OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 94 LEE HARING, ANU KOLEKSYONN FOLKLOR MORIS / COLLECTING FOL- KLORE IN MAURITIUS TWO LANGUAGE EDITION, PORT LOUIS 2001, LEDI- KASYON PU TRAVAYER DAEWOOD AULEEAR, LEE HARING (UR.), INDIAN FOLKTALES FROM MAURITIUS, CHENNAI, INDIA 2006, NATIONAL FOLKLORE SUPPORT CENTRE Newyorški profesor angleškega jezika na Brooklyn Colledge in folkloristike na Univerzi v Pensilvaniji, dr. Lee Haring, je veËji del svojega terenskega dela preživel v Vzhodni Afriki in na Maskarenskih otokih v Indijskem oceanu, zlasti na Mau- ritiusu, kjer je raziskoval ljudsko pripovedništvo. Mauritius, otok z 1.300.000 prebivalci, kjer so poleg anglešËine kot ura- dnega jezika in francošËine glavni pogovorni jeziki francoska kreolšËina, hindustanski jezik Bojpuri, kitajski jezik Haka, tamilšËina in drugi indijski jeziki, je predmet obravnave v njegovih dvojeziËnih knjigah Anu Koleksyonn Folklor Moris / Collecting Folklore in Mauritius ter Indian Folktales from Mauritius, ki jo je uredil in prevedel skupaj z Daewoodom Auleearom. Terenski priroËnik Collecting Folklore in Mauritius je samo v angleškem jeziku izšel že leta 1991. Leta 2006 je izšel še v kreolskem prevodu in tako postal še bolj dostopen domaËi- nom, da bi lažje zapisovali lastno tradicijsko kulturo. Po prvih splošnih poglavjih o folklori, pomenu zbiranja, ljudstvu, spremembah vsakdanjega življenja ter napotkih za zbiralce in zapisovalce, ki jih seznanijo z metodo opazovanja in razliËnih oblik snemanja, s pomenom intervjujskih situacij, z vlogami obeh udeleženih strani pri terenskem delu, s pisanjem zapi- skov, z arhiviranjem gradiva in s temeljno literaturo, sledijo vprašalnice. Te so po tematiki prirejene kulturi Mauritiusa in so urejene tako, da se pet veËjih sklopov vprašanj spretno prepleta z razlagami folkloristiËnih pojmov ter z odgovori na pogosta laiËna vprašanja o stroki. Vsak sklop je še podrobneje razËlenjen na manjša podpoglavja, ki v glavnem sprašujejo po duhovnem in družabnem življenju; materialni kulturi je posveËen le manjši del. Kar pri teh vprašalnicah zbuja pozornost, niso sama vprašanja, ki so slovenskim etnologom blizu že iz zbirke Etnološka topo- grafija slovenskega etniËnega ozemlja iz prve polovice 70. let, paË pa podatki o kulturi in naËinu življenja na Mauritiusu, iz katerih ta vprašanja izhajajo. Pisec bralcem in zbiralcem najprej ponudi nekaj, kar jim je že dobro znano, nato pa jih opozori na vse tisto, kar je še vredno njihove zbirateljske in raziskovalne pozornosti. Tako jih npr. v poglavju o verskih festivalih zelo konkretno opozori na konkretne praznike ter na literaturo o njih; v poglavju o ljudski medicini imenuje bolezni in zdravilne rastline, ki so znaËilne za to obmoËje, v poglavju o ljudskem pripovedništvu našteje najpogostejše pripovedi in jih klasificira po Stith Thompsonovem motivnem indeksu (Motif- Index of Folklore Literature, 1955‡58) itd. Ker je knjižica natisnjena v manjšem formatu in v mehki veza- vi, je cenovno dostopna širšemu krogu bralstva, zbiralce napo- tuje na ustrezne ustanove, ki jih folklorno gradivo zanima, in ker se zgleduje po nekaterih starejših, a uspešnih vprašalnicah (npr. Kenneth S. Goldstein, A Guide for Field Workers in Fol- klore, 1964; Edward D. Ives, The Tape-recorded Interview: a Manual for Field Workers in Folklore and Oral History, 1980; Bruce Jackson, Fieldwork, 1987), je priËakovati, da bo tudi druga dvojeziËna izdaja dobrodošel pripomoËek pri terenskem delu ljubiteljem folklore, dijakom in študentom. Druga knjiga, Indian Folktales from Mauritius, je zbirka osemnajstih ilustriranih romantiËnih in komiËnih ustnih pripo- vedk z Mauritiusa, ki so bile med letoma 1984 in 1995 origi- nalno posnete in zapisane v bojpurskem jeziku. V knjižici so prviË prevedene v anglešËino, devet jih je objavljenih v obeh jezikih. Odlikuje jih natanËnost zapisovalca (Dawood Auleear) in prevajalcev (Dawood Auleear, Lee Haring), ki sta ohranila stil in zgodb nista v niËemer popravljala ali okraševala, na zaËetku zgodbe pa sta na kratko opisala pripovedno situacijo in pripoved uvrstila v motivni indeks. V uvodu knjige preberemo, kako to, da bojpurski jezik, ki ga govori 20 milijonov ljudi na severu Indije, govorijo tudi na Mauritiusu. Leta 1833 so se nekatera plemena v južnem Biharju na severu Indije uprla grobi britanski vladavini, zato so mnoge od njih kot delavce odpeljali na Mauritius. Tam so uspeli ohraniti svoj jezik in danes ga na Mauritiusu govori petina vseh prebivalcev, to je kakih 250.000, razume pa ga še mnogo veË ljudi. »eprav so se avtorji, ki so tam zbirali pripo- vedke, osredotoËali v glavnem na kreolske zgodbe, obstajajo tudi zgodbe z indijskim poreklom, ki si jih ljudje še vedno pripovedujejo. Dawood Auleear, uËitelj, ki živi na severnem delu Mauritiu- sa, že od osemdesetih let 20. stoletja zbira bojpurske šale in pripovedke. Objavljene zgodbe izpriËujejo etniËne parodije in kreativnost multikulturnega in multijezikovnega okolja Mauri- tiusa, s šalami o nerazumevanju jezikov, ki so primerne za tako multikulturno družbo. Kar odlikuje to knjigo med drugimi zbirkami ljudskih pripo- vedk, je uvodni transkript intervjujske situacije iz leta 1990, ko so trije ostareli pripovedovalci in sedem mladih mož živahno Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Doc. dr. Mojca Ramšak recenzije OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 95 pripovedovali Auleearu in Haringu o pripovedovanju zgodb v preteklosti. Toda ni šlo za metanaracijo, paË pa so ob omem- bi vsake zgodbe to tudi še enkrat povedali, pogosto z vsemi razliËicami. To je bil dolg veËer … Za bralce pa je hkrati izvirno svarilo, da ne bi mislili, da imajo pred seboj zbirko floriginalnih« pripovedk z Mauritiusa. Tam je namreË vsa folklora kreolizirana, v njej se prepletajo jezikovno-versko- politiËno indonezijske, indijske, afriške, arabske in evropske prvine. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 11. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Mojca Tercelj Otorepec MIRA HIRŠEL: SPOMINI NA KOVOR PRED 2. SVETOVNO VOJNO O NEKDANJEM VSESTRANSKEM KULTURNEM POSLANSTVU U»ITELJEV NA PODEŽELJU Tita Porenta (ur.), TræiË: Træiπki muzej 2006, 124 str., fotografije, zapisniki in karta Knjiga Mire Hiršel, Kovorjanke, ki se je pred 2. svetovno vojno rodila v uËiteljski družini ‡ zato se je je prijel vzdevek Šolska Mira, na vsakdanji ravni odslikava vpogled v življe- nje in delo takratnih Kovorjanov, prebivalcev ZvirË, Križ in TržiËa. Življenje v Kovorju in bližnjih vaseh opisuje avtoriËin rojstni kraj in kraj njenega otroštva, TržiË kot mesto pa kraj, kamor se je preselila po poroki, ko je tudi sama postala uËi- teljica. Najprej je pouËevala v Pomožnem oddelku OŠ heroja Grajzerja, nato pa na samostojni Pomožni šoli v TržiËu; na agrarnem obmoËju so bile le redke flpomožne« šole ustano- vljene kmalu po drugi svetovni vojni. Knjiga je razdeljena na uvodno poglavje urednice Tite Porenta, višje kustodinje Tržiškega muzeja, na avtoriËino avtobiografijo ter na spomine na Kovor med letom 1917 in drugo svetovno vojno. Ta del je na podlagi pogovorov z avtoriËinim oËetom, Josipom Ber- toncljem iz Kamne Gorice, šolskim upraviteljem v Kovorju, predstavljen skozi retrospektivni pogled. Dodana je še razlaga doc. dr. Mojce Ramšak o znanstvenem prouËevanju življenj- skih zgodb in o tem, kako se jih lotevajo raziskovalci. Knjigi je dodana tudi karta hiš z oznaËenimi domaËimi imeni in javnimi zgradbami, ki so omenjene v pripovedi. Urednica v uvodniku razmišlja o pomembnosti ustnih in pisnih virov za preuËevanje zgodovine in etnologije na podeželju oziroma na tržiškem agrarnem obmoËju. Predstavlja do sedaj zbrano gradivo v Tržiškem muzeju, od topografskih zbirk, zapisov o pomembnih možeh, pisnih arhivskih virov, ki jih hranijo Zgodovinski arhiv Ljubljana ‡ enota za Gorenjsko Kranj, Arhiv republike Slovenije, Slovenski šolski muzej, rojstne, poroËne in mrliške knjige, kronike razliËnih društev ‡ Kovorskega prostovoljnega gasilskega društva, Prosvetne- ga društva v Kovorju, Tržiškega muzeja in drugih, zasebnih zbiralcev. Prav zadnji so napeljali urednico v raziskovanje in evidentiranje zasebnih zbirk, ki niso v javni ali državni lasti, in so del tako zgodovine kot dedišËine celotnega slovenskega etniËnega ozemlja. Ta dedišËina je javnosti zaenkrat neznana, saj je skrita na podoben naËin, kot so skrite življenjske, avtobio- grafske in druge zgodbe. Ob javni objavi veliko pripomorejo k boljšemu razumevanju regije, okolja in Ëasa ter so dragocene tudi za današnje raziskovalce dedišËine naËinov življenja. Prav zato je delo Mire Hiršel dobrodošlo v zbirki domoznan- skih pripovedi, ki odslikavajo poglede v življenje tako Kovor- janov kot prebivalcev ZvirË in Križ, bližnjih vasi, in mesta TržiËa. V poglavjih, ki ju je napisala avtorica, bralec spoznava drobce dogodkov iz zgodovine tako, kot jih je doživljala avto- rica sama. Bralca seznanja z dogodki iz vsakdanjega življe- nja Kovorjanov, z družabnim življenjem ljudi, dojemanjem razliËnih vrednot o splošnih, vsakdanjih, šolskih in vaških medËloveških odnosih, o ljudeh, ki so na tem obmoËju živeli, hišah, ki še danes nosijo domaËa imena, nekdanjem skupnem prostoru v Kovorju pod Kajžarjevo hruško, o stanovanjski kulturi Kovorjanov in TržiËanov, o naËinih gospodarjenja in o spremenjenih odnosih, ki jih je že naËenjala druga svetovna vojna. Takšen pogled, ki je nastal na podlagi avtoriËinih spominov oziroma njenega subjektivnega doživljanja, je med temeljnimi ne le za etnološko in zgodovinsko preuËevanje naËinov življe- nja v okviru muzejske dejavnosti, temveË tudi za raziskovanje dedišËine naËinov življenja ljudi. Avtobiografske in druge življenjske izpovedi lahko mnogo pripomorejo k doloËanju nepremiËne kulturne dedišËine in k drugim antropogenim pogledom na prostor. Knjigo sem prebrala z zanimanjem, saj na podroËju varstva nepremiËne kulturne dedišËine delam tudi na obmoËju obËine TržiË. Ob doloËanju stavb in obmoËij kot objektov in obmoËij registrirane nepremiËne kulturne (etnološke) dedišËine bi bila vesela, Ëe bi imela na razpolago veËje število objavljenih virov, tudi v obliki življenjskih zgodb. Ob raziskovanju zgo- dovine stavb je za njihovo razumevanje nepogrešljivo védenje o nekdanjem življenju njihovih prebivalcev. Stavbe, s katerimi se sreËujem kot raziskovalka nepremiËne kulturne dedišËine, so navsezadnje eden od rezultatov naËinov življenja ljudi. Današnjega raziskovalca dedišËine naËinov življenja vsaka