah in letališčih, so na ministrstvu že 14. februarja oblikovali posebno krizno konzularno celico,
v kateri uslužbenci in diplomati s pomočjo telefona, elektronskih sporočil in družbenih omrežij 24 ur na dan odgovarjajo na vsa vprašanja državljanov. Sodelavci ministrstva so v stalnih sti-
Na zunanjem ministrstvu so že 29. februarja odsvetovali vsa potovanja v tujino, 6. marca so pozvali vse državljane po svetu, naj se vrnejo domov. A ker se razmere po svetu ne izboljšujejo, slovenskim državljankam in državljanom, ki so še v tujini, svetujejo, naj čimprej temeljito razmislijo in se varno odpravijo domov. Če za to ni več možnosti, naj ostanejo tam, kjer so, če se tam počutijo varno.
Za tuje državljane, ki prebivajo v Sloveniji, so na ministrstvu v okviru protikorona paketa predvideli rešitve: njihova vizumska in vsa ostala dovoljenja za bivanje bodo podaljšana, kar pomeni, da tisti, ki se ne morejo vrniti v svojo domovino, lahko do konca epidemije ostanejo v Sloveniji.
meznika. Naši diplomati po celem svetu in številni častni konzuli so po besedah ministrstva vedno na voljo in bodo tudi v prihodnje po najboljših močeh pomagali tistim, ki so ostali v tujini, še posebej če so sami in jim je težko.
»Primerjalno Slovenijo čaka vsaj še mesec boja«
Polzelan Peter Zupanc že nekaj let živi in dela v Nanningu na Kitajskem. Od izbruha koronavirusu v Wuhanu, ki je postal žarišče svetovne epidemije, do takrat, ko smo se z virusom soočili tudi v Sloveniji, se je že večkrat oglasil s svojimi poročili. Tokratno je najbolj pozitivno in optimistično doslej, saj iz njega lahko razberemo, da je Kitajski uspelo zajeziti in obvladati koronavirus in da se življenje v tej azijski velikanki vrača v stare tirnice.
»Že približno mesec dni je, odkar nimamo nobene nove domače okužbe, po vsej Kitajski je bolj ali manj podobno. Tudi Wuhan, sicer malo manj časa, ne beleži novih primerov,« je Peter iz Nannin-
ga sporočil dobre novice. Kot je še dejal, okužbe prinašajo predvsem tisti, ki se vračajo na Kitajsko.
S soprogo sta prvič po približno dveh mesecih odšla do središča mesta, kar je približno
40 minut vožnje z električnim motorjem. »Javno življenje se vsekakor vrača, čeprav po delčkih, na cestah je relativna gneča, restavracije se odpirajo,« je Peter opisal prve znanilce vračanja običajnega življenja. Maske sicer še vedno nosi kakšnih 70 odstotkov ljudi, pouk je še vedno na daljavo, odpiranje šol bo sledilo kasneje.
Kaj po izbruhu koronavirusa pri nas čaka Slovenijo glede na razvoj dogodkov na Kitajskem? »Prvi primeri na Kitajskem so
bili znani precej pred koncem januarja, ko so novice o tem eksplodirale in smo potem šli v karanteno. Od takrat smo doma dva meseca, a razmere so bolj mirne že nekaj časa. Zadržano optimistično bi rekel, da lahko v Sloveniji računate vsaj še na mesec relativno strogih ukrepov. Če bo šlo po sreči, utegnejo potem postati milejši. Čakali boste na maj,« je pomenljivo sklenil naš »kitajski« novinarski kolega Peter Zupanc.
' - ■
1ЉШ
Peter Zupanc na ulicah Nanninga, še vedno z masko, ki jo je kljub izboljšanju razmer, zelo priporočljivo uporabljati. (Foto: osebni arhiv)
Mitja Suvajac pred znamenito cerkvijo Vasilija Blaženega na Rdečem trgu v Moskvi
S polnočno karto do zadnjega leta iz Moskve
Mitja Suvajac iz Zreč, študent fizike v Moskvi, je bil med tistimi slovenskimi državljani v tujini, ki so se ob izbruhu koronavirusa soočili z zahtevnim izzivom, kako si zagotoviti predčasno vrnitev v domovino. Najprej je še
kolebal, ali naj se vrne ali
ne, a ko je vladni krizni štab oznanil, da bo zaprl brniško letališče za potniški promet, je moral hitro ukrepati in se podati v lov za letalsko karto za naslednji dan.
»Tudi predviden torkov let, tisti, ki je bil potem naknadno organiziran, še ni bil zagoto-
vljen, tudi na naši ambasadi v Moskvi niso ničesar vedeli o zapiranju letališča. Tako sem sredi noči, ob 11. uri ponoči, kupoval letalsko vozovnico in jo na srečo še dobil za polet iz Moskve neposredno na Brnik.«
Cena letalske karte za ponedeljkov let z Aeroflotom je bila še zmerna, za torek je že izjemno poskočila. Kot je še povedal Mitja, v času njegovega bivanja v Moskvi še ni bilo uvedenih strogih zaščitnih ukrepov pred širjenjem koronavirusa.
»V Rusiji omejitev gibanja, nošenje mask in drugih zašči-
tnih ukrepov res niso tako hitro uvedli, ampak oblasti so že bile pripravljene na koronavirus, saj so tri tedne pred pravim izbruhom predstavile načrte in postavile temeljni kamen za novo bolnico za bolnike s koronavi-rusom v predmestju Moskve.«
Tudi na njegovi fakulteti v ruskem glavnem mestu so v teh razmerah pripravili študij na daljavo, izpiti, ki jih ne bo mogoče opraviti s kolokviji, bodo verjetno prestavljeni na jesen, ko se bo, kot predvideva Mitja, tudi lahko vrnil na svojo fakulteto v Moskvo.
Foto: lastni arhiv
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
31
Sredi Tihega oceana
Celjanka Anja Kovačič je nekdanja novinarska sodelavka našega uredništva. To delovno mesto je pomenilo le kratek postanek na njeni poti življenjskih izzivov, ki jo vodijo po svetu, kjer odkriva kraje in ljudi ter preizkuša meje svojih sposobnosti.
Da so različne okoliščine, v katerih se znajde, zanjo vedno nov izziv, je dokazala že večkrat. Potem ko je leto dni živela in delala v Avstraliji, naj bi se 14. maja vrnila domov. Najprej je šla še na Fidži in nato želela videti še Papuo Novo Gvinejo, Filipine, Kambodžo in Bali. A je zaradi trenutnih razmer obtičala v Honiari, prestolnici Salomonovih otokov. »Leti, ki sem jih načrtovala, so do nadaljnjega odpovedani. Kdaj bom lahko nadaljevala pot, ne vem. Čakam. Ali bom po ponovni vzpostavitvi zračnega prometa letela proti domu ali bom nadaljevala potovanje, se bom odločila glede na čas, kdaj se bo to zgodilo. Dejansko sem tu bolj varna kot na poti domov in doma. Tu nimamo za zdaj še nobenega primera
okužbe z virusom,« je povzela dogajanje v krajih, kjer je vsak dan od 30 do 35 stopinj in kjer ni nobene panike. »Država se je sicer preventivno odločila za samoizolacijo, a življenje se nadaljuje po običajnem ritmu,« pravi popotnica, ki svoje vtise zapisuje in fotografira na FB--strani Blue eyes discover.
Da življenje tam ni zapleteno, priča zapis z omenjenega bloga: »Ko me je ob 8. uri zjutraj zbudila vročina, sem si privoščila polovico ogromne papaje z lokalne tržnice, si skuhala kavo iz svoje bosanske džezve in se z lokalnim busom za 30 centov odpravila v mesto.« A vse ni sanjsko, treba je preživeti tudi med čakanjem na možnost odhoda in razmišljati, kako bo po koncu pandemije. »Vse materialne vrednote so šle v pozabo. Moje izgubljene letalske karte in z njimi prigaran denar. Tudi vaši projekti, dohodek in posli. Vse je v zraku. Velike sanje in želje se spreminjajo v nekaj, kar nam je bilo do zdaj samoumevno.«
Foto: osebni arhiv
Oliver je trenutno v preventivni samoizolaciji v domačih Konjicah. (Foto osebni arhiv)
Anja in Barbara upata, da se bodo razmere v mesecu ali dveh umirile. (Foto: osebni arhiv)


I Ш

«tek.'
v..
Oliver doma, Anja in Barbara še v Južni Ameriki
Ultrapohodnik Oliver Tič se je pred dnevi uspešno vrnil v domače Slovenske Konjice. Posvojeno psičko Carlitos je moral za nedoločen čas v Kolumbiji nastaniti v pasjem hotelu. Kolesarki Anja Antolič s Sv. Štefana in Barbara Marčič iz okolice Rač sta se odločili, da bosta obdobje karantene prebrodili v Ekvadorju.
Kot je znano, se je Oliver namenil prehoditi 27 tisoč kilometrov dolgo pot od juga Argentine do skrajne točke Aljaske. Po prehojenih 11.600 kilometrih je v Kolumbiji svojo pot po najdaljši cesti sveta končal. Če bi
41i»<
sklici*
II»
5* KI lil*« ti (»I 3 I ( 2 ( * I ГШН MM*«l ti H: -]*<1) ti in:
M^CII* .ti«
se mu vsaj malo sanjalo, da se bodo zadeve tako zaostrile, se po kratkem obisku domovine v začetku meseca - po oboroženem ropu je urejal dokumente - seveda ne bi vrnil v Južno Ameriko. »V Južni Ameriki je strah pred koronavirusno okužbo velik. Karantena je zelo resna. Če bi me na primer po 20. uri zalotili zunaj, bi lahko dobil tudi večletno zaporno kazen. V Kolumbiji si človek res ne želi iti v zapor. Glede na številke v potnem listu so začeli omejevati vstop v trgovine. Nisem se več počutil varnega. Vedel sem, da moram domov, pre-
den se razmere še zaostrijo.« S pomočjo slovenske ambasade je ujel enega zadnjih letov iz Calija v Bogoto, kjer se je z množico drugih Evropejcev vkrcal na letalo proti Parizu. Naslednji dan je pristal v Zagrebu, se s taksijem peljal do slovenske meje, na drugi strani ga je čakal prijatelj in ga odpeljal domov. Najtežja stvar pri vsem skupaj je bilo slovo od psičke, na katero se je vmes navezala cela Slovenija. V pasjem hotelu na drugi strani sveta ga bo počakala do konca epidemije, ko se bo Oli - tako je odločen - vrnil ponjo.
$f (II 1) CCS K .51
tc :*»
LI eis Ii iti
if i'i tc CM cc «t»
CC -I)
ta ics I • :c>
• :-su lit«**,
Ш tiilr i«t ■ |j|lv »t I.Hi «t
I. ti« I. tit
MM
I. tit	HI
I.lit	HI
I.Sit	HI
I.lit	HI
Morda bo kmalu bolje
Oktobra 2018 sta na podobno pot, vendar s kolesi, krenili tudi Anja in Barbara. Njiju je koronavirusna epidemija ujela v Ekvadorju. Prvi primer so v državi zabeležili v začetku marca. »Že pred tem sva tu in tam zasledili koga, ki je po cesti hodil z masko, skrb med ljudmi je bila očitno velika. Zdaj se število okuženih počasi stopnjuje, trenutno naj bi imeli približno tisoč primerov, največ na obali v mestu Gu-ayaquil,« pišeta dekleti. Ko je država zaprla vse nacionalne parke in so indijanske skupnosti turistom zaprle vrata,
javno življenje pa se je začelo ustavljati, sta morali potovalni načrt spremeniti. Tudi zato, ker pogledi domačinov niso več tako prijazni. Virus naj bi v državo namreč prinesla neka španska turistka, posledično so zdaj vsi turisti bolj ali manj nezaželeni. Anja in Barbara sta se ustalili v mestu Quito. »Veliko popotnikov in kolesarjev se sicer vrača domov, a medve sva se odločili, da se ne predava tako hitro. Upava, da se bo zadeva do konca maja umirila in bova lahko nadaljevali potovanje proti Kolumbiji. Enostavno se še ne želiva sprijazniti s
tem, da je najinega potovanja konec. Upava na najboljše.« Tudi oni dve sta bili v stiku s slovensko ambasado v Braziliji, za zadnje lete v Evropo se nista odločili, ker so bile karte izjemno drage, logistika za to-vorjenje koles pa prezahtevna. Ostajata optimistični in upata tudi na podporo iz domovine. Nepredvideno dolgotrajno bivanje v eni najdražjih držav Južne Amerike zanju ne bo enostavno.
Podrobneje bomo o dogodivščinah naših popotnikov v Južni Ameriki pisali v eni prihodnjih številk Novega tednika.
32
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
Igrajte se z nami
V teh dneh, ko ste številni ostali doma, imate zagotovo veliko idej, kaj vse lahko počnete v takšnih razmerah. Pošljite nam kakšno fotografijo in objavili jo bomo v Novem tedniku. Naš elektronski naslov je tednik@nt-rc.si. Fotografije naj bodo čim večje. Ostanimo doma!
Odkrivamo lepote domovine.
Družabne igre spet pribljubljene
V
Človek, ne jezi se, ostani doma
V času, ko moramo zaradi širjenja epidemije karse-da omejiti stike in življenje prilagoditi drugačnemu tempu, se marsikdo zaradi tega počuti bolj tesnobno in posledično manj svobodno. A če je za večino ljudi situacija neprijetna in zahteva nekaj dodatnih naporov zaradi organizacije časa in dejavnosti, je za manjši delež lahko odločujoča. Zato je pomembno, da v teh dneh pomislimo na tiste, zaradi katerih so omejevalni ukrepi pravzaprav sprejeti - na starejše, ljudi s kroničnimi boleznimi in tudi na hudo bolne otroke in mlade. In seveda na vse tiste, ki se v teh dneh na delovnih mestih trudijo pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Da bi se lahko izognili osebnim stiskam in tesnobi, nam lahko v tem času pomagajo družabne igre, svetujejo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Zagotovo se v vsaki hiši skriva kakšna družabna igra, na škatli katere se je v zadnjem času nabralo kar nekaj prahu, saj nam tempo življenja, dela, šole in ostalih dejavnosti skoraj
kot njihovi starši. Ob tem velja omeniti, da so družabne igre vselej dobra družinska zabava, ob njih se otroci naučijo zmagovati, izgubljati, logično razmišljati, ustvarjati zmagovalne strategije in upoštevati pravila.
Svinčnik in papir
Za kar nekaj zabavnih, a v tem elektronskem času že skoraj pozabljenih iger potrebujemo zgolj papir in svinčnik ter znanje, iznajdljivost in domišljijo. Na primer križci in krožci ali tri v vrsto. Nekoč zelo popularna igra je bila ime, priimek, mesto, država, reka, rastlina, žival, predmet. Karseda hitro je treba na določeno črko najti ustrezno besedo. Še ena nekdaj priljubljenih iger, ki se je kasneje preselila tudi v elektronski ^ obliko, je pota-
pljanje ladjic. Možgančke lahko razmigamo tudi z vislicami.
Karte, kocke, figure in denar
Igra, ki vselej zagotovi obilico smeha, je pantomima. Igra, v kateri izražajo igralci čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, brez govorjenja in zvokov. Za šah pravijo, da je kraljevska igra, ki bi se jo moral naučiti vsak. Monopoli velja za najbolj raz-
širjeno strateško zabavo. V teh dneh je zagotovo nepogrešljiva tudi igra s kartami ena, ki je enostavna, a razgibana.
Poleg klasičnih in večinoma dobro znanih iger, kot so človek, ne jezi se, mlin, dama, mikado in domine, je danes na voljo ogromno različnih poučnih in raziskovalnih iger.
Tako se je na primer mogoče tudi v času, ko je naše gibanje omejeno, podati po poteh po Sloveniji ali odkrivati svetovne znamenitosti.
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
33
Monopoli je igra, ki je zamenjala že kar nekaj podob, a njeno bistvo ostaja enako. Kupiti posest, zgraditi hišo, jo nato nadgraditi v hotel, pri tem pa suvereno finančno krmariti med stroški in prihodki. Za ljubitelje modernizacije je na voljo tudi različica, kjer igralci poslujejo z bančnimi karticami.
Bogat je nabor strateških iger, ki
nas lahko »zaposlijo« tudi za več dni.


Pri tem lahko preizkusimo svoje detektivske sposobnosti. Vprašanje je, kdo bo boljši - skupina policistov ali pretkan lopov.
Mlajši otroci so navdušeni tudi nad opičjo igro. Včasih je veselje še večje ob pripravi igre oziroma rekvizitov kot igranje.
Karte ponujajo skoraj neomejeno obliko igranja.
Igra s kartami Spot it je zelo dobra za trening spomina, ker je zelo priročna, jo je mogoče igrati kjerkoli. V postelji, na kavču ali za mizo. Gre za set igralnih kart, na katerih so v različnih velikostih narisani različni liki. Vsaka karta ima z drugo karto enak samo en simbol, ki ga morajo igralci čim prej opaziti. Sliši se enostavno. Pa je res? Preizkusite.
Zelo zabavna in hkrati poučna je zbirka družabnih iger Brain Box. Igre so prilagojene otrokovi starosti. Gre za igralne karte, ki preizkušajo naš in otrokov spomin, sočasno osvajamo tudi nova znanja. Vsak set vsebuje 71 kart, na vsaki je določena slika, ki si jo lahko igralec ogleduje 10 sekund. Na drugi strani kart so vprašanja, na katera mora nato odgovoriti.
«Sestavljanke ali puzzle igre so se v zadnjem obdobju tudi že preselile na zaslone elektronskih naprav, a je tovrstno ustvarjanje in sestavljanje manjših delčkov lahko prav super zabava.
Za vse, ki se radi ob smehu še nekoliko razgibajo, je Twister prava izbira. Zahteva pa nekaj več prostora.
Vojna z navadnimi kartami je ena izmed najbolj priljubljenih iger, s katerimi smo si pred desetletji krajšali čas. Vsak igralec ima svoj kup kart, ko obrne karto, jo položi nasproti soigralčeve in če je višja, pobere obe. Če sta karti enaki, je vojna. Zmaga tisti, ki pobere vse karte.
Remi - za to igro obstaja skoraj toliko pravil, kot je igralcev. Cilj igre je vselej enak, znebiti se vseh kart in tako zmagati. Pri nas ponavadi uporabljamo komplet 52 igralnih kart in tri jokerje.
Karte ena in črni peter sta verjetno najpogostejši igri s kartami v družinah z manjšimi otroki.
Dokler nam nič ne manjka ...
Večina se nas ni zavedala, kako krhek je naš sistem in kako hitro se lahko sesuje način življenja, ki smo ga bili vajeni. Še nedavno se je zdelo, da lahko tehnologija in človeški um rešita tako rekoč vse težave. A novi nevidni sovražnik nam je pokazal, da vse ni samoumevno in da bo minilo še kar nekaj časa, da se bomo lahko vrnili v približno normalno življenje. Tako kot je bilo, verjetno ne bo več nikoli. To se kaže na vsakem koraku, saj se spreminjajo načini in pristopi delovanja, a tudi razmišljanja in dojemanja sveta in trenutnih razmer ter vseh težav, ki se ob tem pojavljajo. Del navad, ki jih bomo v teh dneh pridobili, bomo morali vgraditi v prihodnje življenje, a zagotovo ne bo šlo niti brez sprememb v našem pojmovanju sveta, svoje vloge v njem in odnosa do drugih.
V teh dneh se je ponovno pokazalo tisto, kar smo mnogi pozabili: spomnili smo se, kako pomagati in biti solidaren, kako ravnati preudarno, varčno, skrbeti zase in za druge ... Pozitivne človeške vrednote se v takšnih razmerah izkažejo še bolj kot običajno ali pogorijo na celi črti. Primerov egoizma, nepremišljenosti in pišmeuhovstva še vedno ne manjka, tudi idej o hitrem zaslužku in goljufijah na račun trenutnih razmer nikoli ne bo konec. A na drugi strani dajejo različni
pozitivni primeri upanje, da bo ta pandemija vendarle nekoliko ustavila pehanje za denarjem in pokazala, da se naenkrat da izpeljati cel kup stvari, ki so se prej zdele nemogoče.
Zdravstvo je v teh časih na preizkušnji, kakršne še ni doživelo. V preteklosti smo pogosto poslušali razlage, kako nujna je privatizacija na tem področju. Resda je naše javno zdravstvo v zadnjih letih doživljalo vedno večje pretrese in se soočalo z vedno večjimi težavami pri zagotavljanju kadrov, opreme ... A v teh razmerah si verjetno težko predstavljamo, kako bi se z boleznijo spopadali brez javnih zdravstvenih ustanov, kjer solidarnost med zdravniki na srečo še ni ugasnila.
Prejšnja leta smo 7. aprila obeleževali svetovni dan zdravja in zanimivo, daje bilo dve leti zapored geslo dneva Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev za vsakogar, vsepovsod. Naj bo izkušnja iz časov boja proti novi bolezni ena tistih, ki bodo začrtale smernice za prihodnje delovanje našega zdravstva, socialnih, izobraževalnih in vseh drugih ustanov. In vsakega od nas v skrbi za lastno zdravje, ki se je ponovno izkazalo kot najpomembnejša vrednota, kije ne znamo dovolj ceniti, dokler nam nič ne manjka.
TC, foto: Pixabay
ŽALSKE LEKARNE ŽALEC
LEKARNA ŽALEC LEKARNA ŽALEC II LEKARNA PETROVČE
„TUDI BESEDA JE LAHKO ZDRAVILO"
LEKARNA ŽALEC
Prešernova 6 3310 Žalec Telefon: 03 71202 50 lekarna.zalec@siol.net
LEKARNA ŽALEC II
Ulica heroja Staneta 8 3310 Žalec Telefon: 03 712 02 70 lekama.tus@lekame-zalec.si
LEKARNA PETROVČE
Petrovče 33 3301 Petrovče Telefon: 03 7120258 lekarna.petrovce@siol.net
Pomanjkanje strokovnjakov na področju paliativne oskrbe
Lekarniška dejavnost Žalskih lekarn Žalec
Žalske lekarne Žalec predstavljajo Lekarna Žalec, Lekarna Žalec II in Lekarna Petrovče. Žalske lekarne Žalec skrbimo za lekarniško dejavnost v osnovi za prebivalce v Občini Žalec in seveda tudi za ostale, ki prihajajo v naše enote. Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, dobro prepoznavnost.
Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva terzdravstvenih zavodov in drugih organizacij zzdravili. Preskrba zzdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil ter magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost.
Naša osnovna naloga je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so bila predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Farmacevti vžalskih lekarnah pa se ukvarjamo dodatno še s Farmacevtsko skrbjo za osebe s povišanim krvnim tlakom, za osebe s sladkorno boleznijo, bolnike z meta bolnim sindromom, s težavami z venami, izvajamo homeopatsko svetovanje in prodajo homeopatskih zdravil, ukvarjamo se s storitvijo Pregled uporabe zdravil... Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin- kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept pa se iz dneva v dan pridružuje vse več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov ... Tudi tukaj je svetovalna vloga ključnega pomena in s tem poslanstvom delujemo v našem okolju. Zavedamo se, da je tudi beseda lahko zdravilo!
Nataša Čater, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn
Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Njen osnovni namen je izboljšati kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih s postopki in ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno prepoznavo, oceno in tudi obravnavo težav neozdravljivo bolnih. Z naraščanjem obolevnosti zaradi raka in drugih kroničnih obolenj ter s podaljšanjem življenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vedno večje.
Paliativna oskrba je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do zdaj v Sloveniji, a tudi v širši regiji formalni študij na tem področja ni bil možen.Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom Paliativna oskrba. Študijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. Na
Visoki zdravstveni šoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domačimi in tujimi (finskimi, švicarskimi) strokovnjaki s področja paliativne oskrbe, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi.
Po mnenju študentov in diplomantov je študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju: • Fleksibilen, prilagojen potrebam izrednih študentov.
•	Študijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo.
•	Raziskovalno delo je omogočeno študentom pod mentorstvom visokošolskih učiteljev.
•	Dobro razvit je sistem tutor-stva in nudenje individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami.
•	Pestro je obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne poletne šole...).
•	Možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih ustanovah v tujini.
Prijavni rok za vpis bo potekal od 1.6. do 20.9.2020.
Informativni dan bo 4.6.2020
ob 16. uri v prostorih Visoke zdravstvene šole v Celju, Mariborska cesta 7.
www.vzsce.si info@vzsce.si 03/428 79 00
PRILOGA ZDRAVJE
35
Kako je s krvodajalstvom v času epidemije?
Odvzemi krvi pod večjim nadzorom, strahu za prenos okužbe s krvjo ni
Rdeči križ, ki organizira krvodajalske akcije (terenskih zaradi izrednih razmer zaenkrat ni, razen prilagojenih akcij), krvodajalce zdaj o potrebah krvi obvešča s SMS-sporočili. Kljub temu da ima Slovenija trenutno dovolj zalog krvi za 14 dni, je darovanje pomembno zaradi zapolnjevanja zaloge. Zato krvodajalce na odvzeme krvi vabijo točno na določen dan in določeno uro. Tudi zaradi varnosti.
SIMONA SOLINIC
Rdeči križ krvodajalstvo organizira v tesnem sodelovanju z bolnišnicami. »V vsej Sloveniji smo uvedli nadzorovan pristop k dajanju krvi, kar pomeni, da se z vsakim krvodajalcem najprej pogovorimo po telefonu, ali je primeren za odvzem krvi. Krvodajalcem individualno odpiramo vrata in vedno obravnavamo samo enega, pri čemer velja razdalja dveh metrov. Zaenkrat je odziv krvodajalcev glede na razmere zelo dober. Dnevno pridobimo dovolj krvi in ves čas svetujemo po telefonu vsem, ki pokličejo,« pravi predstojnica Transfuzijskega centra Celje Janja Pajk, dr. med., specialistka trans-fuziologije.
Samo za primer: preteklo sredo je bilo 43 odvzemov krvi. »To je za trenutne razmere in potrebe v celjski bolnišnici dovolj. Res je, da moramo imeti vedno zaloge krvi vseh krvnih skupin, zato naročamo vnaprej. Tako imamo naročene krvodajalce do začetka aprila. Takšen način pomeni v vsakem trenutku dovolj eritrocitov, trombocitov, za kar potrebujemo vsaj štiri krvodajalce in sveže zmrznjene plazme,« pojasnjuje Pajkova.
Strah je odveč
Strah je glede na novi koronavirus med ljudmi seveda prisoten. »Ljudje vidijo, da se trudimo z zaščitnimi sredstvi, osebno varovalno
Predstojnica Transfuzijskega centra Celje Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije
opremo, enako svetujemo tudi krvodajalcem, če imajo maske in rokavice. Toda strah ni upravičen. Prenos novega koronavirusa s krvjo
-	enako velja za ostala re-spiratorna virusna obolenja
-	od zdaj ni bil dokazan in opisan. Z vsakim opravimo poglobljen pogovor predod-vzemom krvi. Zato odklonimo krvodajalce, če so bili v
Številka Transfuzijskega centra Celje: 03 423 35 97
zadnjih 28 dneh v tujini, so kašljali, kihali ali imeli povišano temperaturo ali stik z nekom, ki je bil okužen ali pri katerem je obstajal sum okužbe. Poleg tega morajo krvodajalci izpolniti še dodaten vprašalnik, na podlagi katerega presodimo, ali je nekdo primeren za odvzem krvi. Vedno storimo vse, da je odvzem varen v največji možni meri. Ob tem krvodajalca v ambulanti obravnava tudi zdravnik,« pojasnjuje Pajkova.
Foto: Andraž Purg -GrupA, SHERPA
Trenutno niste primerni za darovanje krvi:
če ste v zadnjih 28 dneh potovali izven Slovenije (velja za vse države EU in druge celine),
če imate prehlad, kašljate in kihate,
imate povišano telesno temperaturo,
prebolevate nalezljivo bolezen,
stebili v stiku z obolelo osebo,
ste v zadnjih 28 dneh preboleli nalezljivo bolezen.
Rak trebušne slinavke
Zgodnjeodkrivanje rešuje življenja!
Po ocenah angleške organizacije za raka trebušne slinavke (Pancreatic Action UK) v Evropi zaradi tega raka vsakdanzboli tisočljudi, umre jih 985. Večinaobolelih jastaeej^li od60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh vrstah raka tudi pri tem spušča. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena najvišjih, preživetje je na samem dnu.
Zakaj na samem dnu? Odgovor se skriva v dejstvu, da v povprečju bolniki po diagnozi živijo 4,6 mesece, pet let po diagnozi živijo le še štirje odstotki obolelih. Kako slaba je ta statistika, najbolj oriše to, da danes onkologi uspešno pozdravijo že več kot 60 odstotkov vseh bolnikov, ki pri nas zbolijo zaradi ene od oblik raka, pri raku dojk je uspešnost že približno 90-odstotna. Predvsem pa je rak trebušne slinavke rak, kije nekako »pozabljen« in o njem ne govorimo dovolj. Pogosto zanj slišimo le takrat, ko zboliznana osebnost. Zagotovo se spomnite Luciana Pavarottija ali Steva Jobsa, Arethe Franklin in Patricka Swayzeja? Vsi so umrli zaradi raka trebušne slinavke. Tudi zato, ker ga ni na »zemljevidu« z ostalimi raki, nanj niti ob težavah ne pomislimo, še za zdravnike neredko predstavlja trd oreh in nanj pomislijo pozno, ko bolezen že močno napreduje; in se ne da narediti ničesar več.
In kateri so simptomi, na katere je treba biti pozoren? To so zlasti tiho nastala zlatenica, slabost, bruhanje, bolečina, ki seva v sredino hrbta in žličko, nepojasnjena izguba telesne teže v kratkem času, pri čemer mora biti vse pozornosti deležna tudi spremenjena barva blata (to postane sivo) in urina (postane zelo temen). kojav zlatenice je tudi najugodnejši potek bolezni, saj pomeni, da je tumor ob žolčnem vodu in ga stisne, zato pride do zapore odvajanja žolča in posledično se pojavi zlatenica. Gre za enega najzgodnejših simptomov, ki ga povzroči tumor, ki leži v delu,
ki je dovolj debel, da tumor ostaja znotraj organa in še ne prerašča v okoliška tkiva.
0omenzge0nje ga odkrivanja
Zdravljenje raka je v zadnjih desetih do petnajstih letih izjemno napredovalo. Izboljšale so se diagnostične tehnike, seveda tudi vse tri oblike zdravljenja: kirurško, obsevalno in sistemsko. Posledično se je preživetje močno izboljšalo in prenekatera oblika raka je že postala kronična bolezen. Žsl to za raka trebušne slinavke ne velja. Bolnikov je vedno več in kljub temu da imamo nove in vedno bolj agresivne kirurške tehnike ter kljub zdravljenju s kemoterapijo je preživetje še vedno slabo. Realne možnosti za daljše preživetje imajo bolniki, ki so primerni za operativni osseg, ki mu sledi kemoterapija. Kirurški poseg je možen le v zgodnjih stadijih, ko je bolezen omejena na trebušno slinavko in se rak še ne razširi na okoliška tkiva in organe. Takšnih bolnikov je samo 20 odstotkov, zato je vsekakor pomembno, da se ta odstotek kar najbolj zviša. Za to je še kako pomembno, da vsi poznamo znake te bolezni in se ob njih predvsem zelo hitro odzovemo.
Dejavniki tveganja za raka trebušne slinavke:
starost nad 65 let kronično vnetje trebušne slinavke akutnovnetjetrebušne slinavke v preteklosti nezdravživljenjskislog(kajenje, debelost) družinska obremenjenost sladkorna bolezen po 50. letu.
EuropaColon Slovenija
SKUPAJ SMO V TEM! ©
RAK TREBUŠNE SLINAVKE SIMPTOMI
Simptomi ooko doobušeo slieovko sa včasih eojoseii Bodite kаgаoаi na naslednje znake:
O
□ o
BOLEČINA V TREBUHU
o-e
BOLEČINA kA SREDINI HRBTA
ca
o O
NEPOJASNJENA IZGUBA TEŽE
®
IZGUBA
APETITA fe
SIVO BLATO, TEMEN URIN
ZLATENICA (porumenela koža in beločnici)
a
PREBAVNE MOTNJE
OŽ
kOVOkASTALI DIABETES OB NORMALNI TELESNI TEŽI
ZGODNJE ODKRIVANJE REŠUJE ŽIVLJENJA
Več informacij na: www.europacolon.si www.worldpancreaticcancerday.org Facebook: EuropaColon Slovenija
36
PRILOGA ZDRAVJE
Pomembno tudi v sedanjih razmerah
Ne pozabite na zdravo in uravnoteženo prehrano
V dnevu bi morali imeti pet obrokov. Nobenega ne bi smeli izpustiti. Ključno je, da ne izpuščamo večerje in da je ta lahka. Če med večerjo in zajtrkom mine več kot 12 ur, se telo že počasi navaja na postno stanje. To pomeni, da hrano, ki jo zaužijemo po takšnem času, telo spravi v maščobe.
Brez hrane ne gre. Morda bi morali zapisati, da brez zdrave hrane ne gre. Prehranjevanje je za človeka pomembno v vseh življenjskih obdobjih, je ena prvotnih človekovih potreb. Tudi vrednota, ki vpliva na človekovo zdravje. Pozitivno in negativno. Epidemija novega koronavirusa je povzročila kopičenje domačih zalog hrane. Ljudje so izbirali predvsem hrano z daljšim rokom uporabe, tudi konzervirano. Toda ne glede na razmere je treba vedeti, da je tudi v tem času treba uživati zdravo hrano, ki koristi, krepi zdravje in je dolgoročna naložba v zdrav življenjski slog.
SIMONA SOLINIC
Nezdrava hrana morda v določenem danem trenutku zadovolji naše potrebe, saj z njo potešimo lakoto ali čustveno lakoto, na dolgi rok pa zdravju škoduje. Zaradi napačnega prehranjevanja, ki ponavadi traja dlje časa ali vrsto let in na to nismo pozorni ali ne želimo biti pozorni, se v kasnejših letih kopičijo obiski pri zdravniku. Kopičijo se tudi kilogrami. Nezdrava hrana vodi v razvoj kroničnih bolezni, srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in v debelost. Slednja je danes že označena za bolezen. Kaj sploh uravnotežena prehrana
pomeni in kakšna bi takšna zdrava hrana morala biti?
Kaj sestavlja zdravo
hrano?
Človek ne le da potrebuje hrano, ampak potrebuje tudi redne informacije o tem, kakšna živila takšno hrano tudi sestavljajo. Torej kaj so priporočena živila in katerim se je treba izogibati. V poplavi informacij z dosegom spleta in tehnologije je namreč hitro kakšen podatek zavajajoč. Zdravo prehranjevanje bi moralo biti osnova. »Predvsem je pomembno, da vemo, kaj je >zdravo< na-
Mastno in slano meso bi morali nadomestiti s stročnicami, ribami, perutnino in pustim mesom. Ribe naj bi jedli vsaj dvakrat na teden. Takšna so zdrava priporočila. Enkrat na teden naj bi vnesli tudi brezmesni dan, torej dan brez mesa, dodaja sogovornica.
kupovanje, in da je ritem prehranjevanja pravilen ter da skrbimo za pravilno količino obroka,« pravi Mateja
Rozman, dipl. medicinska sestra s specialnimi znanji in vodja Centra za krepitev zdravja Celje.
Najpomembneje je, kadar govorimo o zdravi hrani, da v jedi uživamo, da jemo redno, ne izpuščamo
obrokov in izberemo pestro ter polnovredno hrano, ki vsebuje živila rastlinskega in živalskega izvora, doda-
PROJEKT KRONEBO
Kronične nenalezljive bolezni
4
Najpogostejše kronič ne nenalezljive bolezni povezane s smrtjo so srčno-ž ilne bolezni (kot so sr čni napadi in sr čna kap), sledijo smrti zaradi razli čnih vrst raka, bolezni dihalnega sistema in diabetes. Nenalezljive kroni čne bolezni se ne prenašajo iz osebe na osebo. So dolgotrajne in napredujejo poč asi.
Poznamo glavne dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo in tako preprečimo ali preložimo nastanek bolezni. Nenalezljive kronične bolezni se pogosteje povezujejo s starejšimi, vendar
dokazi kaž ejo, da se ve č kot 9 milijonov smrti, ki se letno pripišejo nenalezljivim kronič nim boleznim zgodi pred 60-im
letom starosti.
KRONI C NE NENALEZLJIVE BOLEZNI
so pogoste in lahko zelo negativno vplivajo na posameznikovo kakovost ž ivljenja ter tudi na njegovo
sposobnost za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja. Projekt bo prispeval k izboljšanju ž ivljenjskega sloga in tveganih vedenj pri posameznikih, razvoju ter izboljšanju ozaveš č enosti preko programov delavnic, coachinga za zdravje ali ocene ž ivljenjskega sloga
posameznika.
Sodelujo č i: Zavod ZRI Celje, Zdravstveni dom Celje, Javni zavod Socio in Razvojna agencija Savinjske regije.
INFORMACIJE O VKLJU CITVI V PROGRAM:
ZAVOD ZA RAZISKAVE, IZOBRAŽEVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ CELJE
OPEKARNIŠKA CESTA 15A, 3000 CELJE TEL:: 03 620 97 06 E-POŠTA: INFO@ZAVOD-ZRI.SI WWW.ZAVOD-ZRI.SI
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Zavod ZRI
Zavod u raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj
PRILOGA ZDRAVJE
37
Varovanje zdravja je osnovna pravica posameznika in pogoj za kakovostno in zdravo življenje. Dokazano je, da lahko vzroke za nastanek bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano in nezdravim življenjskim slogom, iščemo v socialnih in ekonomskih dejavnikih, kot so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek in s tem slaba dostopnost do zdravega življenja.
Največ nezdravega prehranjevanja, nezdravega življenjskega sloga in zgodnjih oblik kroničnih bolezni je prav med revnimi in slabše izobraženimi. Revščina in neizobraže-nost sta dokazano največja sovražnika zdravja, kar je mogoče opaziti tudi pri slovenski populaciji. Prav tako je opazna za tretjino večja umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v nižjem družbenem sloju. Glede na izvedene raziskave o prehranjevanju prebivalcev Slovenije je še vedno mogoče opaziti nezadosten vnos sadja in predvsem zelenjave. Sadje in zelenjava imata velik pomen v zdravi prehrani, saj sta biološko visoko vredni skupini živil z nizko energijsko gostoto.
Ne smemo pozabiti na telesno dejavnost. Kljub epidemiji je nujna. Tudi doma lahko izvajamo vadbo in v naravi pod določenimi pogoji.

ja Rozmanova. »Na dan bi morali uživati več obrokov, več sadja in zelenjave, predvsem lokalnega izvora. Izogibati bi se morali pretirani ko ličini maščob, mastnim izdelkom, mastnemu mleku in pretiranemu doso-
ljevanju. Omejiti bi morali uživanje živil s sladkorjem, predvsem pekovskih izdelkov in sladkih pijač. Pri pripravi hrane so priporočeni dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode, kuhanje v sopari in dušenje z manj-
Čebelarji priskočili na pomoč
Čebelarska zveza Slovenije je čebelarskim društvom in svojim članom predlagala zbiranje denarja za nakup zaščitne opreme za zdravnike. Na poseben transakcijski račun lahko tako čebelarji nakažejo denar - kot je iz predloga zveze razvidno - v protivrednosti kilograma medu. Sredstva bodo zbirali do 10. aprila. Čebelarska družina Podčetrtek se je že odzvalo.
»Zbrana sredstva bodo strogo namenska in jih bomo namenili za nabavo zaščitne opreme. Čebelarji se zavedamo situacije, v kateri smo se znašli. Zavedamo se, da sta v tem času solidarnost in pomoč sočloveku na prvem mestu, zato bomo pomagali po svojih močeh, da zaščitimo tiste, ki so v tej situaciji najbolj izpostavljeni in skrbijo za naše zdravje. Nikoli ne vemo, kdaj bomo njihovo pomoč potrebovali tudi sami,« pravijo v Čebelarski zvezi Slovenije. Čebelarska družina Podčetrtek je tako na račun že nakazala 500 evrov. »Menimo, da naj denar prejmejo slovenski proizvajalci zaščitne opreme. Naj vsaj naš denar ostane v naši deželi in s tem pomaga našemu gospodarstvu, ki je v najhujši krizi,« je zapisano na spletni strani zveze.
šo količino olja,« še dodaja sogovornica. Za pitje je še vedno najprimernejša voda. Od litra in pol do dveh litrov, odvisno od telesne dejavnosti ter tudi odtega, kakšno je zdravstveno stanje posameznika.
L1Qkfflepitgisvoj imunski sistem z izdelki VITA-MED'' "WÄä^med VITA-MED®!
Propolis Propolis je naravna suha snov, ki jo čebele nabirajo na vršičkih popkov različnih dreves. Namenjen je ohranjanju zdravja v čebeljem panju. Njegova tinktura je narejena na alkoholni osnovi. Deluje antibakterijsko, protivnetno, protivirusno in tako okrepi imunski sistem. Posebej učinkovit je za celjenje ran, saj preko poškodovanih mest nareditanko zaščitno plast, s čimer kožo zaščiti pred nezaželenim vdorom bakterij.
Apisnarava je prehransko dopolnilo, sestavljeno iz medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Z mešanjem v pravilnih razmerjih dobimo zelo kvalitetno mešanico, bogato z vitamini in snovmi, ki jih naš organizem nujno potrebuje pri premagovanju vsakodnevnih naporov, za naravno okrepitev
imunskega sistema.
w Med s cvetnim prahom, matičnim mlečkom in propollsom ffpisnarava МЈ\гчв	Ц ftpisnara •
	s-

Informacije: VITA-MED Čebelarstvo, Dejan Tadej Posl s. p., Čača vas 46e, 3241 Podplat, 051 244 409,041 574 236, www.vita-med-posl.si
Nova živila za odpornost proti virusom
Nekoč sem imel gripo ali herpes, ki je tudi virusna infekcija, skoraj vsako leto. Leta 1998 je zdravnik dr. Ron Meyers objavil več uspešnih primerov zdravljenja viroz z antioksidantskim mineralnim praškom FHES. Moški z močno gripo je začel uživati FHES zaradi gripe, ker si v novi službi ni mogel privoščiti bolniške. Bolezen je z blagimi kratkotrajnimi simptomi lepo prestal »na nogah«. Da se ne bi ponovila, je še naprej užival FHES. Po štirinajstih dneh je prijetno presenečen ugotovil, da je odpravil tudi trdovratno srbeče glivično vnetje med nožnimi prsti. Med opisanimi primeri je bila tudi izkušnja moškega, ki je imel zaradi herpesa tako vneta usta, da jih je komaj odpiral. Po tednu uživanja FHES so težave prešle, ob čemer se je znebil tudi nekaterih bradavic, ki so prav tako posledica posebnih virusov.
Leta 1998 sva tudi s soprogo začela redno uživati FHES - preventivno 2 do 3 kapsule na dan. FHES je dokazano varen. Redno ga uživava že približno dve desetletji. Grip in herpesov pri nas skoraj ni več. Na spletni strani www.iztokostan.com je predstavljenih več kot 200 pričevanj uživalcev FHES, med njimi jih je precej (43) o zmanjšanem obo-levanju zaradi prehladov in grip.
V okolju, v katerem razsaja gripa, povečamo odmerek na 6 kapsul na dan, ob prvih znakih bolezni pa uživamo celo na 2 do 3 kapsule vsake 4 ure. Na ta način se bolezen ne razvije ali izzveni v 2 do 3 dneh v blagi obliki.
Virusi napadejo celice s
»pokvarjeno« vodo
V vsaki celici so prosti delčki kromosomov. Nekateri se obdajo s plastjo beljakovin, pri prehodu iz celice še z delčkom njene opne. To so virusi. Zunaj celice se ne morejo razmnoževati. Za to morajo prodreti v drugo celico lastnega ali tujega bitja. A tudi tam se razmnožujejo le, če je celica zakisana. V učbeniku za podiplomski študij medicine, katerega soavtor je tudi nobelo-vec James Watson, beremo, da se virusi razmnožijo le »pri kislem pH endosoma«, pH zdrave celice je 7,1 - torej rahlo alkaličen, pH, nižji od 7,0, pa pomeni kislost.
Celice se zakisajo, če se v telesu kopičijo presnovni odpadki. Ti so večinoma kisli. Zakisanost organizma ali toksemija je (pred)bo-lezensko stanje. Zmanjšamo jo s pitjem vode, telesnim gibanjem, sproščanjem in počitkom, skratka z zdravim načinom življenja. Zdravniki s pridom priporočajo, naj ob gripi povečamo uživanje sadja in zelenjave oz. sveže iztisnjenih sokov, saj s tem poveča-
mo alkaličnost telesnih tekočin. A zakaj gripa traja vsaj osem dni, ne glede na to, ali si pomagamo z njimi ali ne?
Virusi se v celicah razmnožujejo, ko je antioksidantskost v njih znižana. Sokovi iz svežega sadja in zelenjave so mnogo bolj antioksidantski kot na primer vitamin C, beta karoten ali koencim Q10, a očitno ne dovolj, da bi učinkovito zavrli razmnoževanje virusov v celicah. Po meritvah, ki jih redno opravlja Univerza v Ljubljani, je količina antioksidantskega vodika v kozarcu vode s kapsulo FHES enakovredna vsaj 10 tisoč kozarcem najboljšega svežega soka. Obenem uživanje FHES ustvarja rahlo alkalno okolje, kar tudi zavira razmnoževanje virusov.
FHES torej optimizira vodo v celicah tako z antioksidantskega kot alkalično-kislega vidika, česar pa izbirčni virusi ne marajo.
Nova živila za krepkejši
imunski sistem
Za obrambo pred virusi je pomembna tudi moč imunskega sistema. Naj opišem, kako to počnem z izbranimi živili. Na spletni strani www.iztokostan. com je predstavljenih več kot 650 pričevanj njihovih uživalcev. So tako varna, da jih v manjših odmerkih s pridom uživajo celo dojenčki.
Optimizacija vode v telesu: glavnino imunskega sistema tvorijo obrambne celice - levkociti. Treba je povečati moč vsakega razpoložljivega levkocita, da se bolj učinkovito bori proti tujkom. Dr. Stephanson in dr. Flanagan sta v posebni
raziskavi dokazala, da v vodi, ki vsebuje FHES, celice napravijo iz glukoze v določenem času petkrat več energije (ATP). Sklepamo, da je s tem tudi imunski sistem v najkrajšem možnem času krepkejši in nas bolj učinkovito varuje pred virusi.
Optimizacija beljakovinske prehrane: moč imunskega sistema lahko povečamo tudi tako, da povečamo število levkocitov. Telo za to potrebuje predvsem beljakovine, saj te tvorijo kar 60 odstotkov trdne snovi celic.
Morali bi jesti več beljakovin, a njihova presnova je zahtevna. Potrebne so vsaj tri ure prebavnih naporov, da jih razgradimo na aminokisline, na celični ravni pa se jih več kot polovica predela v dušične odpadke. Po podatkih inštituta INRC je celo pri materinem mleku izkoristek le 49-odsto-
ten, pri drugih prehranskih virih beljakovin je izkoristek še nižji. Edino živilo, ki rešuje obe težavi presnove beljakovin, je optimalna kombinacija esen-cialnih aminokislin OKA, ki zagotavlja 99-odstotni izkoristek aminokislin.
Obstaja 24 znanstvenih člankov zdravnikov, ki dokazujejo, da je beljakovinska prehranjenost z dodajanjem OKA v prehrano boljša kot ob uživanju le običajnih beljakovinskih živil. Med več kot 300 zbranimi izkušnjami z OKA jih je tudi 21 o manjšem oboleva-nju zaradi grip in prehladov.
Optimizacija črevesne biote: kar 70 do 80 odstotkov imunskega sistema je lociranega za črevesjem. Ukvarja se torej predvsem s toksini, ki jih ustvarja neuravnotežena črevesna biota. To lahko prepoznamo po neprijetnem vonju blata.
Uživanje probiotikov uravnoteži črevesno bioto, a tradicionalna probiotična živila ne odpravijo neprijetnega vonja blata. Za to so potrebni koncentrirani probiotiki, ki vsebujejo mnogo več dobrih bakterij. Pri nas doma že od leta 2003 uživamo bio probiotik EM in smr-denja blata od takrat ni več. Uživanje zadostne količine in ustrezne sestave dobrih bakterij, ki odpravi gnitje v črevesju, sprosti del imunskega sistema, da se ne ukvarja več s strupi iz črevesja in se lahko usmeri na uničevanje virusov, patogenih bakterij, rakavih celic drugod po telesu.
Do zdaj smo zbrali več kot 350 izkušenj s tem probiotikom. Med njimi so tudi pričevanja 20 oseb, ki so ob uživanju tega probiotika manj zbolevali zaradi prehladov in grip.
Dr. Iztok Ostan
38
PRILOGA ZDRAVJE
Katera bolečina zahteva pregled in katera ne?
Zobobol ne izbira trenutka
Jernej Ludvig dr. dent. med. iz zobozdravstvene ordinacije Ludvig dental: »Vsakodnevna skrb za ustno higieno je temeljna ne glede na pojav epidemije. Pričakujem, da bo po prenehanju veljave ukrepov število bolnikov povečano. Morda je zdaj pravitrenutek, ko imamo več časa, da spremenimo svoje življenjske navade in se bolj posvetimo tudi skrbi za svoje zobe.«
Zaradi Odredbe o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 se je v Sloveniji »ustavilo« tudi zobozdravstvo in omejilo le na nujno primere. To velja tako za javne kot zasebne storitve. Toda znano je, da zob ponavadi zaboli ravno takrat, ko ni treba. Tudi v času epidemije. Zato so ta čas odzivnost zobozdravnikov vsaj po telefonu ali elektronski pošti in njihovi nasveti zelo pomembni.
SIMONA SOLINIC
»Vsakodnevno sprejemamo klice in odgovarjamo na elektronsko pošto v okviru našega delovnega časa. Odzivnost je v trenutni situaciji zelo pomembna. Zobozdravniki moramo na daljavo poskrbeti za začetno triažo. Po pogovoru z bolniki ocenimo nujnost njihovega stanja in jim damo nadaljnje napotke. Pomembno je, da najprej stopijo v stik s svojim zobozdravnikom ki v primeru, da je to potrebno, pokliče dežurno službo in se dogovori za obravnavo. Za območje Savinjske regije je zatovstopna točka Zdravstveni dom Celje. Zaradi možnosti prenosa okužbe je namreč zelo pomembno, da bolniki brez predhodne najave ne prihajajo sami na vstopno točko,« razlaga Jernej Ludvig, dr. dent. med., iz zobozdravstvene ordinacije Ludvig dental.
Kot dodaja sogovornik, so v njihovi ordinaciji že pred
odredbo sprejeli odločitev, da vse nenujne in tvegane bolnike zaradi skupne varnosti prenaročijo. Ludvig dodaja, da ljudje večinoma razumejo situacijo in pokličejo le, če imajo tehtne težave. Predvsem so to zoboboli.
Katera so nujna
stanja?
»Pomembno je, da so ljudje strpni in da razumejo, zakaj so bili določeni ukrepi sprejeti. Popolnoma razumem, da je za nekoga neprijetno prekiniti terapijo za daljši in nedoločen čas. Vendar se moramo zavedati, da bomo terapijo lahko hitreje nadaljevali, če bomo ostali zdravi tako zobozdravniki, naše zdravstveno osebje kot bolniki,« razlaga Ludvig.
Nujno je, da ljudje tudi v času izrednih razmer čim bolje skrbijo za osnovno ustno higieno. »To pomeni vsaj dva-
S fizioterapijo nad kronično bolečino
S fizioterapevtskimi postopki se da zelo uspešno blažiti in mnogokrat tudi odpraviti kronične bolečine, ki so posledica travmatoloških in ortopedskih stanj.
Pri odpravljanju kroničnih bolečin moramo najprej najti vzrok nastanka. Pacienti s kroničnimi bolečinami imajo bolečine na več mestih. Ko določimo, katera bolečina je izvorna, je zdravljenje dosti lažje. Vseeno pa moramo bolnika obravnavati celostno in ne samo lokalno.
Blaženje in odpravljanje kroničnih bolečin je dolgotrajen proces. Vsak posameznik se drugače odziva na terapije. Potreben je individualen pristop. Nič se ne da narediti na hitro. Kronična bolečina sproži v telesu procese, ki se ne umirijo na hitro. Bolnike s kroničnimi bolečinami moramo ohranjati v dobri psihofizični kondiciji, da se lahko vsakodnevno spopadajo z bolečino.
V teh dneh, ko smo v izolaciji, bi ljudem s kronično bolečino priporočil, da ohranijo svojo vsakodnevno gibalno rutino, ki jo izvajajo doma. Izogibajo naj se stresu, ker jih ta še bolj izčrpava in jim slabša imunski sistem.
Dve vaji za krepitev mišic stabilizatorjev ledvene hrbtenice
II II
1. vaja: namestite se v položaj na vseh štirih, dlani so pod rameni, kolena so pod kolki. Z dlanmi se odrinete od podlage, da stabilizirate lopatice. Medenico potegnete rahlo pod sebe, da poravnate in stabilizirate ledveni del hrbtenice. Končni položaj: oprite se na prste nog in rahlo dvignite kolena od podlage. Zadržujte položaj 10 sekund. Vajo ponovite 5- do 10-krat.
2. vaja: lezite na hrbet, dvignite noge pod pravim kotom v kolkih in kolenih. Levo roko položite na desno koleno, desno roko iztegnite proti stropu.
■
Z levo roko potisnite v koleno desne noge, položaj desne noge zadržite, istočasno pa naredite med izdihom diagonalni izteg nasprotne roke in noge. To ponovite 10-krat na vsaki strani.
Fizioterapija Čebokelj
Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt
Opekarniška 15a
(vzhodna tribuna nogometnega stadiona)
3000 Celje
GSM.: +386 (0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431
Ministrstvo RS za zdravje je določilo Zdravstveni dom Celje za vstopno točko za zobozdravstvo za Celje in okolico. Za obravnavo obolelih s kovid-19 so določili edino dislocirano zdravstveno enoto, ki jo ima ZD Celje, saj je najbolj pomembno, da ločijo bolne od zdravih. Delo tako zobozdravniki izvajajo v Zdravstveni postaji Dobrna od ponedeljka do nedeljemed 8. in13.uro.
Osebe z zobobolom, ki so zdrave in ne kažejo simptomov okužbe, pa opravijo pregled v Zdravstvenem domu Celju, kjer ambulanta deluje od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa od 7. do 13. ure.
Vsi se morajo najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom, le-ta pa jih napoti v dežurno ambulanto. Najava je obvezna, razen pri bolnikih ki nimajo izbranega zobozdravnika.
Kako zdraviti vraščen noht?
Noht se vrašča v nohtno stransko gubo običajno na nožnih palcih, pri čemer lahko pride do hudega vnetja in bolečin. S to težavo se lahko sreča vsakdo, ne glede na starost, izpostavljeni pa so mladostniki, športniki in sladkorni bolniki. Mnogi menijo, da je za zdravljenje potrebna operacija. Po mnenju strokovnjakinje Vide Ozis, ki ima dolgoletne izkušnje na področju reševanja vraščenega nohta z VHO-medicinsko sponko in je edina v Sloveniji, ki uporablja to metodo, operacija ni potrebna. Vendar poudarja, da je uspešnost zdravljenja odvisna od terapevta in njegovega predhodnega znanja, zato je še kako pomembno, koga izberete. Vida Ozis je zagotovo ena izmed tistih, ki reši še tako zahteven primer, znanje pa pridobiva tudi v tujini. Prednosti zdravljenja z VHO-medicinsko sponko Postopek je neboleč in ob upoštevanju nasvetov terapevta zagotavlja 100-odstotno uspešnost. To metodo priporočajo tudi strokovnjaki kirurgi.
VHO-medicinska sponka je pomembna zlasti v primeru diabetičnega stopala, saj se tej skupini bolnikov rane celijo počasneje. Z namestitvijo VHO-sponke dosežejo hitro, neboleče in uspešno zdravljenje.
annika
m v ho
omiUtpiiwumr
Ekskluzivno zastopstvo
An. Nika - CENTER MEDICINSKE PEDIKURE Zdravi: vraščene nohte, kurja očesa, otiščance, bradavice, glivično obolenje na stopalih in nohtih ter oskrbuje diabetično stopalo.
VEČ O ZDRAVLJENJU VRAŠČENIH NOHTOV IN O DRUGIH STORITVAH SI LAHKO PPREBERETE NA: spletni strani www.annika.si in na FB-strani Medicinska pedikura An.nika. E-naslov: info@annika.si, tel. 051 661 665
PRILOGA ZDRAVJE
39
krat dnevno temeljito čiščenje zob z zobno ščetko, ne smejo pa pozabiti na čiščenje med-zobnih prostorov z zobno nitko ali medzobno ščetko,« omenja zobozdravnik. Kljub temu dodaja, da obstajajo nujna stanja, kjer se z obiskom zobozdravnika ne sme čakati: »Nujna stanja so hud zobobol, oteklina, še posebej kadar jo spremljata povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje. Nujna stanja so tudi omejeno odpiranje ust ter težave pri požiranju ter krvavi-
tve, ki ne prenehajo v eni uri, in kakršnakoli poškodba zob.«
Zobozdravniki sicer opažajo, da ljudje velikokrat iščejo pomoč zaradi skelečih zob. »To vsekakor ni nujno stanje. V tem primeru ljudem svetujemo, naj se izogibajo morebitnim dražljajem, kot so hladne pijače ter kisla in sladka hrana. Kadar je prisotna huda bolečina, ki pri jemanju proti-bolečinskih tablet, na primer lekadola, ne izzveni, je treba poiskati zobozdravniško pomoč,« svetuje Ludvig.
MO-GY manualna medicina
Specialisti za hrbtenico in gibalni sistem
Vsak človek ima vsaj enkrat v odrasli dobi težave, povezane s hrbtenico. Vzroki zanje so predvsem obrabne spremembe, preobremenjenost, prisiljena drža in poškodbe. Lahko gre za več let trajajoče, kronične težave, ki so enkrat bolj in drugič manj izražene, pogoste so tudi občasne intenzivne bolečine oziroma občutki zakrčenosti v različnih delih telesa. Vedno več ljudi trpi tudi zaradi glavobolov, vrtoglavic in nespečnosti. Večino težav, povezanih s spremembami gibalnega sistema, zdravijo v ordinacijah MO-GY, v katerih delujejo zdravniki, specialisti nevrologi.
Kaj je manualna medicina?
Manualna medicina obsega številne ročne tehnike in predstavlja pomemben del pasivne kinezioterapije. Za razliko od drugih vrst terapij (npr. kiropraktika, masaža, manualna terapija) tehnike manualne medicine poznajo in izvajajo izključno zdravniki, zato njihove storitve sodijo v uradno zdravstvo. Strokovnost zdravnikov je zelo pomembna za uspešno zdravljenje, še posebej za postavitev natančne diagnoze ob prvem pregledu.
Ordinacije za manualno medicino MO-GYso razširjene po vsej Sloveniji, v njih deluje šest zdravnikov specialistov. Ti prihajajo iz Rusije in Belorusije, kjer so najbolj napredni centri za manualno medicino na svetu. Obiskujejo jih ljudje vseh starosti, od starostnikov z najrazličnejšimi težavami do otrok s skoliozo. Najbolj akutne težave imajo ljudje v srednjih letih, predvsem zaradi obrabnih sprememb, kijih pogosto spremljajo tudi preobremenjenost, prisiljena drža in stres. Veliko je tudi športnikov in ljudi s stanji po poškodbah in operativnih posegih.
Najpogostejši simptomi in indikacije, ki jih speciaisti manualne medicine uspešno zdravijo:
•	bolečine v hrbtenici (v vratnem, prsnem in ledvenem delu),
•	bolečine v rokah in nogah,
•	občutki mravljinčenja, otopelosti, nemoči,
•	občutki zakrčenosti in bolečine v sklepih,
•	hondroza, osteohondroza, spondilartroza, SDondiloza (obrabne soremembe).
•	nepravilna ukrivljenost hrbtenice (izravnana lordoza, kifoza, skolioza),
•	reflektorni sindromi (cervikalgija, cervikobra-hialgija, lumbalgija, lumboišialgija ...),
•	draženje vegetativnih ganglijev avtonomnega živčnega sistema,
•	motnje krvnega obtoka v hrbtenični arteriji,
•	spondilolisteza I. in II. stopnje (zamik vretenca),
•	protruzija, hernija diska,
•	artroza sklepov,
•	napake gibalnega stereotipa,
•	stanja po poškodbah, operativnih posegih,
•	epikondilitis, sindrom karpalnega kanala,
•	skolioza I. in II. stopnje,
•	glavoboli, vrtoglavice, nespečnost,
•	tinitus (šumenje v ušesih), motnje vida.
Kako poteka zdravljenje?
Ob prvem obisku natančno pregledajo bolnika. Pregled obsega pogovor, anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije, nevrološki pregled, manualni pregled gibljivosti sklepov, mišic, tetiv in vezivnega tkiva, oceno praga bolečin, drže, gibanja ... Veliko ljudi občuti zmanjšanje bolečin že po prvi terapiji, sicer pa za popolno odpravo bolečin simptoma, kot je na primer bolečina v križu, zadošča v povprečju pet obiskov. Pri terapijah gre za mehke tehnike delovanja na gibalni sistem, s katerimi razmeroma neboleče in hitro odpravijo vzroke bolečin. Po zdravljenju je priporočljivo še naprej izvajati vaje za krepitev mišic in vzdrževati stanje ter opravljati redne kontrolne preglede.
»Naša ekipa ima v prvi meri posluh za sočloveka in njegove težave. Uspehe merimo z več tisoč zadovoljnimi ljudmi vseh starosti, ki smo jim v tridesetih letih delovanja pomagali do zdravja in boljšega počutja,« pojasni vodja ordinacij MO-GY maa. Sania Zrimšek.
Strokovnjaki Centra zdravja MO-GY delujejo v ordinacijah v Celju, Mariboru, Liubliani, Novi Gorici, Murski Soboti in Izoli.
POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA
Cena pregleda pri zdravniku specialistu: 20 €!
Cena velja za en pregled, za naročila do 30.4.2020.
Redna cena pregleda je 40 EUR. Možnost izvedbe manualne terapije po presoji zdravnika na vašo željo. Čakalna doba je 10-14 dni. Zaradi izrednih razmer se v primeru zaprtja ordinacij ugodnost podaljša do 15.5.2020. Priporočamo, da se naročite in rezervirate svoj termin vnaprej.
Brezplačna številka
(((«080 12 оз)
infoOmo-ev.si - www.mo-ev.si
ц. ЈШ
MANUALNA MEDICINA
Učinkovito zdravljenje gibalnega sistema - že 30 let.
Naročila in informacije:
• MO-GY Celje, Mariborska cesta 76, T: 040 866 456
Denis Kupa, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine . MO-GY Ljubljana, T: 01 561 25 21
Andrej Kotov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine
. MO-GY Maribor in Moravske Toplice, T: 02 470 24 13
Sergej Fedorov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine
Vladimir Fedorov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine
. MO-GY Nova Gorica in Izola, T: 05 300 23 77
Arkadij Januškevič, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine
Genadij Filipov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne
m^rlirinD
40
PRILOGA ZDRAVJE
Glavobol, ki ustavi vse
Ko človeka onesposobi migrena
Za migreno je značilen močan glavobol, ki ga pogosto spremljajo simptomi, kot so slabost, preobčutljivost za svetlobo in zvok ter pri nekaterih tudi avra. Migren je več vrst. Lahko so brez avre ali z njo. Avra je neke vrste motnja vida, kjer ljudje 20 do 40 minut opažajo cikcakaste črte. Največkrat tudi mine. Pri nekaterih se zatem pojavi hud glavobol in lahko traja nekaj časa ali dni. Pri nekaterih glavobola sploh ni, ampak se pojavi samo avra. Tudi takšne migrene obstajajo. Za vse bolnike je značilno, da jih migrena največkrat popolnoma onesposobi.
SIMONA ŠOLINIČ
Dejavnik tveganja je predvsem stres. Zato je tudi ta čas epidemije in skrbi »idealen« čas, ko se bo število mi-grenskih napadov povišalo. Migrena je tudi eden najbolj razširjenih glavobolov in »mi-
greniki« pogosto poročajo, da okolica, ko človek doživi migrenski napad, pogosto ne razume, da ga to popolnoma onesposobi za delo, opravke, vožnjo in ostale vsakodnevne reči.
Tisti, ki se z migreno soočajo že leta in leta, vedo, da je zelo pomemben dnevnik migrenskih napadov. Ta namreč zelo pomaga osebi pri tem, da ugotovi, kaj so vzroki za določene migrenske napade. Ljudje se morajo zavedati, da zdravila morda ne bodo povsem preprečila migrenskih napadov. Vodenje migrenskega dnevnika zato pomaga bolniku in njegovemu osebnemu zdravniku nadzorovati učinkovitost zdravila. Ker lahko traja tudi do tri mesece, preden zdravilo začne povsem učinkovati, je pomembno, da ga človek jemlje vsaj tri mesece, četudi meni, da ne učinkuje.
Tudi večkrat na teden
Nekateri ljudje trpijo zaradi pogostih napadov migrene, na primer večkrat na teden, drugi
le občasno. Možno je, da med posameznimi napadi migrene minejo tudi leta. Migrene pogosteje prizadenejo ženske, predvsem zaradi menstruacijskega cikla, torej zaradi hor-
Tako vidi oseba, ki doživi migrensko avro.
Migrenskisimptomilahko trajajo od4 do72ur.Med posameznimi migrenskimi napadi vsi pridruženi simptomi izginejo. Po napadu ljudje občutijo utrujenost, ki lahko včasih traja tudi več dni po napadu. Ogromno ljudi zaradi migren obišče zdravnika. Toda za to vrsto obolenja je značilno, da pregledi trajajo dlje oziroma da do postavitve točne diagnoze mine dlje časa. Kajti migrena je za vsakega bolnika drugačna, ima drugačne okoliščine in vzroke, zato tudi zdravil zdravniki ne predpisujejo kar tako. V zadnjih letih se na trgu pojavljajo različna zdravila, vendar je od posameznika odvisno, kako se bo nanje odzval.
monskih vplivov. Migrene se lahko pojavijo tudi kasneje v življenju, vendar pogosteje že v otroštvu ali pri mladih odraslih. Približno pri 90 odstotkih ljudi, ki jo imajo, se je migrena prvič pojavila, preden so do-polnili40let.
Glavobol se pri migreni ponavadi pojavi na sprednjem delu glave ali na eni strani. Med napadom migrene se lahko območje bolečine spreminja. Občutimo jo kot razbijajočo bolečino, ki je lahko zmerna ali močna. Poslabša se, če se premikamo. Toda vsi bolniki nimajo glavobola. Lahko se pojavi samo avra. Ključno za ose-
bo, ki ima migrenske napade, je, da zna v življenju kdaj reči tudi ne in da si zna organizirati vsakdanjik ter da si ne naloži preveč dela. Stil življenja nas sili k perfekcionizmu, k temu, da v vsem tempu vsakdanjika tudi pozabimo nase in na čas, ki bi ga morali posvetiti sebi.
Še vedno neraziskana
Zanimivo je, da je migrena, kljub temu da zaradi nje trpi toliko ljudi, še vedno zelo neraziskana. Mnogi menijo, da jo povzročajo spremembe snovi v možganih. Zniža se predvsem raven serotonina, to je snovi, ki prenaša sporočila. Majhne vrednosti serotonina lahko povzročijo, da se možganske žile nenadoma skrčijo. To lahko povzroči simptome avre. Kmalu za njimi se žile razširijo, o čemer menijo, da je vzrok glavobola. Natančni razlogi za padec ravni serotonina še niso znani.Nekateri znanstveniki menijo, da so hormoni tesno povezani z migreno. Nekatere ženske, ki trpijo zaradi migrene, povedo, da so napadi pogostejši v času blizu menstruacije. Ta vrsta je znana kot menstrualna migrena. Prav nihanje ravni hormonov naj bi bilo krivo, da zaradi migrene trpi več žensk kot moških.
hialuron ska kislina, šipkovo olje, pšenični proteini
Na voljo v Celjskih lekarnah in na www.lekarnanaklik.si.
P luS
HIALURON
VLAŽILNI FLUID
Edinstvena kombinacija hialuronske kisline, šipko-vega olja in pšeničnih pro-teinov poskrbi za izdatno vlaženje kože, pospešuje njeno obnovo in jo ščiti pred vplivi sodobnega načina življenja, kot so stres, utrujenost in onesnaženo okolje. Ob redni uporabi je polt bolj sijoča, gladka in enakomerna. Zmanjša se videz gubic.
Hialuronska kislina izboljša hid racijo kože. V hipu se vpije, kožo napne in ji vrača polnost ter mladosten izgled. Šipkovo olje je bogato z vitaminoma A in E ter maščobnimi kislinami. Kožo nahrani, pomirja in spodbuja njeno obnovo. Pšenični proteini koži vračajo vlago, sijaj in mehkobo.
Zanimivost
Hialuron Plus vlažilni fluid ne vsebuje barvil, dišav, parabenov, vazelina, mineralnega olja in sestavin živalskega izvora.
Način uporabe
Zjutraj in zvečer ga nanesite na očiščeno kožo obraza in dekolteja (naj ne pride v stik z očesno sluznico). Primeren je za samostojno nego ali kot podlaga drugim kremam.
Prednost
Maloserijska proizvodnja zagotavlja na policah naših lekarn vedno sveže izdelane kreme. Zaradi farmacevtske kakovosti sestavin in enostavne sestave je majhna možnost preobčutljivosti na kremo.
POMAGAJMO
41
Dvojčka Darjan in Nikolas potrebujeta našo pomoč
»Človek mora ohraniti upanje in verjeti v pravljice«
Mnogi so se te dni znašli v vrtincu čustev in negotovosti. Nekateri med nami pa se na takšnem vrtiljaku vozijo že dolgo. Vztrajajo in ne obupajo. Ena teh vztrajnih, borbenih in nepopustljivih je tudi Suzana Odžić, mlada mamica samohranilka, ki se iz dneva v dan bori s strahovi, da svojima sončkoma, dvojčkoma Darjanu in Nikolasu, ne bo mogla omogočiti tistega, kar nujno potrebujeta za razvoj. Ker imata danes šestletna fanta številne zdravstvene težave, precejšen zaostanek na duševnem in razvojnem področju, so stroški terapij in zdravljenj, ki bi jima omogočili napredek, vrtoglavo visoki.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Suzana se je s svojimi strahovi in stisko dolgo soočala povsem sama. Zaupala jih ni niti lastnim staršem, ki ji sicer ves čas stojita ob strani. Ko sta fanta spala, je po svetovnem spletu iskala informacije in načine, kako jima pomagati. Možnosti v tujini je precej, je ugotovila, a kaj, ko je ob pogledu na zneske lahko le tiho zajokala. Vse dokler ni podobno kot vsa Slovenija pred meseci spremljala zgodbe dečka Krisa, ki se je pred dnevi vrnil iz Amerike, kjer je prejel revolucionarno zdravilo. Zdravilo, za katerega je denar zbirala vsa Slovenija. »Zaradi Krisa verjamem v zgodbe s srečnim koncem. On in njegova starša so mi vlili pogum in vero, da poskušam otrokoma bolj učinkovito pomagati.« Ker v tujini obstajajo načini, ki bi Darjanu in Nikolasu pomagali do bolj kakovostnega, mogoče celo samostojnega življenja v prihodnosti, se je odločila, da bo spregovorila, se izpostavila in prosila za pomoč.
Dvojna sreča,
dvojna skrb
Darjan in Nikolas sta se rodila v 34. tednu nosečnosti in sta prve dni preživela na intenzivni negi. Ker sta pridno rasla, se dobro razvijala, sta lahko kljub predčasnemu porodu, ki pri dvojčkih niti ni tako redek, lahko kmalu zapustila bolnišnico. Najprej je kazalo, da sta fanta povsem zdrava in da pri
njunem nadaljnjem razvoju ne bo posebnosti. Družinska sreča žal ni trajala prav dolgo. Prvi šok za mlado mamico je bil, ko sta bila fanta stara šele mesec dni. Takrat je očka odšel in ostali so sami. Suzana se je ob pomoči staršev uspešno prebila skozi zahtevni prvi dve leti. In ko bi moralo vse postati lažje, se je njihova situacija še bolj zapletla. Pri dveh letih je bilo vedno bolj opazno, da se razvijata drugače kot sovrstniki. Kar nekaj časa je trajalo, da so zdravniki sešteli vse težave, ki jih imata dečka. Kot pravi mama Suzana, so šele pred kratkim ugotovili, kaj vse se skriva v ozadju njunega stanja. »Motnja v duševnem razvoju, motnje avtističnega spektra, ciste v možganih, nejasne različice genov,« začne naštevati dolg seznam za zdaj znanih diagnoz. »Naša življenja so drugačna od življenj ostalih, zdravih ljudi. Vse moje odločitve so povezane zgolj s potrebami mojih dveh otrok. V tem času sem spoznala, da jima lahko učinkovito pomagam in da njuno stanje ni nespremenljivo. V svetu se da pozdraviti oziroma omiliti posledice določenih stanj, tudi takšnih, ki so še nedolgo nazaj veljala za povsem neozdravljiva. To me navdaja z upanjem,« pravi. Žal je to upanje precej drago. Finančni položaj družine je že brez dragih zdravljenj v tujini dokaj zahteven.
Ker je Suzana vse stroške zdravljenj in potovanj načrtovala zelo racionalno, je uspela, tik preden se je svet zaradi pandemije koronavirusa ustavil, fanta peljati na pregled v Italijo k specialistu za avtizem. »To ni bilo načrtovano, a se je izkazalo za zelo koristno,« pravi.
»Njuna življenjska pot se je začela bolj klavrno. Skupaj smo šli čez ogromno ovir in velikokrat se mi je zdelo vse brezupno. Bila sem čisto na tleh. Potem se je nekaj spremenilo, kot bi me vesolje slišalo. Začeli smo spoznavati dobre ljudi, s pomočjo katerih lahko danes Darjan in Nikolas morda vendarle dobita to, kar potrebujeta. Dolga pot zdravljenja je pred njima, a vsaj upanje imamo. Upanje, da jima lahko uspe,« se ne predaja mamica dvojčkov.
Z neizmerno ljubeznijo in borbenostjo do cilja
Kot pripoveduje Suzana, se je, ko se je seznanila s prvimi diagnozami, zakopala med knjige, iskala informacije na najrazličnejših klinikah po svetu. Prebrala je ogromno strokovnih člankov. Da bi lahko svojima fantoma karseda dobro pomagala sama,
se je lani vpisala še na študij pedagogike. Že do zdaj je s pridobljenimi znanji za delo z otroki in ob pomoči slovenske stroke ter staršev veliko terapevtskega dela opravila sama doma. A kot pravi, sta bila fanta še ped nekaj leti precej zaprta sama vase, nista bila pripravljena vzpostavljati očesnega stika, zavračala sta
nogah dokolenski opornici, kar je le začasna rešitev. »To je posledica nenehne hoje po prstih. Pediatrinja mi je takrat svetovala, naj se ne obremenjujem zaradi njegove hoje, ker je to obdobje, ki ga otroci prerastejo. Nikolas ga žal ni. Če situacije ne omilimo, lahko z leti pristane na invalidskem vozičku. Tega si niti predstavljati ne
- koronavirus. Kar nekaj mesecev so skrbno načrtovali pot v Beograd, kjer je imel Nikolas marca rezerviran datum posega. »Načrtovanje takšnih dogodkov pri otrocih s senzornimi posebnostmi je zahtevno in dolgotrajno. Hitre in nenadne spremembe pri njih lahko povzročijo zelo odklonilno vedenje,« nam pojasni mamica. Le dan preden naj bi se odpravili na pot, so se zaradi pandemije zaprle državne meje, poseg so prestavili za nedoločen čas. »To je bil za nas kar velik udarec,« prizna Suzana, ki je sicer vajena življenja v družinski samo-izolaciji.
Negotovo čakanje
na zdravljenje v
tujini
»Pri Darjanu dolgo ni bilo verbalne komunikacije, treba je bilo veliko terapevtskega pristopa, preiskav, diet in dopolnil, da se je začelo vse skupaj odpirati,« težave opisuje Suzana in ob tem dodaja, da se obema v možganih pojavljajo ciste. Suzana je v New Yorku našla in vzpostavila stik s kliniko dr. Daniela Amena, ki se je specializiral za SPECT--slikanje možganov ter razumevanje in zdravljenje stanj, ki izhajajo iz spremenjenega delovanja možganov. Pregledi na kliniki trajajo približno tri tedne, stroški za oba otroka znesejo več kot dvajset tisoč evrov. Rezultati teh slikanj bi družini pokazali pot in način, kako njune možgane nadalje pravilno spodbuditi.
Darjan in Nikolas naj bi ameriško kliniko obiskala julija. Za zdaj, kot pravi Suzana, pregled še ni odpovedan oziroma prestavljen. Zato srčno upa, da se bodo razmere v svetu do takrat to-
»Srčno verjamem v človeško dobroto in v to, da je vsak lahko nekomu junak, sploh ranljivejšim od sebe. Darjan in Nikolas zdaj res potrebujeta junake, takšne, ki bi tako kot jaz verjeli vanju.«
Darjan in Nikolas sta zaradi vseh težav »obsojena« na življenje z dieto. Tako sta ena od otrok, ki imajo zaradi alergij in intoleranc številne omejitve pri prehranjevanju. Oba sta tako na dieti brez sladkorja, brez kazeina, brez jajc in brez glutena.
dotike. Neustrašna Suzana ju je z željo, da bi se stanje popravilo in da bi imela več strokovne obravnave, prepisala iz vrtca v domačem Hrastniku v razvojni vrtec v sosednji občini. »Tako sta deležna obravnave specialne pedagoginje, dvakrat tedensko sta tudi v družbi delovne terapevtke,« pojasni svojo odločitev. Kot ponosno ugotavlja, so rezultati dodatnega strokovnega dela že vidni, a napredek je še vedno precej počasen.
Med prebiranjem vse literature, ki je na tem področju v tujini ni tako malo, je morda našla načine, kako bi lahko s pomočjo zdravljenja, tudi z matičnimi celicami, ta razvoj okrepili in pospešili. Pri tem je že navezala stike s klinikami, kjer so primer proučili in so dečkoma pripravljeni pomagati. Pri tem je seveda ovira spet enaka, denar.
»Izredno sem hvaležna vsem, ki kakorkoli pomagajo, vsaka podpora je zelo dobrodošla in jo srčno cenim,« pove iskreno in še vedno s precejšnji cmokom v grlu. »Ni lahko prositi ljudi za denar, za finančno podporo. Sploh v teh negotovih časih,« pojasni.
Dokolenski opornici
za Nikolasa
Ker ima Nikolas skrajšano ahilovo tetivo, nosi na obeh
morem. Le kako naj si? Otrok, ki spleza na vsako lestev, mizo, stopnice, če je dovoljeno ali ne, brez strahu in brez premisleka, prikovan na voziček? Ne. To se enostavno ne sme zgoditi,« je odločena Suzana.
S svojo odločnostjo je našla tudi rešitev. »V tujini opravljajo minimalno invaziven poseg, imenovan etapna fibrotomija, pri katerem s posebno oblikovanim skalpelom postrgajo patološko spremenjeno vezivno tkivo brez rezanja zdravih mišic in ostalega tkiva. Poseg je posebej primeren za mlajše otroke zaradi hitrega obnavljanja tkiva in hitre rehabilitacije. Seveda je zadeva samoplačniška, na letni ravni z rehabilitacijskimi terapijami znese do deset tisoč evrov,« pove mamica.
Ko je že kazalo, da bodo naredili prvi korak do samostojne hoje, je vmes posegla višja sila
liko izboljšale, da bodo lahko odšli na to pot. Z vsako spremembo potovalnih rezervacij namreč nastajajo nepotrebni stroški. »Da bi bili stroški potovanj čim nižji in bi več denarja, ki ga zberemo s pomočjo dobrih ljudi, ostalo za njuno zdravljenje, sem iskala najcenejše letalske karte in nastanitve ter jih vnaprej tudi plačala. Morda sem s tem nekako tudi zagotovila odhod, da bi bila zdravljenja res deležna,« razmišlja Suzana, ki upa, da se bo lahko s prevozniki kljub vsemu dogovorila za brezplačne ali vsej ugodne menjave letalskih vozovnic.
V teh dneh, ko se svet bori s pandemijo koronavirusa, je namreč odpadlo tudi njuno zdravljenje z matičnimi celicami, kar celotni družini povzroča še dodatno stisko.
Foto: osebni arhiv
Suzani, Darjanu in Nikolasu lahko pomagate z nakazilom na račun Društva prijateljev mladine Trbovlje, Trg svobode 11, 1420 Trbovlje Davčna številka: 11150254 (niso davčni zavezanci): TRR: SI56 6100 0001 9204 698 - odprt pri Delavski hranilnici Sklic: SI00 02-2019 Namen: donacija DARNIK
Lahko pošljete tudi SMS-sporočilo s ključno besedo DARNIK5 na številko 1919 in tako za zdravljenje dvojčkov prispevate 5 evrov. (Sodelujejo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, T2, Telemacha in A1.)
42
BRALCI POROČEVALCI
V
Številna priznanja z državnih tekmovanj
Na državnih tekmovanjih iz znanja multimedije, slovenščine in programiranja so se odlično odrezali dijaki I. gimnazije v Celju.
V soboto, 7. marca, so se člani videokrožka udeležili državnega tekmovanja v multimediji. Sodelovali so Dejan Zvonar, dijak 4. letni-
ka, Martin Matvoz, Dejan Kokanović, oba 2. letnik, ter Anej Bezgovšek, dijak 1. letnika. Najuspešnejša sta bila Dejan Zvonar, ki je na področju montaže dosegel zlato priznanje, in Martin Matvoz, ki je pri snemanju videoposnetkov dosegel srebrno priznanje.
Matija Kocbek
Na državnem tekmovanju v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje sta se odlično odrezali Julija Dolin-šek in Nuša Žerjav, dijakinji 2. letnika, ki sta osvojili zlato priznanje. Julija je po številu točk dosegla drugo in Nuša četrto mesto v državi, kar je izjemen dosežek. Uspeh je dopolnila Nika Jančič, dijakinja 4. letnika, ki je osvojila srebrno priznanje. Tekmovalke so dokazale, da so prave mojstrice kritičnega branja in pisnega ustvarjanja, na tekmovanje pa sta jih pripravljali učiteljici Vesna Gubenšek Bezgovšek in Bernarda Jelen. Tekmovanje je bilo 7. marca na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica.
Na državnem tekmovanju iz programiranja, ki ga v petek, 13. marca, pripravila ZOTKS, je sodeloval tudi Matija Kocbek, dijak 4. letnika, in osvojil zlato priznanje ter prvo mesto v drugi skupini. Matija se je s tem izvrstnim dosežkom uvrstil tudi v dodatni izbor za nastop na mednarodni olimpijadi, ki bo v Singapurju.
NP
Z leve: Julija Dolinšek, Vesna Gubenšek Bezgovšek, Nuša Žerjav, Nika Jančič in Bernarda Jelen
Z leve: Martin Matvoz, Anej Bezgovšek, Dejan Kokanovič in Dejan Zvonar
Učenci so v okviru razvoja digitalnih kompetenc načrtovali igro, jo samostojno izdelali in v nadaljevanju tudi preizkusili.
Pogumno v nepredvidljive čase s projektom Pogum
Če kdaj, potem je zdaj prava priložnost, da učenci razvijajo kompetence podjetnosti, ki jih pri rednem pouku v šoli ne morejo glede na zasnovo učnih načrtov. Razvojne šole (30 osnovnih šol v Sloveniji in s tem šolskim letom tudi 90 implementa-cijskih šol) imamo priložnost pri učencih razvijati prav kompetence podjetnosti, ki so nujne za življenje. Še posebej je to pomembno, ker se bodo v prihodnosti spreminjali poklici ljudi, ki bodo bolj kot znanja potrebovali razvite kompetence.
Tako v OŠ Lava že tretje leto raziskujemo, ustvarjamo priložnosti in z učenci iščemo dejavnosti, ki bi najbolj učinkovito razvijale določene kompetence podjetnosti. Razvojni tim šole sistematično skrbi za razvoj projektnih dejavnosti in spodbuja tako učitelje kot učence k dejavnemu delu. Vloga članov razvojnega tima in vloga ravnatelja sta ključnega pomena, kako potekajo spremembe v načinih dela tako pri rednem pouku kot pri sistematično načrtovanih dejavnostih pri posameznih predmetih in učiteljih.
Pogum (podjetnost - gradnik zaupanja mladih) je pet let trajajoč projekt, katerega ključni cilji so razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v osnovni šoli in odprtega ter prožnega prehajanja med
osnovno šolo in okoljem. Pomembno je opolnomočenje vseh - učencev in strokovnih delavcev s kompetenco podjetnosti. Podjetnostne kom-petence sestavlja 15 različnih kompetenc: načrtovanje in upravljanje, obvladovanje negotovosti, dvoumnosti in tveganja, sodelovanje, izkustveno učenje, odkrivanje priložnosti, ustvarjalnost, vizija, vrednotenje zamisli, etično in traj-nostno razmišljanje, samozavedanje in samoučinkovitost, motiviranost in vztrajnost, vključevanje virov, finančna in ekonomska pismenost, vključevanje človeških virov, prevzemanje pobude.
Prednosti tudi pri
pouku od doma
V šoli smo si zadali v okviru obstoječega projekta Pogum, da bomo usmerjeno razvijali tudi digitalne kompetence pri učencih od 1. do 9. razreda v okviru različnih predmetov in dejavnosti, saj jih bodo učenci nujno potrebovali v prihodnosti, kar se nam kaže prav v tem času, ko so učenci doma in poteka izobraževanje na daljavo. Že v tem trenutku se je pokazala nujna potreba, da imajo učenci in tudi učitelji razvite določene kompetence podjetnosti, saj jih pri drugačnem načinu dela doma tudi nujno potrebujejo. Mi verjamemo, da so drugačni pristopi pri načinih dela z učenci, ki jih lahko učenci sooblikujejo
s svojimi razmišljanji, prava usmeritev dela za prihodnost. Začeli smo pri najmlajših in ugotavljamo, da je zgodnji začetek zelo pozitiven.
Razvoj kompetenc podjetnosti je ob novih znanjih pogoj, da bodo mladi pripravljeni na življenje, še posebej v zelo zahtevnih okoliščinah in razmerah. Prav zdaj se nam kaže, da učenci, ki imajo razvite kompetence, kot so: načrtovanje in upravljanje (samostojno načrtovanje lastnega časa za predelovanje učne snovi), sodelovanje, izkustveno učenje, motiviranost in vztrajnost, prevzemanje pobude ...., mnogo lažje sledijo izobraževanju na daljavo, so odzivni, odgovorni, ustvarjalni. To nam kažejo povratne informacije, kako uspešno premagujejo strahove in ovire.
In prav v teh okoliščinah se je izjemno dobro pokazal pomen razvitih digitalnih kom-petenc tako pri učiteljih kot učencih, saj so strahovi pred drugačnim in zelo zahtevnim načinom dela s pomočjo tehnologij nekoliko manjši kot brez teh veščin.
Razvojne šole, ki smo vključene v 5-letni razvojni projekt Pogum, smo odgovorne tudi za širjenje in oza-veščanje novih spoznanj o uporabni vrednosti projekta, saj govorimo o pomembnih spremembah v slovenskem šolskem sistemu.
MARIJANA KOLENKO, ravnateljica OŠ Lava Celje
Razmišljanje učenk
V okviru izbirnega predmeta sodobna priprava hrane so se učenci 7. razreda z učiteljico Ksenijo Koštomaj in računalničarjem Alešem Videnškom lotili tematike aditivov in jo obravnavali na drugačen način v okviru projekta Pogum. Razvijali so kompetence: načrtovanje in upravljanje, kritično vrednotenje, sodelovanje, vrednotenje zamisli, vključevanje virov, etično in trajnostno razmišljanje ...
Ališa, 7. b: Ideje smo razvijali v skupinah. Prišli smo do najrazličnejših idej, kot so kvizi, poučni filmčki, križanke ... In vse to seveda o aditivih. Všeč mi je bilo, ker smo lahko delali v skupinah in ne posamično, saj je bilo tako tudi bolj zabavno in se je ta način dela razlikoval od klasičnega pouka. Pridobljeno znanje nam je bolj ostalo, kot če bi se učili snov na pamet.
Živa, 7. b: Všeč mi je, ker v okviru projekta spoznavamo številne stvari, ki jih bomo, če bomo želeli biti v življenju uspešni, nujno potrebovali. Všeč mi je tudi, da smo spoznavali aditive, zato ker se v današnjem svetu zelo veliko govori o njih in se mi zdi zelo priročno, da jih lahko dejansko spoznamo in izvemo dejstva o njih, ne pa govorice na forumih in podobno, ki niso preverjene.
AKCIJA
43
DEVETA SEZONA AKCIJE
Foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
NAJ MffVURANlkH in NAJ MATURANT
www.nt-rc.si
Marčevska zmagovalca sta
IFTFTi
Gimnazija lava Srednja šola za strojništvo. mehatronlKo [154 glasovi in medije (82 glasovi
NAJ M/oKANTKA MM MATU RANT
/i tednik: radio ceiie BSlffffT?1
Končna zmagovalca se bosta
potegovala za pametni telefon podjetja Novatel in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov.
Ü
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali, izžrebali dobitnika pametnega telefona podjetja Novatel!
GLASUJTE!
[Џ
> l
1. Ana Slomšek
2. Luka Zobec
Koronavirus je pošteno posegel tudi v našo letošnjo akcijo Naj maturantka in naj maturant. Bralci ste lahko od februarja mesečno izbirali dekle in fanta, ki se bosta potego-
vala za laskavi naslov. Februarja sta zmagala Lana Grešak in Gašper Gobec, marca pa Maša Volavšek in Davor Završek.
Aprilski krog bi moral imeti vsaj 30 tekmovalcev,
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
novi tednik radio celje
a glede na razmere ni tako. Objavimo lahko le devet kandidatov, ki so imeli maturantski ples še pred izbruhom pandemije. Vseh ostalih, ki so še želeli sodelovati, žal nismo mogli vključiti, saj sta odpadla zadnja dva maturantska plesa in nato je sledilo še zaprtje šol, tako da fotografiranje dijakov ni bilo izvedljivo.
Tudi za aprilske kandidate lahko glasujete enako kot ste za vse ostale,
Mesečni zmagovalci se bodo uvrstili v majski finalni del. Zmagovalca finala naj bi se junija pomerila na javni prireditvi, kjer bi bilo znano, kdo bo dobil pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in kdo Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Prireditev je za
zdaj še »v zraku« in o podrobnostih vas bomo sproti obveščali.
Bralci lahko v vsaki številki s pomočjo kupona glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno foto-
grafijo in s tisto v maturantski opravi. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
V akciji Naj maturantka in naj maturant so ta mesec na vrsti dijaki
■ SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠOLSKEGA CENTRA CELJE (SŠKER).
Za aprilske kandidate lahko glasujete do torka, 28. aprila, do 12. ure.
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel!
1. Ana Slomšek K 4A SŠKER
2. Luka Zobec K 4A SŠKER
3. Luka Vovk E 4A SŠKER
I
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
4. Denis Titovšek E 4B SŠKER
5. Jaka Bračič E 4B SŠKER
6. Saša Vratnik R 4A SŠKER
7. Marko Vrečer R 4A SŠKER
8. Tilen Anderlič R 4B SŠKER
9.TimVehovar R4B SŠKER
44
ZGODBE
Alice Čop in Klara Veselska o terapevtski pravljici o zmaju Koronarju
Z milom in razkužilom v boj proti
sluzasti vojski ogabnežev
Začelo se je tako, kot se v pravljicah običajno vse začne. Nekoč je bilo kraljestvo, v katerem so ljudje živeli popolnoma zadovoljno. Med njimi so bili tudi mali Anže, njegova sestrica Marjanca, njuna starša, dedek in babica ter psička Elfi. Potem je nekega dne svet padel s tečajev. Kraljestvo je napadel hudoben zmajski kralj Koronar iz daljnega Vzhodnega cesarstva. Mesta in vasi je poplavila njegova vojska nagnu-snih in sluzastih Virusarjev.
SASKA T. OCVIRK
Alice Čop poznamo kot vodjo Lutkovnega gledališča Velenje. Gledališka režiserka, scenaristka in pedagoginja že več kot dve desetletji piše in ustvarja za otroke. Njena sestra Klara Veselska je otroška klinična psihologinja in psihoterapevtka, ki živi in dela v Pragi na Češkem. V čudnih časih, ko so kulturne ustanove zaprte, ko je javno življenje zamrlo in se življenje večine ljudi tlači med bolj ali manj prijetno okolje domačih zidov, sta sestri ustvarili prav posebno pravljico. Veliko otrok in tudi odraslih trenutne razmere doživlja zelo stresno. Negotovost, strah in neobičajne zapovedi ter prepovedi nam vsem oblikujejo dnevni ritem na način, kot ga še nikoli nismo doživeli. Življenje se je skoraj čez noč povsem spremenilo in nihče ne ve, kako dolgo bo takšno stanje trajalo. Sestri Alice in Klara delujta na različnih področjih, a se obe zavedata, kako zelo pomembne so pravljice in da imajo prave zgodbe ob pravem času celo zdravilno moč. »Ne bi rekla, da sva si poklicno tako zelo daleč. Obe namreč z vsem sr-
cem delava za otroke,« pravi Alice. »Jaz pišem in režiram pravljice, sestra - drugače velika ljubiteljica gledališča - otrokom pomaga tudi s pomočjo različnih terapevtskih iger.« O terapevtski pravljici sta skupaj razmišljali že dolgo, a za to nikoli nista našli časa. Ob trenutni krizi pa je kar privrela na dan. Napisali sta jo v treh dneh. Teden pozneje je njun izvirnik v češči-ni doživel že pet prevodov.
Iz negotovosti se
rodijo vesoljci
Pravljice otrokom, ki še posebej potrebujejo dnevno rutino, nudijo občutek varnosti, jim pomagajo, da se lažje sprijaznijo z nenavadnimi in s težkimi okoliščinami, pomagajo jim razumeti nenavadno dogajanje, hkrati v vsakdan vnašajo igrivost in humor. »Majhni, predšolski otroci še nimajo razvitega abstraktnega mišljenja. Zato po najinem mnenju potrebujejo konkretno podobo koronavirusa, da lažje razumejo, proti čemu se borimo,« pravi Klara. Domišljija je pogosto veliko hujša kot stvarnost. »Otroci prestrežejo del tega, kar se odrasli pogovarjajo, občutijo njihovo
Nagradni razpis
V teh dneh otrokom gotovo ni lahko, saj morajo veliko delati za šolo in se niti zunaj ne morejo igrati po želji. Morda jih lahko razveselimo z darilcem, ki ga podarja podjetje Vivapen iz Celja.
Starši, dedki, babice, pošljite nam risbico, ki jo je otrok narisal na temo učenja doma ali preživljanja prostega časa. Prvih deset bomo nagradili.
Izdelke z vašimi podatki pričakujemo na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Veliko ustvarjalnega navdiha!
Uredništvo Novega tednika
napetost in lahko pomislijo - govorim o konkretnih primerih - da prihajajo neze-mljani. Potem hodijo spat s plastičnimi pištolicami, da bi obvarovali sebe in svoje starše. To jih lahko dolgoročno zaznamuje. Zato je treba tudi majhnim otrokom na njim razumljiv način razložiti, kaj se dogaja.« Pravljica je za to idealna. Strah, jeza, frustra-cija, vsa negativna čustva, ki jih v teh dneh doživljamo, so popolnoma običajni. Za neobičajen položaj, v katerem smo se znašli. A vseeno moramo najti načine, s katerimi bomo otrokom ustvarili varno in predvidljivo okolje. To lahko dosežemo z utečenim dnevnim urnikom, igro, telovadbo, ustvarjanjem in veliko smeha. Kot
»Zmaj v pravljici je grozen in hkrati smešen, prav tako Virusarji, ki
so ogabni na pogled, a so v resnici prave boječke. V tem je čar. Otroci bodo skozi pravljico uvideli, da če se jih nehamo bati in raje nekaj ukrenemo - na primer si temeljito umivamo roke - jih bomo s skupnimi močmi premagali,« pravi Alice.
pravi otroška klinična psihologinja Klara, je smeh nenazadnje pol zdravja.
Kako sta pomagala Anže in Marjanca?
Zdravilna zgodba za otroke in odrasle je v svet odšla v digitalni obliki, načrtujejo tudi tiskano izdajo. Lahko bi rekli, da je pravljica družinski projekt. Avtorici sta za odlične ideje hvaležni tudi svoji mami Evi Veselski in Aliči nemu možu Kajetanu Čopu. Slednji je hudobnega zmaja Koronarja tudi upodobil. Ostale risbe so pod mentorstvom Roberta Klančnika ustvarili učenci Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, podružnične šole v Plešivcu in učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. »Mnogi nam pišejo, kako zelo jim je pravljica všeč in kako jim je pomagala,« pripoveduje Kajetan. Neka gospa iz Šoštanja, ki svoje vnukinje v Celju trenutno ne more obiskati, jim je pravljico prebrala in posnela s pomočjo spletnega orodja Viber. »Vnukinja je bila
navdu-š e n a , babica srečna. To je zelo lepo slišati,« je ponosen Kajetan. Ustvarjalci so si želeli, da bi bila pravljica dosegljiva čim več otrokom v Sloveniji in tujini. Niti v sanjah niso pričakovali takšnega odziva. Spodbudno poročilo o zmagi nad hudobnim zmajem se z vsakim dnem bolj širi med ljudmi. Kot dodaja Alice, jih še posebej veseli, da so kakovost in globljo sporočilnost zgodbe
prep o -znali tudi strokovnjaki. »Priporočajo jo pediatri, psihologi in pedagogi. Trenutno je bralcem na voljo v slovenskem, češkem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku. Kmalu bo končan prevod v hrvaščino. Trudimo se, da bi bila dostopna tudi v španščini in drugih jezikih.« Poleg omenjenih avtorjev gre zahvala za ta projekt še celi vrsti ljudi,
ki so svoj čas in delo v projekt vložili prostovoljno in brez plačila. Vse za to, da bi s skupnimi močmi pomagali čim več otrokom.
Naj vam še zaupamo, da je zmaj na koncu ostal čisto sam. Pod kričavo fasado se je skrivala ena velika žalost in sramota. Policisti in gasilci so ga poraženega pregnali daleč stran. Kakšno junaško vlogo sta pri tem odigrala Anže in Marjanca, pa udobno zle-knjeni na domačem kavču še danes preberite svojim otrokom.
Foto: osebni arhiv
Pravljico O hudem zmaju Koronarju najdete na spletni strani www.festival-velenje.si.
PODLISTEK / BUKVARNA
45
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Malcolm Gladwell: Prelomna točka
^^^^	\/	www.kamra.si
I Ksl I I \шЛ I I Vn^ I	V— I I (1819-1900) (4) Шсатга
Raziskovanje
zgodovine po letu
1867
Ignacij Orožen se je z večjo vnemo posvetil raziskovanju zgodovine po letu 1867, ko je postal stolni korar v Mariboru. Lotil se je obsežnega projekta pisanja zgodovine lavantinske škofije. Želel je napisati zgodovino vseh dekanij omenjene škofije.
V letih 1868-1893 je izšlo osem zvezkov Zgodovine la-vantinske škofije, ki so obsegali:
I.	zvezek: mariborska škofija in stolni kapitelj ter dekanije Maribor, Radlje ob Dravi, Ja-renina, sv. Lenart v Slovenskih goricah in Cirkovce,
II.	zvezek: Benediktinski samostan Gornji Grad (1876), Dekanija Gornji Grad (1877),
III.	zvezek: savinjski arhidi-akonat, Dekanija Celje z župnijami Celje, Teharje, Žalec, Galicija, Gotovlje, sv. Peter v Rožni dolini, Griže, Polzela z Novim kloštrom (1880),
IV.	zvezek: Dekanija Braslov-če, Dekanija Laško (1880),
V.	zvezek: šaleška dekanija s svetim Jurijem v Škalah, sv. Martinom pri Šaleku, sv. Janezom na Vinski Gori, sv. Iljem pri Velenju, sv. Pankracijem pri Ponikvi, sv. Mihaelom v Šoštanju, sv. Petrom v Zavodnjah, sv. Andražem v Belih Vodah (1884),
VI.	zvezek: Dekanija Kozje (1887),
VII.	zvezek: Dekanija Rogatec z župnijami sv. Križa pri Rogaški Slatini, sv. Jerneja v Rogatcu, sv. Marije v Kostriv-
Časopisni oglas za V. del Zgodovine lavantinske škofije (ANNO)
nici, sv. Eme, sv. Petra, sv. Floriana na Boču, sv. Roka na Sotli, sv. Mihaela in sv. Antona v Stopercah (1889),
VIII. zvezek: Dekanija Nova Cerkev (1893).
Obširnega dela Zgodovine lavantinske škofije mu zaradi težav z vidom ni uspelo dokončati. V zadnjem zvezku je izrazil upanje, da bo Zgodovino lavantinske škofije končal kdo od duhovnikov v škofiji. Vendar do tega ni nikoli prišlo.
Vsi zvezki imajo podobno strukturo. V vsakem je avtor najprej obdelal pomembnejše
zgodovinske dogodke v župnijah, s posebnim poudarkom na turških vpadih, kmečkih uporih, epidemijah, požarih, naravnih nesrečah in pojavu protestantizma. Nato se je posvetil nastanku župnij, gradnji in popravilu cerkva, cerkvenim imenom in ustanovam ter podružničnim cerkvam in kapelam.
V zgodovino župnij je vključil tudi zgodovino tam ležečih gospoščin in gradov.
Kljub temu da Orožen v svoji Zgodovini lavantinske škofije ni v celoti citiral virov svojih
podatkov, še danes velja njegova Zgodovina za zelo verodostojno.
Orožnova Zgodovina lavan-tinske nadškofije je bila namenjena širši strokovni javnosti, zato se jo je Orožen odločil napisati v nemščini. Podobno delo, napisano v slovenskem jeziku, bi v strokovnih krogih imelo mnogo manjši odmev, kot ga je imelo sicer.
Orožnova Zgodovina je izhajala pri različnih založnikih, pet od osmih zvezkov je Orožen izdal v samozaložbi.
Orožen je v letih 1866-1883 v časopisu štajerskega zgodovinskega društva Mittheilungen des Historischen Vereine für Steiermark objavil krajše razprave o legi gradu Žaženberg (Ueber die Lage des Scloßes Sachsenwart) iz 15. stoletja, o legi srednjeveških utrdb Klausenstein v Zidanem Mostu in Holenstein v Slovenskih Konjicah (Die Vesten Klausenstein und Holenstein), o najdbah dveh rimskih nagrobnikov v Celju in Škalah (Zwei neu gefundene Römersteine aus Unter - Steiermark) in o legi dveh srednjeveških trdnjav Schaumburg in Frauenburg v Šaleški dolini (Die Vesten Schaumburg und Frauenburg im Schallthale).
Se nadaljuje.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Maistrovi borci na srečanju v Šoštanju, 28. 3. 1980
Maistrovim borcem se je v Šoštanju na srečanju ob 60-letnici bojev za severno mejo pridružil Nestl Žgank (z desne tretji v zadnji vrsti), »oče« novega mesta Velenje.
Prispeval: Janez Osetič
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
novi tednik
"Faictnaturra knjiga, zaradi katere borte gledati na svet rta drugačen način. *
PRELOMNA
Vedno? г 1/\лтој /
Majhne stvari, velike posledice
Morda ta knjiga ni najbolj primerna za sedanje čase, ko večina najbrž prebira kaj bolj zabavnega in lahkotnega. Sicer so knjižnice tako ali tako zaprte. Jo pa vsekakor vzemite v roke takrat, ko bo koronavorus končal svoj smrtonosni pohod po svetu. V njej boste našli odgovor na marsikatero svoje vprašanje o tem, katera je tista točka, na kateri se neka ideja, ravnanje ali celo virus razširijo na vse strani.
Knjigo sem že pred časom našla na sinovi študijski polici, saj še vedno (navada je pač železna srajca) rada pokukam, o čem in iz česa se mora »otrok« učiti. K branju me je pritegnila poved na platnicah knjige, ki pravi: »Prav tako kot lahko en sam bolnik sproži epidemijo gripe, lahko eno samo natančno usmerjeno dejanje povzroči modni trend, priljubljenost novega izdelka ali padec kriminala.«
O vsebini na tem mestu ne bom razpredala na dolgo, zato naj navedem le nekaj poudarkov, ki vas bodo morda pritegnili k branju. Knjiga govori o tem, kako lahko majhno dejanje ob pravem času, na pravem mestu in s pravimi ljudmi ustvari prelomno točko za karkoli - za idejo, navado, sporočilo ali izdelek - da se razširijo podobno kot nalezljive bolezni. Po Gladwellovih besedah je prelomna točka tisti magični trenutek, ko ideja ali družbeno vedenje prestopi prag in se razširi kot požar. Pri tem trdi, da je uspeh vsake družbene epidemije odvisen od ljudi s posebnimi in redkimi »darovi«. Razdelil jih je na tri vrste, in sicer na povezovalce, poznavalce in prodajalce, ter njihove lastnosti podrobno opisal.
Z več študijami primerov je avtor v knjigi prikazal koncepte in delovanje prelomnih točk. Tako med drugim opisuje porast samomorov med mladimi moškimi v Mi-kroneziji, kajenje med najstniki, vzpon in padec kriminala v New Yorku ter ponovni vzpon prodaje ameriških čevljev, imenovanih »hush-puppies«. Ti klasični semiš čevlji so doživeli prelomno točko sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bila prodaja te blagovne znamke skoraj
mrtva, saj so čevlje imele na svojih policah le še manjše družinske prodajalne. Ko je nekaj hipsterjev iz središča Manhattna spet začelo nositi »hush-puppies«, so sprožili verižno reakcijo. Čevlje so hoteli imeti vsi, prodaja se je nenormalno povečala in se razširila po vsej ZDA.
Gladwell se ne strinja in to v knjigi tudi argumentira, da so postopki in mehanizmi, s katerimi nekatere ideje in izdelki doživijo neverjetno priljubljenost, drugi pa so deležni kritike in pozabe, preveč skrivnostni in jih zato ni mogoče analizirati. Trdi namreč, da obstajajo številni vzorci in dejavniki, ki se pojavljajo skoraj povsod - pri širjenju nalezljive bolezni ali pri priljubljenosti otroške oddaje. Če analizirate katerekoli večje pojave, boste ugotovili, da so njihovi procesi zelo podobni, trdi avtor.
JI
»Ključ za spremembo vedenja ljudi, recimo, da poskrbijo za soseda v stiski, je včasih neznatna podrobnost v trenutni situaciji. Moč okoliščin dokazuje, da so človeška bitja mnogo bolj občutljiva na okolje, kot se morebiti dozdeva.«
O avtorju:
Malcolm Gladwell se je po diplomi iz zgodovine na univerzi v Torontu odločil za novinarski poklic, pisal je o gospodarstvu in znanosti, v zadnjem desetletju je eden najbolj znanih svetovnih publicistov. Njegov knjižni prvenec je bila Prelomna točka, ki je izšla leta 2000, sledile so knjige Preblisk, v kateri je raziskoval področje intuitivnega mišljenja, Prebojniki, kjer pojasnjuje, zakaj nekdo uspe, drugi ne, zbirka že objavljenih tekstov Kaj je videl pes ter David in Goljat, v kateri skuša ugotoviti, zakaj včasih nekaterim popolnim antifavoritom uspe zmagati. Revija Time ga je leta 2005 uvrstila med sto najbolj vplivnih ljudi v ZDA. Kot predavatelj nastopa v podjetjih, kot sta Microsoft in Google, ter na univerzah in v dobrodelnih organizacijah.
46
RAZVEDRILO
Mislite, da je zdaj, ko smo vsi doma in se drenjamo na 60 kvadratnih metrih, pametno skuhati pasulj?
Oven
Tehtnica №
Kam naj grem na dopust?
Las Kuhnos
Los Kletos
Santa Garažos
Costa De! Balkonos
St. Terasos
Col de Zofos
Val di TušKabine
Poroka v času koronavirusa
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Luknja v glavi
Ko se je Štefan bril pred ogledalom, je videl, da ima eno veliko luknjo na sredini glave. Vprašal je zdravnika, kaj to pomeni.
Zdravnik mu je svetoval, naj ima zaprta usta, kadar se brije.
Na tržnici
Zofka je prišla na tržnico po nakupih. Ko je kupovala solato, je vprašala branjevko: »A je ta solata slovenska?«
Ona ji je odgovorila z vprašanjem: »Jo boste jedli ali se z njo pogovarjali?«
Prodam več vrst kamuflažnih oblek za miren
sprehod v času karantene. Na voljo: cipresa, oreh, vrtnice, maline in hrast.
Ne nasedajte navodilom vlade, da lahko greste v trgovine samo z masko in rokavicami! Včeraj sem bil v trgovini in sem videl, da imajo drugi tudi hlače, majice, čevlje ... Bilo mi je zelo neprijetno.
■
Policija je prijela dva migranta^i sta tihotapila pet Slovencev med občinami.
Korončki
Včasih smo se razveselili vsakogar, ki je bil pozitiven. Danes se veselimo negativnih.
Življenje se je ustavilo, položnice ne.
Veselili smo se, kadar so maske padle. Zdaj še mask ni več.
Nekoč smo svetovali, da delajmo s kom v rokavicah. Danes je to obvezno.
Koronavirus je za vrnitev ljudi, ki delajo v tujini, naredil več kot vsi politični programi.
Osama je bil terorist. Zdaj je osama nuja.
BRANE STAMEJČIČ
2019: lenuh			
шт j I it m		Idr v Дј	f
i!4- ^		1(11	
Sonce v ovnu dobro skrbi za vašo vitalno energijo, zato bo počutje temu primerno. Za vas prihaja bolj umirjen čas, vendar bodo ljudje v vaši okolici bolj napeti, kar velja še zlasti za konec tedna. Tokrat lahko odigrate vlogo mirovnega posrednika med sprtimi stranmi. Sprostitev in zabavo boste našli tam, kjer ju do zdaj niste prepoznali. Nenazadnje vam bo celo všeč.
3\k

lev

Devica
z*
2020: odgovoren državljan
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Pred polno luno, ki bo 8. aprila v vašem znaku, bo čustvena energija povečana. Mir boste našli v sebi, zato ga ne iščite povsod drugod, saj boste samo begali sem in tja. Pomembno je, da se posvetite sebi in razmislite, kaj so vaši resnični cilji. Ni daleč, da prispete tja, kamor želite. Od petka boste deležni blagodejnih energij Venere v vašem znaku. Za odnose bo to prav poživljajoče.
škorpijon
Vaša vladarica vstopi v petek v znak dvojčkov, zato boste postali veliko bolj zgovorni. Postali boste še bolj samozavestni, saj vam bo razrešitev neke zadeve dala krila in veliko energije. Čutili boste, da postaja vaš izhodiščni položaj iz dneva v dan boljši. Dela bo ogromno in lotevali se ga boste dobro organizirano ter sistematično, kar vas bo vodilo k dobrim rezultatom.
Merkur vam bo v oporo, saj potuje po sorodnem znamenju in vam prinaša dober uvid v situacije. Znašli se boste pravi čas na pravem mestu, kar bo zelo zanimivo. V nekom boste prepoznali sorodno dušo, kar vam bo v veselje. Energija se vam počasi obnavlja, zdravje se bo iz dneva v dan izboljševalo, kar vam bo privabilo tudi nasmeh na ustnice. Prav je, da ste pozitivni.
Dvojčka
Vaš vladar potuje po znamenju rib in vam daje odlično intuitivno zaznavo. Če boste to kombinirali z razumom, boste dobili odlično kombinacijo. Pazite, da ne boste v neki zadevi pretiravali, kajti nekdo vam lahko pove neprijetno mnenje naravnost v obraz. Sami nimate občutka, da ste včasih zelo zahtevni za poslušalce, ker preveč govorite. Upoštevajte povedano.
Rak
Strel ec
Sonce v sorodnem znamenju skrbi za dobro počutje in energijo. Če ste imeli še pred dnevi smolo, je to zdaj že zgodovina. Nekaj časa boste še namenili temu, da uredite zmešnjavo, vendar vam ga bo ostalo še vedno dovolj za bolj prijetne stvari. V partnerskem odnosu boste zastavili nekaj popolnoma drugače in presenečeni boste nad odzivom. Od tu naprej bo vse steklo kot namazano.
Kozorog
8. aprila bo vaša vladarica Luna dosegla svojo polnost. Nekaj napetosti se kaže predvsem v medosebnih odnosih. Močno voljo boste imeli, zato lahko naredite dober vtis na ostale ljudi. Vendar previdno. Čustvena energija vam bo precej nihala in vam prinašala povečan adrenalin. Vaše mnenje bo močno cenjeno, ker so bo izkazalo, da ste imeli v preteklosti popolnoma prav.
Znani ste po svoji močni drži in mirnosti, ki jo izžarevate. Zaradi tega ste mnogim zgled. Vaša moč bo vidna v komunikaciji, ki bo navzven zelo sproščena. Vendar bo to krinka, saj boste v svoji notranjosti občutili nek strah pred dogodki, ki so pred vami. Umirite se, nič hudega ne bo. Nekaj dni boste preživeli drugače, kot ste sicer vajeni. Spremenjena rutina bo dobrodošla sprememba.
Vodnar
V petek in soboto boste gostili Luno, zato bo vaša ustvarjalna energija v velikem porastu. Kaj res prepoznavnega lahko naredite, saj vas bo odlikoval odličen okus. V dneh pred polno luno bo napeto. Mimogrede lahko zapadete v spor, če ne bo neka malenkost po vašem. Če boste razmislili, boste ugotovili, da vse skupaj sploh ni vredno besed. Bodite bolj pragmatični.
Nekatere stvari ste si zelo lepo uredili in vsaj z enim življenjskim področjem ste lahko zadovoljni. Zdaj se lotite naslednjega poglavja svoje knjige življenja. Odlično boste sledili smernicam, ki vam jih nalaga Saturn, čeprav se tega sploh ne boste zavedali. Mars v vašem znaku vam prinaša ogromno energije, zato boste kos raznovrstnim naporom.
Ribi
Čas je drugačen in čutili boste, da ste v obdobju večje življenjske prelomnice. Ker ste zelo analitični in sistematični, se za ničesar ne boste odločali prezgodaj. Sicer boste tokrat morali počakati na druge in ne bo vse v vaših rokah. Luna bo v petek in soboto v vašem znamenju, kar vam prinaša dodatno energijo. Zelo dejavni boste in zaradi tega lahko tudi naredite ogromno.
Zdi se, da tako ali drugače napredujete. Bodite odprti tudi za nova poznanstva. Zelo zanimiva se lahko rojevajo prav v tem času, ki je za vas zelo zanimiv. Z Merkurjem, ki potuje po vašem znamenju, ste odlično usklajeni, kar izkoristite za delo, dogovarjanje, pisanje, učenje... Konec tedna in začetek naslednjega bosta malo bolj naporna, zato si prizanašajte z napori.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
FIATOV AVTO
PROSTORNINA
KDOR IZKORIŠČA Z VISOKO CENO
VRATAR (STAR.)
SIN (ARAB.)
TEKMOVATI VTEKU
JUDOV SIN
iE
OBISKOVALEC (POG.)
PRITRDIL-NICA
ZDRAVILNA RASTLINA
GRŠKA ČRKA
IZKORIŠČEVALEC (EKSPR.)
POTUJOČI TRGOVCI Z BLAGOM NA ORIENTU
ŽLAHTNI PLIN
ODMIK PESEM Z (PUBL.) MRAČNIM VZDUŠJEM
20
NEKDANJA RADE ELITNA ŠERBEDŽIJA: ENOTA NE DAJ SE ... SLOVENSKE VOJSKE
POKRAJINA V GRČIJI
_ NEMŠKA
BUCHWALD turistična
CIRKUŠKI UMETNIK
GOLOTA
OBSESIVNO KOMPULZIV-NA MOTNJA
FR. SLIKAR (CLAUDE)
ŠPANSKA MODNA ZNAMKA
VTIS, OBČUTEK
DOGOVOR NA ... OČI ANTONIO VIVALDI
19
ANG. OBLIKA IMENA EVA ANJA RUPEL: .. BOM ŠE TO NOČ
17
AMERIŠKI IGRALEC (NICOLAS)
OSVEŽILNA BREZALKOHOLNA PIJAČA
CELOVIT, SKLADEN
RIMSKI PESNIK
10
NASPROTJE PREVENTIVE
DEČEK V PREDŠOLSKI DOBI MAJHNA VEJA
15
12
GRAFIČNA TEHNIKA
PREBIVALEC BARAKE
SREDSTVO, KI POVZROČA UGODJE
LADIJSKA PRIPRAVA
SUHODOLČANOV DETEKTIV
RAZLIČICA IMENA MARIJA
NEKDANJI SLOVENSKI NOVINAR (BOJAN)
TVEGANJE, NEVARNOST STANUJE ... ZA HRBTOM
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
HOMERJEV EP
STANKO ARNOLD
MIŠIČNA BULA
IGRA S KARTAMI
SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL)
AMERIŠKI LOVEC NA KOŽUHARJE
VRANJI SAMEC KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI
16
FILOZOFSKI, POLITIČNI
NEKD. TOVARNA PIJAČ V MB.
SREDIŠČE GORENJSKE 4. IN 1. ČRKA
SAMOTNA DREVESA V GORAH, KI KLJUBUJEJO VIHARJEM
1
DEL HEMOGLOBINA
DALMATINSKO ŽENSKO
IME NEKONČNO LOČILO
9
GL. MESTO TAJVANA (ANG.)
JADRANSKI OTOK
POSEKA (STAR.)
OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ
22
PISEC ČLANKOV
14
IVAN
PTICE HRIBAR UJEDE -
ŠOLSKI RED
SPOSOBNOST SEMENA, DA KALI
KANAL ZA ODVAJANJE DIMA
18
. SE MU JE ODVALIL OD SRCA
PRIPADNICA STAROGRŠKEGA PLEMENA
SUDOKU 407
3		2					1	
				4		7	2	
			1	7				8
	3					6		9
				6	4			
5	8							3
			8	2	6			
4		3			5			
						9	6	5
SUDOKU 98
4		1						
		2			5		3	
		9			2		7	
2	6			4				
						3		9
9		3		6		4		
			1			9		5
	7	4	9					
			8					7
REŠITEV SUDOKU 406
REŠITEV SUDOKU 97
4	6	7	8	3	5	1	9	2
5	3	1	2	9	4	6	8	7
2	8	9	1	7	6	4	5	3
6	7	3	5	4	2	8	1	9
9	5	8	3	6	1	7	2	4
1	4	2	9	8	7	3	6	5
7	2	5	4	1	8	9	3	6
3	1	6	7	2	9	5	4	8
8	9	4	6	5	3	2	7	1
1	4	9	7	8	6	3	2	5
5	2	6	3	1	4	7	9	8
8	7	3	2	9	5	4	1	6
7	5	2	6	3	8	1	4	9
3	1	4	9	5	2	6	8	7
9	6	8	4	7	1	5	3	2
2	9	7	1	6	3	8	5	4
6	3	5	8	4	9	2	7	1
4	8	1	5	2	7	9	6	3
CINK
KRAJ V LIKI
4
2
RENTGEN
3
11
5
PREDPIS
6
8
7
21
novi tednik
Vedrn г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedw i Илтој/
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. aprila.
Geslo iz številke 13: Še vedno velja ostanimo doma.
Izid žrebanja
Nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, bodo prejeli: Peter Ivanovsky iz Celja, Vladimir Grom iz Šentjurja in Doroteja Križnik iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
	Od sedaj se lahko na svoje
	najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi
	NAROČITE
	in prejmete DARILO -
	knjigo v vrednosti 16,90 eur
m	več na: www.trik.si
48
INFORMACIJE
Poletje 2020 na morju
v družbi Novega tednika in Radia Celje in turistične agencije TA-ATP
Simonov zaliv

T7	t + i'JJ-yWi-liv.	'"--e- бвЛ ■	.
HeSaül ; E Edifc!^1 J

Vabljeni- uživajte poletje z nami!
Vsi, ki želite letos poleti preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27.6. do 29.8.2020 vas bomo odpeljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15 evrov, pri čemer za naročnike Novega tednika velja nižja cena, 10 evrov.
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 12.3. do 27.6.2020 naročili na Novi tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne sobote na morju (od 27.6. do 29.8.2020).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju,
postanite novi naročniki Novega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5.9.2020, podarili brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Novega tednika in Radia Celje.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
vsak teden brezplačno prilogo STOP SPORED vse posebne priloge Novega tednika 4 brezplačne oglase v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje
15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike druge ugodnosti
RESNIČNO SE SPLAČA POSTATI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA!
NAROČILNICA ZA
novi tedni
Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila:
E-naslov: Podpis:
Naročnino bom plačeval: □mesečno □ rta 3 mesece I na 6 mesecev □letno Račun mi pošiljajte na e-naslov: O
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj U mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil naročnik.
NT & RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje
novi tednik
radio celie
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Novi tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Pogoji in spletna prijava: http://www.nt-rc ji/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika/, E-pošta: narocnine@nt-rcsi, telefon: 03-42-25-171.