GLAS SVOBODE. Slovenci-bratie združimo se! V slogi je moč! Stev. 45 Chicago, 111. i. novembra 1904. Leto III Ameriške vesti. Postavno dovoljeni roparji. Sedaj se drž. trgovska komisija bavi s pritožbami, ktere so vložile razne stranke proti Armouru in Co. Iz izpovedanja prič je ddkazano jasno in odločno,.da je milijonarska tvtrdka s podkupavanjem m raznimi drugimi umazanimi mahinacijami umetno podražila meso, južno sadje, zelenjavo, sadje, perutnino, jajca, maslo in druga živila. S tem umetnim draženjem niso lopovski milijonarji oškodovali le male trgovce ampak vse ameriško ljudstvo. Dobro, torej je dokazano, da so ti milijonarji navadni lopovi, sleparji, da se iz zakonov norčujejo, da jim je edini zakon le dobiček. Ali mislite, da se jim bode kaj zgodilo? Niči Dokler bodo veliko ameriško republiko vladali kapitalisti, dotlej bode cvetela in zorela pšenica za kapitaliste. Kdor ni slep ali idiot, ali pa ne pase svojega trebuha pri korupcij-skih kapitalističnih jaslih bode glasoval za socialiste, ki se edino borijo proti kapitalističnim lopovščinam. Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Najnovejša poročila se glase, da so se boji okolu Mtfkdena in ob reki Šake obnovili. Japonci so pri-, čeli pri Tunganonu prodirati proti ruskim postojankam. Japonci imajo sedaj tako močno armado kakor general Kuropatkin. Že to dokazuje, da imajo Japonci močno armado, ker general Ojama skuša obkoliti Ri^e na levem in desnem krilu. Najbrže bode prišlo do groznega klanja, ki bode nadkriljevalo zadnjo bitko. Iz Port Arthura se poroča, da Japonci dan za dnevom streljajo v mesto in trdnjave. General Stoessel je Izjavil, da se ne uda, dokler bode imel le še 1000 anož. Napad ruskega brodovja na angleške ribiče v severnem morju se bode predložil mirovnemu sodišču v Haagu. Nemčija. V Hanovru na Georgovi ulici se je te dni nudil grd prizor. Neka kavarniška kuharica je vrgla psu veliko kost. na kteri se je držalo še malo mesa'. Pes je odšel s kostjo za neko drevo v bližini, kjer je hotel v miru oglodati kost. Kar je planil še precej dobro oblečen človek nad psa ter ga zgrabil z eno roko za tilnik, z drugo mu je pa iztrgal kost. Več pasantov je vprašalo moža, čemu je psu tako surovo iztrgal kost? "Jaz sem bolj lačen kakor i>cs, že tri dni nisem nič jedel, prosjačiti pa ne morem," je odgovoril jecljaje neznanec. Potem je začel oglodavati kost. Nekdo iz med gledalcev je dal gladnemu neznancu nekaj drobiža, neki delavec mu je pa dal svoj zajuterk, kojega je neznanec istotako hitro povžil. Ko se je nabralo precej ljudi, ter so pričeli nabirali za njega darove, je neznanec izginil. Res, krasno je v današnji člove-šjjfi družbi! Ljudje, najvišja bitja [ m«efo psom. Ali rti to udarec v obraz danasnjf civilizaciji m kulturi? 100 milijonov mark je izdala nemška država za roparske pohode v Afriko. Nemški državljani se pa trgajo za kosti s psi po ulicah. Kultura, kje si? Slovenci, glasujte za socialiste—za DEBSA in HANFORDA. v toliki mori, kakor so to zahtevale miš« koristi. Vslod tega smo prišli tako da-leč, da so Zdr. drl postale drSava izjemnih naredb. Vank sodnik ima dandanes pravico, da ustavno zu-jnnieene pravice uniči, ako so v prilog delodajalcem, z izjemn na-rodlmmi. Pri vsaki Btavki izdajajo sodniki izjemne naredile v prilog delo. diijalcov. Voljeni bo po kapitalisti^ tor so v službi kapitalistične vlKilo. torej delujejo v korist ka-kapitalistov. Dne H. novembra t. 1. pokažite slovonski delavci, da ste pričeli misliti, da se zavedate svojega raz-relda. da ste spoznali, da vas ka-pilalisti še toliko no cenijo, kakor navadno žival. v Od tegifdnese mora slišati glas delavcev v zbornici Zdr. drž. In ta glas morn postajati od dne do močnejši, dokler se ne bode necega dno povedalo na postavodajnom mostu: "V veliki republiki vrlih in svobodnih mož ni prostora za legate lenuhe in poatopačo, Tu je prostor lo za ljudi,ki dobijo z union ali rokami. Kdor noče delati, ta naj tudi no jo"! Na dan 8. nov. t. 1. glasujte za socialiste. Političarjem starih korumpira-n ili meščanskih strank se gre za mastne državljansko služIjo, Njim Be ne gre, da bi ljudstvo podučili o sredstvih, b katerimi bi si ljudstvo zboljšalo današnjo žalostne razmere. Naobratno pa smatrajo socijalis-ti vsako Molilno zmago lo za postojanko, ktero so odvzeli svojim zakletim sovražnikom. Socialisti dobro vedo, da je treba iti od po-stojimke do postojanko, ker je nemogočo strmoglaviti kapitalistično človeško družbo kar čez noč. Socialisti morajo šo le iz demokratičnih in republikanskih volilcev napraviti socijalistične. Za socialiste so volitve dandanes le nekako pregledovonjo socialističnih čet. Gotovo bodomo Binatrali že za veliko zmago, ako vsaj dva BocialiBta prideta v državni zlior. Zdr. dr/., ker so liodo raz ljudsko govornico v Zdr. drž. prvikrat čula odprta bete-da v prilog delavecm. Delavci, obrtniki, sploh proletarci nismo imeli do sedaj kak vpliv v Zdr. državah na zakonodajo. Večinoma so dosodaj smatrali proletarci, da zadostuje, ako so v svojih linijah liorijo za zboljšmje gosjio-darskega položaja. Kadi tega si' nismo vdeleževuli političnega boja čloVeŠke krvi. Zaman! Da, zaman čakajo kapitalisti dandanes, da bi se jim narodi postavili pred puške in topove. Mi imamo boljše orožje,' kakor so bajoneti, repetirke in topovi,' Naše orožje je: Znanost, veda, naša organizacija, naše časopisje in Volilni listek. Mi nočemo biti sužnji in radi tega bodemo glasovali za socialiste. Josip Logatan, NAPREJ SODRUOI I Največja delavska volilna liorba v Ameriki se bliža koncil. Vse našo moči so v borbi — v bojni črti. ki sn razteza od oceana do oceana. - NAPREJ SODRUUI! Nasprotnik jo storil najboljšo in tudi najslabejše, da so je razdelil. Spodlotelo mu je zanesti v močne bojne vrste revoluoionarcov razpor, ki gredo z dobro nado, z upom na zmago v boj, NAPREJ SODRUGI! Ne odnehajte *a las! Naprej po začrtani poti — od boja do zmage. Socialistična stranka npa, da nasprotnik ne bodo zavzel niti ono že pridobljene postojanke. NAPREJ SODRUOI! Bližamo se odločilnemu dnevu. Vsak sodrug naj zvrši svojo dolžnost. Kajti izid borbo jo odvisen od vsaoega posameznega sodrtiga, rudi tega jo potrebno da jo vsak na svojem mestu, ako hočemo izvojo-vati zmago delavstu. NAPREJ SODRUOI! Osodepolna ura se bliža. Vso našo skromne moči posvofimo l>orbi za sveto delavsko stvur, Vsaki dan, vsako uro, vsako mi-]_ • g Vsak sodrug na svoje mesto, ysak a sodrug naj stori svojo dolžnost, in n ni se nnm treba biti poraza. V Tak i na vojska ne more iagubiti i bitke. Kazmetri vanje proletarca. Ako gledam današnjo bedo, rev-ičino, siromaštvo, togatstvo in •sredotocenje ogromnega kapitala ▼ rokah posameznikov, tedaj se mi aehote vriva misel: Čemu živimo proletarci ? Ali je to sploh civilizacija, kar gledam dandanes s svojimi očmi ? Tu vidim zidarje, ključavničarje, tesarje, slikarje in kamnoseke, ki grade razkošno opremljene palače, sami pa stanujejo v podrtih kočah, v katere je vetrovom od vseli strani odprt vstop. Drugod zopet vidim v strgane, umazane cunje oblečene gladne in pridne tkalce, ki tRajo žido in žamet za postopače v človeški družbi. Zopet drugod gledam zlatarje z vdimi lici, ki delajo lišp in kinč za dame dvomljive moralne vrednosti. Drugod se mi zopet prikazi vajo mizarji m ta-petniki, kojim na obrazu čitam, da so bolni, ki delajo lascive blazine, naslonjače, zofe, razkošne postelje, ki vzbujajo človeku poželjivost, da-si sami čestokrat spe sredi zime na trdih tleli. Ljudje široin sveta delajo noč in dan. Vsaki dan ustvarijo kaj lepega, kaj novega. Slednjič pa pridejo postopači, lenuhi ter jim pobero njih izdelke in proizvode. Ali so liudie neumni? mm i u ben, a mi Dne H, novembra glasujte za socialiste. Naredite križ v krog pod i besedo "socialist". In sicer tako le: | K] SOCIALIST. To bodete našli v četrtem predalu na glasovnici. Glasujte za na- I čela, ne za osebe. Glasujte za odstranitev današnje bede, siromaštva, ; za vpropastenje kapitalistične človeške družbe, ki spreminja delavca v i topega sužnja. | Prepustite kapitalistom in plačanim lilupoeui, naj so medsebojno 1 topo za os6be. ker njim se itak ne gre za načela. Pojdite v volilno borbo s klicem: "Proč b korupcijo, bedo in si- I romaštvom. Proč z izkoriščanjem človeške delavne moči v zasebne na-mene bogatih lenuhov! Proč z kapitalističnimi umori! Živela svoboda, enakost in bratstvo!" Pod tem ireslom se združujmo in zmamili bodeino! NAPREJ SODRUOI! Skupno smo na liojišču, skupno gremo v boj za zmago delavstva -človečanstva. Pogumno naprej! Naprej do zmage. EUOENE V. DEBS. Časnikarji, ki so se z dušo in telesom prodali meščanskim politi-karjem, trdijo ob vsaki priliki: volite nas, ako nočete imeti slabih časov. Oglejmo si koliko je resnice na tem. Ako človek izdela za $io blaga, ddbi pa le plače, tedaj ne more pokupiti za $io blaga. Blago, kttro preostaja, se nakupiči v skladiščih tako cibsežno, fh» v> tvorni-čarji primorani prenehati z delom v svojih tvornicah in gospodarska kriza ali polom nastane. Tega ni zakrivila kaka posamezna stranka, ampak edino le kapitalističen način proizvajanja, kojega zagovarjati obe kapitalistični stranki: republikanska in demokratska Časovno ponavljajoče gospodarske krize, smo imeli v Ameriki: 1819, 1828, 1637. >857. i873- ,888' 1894 in 1904. Torej so se pojavile te krize, ko so bili demokrat je ali pa republikanci na krmilu — zagovorniki kapitalističnega načina za proizvajanje. Ako hočemo odstraniti slabe čase za vedno, potem moramo preosno-vati človeško druziw talko, da bode vsaki delavec prejel polno plačilo za svoje delo. Za to se pa borijo edino socialisti in radi tega bodemo glasovali za socialiste. • Slovenci v Chlcagl pozor! Slov. socialistični klub je sklical za nedeljo, dne fi. nov. 1.1. ob dveh Sopoludne javen shod v "Narodno vorano." 587 So. Centre Aw. Dnevni red: I. Volitve. II. Peti redni zbor jugoslovanske socialne demokracije v Avstriji. Slovenski delavci pridite vsi do zadnjega moža na shod- Komur dopuščajo razmere, naj pripelješ seboj tudi svojo ženo. Potrebno je, da se tudi žene poufe o žalostnih razmerah sedanjega ia»a, ki so odgojiteljioe naše deoe. Z bratskim pozdravon Odbor. Ua uvko gledam veuno mcaic, t strgane, razdrapane ljudi, ki se dan 1 za dnevom trudijo v potu svojega obraza v raznih tvornicah, da pobirajo drobtinice, ktere jim mečejo . vsega siti kapitalisti raz #bogato obloženo mizo, tedaj se mi vsiljuje ' misd, da te razmere niso pravične, re naravne.* .....„.,.., ' ,-Mtt'J — Ali Jt 'murda pri bogatiucili bo* ije? Se! Kaj na^-v^nr /a*no tagitfllijj* a Magom, kterega laieiajo vsaki dan pridne roke in razum proletarcev ? ikxrabiti in por-■'IK! 'WHLirnc morejo vso šaro, ki • že plesni po skladiščih. Ali ima morda to neumno večno proizvajanje brez konca in kraja in naku-pičovanje blaga v skladiščih, kak kulturen pomen, dokler ljudje, marljivi delavci hodijo napol nagi in fladni po svetu? Tudi ne! Bogataš, ki ne živi v slepi veri, 4a mora nakupičevati in osredoto-čevati bogatstvo v svojih rokah, mora sam sebi staviti enaka vprašanja . AH težko bode dobil na taka vprašanja njemu ugoden odgovor. Ako hočemo, da bode imelo proizvajanje s pomočjo vseh naravnih sil v resnici civilizatoričen namen, tedaj mora biti teh proizvodov deležno vse človeštvo, ne pa le ena peščica kapitalistov, Seve, je to v današnji kapitalistični človeški družbi nemogoče, ker nas ovira pri tem že način proizvajanja. Ali imajo sploh kapitalisti kake znanstvene dokaze, da je edini pravi način proizvajanja kapitalisti -čen, in da ta način koristi vsem Hudem: Ne! Vsi dokazi, ktere so napisali narodni ekonomi v službi kapitalistov so se izkazaii kot gnjili, jalovi m trhljeni. Vzlic temu se drže 'kapitalisti kapitalističnega načina za proizvajanje, kakor da bi se jim šlo za življenje in smrt. Izven kapitalističnih Krogov se pa širi bliskovito novi gospodarski nauk — socializem, dasi temu nauku delajo nazatfaijaske in napredne vlade vsakojake ovire in zapreke. Vsi zatiranci, ki trpe vs*re potisnili nazaj, nazaj v srednji vek. Nikakor jim ne gre v glavo, da se pametni ljudje malo zincjjtfjnJEa njih čenče. Pa . W T. lj'Kljr M,rlno roijfLjo; d;i ><• ■ i M Pili »kolu TflJPlWp'rov, da soJbla)š'-'*l|«na v.-mihn človeštva. Pač, čudni ih nkiviH-ljudje 1 Orover Cleveland sili v politično areno, Debeli Grover Cleveland, bivši predsednik žalostnega spomina je nastopil v politični areni v prilog Parkerju, demokratskemu kandidatu. Ko je Cleveland izgovoril svojo imenitno govoranco na nečem shodu v New Yorku, so stare ženice v bariunu in svili histerično vzkliknile: "O. dragi, stari mož I Ofcfte ga, glejte gnrtl In "dragi" stari i«K se je zahvalil s, tem, da je skremžil svoje debelo licjeg\>- va maščoba. Potem pa je začel udrihati ffl republikancih, da se jc kar 1um1h&* Seveda je poleg hvalil demokrate kot prave angelje in dobrotnike ameriškega ljudstva. "Ljubi", stari mož. je pri tem vprav pozabil povedati, da so de-mokratje pred desetimi leti, ko so bili na krmili .pod njegovim vodstvom, z vojaštvom branili trujte ia monopoliste, da je v proslavo zlatega malika — kapitalizma tekla proletarska kri, da so uniformirane barabe ubijale in klale delavce. — Zamorci med seboj. Po raznih časnikarskih poročilih ni dovoljeno belokotžcem naseliti se v cvetočem mestecu Boleyu v Teksasu. V tem mestecu, ki je komaj staro eno leto, prebiva kacih 400 zamorcev. Vendar ima to mestece svojo lastno šolo in nekaj velicih delavnic za čiščenje volne. In vse to je lastnina zamorcev. O, groza! Baley je edino mesto v Zdr. drž., ki nima občinske uprave' z občinskimi predpisi in paragrafi. Vzlic temu, tako poroča začudeno "Chicago Public", se tam še ni prigodilo kako hudodelstvo ali prestopek. Anglosaksonska d-vflizacija, bi se lahko marsikaj učila pri črncih, katere tako skrajno prezira. • Glejte, glejte I Zaničevan zamorec je pošten Človek ter si ureja sam vse svoje zadeve. Seveda »e zamorci obnašajo pošteno in pametno. dokler jim kak belopoltni lopov ne stopi na kurja očesa ali jim pa ne preti t revolverjem. — Holandsko. Kolonialna zgodovina vseh civiliziranih držav je pisana s človeško krvijo. Nijedna država ni v kolonialnih zadevah tako kruto in surovo nastopala kakor Holandska. V vsaki civilizirani deželi bi gotovo napravilo velikanski utis, ako bi se zvedelo, da je umorjenih 1007 žen in otrok v kolonijah. Holandski ministerdki predsednik De Kuyper pa govori o tem mnogoumoru, kakor da bi se šlo *a podgane ali miši. "Ekspedicija je bila potrebna", pravi ta patentirani kristjan. "Divjaki so rabili žene in otroke za ščit. Vlada obžaluje, da so se morili otroci in žene, da se je dosegel namen. Sploh je pa ekspedicija popolnoma dosegla — svoj namen." Ktera vlada na svetu šteje pri u-bitih sovražnikih tudi umorjene žene in otroke? Resnici na ljubo morama priznati, da je holandska vlada ta surovi in kruti čin priznala odprto, ko navadno druge vlade svoja barbarstva zakrivajo s pla -ščem človekoljublja. Holandski kapitalisti pravijo: "kupčija je kupčija", pa naj bode še tako krvava. Sinovi in hčere holandskih kapitalistov, ktere vzgo-jajo v strogo krščanskem, verskem duhu. bodo sedaj lahko razumeli umor betlehemskih otrok ob rojstvu Krista. Mladina se vzgoja strogo patriotično; vera in kapital imata pa dobiček. . Turške razmere na Hrvatskem., Zaradi razžaljenja turškega sultana in ščuvanja proti ruski državni irpravi toži zagrebško Iržavno pravdništvo bivšega urednika Slo-bodne rieči", sodr. Vil. Bukšega. Na Hrvaškem bo kmalu nevarno pisati o culukafrskem veličanstvu, ali pa o domišljavem milijonarju Lebaudiju. cesarju Sahare — Pač žalostne razmere na Hrvaškem, kjer državni pravdniki v svoji pasji ponižnosti do vlade tožijo urednike, ako kritikujejo turškega sultana,— Vsak komentar je tu odveč. liorilca za ljudsko Bvobodo na gos- dorakem iu političnem polji, ta e glusoval dne 8. nov. t. 1. za socialiste. • "Record Herald", kapitalističen časnik piše, da so štirje mandati v državi Wisconsin v nevarnosti, da bodo tn najbrže zmagali socialisti. — Naši sodrugi v državi Wis-conzin računajo na 50 tisoč glasov. Najmočnejši so naši Bodrugi v Milwaukee kjer bodo najbrže zmagali v obeh okrajih. Delavci, vzemimo si državo Wis-oonzin za vzor! Posod, kjer strle tvoruiški dimniki proti nebu, a-gitujmoz vso silo za naša načela, za tiaše nazore. Volitve so pred durmi. Sovražnik — kapitalisti se bodo v zadnjem trenotku poslužili vsako-jakih sredstev, da bi si osigunili zmago. Ponujali vam bodo denar, (bi bi vas odvrnili od vaših nazorov in ciljev. Lagali bodo, tla se bode kar kadilo, da bi napravili zmešnjavo v socialističnih vretah, da bi krivim in nepoštenim potom drseg-li to, kar jim je pravim' potom nemogoče. Ne dajte se preslepiti od nikogar. Ako o kteri stvari dvomite, pišite ! ali pa brzojavite prvemu tajniku. Dne 8. nov. t. L glasujte kakor en moi za socializem — za Debsa in Hanforda. 50 tisoč tekstilnih delavcev strada v Manchestru na Angleiken, V Londonu je brezposelnost istotako velika. V Ameriki ni glede tekstilne industrije nio boljše. Tudi želetarskih in jeklarnih delavcev je še mnogo brez dela. Ako čitamo po raznih listih še o znižanju plače. o odpuščanju delavcev od dela, tedaj vemo, da smo sredi gospodarsko krize. Na drugi strani pa zopet lahko opažamo, da kapitalisti sistematično dražijo živež, stanarino, obleko in obutev, da z vso silo skušajo u-ničiti delavske gospodarske organizacije — unije. Ti pojavi bi morali vsacogu mislečega delavca privesti do spoznanja, da je skrajni čas, da se te razmere spremene. Tako ne more iti naprej I Dne 8. t. 1. lahko pokažemo, da smo nezadovoljni z današnjimi družabnimi razmerami, ako glasujemo za socialiste, ker se ti edino liorijo za človeško družl>o, v kateri bodo imeli vsi ljndje enake dolžnosti in pravice. Kdor so bori proti suženBtvu, kdor želi svojim otrokom boljšo bodočnost, kdor noče. da kb ne bodo otroci kleli po njegovi smrti, temveč »e ga hTaležno spominjali ko- "Glas Svobode" |Thb voice of Liberty j Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. "Glas Svobode" izide vsaki petek ta velja xa AMERIKO: u colo leto................$1-50 m pol leta .................76o ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 u pol leta .............kron 6 K n te rod at the l'oit OHlo* at Chluaiio, III., a* Second C lati Matter Subscription $1.50 per year. Advert lacmenU on agreement. Naslov za dopise in pošiljatvo je •ledeči: 'OIiih Svobodo' . 563 T a root) St. Piken 8ta. Chicago, 111. Društvene vesti. DruStvo "Slavlja" »t. 1. 8. N. P. J. v Chicagu. 111., tma evoje rodne mo- softno aojo vsako drugo nedeljo v mo-aocu v Narodni dvorani na 587 B. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago. 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima svoje rudne nipsečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih l>rnta -T o h n R e b o 1 a v Steel, O.. Društvo "Bratstvo" 6t. G 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne me-nočne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v proBtorlh brata Frank Mlklav-Clča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druatvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, Ima svoje rodne mo-sefino soje v; nko prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemSko zvezo. Somišljeniki se vabijo v druStvo. Društvo "Delavec" fit. 8. S. N. P. J. v So, Chicago, 111., Ima ijvoje rodno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na 1049 Green Day Ave. _ Naš zastopnik Frank' Petrii o-blskuje sedaj rojake po Montani ter nabira naročnik« za 'OlasSvo bode". On je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Svobode" in Koledar. UpravniStvo "Gl. Sv." Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, so dobe Bnoio pri Slovencu John Golob 203 Bbidoe ST. JOLIET. ILL. Edina vinurna, ki torn najboljše kalifornijska in lmportirana vina, Kdor pije naše vino, trdi. da se ni nikdar v svojem življenju pokusil lxiljso kapljico. Vsi dobro dosli! MM/m^mmMff/mk f 'pfllM Lrf Uo^lSlS-f mm SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretognjeni z zlatom Gold filed, jamoeni za 20 let. Kole-ftovje nn raapolngoElgin ali Waltham. Zdaj samo $12.50 | Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 8» E. Madison St. Chicago, III. rosledicc hudodelstev, katera je zvršil nad ubogim slovenskim trpinom, kateremu hoče izsesati zadnjo kapljo krvi ter ga izmozgati do smrti. Ako ti tak far odreče vse tolažile sedaj ali ob smrtni uri, pravični Bog te ne bo zapustil, ker ve. da imaš pravo, stanovitno vero. Ta pop te straši s tacimi stvarmi le zaradi tega, ker se trni gre za tolarčke, ki mu ne bodo več tako pogosto leteli v njegov žep, ker jc previdel, da smo se strgali z verige, na katero nas je imel toliko časa tako lepo priklenjene, nas su-• i^it1 rfrirarinSiir-rfir simr! ffak'or se nni je zlj ubilo. Na ti verigi, na katero je imel on nas priklenjene, vlačil ga l»ode, ako se ne |x>l)oljša do svoje smrti, največji hudič po katoliških nazorih, to je Bitru, po peklu, ker do-sedaj je njegova duša najhrže "fer-damana", ker Bog tudi krivičneže kaznuje. Hribar mora gotovo že sam vedeti, če že stoji z obema nogama v peklenskem brezni. Ko prešteva svoje od delavcev s krvavimi žulji pridobljene tolarje, prešteva baje tisti krevljasti hudič "glide na ketnah" in "špringarjih", v katere misli ukovati vse farje — oderuhe. Hribar sc veseli tolar-čkov. hudič pa farja — oderuha in zanj pripravljenih "keteu". Na noge torej, elevelandski farani, pokažimo sc može, zapodimo tega kramarja kakor Hrvati svojega Bekavca is hiše l>ožje tja v kamniške hribe, da si tam premišljuje o krivicah, storjenih našemu ljudstvu, ako že ni njegova vest tako kosmata, kakor kožuh hrvatskega seljaka od znotraj 1 l!og mu bodi inilostljiv! Vseletni faran erkve sv. Vida Cleveland, O. Pueblo, Colo. 25. oktobra UJ04. I'red 14 dnevi sem se sprehajal po trotoarju. Kar zaslišim strašno gromenjč. Mislil sem, da sc bliža nevihta in stopil sem v bližnjo gostilno. A tu zagledam kat. korttz-| nika, kteremu je zelena zavist švi-| gala izza njegovih jezuitsko zvitih očf. Nikakor ni pustil nečemu ro-; iaku i spregovoriti besede. Grde j psovke: lažnjivec, nevoščljivec itd.. ' so kar fett le naokrog. Zahvaliti sc j ima le olikanosti drtizih rojakov, da ga niso posadili na cesto hladiti ! katoliško jezo. Kar se pa rojajka S. tiče prekaša stokrat v pameti in z robo kat. koruznika. ki je pri-! šel le radi prepira v gostilno. Ko je rojak S. plačal naročeno pijačo, je tudi naš koruztrk |*>segcl I v žep ter moško položil dva srebr-I njaka na mizo. Seve, ko mu jc I pijača nekoliko izhlapela iz skriv 1 nostno sladkoginjene glave, se je i dal nekoliko potolažiti, -r- šetebom SomiHiemki narofujte i« Pnfio-I rolujte svoj« laso put. ležil. Ali to je bilo takoj objavljeno. Sedaj je nekoliko časa redno šlo z dopisi, le misli so mi deloma črtali. Kmalu po zadnjih predsedniških i volitvah, ko so bile v Avstriji drža-vnozborske volitve, sem kritiziral zvezo liberalcev in klerikalcev v Gradcu napram socijalistom. Modri urednik je stavil opombo v oklepaj: "To je prav 1 Saj v druzih narodih tudi tako delajo.',' Radi do-tične opombe sem pisal kritiko u-redništrvu, seve le radi načel, v kte-ri sem pripomnil, da je skrajni čas, da dobimo delavci v resnici svoj delavski list. Na ta list' mi je g. Sakser lastnoročno odpisal. List hranim , še dandanes in če je treba brtlc še prišel v javnost. Vsaj bodo slovenski delavci spoznali g. Sakserja. Isto leto se nam je posrečilo pričeti z izdajo delavskega lista "Zora" v Chicagi. Navadno se vsak novi pojav mej rojaki objavi v listih. Pričakovati je bilo, da tudi g. Sakser dene malo notico v svoj list, ker mu je upravništvo "Zore" takoj do|x>slalo prvo izdajo. Jaz* sem pa g. Sakser ju še posebej tozadevno poslal dopis. Tudi ta dopis je romal v koš za paoff. Končno sem hotel protestirat/ radi mojega dopisa v Zori, ker ga je g. Sakser zatajil. Ali zopet sem imel smolo. G. A. Tomati, urednik "Zore" me je zavrnil, da je boljše, ako živimo z g. Sakser jem v miru, ker zna priti čas, da si oba lista delata iz rok v roko. Po mojem mnenju bi moral biti zopet čas, ko je g. Sakser prišel v Ameriko, ko ni mogel "Gl. Naroda" izhajati brez g. Tomana. Stare babnice trdijo, da hudič ne more imenovati božjega imena iz strahu pred istim. Vsled istega vzroka se ni upal g. Sakser imenovati ime slov. delavskega časnika, dokler je izhajal, da tie bi kdo zvedel za list ter si ga naročil. Komaj je prenehala izhajati "Zora" že je napadel urednika Tomana in upravitelja Petscheta in častno na-|xivcdal. smrt lista. Ne dolgo za tem, je pa hvaležni g. Sakser razglasil g. Tomana, istega Totnan^ brez katerega bi se on nikdar ne |N)vspel na stopnjo bankirčka in IKHlagenta parobrodnih družb za vjetega slovenskega anarhista, da si je dobro vedel, da je g. Toman toliko anarhist, kakor Sakser soci-jalist. To jc taktika in hvaležnost ftm^ebnih špekulantov in ljudi g. SaksetywrvrertT* * ^-- G. Montmorcnci kliče g. Sakser-ju naj [»pravi, kar je zakrivil. Ali jaz odprto povem: "Kar je g. Sakser zakrivil, ne bode nikdar poravnal. ker nima volje zato in ker 11111 je tudi pri najboljši volji nemogoče. Njegova mera je polna!" Slovenski delavci ne čakajte, oroeal glasovati za socijalistc, marveč že 8. novembra oddajte vsi svoje glasove za socijaliste. Zopet — Simon Kat'fif. Cleveland, Ohio. 26. oktobra 1904. Ta. ha, to je pa nekoliko od vi-sokoglavega patra Hribarja. Kaj »e je uinisli! U "kunštni far" — lažje bi mu rekel "rzar" — hočem tu v kratkem popisati. Ta "krevljasti, grbavi in bledo-liČni" pop je delal dosedaj z nami farani kakor Ttrrčin s svojo krist-jansko rajo. Kakor je Turčin umoril "kristjana, ako mu ni dal vsega, kar jc zahteval, tako jc delal ta denarja poiilepni Hribar s s ojitni farani. Ako mu nisi utaknil vsega tja, kjer hrbet svoje pošteno ime izgubi, odrekel ti je vse svete zakramente. prerokujoč ti večno pogubljenje. Kakor sem omenil, trajale so te neznosne razmere ves čas pastiro-vanja fjbrjanskega patra Hribarja do nedavnega časa. Vzbudili so se namreč pred nedavnim rojaki iz dolgoletnega spanja, vzbudil se je tudi crkvcni odbor in kar naenkrat jxwtavila Se jc pretežna večina fa-ranov cerkve sv. Vida po robu patru Hribarju, katerega kozla je treba spoditi kot čuv.\ja iz zelnika ter mu nekoliko pobiti njegove trde tuhinjske rogove. Kakor hitro jc ta |>op poizvedel 1» svojih hinavskih jiodrepnikih, kaj farani oziroma ljudstvo zoper njega nameruje, je takoj prvo nedeljo zaba.vljal čez "saloonarje" in prijiovedoval raz prižnice koliko ti plačujejo "licensa' ter takorekoč namigaval zopet, da b> bilo bolje, da bi ie ta denar prinesli v njegrrvn nenasitno bi sago. da bi si zopet kupil kako hišo. Dosedaj ima ta revež far še le SEST hiš tu v Cle-velandtr. doma na Kranjskem si pa zida nova gospodarska poslopja. Ce »menim, da U pop opravlja »hi- JETIKA ! j yobere 11a tlsoCe irtev VHako leto. j Toda nt potrebno umreti, fe Cutlš Je- ( tlčne kali v sebi ako namreč v pravom 1 Caxu ln redno rabid Severov balzam za pljuča. Cesto se Jetlka razvije Iz zanemarjenega navadnega kafilja alt preblajenja. Severov balzam za pljuča ozdravi prehlajevje iti kašelj. Cena 75c in 50c. Skvarjena lica vsled apužčlne in ogrcev so neljuba vsaceinu, če ae hofeS znebiti l*pu-Sfajev. Izpahlln. nolnena toka, llšajev ali Akufeljnov moraS preje ftčlatitl kri. ' Severov kričistitec Čisti kri vseh nečlstoBtlJ ln očedi lira vseli ueleplli apak. Cena $1.00. Čc hI vsleil česarkoli tolcHiio oalab-IJen, vzemi Severov Inilzum življenja. Dobil bo« novo venelje do tivljenja. Cena 75c. W. F. Severa Co. cmLT' Revmatične Boleznia T! Nihče nI ixjpolnoma varen pred revmatičnimi napadi in bolečinami. Htarl In mladi an Jim enako podvrtenl. Mnogi morwliitl niso dejstveno onemogli vsled tega, pa vendar čutijo revmatične napade, ki Jim povzročajo mnogo trpljenja In neugodnostlj. Takim bi priporočili posebno SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA kot najbolj uapeBno In močno vnanjo pomoč za boli in bolesti. Danes na trgu. ^ ...SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA, 1 ozdravi zvljenja. »praske, rane, opeklino. nevralgljo, turne bolesti In druge kotne Izrodke. Cena 50 ct. 1 1 unnnumttnttnttitt**** tJ Plamo starega mož*. ! £2 ft JJ Vaftn zdravila so vse, kar vi pravite g JI o njih. Jaz sem 73 let star. Pred ' kratkim ml Je moja'rama tako obolela, ft da se lir«'z pomoči niti nisem mOgel ft 1 ft obleči. Rabil sem ZDRAVE& OBLIŽ ft ' ft ln četrti dan Je boieit minula. Rabil i U sem tudi va*e OIJE SV. GOTHARDA j ^ za zmučeno roko In fez nekaj dni sem j bil zdrav. Od tedaj nM ne trpim! *to fa I 0 zaupam samo vašim zdravilom. Zdravi j U Thomas Ko^ulg. 0 ft r3.n. Neb. n ftftftftftftftftftftftftftftftft i —- 1 Severova zdravila ao na prodaj pri vieh lekarjih. I 7riraunlftkl na«v»(l vaitnni. Dopisi. K maSčevnnemu Izdajstvu. V trden, lil., 24. okt. 1904. V 43. št. "Gl. Sv." z dne 21. okt. t. 1. sem čital lep primer ^ako se maščuje izdajstvo Seveda je bil tu očrtan le en sam slučaj iz najnovejše dobe. Marsikdo bi mislil, da se izdajstva maščuje le v najnovejši dobi. Ali temu ni tako t Od pamtiveka sem so se tirani, gospodujoči sloji in drugi vedno posluževali izdajstva, da so dosegli svoje namene. Izdajstvo so od nekdaj sem vsaj navidezno plačevali, ali izdajicc so prezirali ter se končno tudi maščevali nad njimi. Slavni Napoleon I. se je izrazil: "Jaz plačam izdajstvo ali izdajalca preziram, ker v mojih očeti ni ostudnej-šega človeka kakor je izdajalec." •Kot izdajalca ni le smatrati onega, -ki izda domovino kacenut' dozdevnemu sovražniku, ampak vsacega, ki za denar zaduši svojo vest, ki svoje zasebne nazore vsled trgovskih špekulacij navidezno spremeni v druge, ter s tem oškoduje svoje tovariše. Vjded tega je izdajalsko vse slovensko časopisje v Ameriki, iz-vzemši "Gl. Sv." Jaz mislim, da mi ni treba še posebej povdarjati, da je farško časopisje užc zdavna izdalo koristi delavcev. Ali to časopisje je izdalo tudi svoje dozdevne stunoV9k? tov^TsJsdsm^rate. J >o >e*daj je to isopisje l>ilo"TTii-- "W^iW fS^^hi-o^eščanskih demokratov. Seilaj sd^ pa vsi farški listi in dnigi: ' Ameriški Slovenec", "Glas Namda",'"'KAva Domovina" in "Glasnik" v službi republikancev. Vsi so izdali svoja načela ter gredo v boj za divjega jezdeca — Roosevelta. Vsi ti slovenski časniki računajo na nezavednost slovenskega naroda, posebno pa na pozabljivost čitateljev. Vsled tega igrajo ulogo vsestranskih izdajal -cev in sc ne boje kazni s strani slovenskih delavcev. Ali neprijetno bodo iznenadeni necega lepega dne, V-o bodo slovenski delavci prišli do spoznanja, da so bili varani ter dali svojim pseudovoditeljem zasluženo brco. Sodr. Motitmorenci opominja g. Sakserja, ki je izdal slov. delavce, naj pove odprto, da prezira delavce, ali pa da je pri volitvah za delavski program — za socijaltste. Aut — aut! Ako se kaj si rčnega zahteva od g. Sakserja, je povsem odveč. Sodr. Montmorenci je gotovo še malo občeval z g. Sakserjem, Iter drugače bi vedel, da ž njim ni mogoče občevati. ako se tako ne pleše, kakor on brezjiogojno zahteva. On je "business man" in kar" ne služi njegovemu "bttsinessu", to on vrže v koš za papir. Naj dotični še tako apelira kasneje na g. Sakserja. pomagalo mu ne bode nič. On vedno nekaj kuha za kulisami, za drug« nazore sc pa on prokleto malo zmeni. Ko sem bil še naročnik njegovega lista, jc prav rad sprejemal moje dopise, česo bili njemu všeč Ako pa njemu niso bili po volji jili jc pa izročil košu za papir, In vsako nadaljno vprašanje je bilo od veČ. Ko je prefl 4 leti prišel Susteršič v La Sallu, 111. prvo agitacijo za graditev slov. cerkve, sem hotel javno protestirati in v ta namen sem poslal dopis "Gl. Naroda ', za priobčctije kterega bi mi bila dandanes večina tam bivajoeih rojakov hvaležna. Ali kako sem se zmotil! Ko iem z drugim listom reklamiral moj dopis, se uredništvu ni zdelo vredno odgovoriti mi. Nekoliko mesecev kasneje sem pa nalašč uprasal o zborovanju za zidanje nove slo*, -cetfcve, kterega se je Susteršič ude- Stash Narodna Igl Podporna Jednota. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, oiili S. Contru Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Btbckeu, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, 583 Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Fbaxk Petkic, 5«3 Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klohcčah, IMS17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. VT . I Dan. Badovinac. P. 0. Box 198 La Salle, 111. Nadzor- ),0HN VerščaJ, «74 \V. '21st PI., Chicago, 111. mki: j Anton Mi.adič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. . fJoB, Dulleb, 41ti Wuahburii Ave., Chicago, 111. Porotni 1 j^BT1N Potokab, 5(54 S. Centre Ave., Chicago, III. odbor: ( Mohob Mladič, «17 S. Centre Ave., Chicago, 111. _ . ... I John Vekščaj, «74 W. 21st PL, Chicago, 111. Bolniški J JoB Dulleb, 41« Washburn Ave., Chicago, 111. odbor: | Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. T8E DOPISE paj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Ystop. Društvo "Bratstvo" st. « v Morgan, Pa.: Frank Berus št. 42«; Josip Kokalj št. 427; Jakob Bušio š«. 428; Leopold Keglevifi št. 429; Ivan Demitrovio št. 130; Andrej Klančnikšt. 431; Frank AuBcešt. 432; Josip Beroio št. 488; Ivan Gabrovšek št. 434; Pavel Subio ši. 435. Društvo šteje 40 udov. madtim kiiNllA I. r.. talnik. K AIJ FO H NIJ S K 0 VINO na prodaj. Pridelek farme Hill Girl Wineyard. Dobro črno in belo vine po 85 do 45 centov galon; staro be-lo ali črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati zo posodo. Drožnik 1» $2.2/> do $3.75 gal.< slivovi« po gal. Pri večjem naročilu datn popust. V nmogobrojna naročila se pri-[Kiročam STEFAN JAK81IE Box 77 . Crockett, Cal. k jo so dobi najboljša, najtrpežnejsa in najcenejša obleka? Kje?-Na 865-3(>7 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Naša zaloga jesenskih in zimskih oblek, površnikov in zimskih sukenj je dovršena. Za predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, koli-kor zahtevamo za nje. Ako predmet ali obleka ne odgovarja ceni, za katorp urno jo prodali, tedaj vrnemo denar. MOŽKE OllLEKE raznih vrst od.........$0.00 do $25.00 MOŽKE SUKNJE « « « ......... 85.00 " 880.00 Popolna zaloga srajc, perila, klobukov In rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja In najnižjih cen po $1.95 $2.50-53.50 in $5.00 ObišCite nas in prepričajte se. 365—367 Blue Island k na vogalu 11 ceste, Ali ste že preiskali Idaho? Po pravici jo nazivljemo zemljo bodočnosti V poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošena. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali se hočete bolje poučiti o državi ? Če iBfete nove domovine za poljedelstvo, tedaj pišite nam. Ako vas zanimajo premokopi in rudniki v našem tako zvanem "Thunder Mountain folder" potem pojdite in prepričajte so na svoje lastne oči. D. E. BUBLEY, D. 8. Spenceb, G. P. &T. A., A. P. & T. A. Oregon Short Line R. R., Salt UkeCity, Utah. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon m w . Uradne ure: Urad 631 Center Ave: do 9. zjutraj od 10-12 dopoldne In od I. do 2. in od 2-4 popoldne od 5.-6. popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. R» • jo da jo največja nesreča v A- fl 1 merika začloveki - l>ole- Vwl II vCI xcmi. Ako je človek bolan nomore delati, in če no dela nemore zaslužiti niti toliko, 1 kolikor mu jo potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri ho ostnli v starem kraju pomagati ? Kadarje Sloveli l>olnn — more we xdravh i. Najhujše so mu pu godi, ko je bolan iu svojo bolozen neiskrenem zdravniku toži, namesto da bo takoj obnio na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti« Zatorojillil Slovonei kadar ste bolni ali potrebujeto zdravniško pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vašo dobro priporočamo, da ne obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to jo : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh Mesti'brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citnjtc I Nekoliko najnovejših zahval »katerimi se naSi rojaki zah-valujejo da so pnpolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profi-sor I 4 V začetki moje bolezni hut m ras meje stresu, večkrat potem pfc liuda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhd in nejsein niogu hodit, imel sem 3 zdrav nike in nič mi nesomogli po-Revmatlzem in Potem se obrnem na Vas dr. a bolezni bolezen želode* Collins in poslali ste mi 1 kratzdra- f . . .. j ozdravleim. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. »J b ^^ Toraj se Vam srčno zahraftm zato 'a J« «»• velko dobroto. Usem Slovenci mo-Ju ^ J jim rojaki bom govoru da ste Vi AP^pk \ iv v liar bolši zdravnik u celi Ameriki in W^Jw T da ste zdravnik uperve vrste in Vain JR iiOSf^L«? - ost!U,e,n hvaležen dokler bom na \ i® svitu tlvel. Maik Strah, Wa|V(Ut L;',ke, Ark. _ ... r • 1 *• A k 1... O 4 ___t.. 1 \ ".. ,1 _ m UllHIll Ul> llk'ill- Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno bvožo najfinejše pijačo-"atlas b»>er" in vsakovrstna vina. Unijske stnodke 11a razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (»IT 8. Center Ave. blizo 19 ulice Chioaoo, III. Poskusile i , i I najltoljše unijske A—B, X—Lent in Criterion smodke i katere iztleluje : I H. F. Aring ————— 910 Payne Ave. Cleveland, O. j ! Postrežba točna. Cene nizke. j NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-čava c. občinstvu, soBebno raznim društvam veliko plesno dvorauo za razne zabave in druge dvorane za društvene seje. V saloon u "pool table" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izbomo pijačo. V istih prostorili otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdoou vina. rdeči burgnudec, beli tokajec, risling in druga fi-na vina se dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišč« in vso postrežbo. Vsi dobro došlil Mladič bratje 586- 587 S. Centre Ave. na vogalu 18. cesti. Tel. Loomir 408 Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja Cez aredo-zemsko-adrljansko morje, po protiku-Senl Crtl C11 nanl Line ustanovljena i. 1840. Najstarejša prekomorska črta. S 20. aprilom je upeljala Cunard Line direktno volnjo Is New Yorka v Trst In na Itcko. a prestankom v Noapolju. Ti izvorni In moderni parrilkl z dvojnim dijakom, zidani leta 1904. Imajofi nad 10,000 ton tele, odpljujejo It New Yorka kakor sledi: Slavonla (1 dvojnim vijakom) 10,605 ton tete, v torek 1. novembra. Pannonla (z dvojnim vijakom) 10,505 to ntele, v torek 16. novembra. Ultonla (c dvojnim vijakom) 10.402 tott tele, v torek 18. oktobra, zatem redno vsakih 14 dni. Povpratajte pri nailh agentih o nI« klh cenah In posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se llfie-Jo v vsakem kraju. T. a Whiting Mgr., Dearborn In Randolph St*, «LI____ lit brumne tcrcijalke klatile, da je u-moril svojo ženo v Ljubljani, se jc ustavilo, ker se je izkazalo, da je njegova žena umrla za jetiko, — V Litiji na Kranjskem so u-stauovili podružnico predilniških delavcev. . 22 delavcev se je takoj vpisalo v društvo. , — V Zagorje ob Savi je prišel ■ neki misijonar reševat grešne duše. Zajedno je bil tudi nadzornik zagorskih učiteljic. Učiteljice so ' bile žegnanega "koštrunčka". tako vesele, da so pobegnile z doma. — V Gorici se je vršil občni zbor pekovskega društva. Iz, poročila društvenih odbornikov posnemamo, da sc ta delavska organizacija izborilo razvija, da je društvo pripomoglo, da se je zatiranim pekovskim pomočnikom zvišala plača za to odstotkov. 1 — Slovenski delavci v stari domovini protestujejo na shodih proti podraženju živil. — Iz poročila o občinskem go-; spodarstvu v Idriji, kterega je pri-i Občil bratski list "Naprej" posne-; mamo, da je bivši župan Dragotin . Lapa j ne gospodaril tako z občinskim denarjem, kakor kak turški paša v svojem pašaliku. — Liberalci in klerikalci so si : biti zopet v deželnem zboru v laseh. Posebno žalostno ulogo jc I igral ožlindrani doktor Susteršič. ; Končno so klerikalci pod štefeto-; vim vodstvom vprizorili mali škan-; dalček na galeriji, kterega so se > deželni glavar baron Hein in drugi I vladni faktorji tako ustrašili, da so : takoj zaključili zasedanje kranjske-I ga deželnega zbora, NaSa naselniSka oblast. ; 1'rcd tremi meseci sc je izkrcal ; mlad tesar na Ellis Islandu. Ker j ni imel $30, kojo svoto jc določil ! naselniški komisar Williams za vsacega naselnika kot vstopnino za ■ Zdr. drž., je naselniška oblast sklenila |x>slati mladega tesarja preko 1 luže v Evropo. Ali mlademu tesarju se je posrečilo pobegniti. Iz-kali so ga kakor kacega hudodelca. Slednjič si> ga našli ter privedli , pred inkvizicijo na Ellis Islandu. Mladi tes;\r je |>okazal sedaj $60 nadpa.ši Williamsu, koje si je z de-) lom prislužil. Ali paša Williams, ki pravi, da je jurist, dasi še z nobenim dej-. stvom ni dokazal tega, je odločil, da se mladega tesarja deportira v , Evropo, ker se je bati, da bi postal I breme za občnost. Pri tej juristič-ni utemeljitvi je še manjkalo, da ni "visokoučeni" jurist Williams odredil, da se pridnemu tesarju odvzame teižko prisluženi denar. Ali ta pot se je Williams zmotil. Delodajalec mladega tesarja je zahteval da sc picdloži vsa zadeva višji naselniški oblasti. Mlademu možu sc je sedaj dovolilo stopiti na ameriška tla in najbržc bode tekom enega leta v boljšem gospodarskem položaji ter v večjo korist za občnost, kakor marsikateri izmed tristo lenuhov na Ellis Islandu, ki zvršujejo naselniški zakon. Marsi-kteri mej njimi, ako bi zidat 11a svojo lastno moč, bi živel na tro-ške občine. Nikdar ni delal v tvojem življenju, (iotovo ni potrebno še posebej povdarjati, da je delo vir za civilizacijo in napredek. Mi hočemo le povedati, kakšne posledice rodi lenoba. Marki de Špinola je vprašal g. Moracc Vera radi česar je njegov brat umrl. A g. Horace Vere je odgovoril na kratko: "Umrl je, ker ni imel nobenega posla." "Dobro'', odgovoril je Spinola, "to zadostuje, da umori najmočnejšega človeka." Ne zadostuje, da moramo delati, ampak potrebno je, da vsaki živec človeškega telesa zvršnje svojo nalogo. Ako želodec ostavi svoje delovanje, krvotok se ustavi, tedaj sledi temu bolezen, kasneje pa neizogibno smrt. Da se kaj stičnega ne pripeti, je najboljše, ako rabimo , Trinerevo zdravilno, grenko vino. ki primora želodec k delu, oživtjuje krvotok, ter ne dovoljuje, da bi se ■ v kaeem delti človeškega telesa ' vgnjezdila lenoba. Ta lek, ki je izdelan iz naravnega vina in Izbra- > nih, importiranih zelišč, vspodbuja ■ vse telesne organe k rednemu delu: ozdravi vsaki še tako bolan želodec, " ter ga prenese vsaki kočljiv želodec. 1 Dokazalo se je že neštetokrat, da 1 je najboljši pripomoček, ako je člo-; vek zgubil slast do jela ter jc teles-5 no slab. Dobiva se vseh lekarnah, dobrih 1 gostilnah in pri izdelovalcu Josip > Trineru, 70r> So. Ashland Ave., , Chicago, Tli, i Socijalisem je postal sila, s kale-1 ro morajo računati vse strank*, Razne male novice. — Na Studencu (Ig) je bil izvoli jen t županom naprednjak. Kleri-i kalna trdnjava jc padla. — V Hrušici na Gorenjskem so sc stepli taliianski delavci. Dva de- llavca sta težko poškodovana, i NTa Kongresnem trgu v Ljub-I Ijani* se je splašil konj. Na vozu j sta sedela gospa Vera Aurova in I uradnik g. Juvan. G. Juvan je padel tako nesrečno ž vozp, da se je na glavi poškodoval, j — Pri sv. Trojici na Dolenjskem je zavozil voznik grofa Barbo po noči v pijanosti v narastlo Mirn«, kjer je vse vtonilo: hlapec in konji. — Kazensko zasledovanje proti g. Leopoldu Mrliču, o katerem so RAZNO. Ubogi vatikanski jetnik. Papež je prodal konje, ki jih je rabil umrl: Leon XIII. na javnih j sprehodih j»o vatikanskem vrtu., Ker Pij X. samo hodi, jc sklenil, I da mo konji ne morejo več zastonj j jesti sena. — Ta najnovejša vest! dokazuje, kako živi ubogi jetnik v j Vatikanu. Do sedaj nam še ni zna- j no, da bi jetniki v katerikoli jetniš- j niči imeli konje v svojo zabavo. — | Vflic tej pribiti resnici bodo pa far- j ji še v prihodnje lagali histeričnim teirijalkam o ubogem. vatikanskem jetniku, ki spi na slami, zavživa pa star, plesnjev kruh in čisto vodo — Blaeor onim. H irrujejot Mttlk tillštlll ZdeJ je»l Anionoiamiei > am aam aananhiiwn, Iktx 37, ' vejdit da «em ozdravel In da »e po-- Ho* 67, Sot'UAN, Minn, polnoma čutim zdrav. Kosem za- Homksteau, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od m«jeh rojakov 111 prijatL-ijev Vas Cem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Ntamfel. lr»rof. bolezen g« '.ovo nigdar več ne povrne. Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj j<» največja In naj- t^fc popolnejša. Mi lah- V^i ^J-žjjL ko iiNtrožvino vsace- mu uezadoToljnežu, f^^f -' "Hp Iter prodajamo nove ' "T, -14 jpHciiHke In zlniHke po $6.00 Ml [do $20. Nove zimske suknje po $5.00 do $20. Jugo-zapadni vogal Blue Island Avenue in 18, ceste. Prva velika YE8ELICA | J; ............ktero priredi............ ; Društvo 'SLA VIJ A" SJN.P.J. | V NEDELJO, DNE 20. NOVEMBRA, 1904 | l popoldne In zvečer » 3: V NARODNI DVORANI, 58? So. Centre Avenue. J Začetek točno ob 2 uri popoldne. \ 'i ier Jako zanimivo tekmovanje za zlato uro mej bra- j» J ! torn Frank Klobučarjem in g. Frank Mladičem. <» X _VSTOPNINA 2") CENTOV ZA OKEIIO. S i K mnogobrojni udeležbi vabi iiajuljiidneje ODBOR. t Obrnite se zaupno na nas > > > Sfc »k kadar hočete odpreti saloon ^fl (Vil ali sc zmeniti za pivo. * Lahko govorite z nami v etovenakem jeziku, a naie Izborilo pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišito ali telefonirajte nam. m kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno fležano pivo (.Lager-Beer) v steklenicah. t"-«*-™ ATLAS BREWING CO. | Izza temnih dni. $ ■--------------------—— 4. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Nadaljevanje.) Konrad je zbral 20,000 mož, da bi šel ž njimi v boj proti papežu. "Kmalu pridem s svojo armado", je pisal 14. aprila 1254. svojim prijateljem in dne 20. maja istega leta je bil 'mrtev. Izdihnil je v starosti 26 let, zapustivši edinega, takrat šele dve leti starega sinčka Konradina. Komaj je papež izvedel, da je kralj Konrad umrl, že se je odpravil na jug, da bi se polastil sicilskega kraljestva. Predvsem je skušal, se pobotati z Rimljani. Rimski senator Brancaleone je papežu odrekel vsako pomoč in je strogo prepovedal, dati papežu kako posojilo. To kaže, kako malenkosten, je bil tedaj papežev vpliv v Rimu. A papež se je bal, da bi Rimljani nastopili proti njemu in zato jim je izdal svobodno republiko Tivoli. Tako si je kupil zagotovilo, da Rimljani nc pridejo na pomoč njegovim sovražnikom. Sicilijo je za Konradina vladal mejni grof Ber-told Hohenburg. Ta se je skušal s papežem pobotati. Ali Inocencij je bil nepristopen. Izobčil je grofa Ho-benburga in vse, ki so se zavzemali za Konradina, in kardinalu Fieschiju naročil, da se z vojno silo polasti sicilskega kraljestva. Dal mu je neomejeno oblast, da sme zastaviti vsa cerkvena |>osestva in konfiscirati imetje vseh kralju zvestih velikašev. In kardinal Ficschi je ropal kar se je dalo. Grof Hohenburg se je vsled papeževega prekletja takoj vdal in je izročil regentstvo Manfredu, bratu umrlega Konrada. Ali ta ni imel sredstev za vojno ter se je moral vdati. Papež je bil zmagal in takoj ogoljufal Edmunda Lancastra. Zavezal se je bil s slovesno pogodbo, da dobi sicilsko krono Edmund, a zdaj ni hotel ničesar o tem vedeti, dasi je bil z Angleškega prejel ogromnega denarja. Tudi rimskega velikaša Frangipanija je prevaral. Podelil mu je bil kneževino Tarent kot cerkveni fevd, zdaj pa je to isto kneževino podelil Manfredu. Ali dolgo se papež ni veselil svoje zmape. Kmalu potem, ko se je bil po slovesnem prihodu nastanil v Neapolju, je Manfred od njega odpadel. V Manfre-dovih žilah se je pretakala kri cesarja Friderika II. Njegov ponosni, odkriti duh ni prenašal novih poniževalnih razmer; spoznal je nizki in grdi značaj papeža Inocencija, neznosna ošabnost papeževega legata tn'papeževih kreatur ga je žalila in njegovo |*>štcno mišljenje se je uprlo papeževi nakani, prevarati Konradina za pripoznane mu pravice. Manfred je ponoči pobegnil, zbral vojsko in se z nedosežno hrabrostjo in genijalnostjo lotil vojne. Dne 2, decembra 1254. je Manfred papeževo vojno popolnoma razbil in uničil. Papežev legat je moral l>ežati. Hitel je v Neapolj in sporočil Inocenciju, kaj se je zgodilo. Papeža je to tako pretreslo, da je naslednji dan, 7. decembra 1254. umrl. Inocencij IV. jxxKva v Neapolju. Na njegovem grobu jc čitati divji fanatizem razodevajoče besede: stravit inimicum Christi colubrum Fridericum. Inocencij je bil zadnji izmed mogočnih papežev srednjega seka. Da je bil učen jurist, nadarjen diplomat in krepak mož, je nepobitna istina. Resnica jc pa tudi, da njegovo srce ni poznalo plemenitosti, da jc bil brezvesten, gospodstva in denarja lakomen duhovnik, vedno pripravljen prevariti in izdati tudi najboljše prijatelje. Nobena krepost ni dičila tega papeža, nobena stvar ga ni bolj označevala, kakor njegovo hijensko sovraštvo do Hohenstaufov., Ta papež je zgolj iz gospodstva-žtijnosti in iz lakomnosti provzročil strahovite vojne in grozne revolucije in spravil milijone ljudi v smrt in v nesrečo, In kar je posebno grdo, je to, da je vsa posvetna egoistična prizadevanja proglašal za sveta in jih prikrival s plaščem vere. Sodbo o tem početju papffža Inocencija IV. blaži le ena okolnost: splošni značaj tiste dobe. Inocencij IV. je prišel kot dedič Hildebrandovih strasti do veljave in do oblasti in se je umel bojevati z neizprosnimi nasprotniki. Vendar se mora reči, da so ti nasprotniki v plemenitosti daleč presegali papeža. Inocenciju IV. je sledil papež Aleksander IV., netjak Gregorja IX., prijazen gospod, ki jc bil tako debel, da je komaj hodil, ki jc pa, imel to grdo lastnost, da je bil silno lakomen. V političnih zadevah jc bil silno neveden iti jc vsled tega naravno, da jc krenil na tisto pot, po kateri je hodil njegov prednik. Papež Aleksander IV. je bil kmalu v prepiru i Rimom. V mestu sta si nasprotovali dve stranki, plemiška in ljudska stranka hi vneli so se bili med njima krvavi boji. Senator Brancaleone jc bil" vodja ljudske, demokratične stranke. Pregnal jc zatiralce naroda, .dal obesiti dva najhujša izmed njih in sklenil zvezo \ Manfredom, da uniči papeževo stranko. Papež je bil zunaj Rima vodja Guelfov in je branil mestne svoboščine, ker je s tem mesta spravil v boj proti cesarju, v Rimu jc pa bil nasprotnik mestne svobode in zaveznik nemških fevdalnih baronov proti ljudstvu. Čim jc Brancaleone premagal plemstvo, ga ;c papež hitro izobčil in preklel. Ali naletel je na moža, ki svoje glave ni uklonil. Brancaleone je napovedal vojno papeževemu rojstnemu mestu Anagniju, Papeževi sorodniki v tem mestu so strahotna pribežali v Rim in prosili papeža jiomoči. In papež se je moral ponižati in prositi senatorja Brancaleona odpuščenja ter preklicati izobčenje in prekletje. Zdaj se je Brancaleone odločil za poslednji korak proti plemstvu. Vzlic papeževemu nasprotovanju je dal podreti vse plemiške trdnjave v mestu. Plemiči so imeli kacih 300 tacih trdnjav ali stolpov in veliko večino teh je ljudstvo uničilo in oplenilo. V tistih časih je bila navada, podirati hiše in zavetišča sovražnikov, Brancaleone pa se je za ta korak odločil tem laglje, ker je vedel, da narod nepride do veljave v mestu, dokler bodo stali plemiški in kardinalski stolpi. Sicer pa niso papeži nič dnigače postopali. Papež Bonifacij VIII. je dal uničiti vse hiše v mestu Pale-strini in uscjatl na razvalinah sol, kakor je nekoč cesar Barbarossa nad Milanom sol sejal. Brancaleone, neusmiljeni preganjalec krivice, zaščitnik zakona in zvesti prvoboritelj ljudstva, je umrl 1. 1258. Rimski narod ga je na poseben način počastil: shranil je njegovo glavo v dragoceni ]>osodi, katero je postavil na nvramornat stel*r na kapitolu. Poznejši papež je dal to relikvijo odstraniti, ker ni trpel, da bi narod ]K>leg mitičnih glav apostolov častil resnično ( glavo enega najznamenitejših rimskih senatorjev. /T)nI in brin.) I Kako se _pocutite?j Ne tako izborno, kakor pred par leti. Dozdeva so mi, da jmate slabejši tek da vaše mišico n^ so tako močno, kakor nekdaj, da izgledat« starejši, kot sto v resnici, vaše obličje je velo. Vse to .dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavanje tolesa. || Trinerjevo zdravilno grenko vino p jo odino zdravilo, ki vam more pomagati. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za probavljanjo v zdravem stanu. Ozdravi vsaki želodec ^Hl Zdravi ljudje, ki si želo ohraniti svojo zdravje, Uvlo prepričali so. da jo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko viiao edino zanesljivo zdravilo. t Trinerjevo zdravilno gronko vino Se dobi v lekarnah Triurjevo zdravilno grenko vino jo deluje čudežno v želodcu. Dajo in dobrih gostilnah dru/binskozdravilo, ki vam vzdr- dober tek in je V resnici najboljše ............ži pri dobrem zdravju. Dolnjo zdravilo za želodec. Jr.,!,eJ> popolnoma zadovoljno. Markota Kozol '*9 H' A""™f -'"kob Košič, Mtt" 3 Dakota. Z « Kodar koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želodec,, rabite Trinerjevo an-goljsko kropčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vinu. Noliena stvar ni lioljsa, ako so občutite slal>o po loti. Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver in Kio Grande železnice preko Hock) Mountains okraja v Colorado, Utah all tlhooceannko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijedna druga proga na svetu. Zdravo coloradsko |Mxlnebje jo posebno mikavno za poletne počitnice. Zdravišoa— Xanltoii, Colorado Springs, Mien wood .Spring* in Salt Lake City so svetouo znana. Znižane cene v Colorado -Springs in Utah na vseh progah s primernim izstopom v eoloradskih in zapadnih mestih. Brzovlaki iz St. Louisa. Chicago v Colorado, Utah in californijska mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carte na vseh brzovlakih. Najlepše ilustrovane knjižice so na zahtevanje razpošil-jajo zastonj. K. C. NICHOL, General Agent, Denver