št. 40 (1227) NOVO MESTO,
Leto XXIV Četrtek,
4. oktobra 1973
SEVNICA - Včeraj zvečer so v likovni galeriji v sevniški osnovni šoli na gradu odprli razstavo akademskega slikarja Stanka Hrovatiča. Razstava bo odprta do 17. oktobra.
TREBNJE - Jutri dopoldne bo obiskal nekatere koleKtive v trebanjski občini pomočnik načelnika za propagando in tisk CK KP Romunije Matej Konstantin. Popoldne bo v sejni sobi političnemu aktivu skupščine Trebnje predaval o razvoju in po^bljanju demokracije v so-ciaUstični družbi.
KOCEVJE - Danes bo aktiv Zveze komunistov neposrednih proizvajalcev razpravlja o svojih bodočih nalogah, člani aktiva pa bodo tudi poslušali predavanje o ustvarjanju in delitvi dohodka.
KOCEVJE - Včeraj so na osnovni šoli proslavili dan pionirjev. Že prej predvidena svečanost je bila prestavljena zaradi poplave.
NOVO MESTO - Razstavo „125 let novomeškega časnikar-stva“ so odprli v ponedeljek v avli študijske knjižnice Mirana Jarca.
BREŽICE - V torek so se zbrali na javni razpravi o ustavi kolektivi sodišča, postaje milice, zavoda za kulturno in veterinarske postaje. Javna razprava v brežiški občini bo končana 10. oktobra.
Podpora ZK v Cestnem podjetju
Občinski komite ZK v Novem mestu v vsem podpri komuniste v novomeškem Cestnem podjetju - Politična nezaupnica tudi Janezu Žuri, sekretarju podjetja - Zadevo urediti doma, ne s posredništvom vplivnih!
o	razmerah v novomeškem Cestnem podjetju je 26. septembra spregovoril tudi občinski komite Zveze komunistov v Novem mestu. Podlaga za razpravo in sklepe je bUo poročilo o delovanju osnovne organizacije ZK v Cestnem podjetju, ki ga je prebral sekretar Alojz Fine.
Preveč prostora bi vzelo podrobno navajanje ugotovitev, ki jih navaja poročilo, saj ni mogoče vsega tega, kar je v njem navedeno in
poudarjeno na 14 gosto tipkanih straneh (skupaj nad 700 tipkanih vrst), povzeti v nekaj stavkih tako, da bi bila celotna podoba neokrnje-
Vida Tomšič je 2. oktobra obiskala tri delovne organizacije v Novem mestu. Povsod je bila prisrčno sprejeta. (Foto: R. Bačer)
Zasebnemu varstvu več pozornosti
Vida Tomšič in Majda Gaspari en dan med Novomeščani
v torek, 2. oktobra, je na povabilo konference za družbeno aktivnost žensk obiskala Novo mesto Mda Tomšič, članica sveta federacije v spremstvu Majde Gaspari, sekretarke republiške skupnosti za otroško varstvo.
Gostji so najprej sprejeli predstavniki družbeno političnih organizacij, zatem pa sta obiskali varstveno ustanovo v naselju Majde Sile, osnovno šolo Grm in tovarno zdravil Krka,
V	sredini tedna so naši ^ kraji prišli v območje toplih I zračnih gmot, ki bodo zadr-I ževale lepo in za ta čas precej toplo vreme do konca ? tedna. V nižinah bo ponoči t in dopoldne večkrat obla-I čno in zamedieno.
V vseh treh kolektivih so Vido. Tomšič sprejeli s prisrčno odbrodo-šlico, zlasti pa so se izkazali malčki iz vrtca in pionirji osnovne šole z zares prikupnim kratkim programom. Tovarišica Tomšičeva je imela pred učenci osnovne šole priložnostni nagovor, zatem pa se je v pogovoru s predstavniki šole zanimala za učne uspehe, za organizacijo vzgojnega procesa itd.
„Zajeti moramo zasebno otroško varstvo pod družbeno kontrolo in pomagati ženam, ki se s tem delom ukvaijajo, da bi se preko šol in tečajev izobrazile. V perspektivi moramo računati, da je varuhinja po-kUc,“ je med drugim dejala Vida Tomšič med pogovorom.
Vida Tomšič in Majda Gaspari sta
bili toplo sprejeti tudi v kolektivu Krke, popoldne pa je imela tovarišica Tomšičeva še javno predavanje
o	položaju in vlogi žene v osnutkih zvezne in republiške ustave.
R.B.
KRKA -
V	ZVEZNI LIGI?
Odbojkarice novomeške Krke, ki so sredi letošnjega leta igrale na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno odbojkarsko ligo in zasedle tretje mesto, ter tako za las zgrešile sodelovanje v najelitnejši družbi jugoslovanskih odbojkaric, so po odstopu odbojkaric Zlate iz Vršca, Id so bile na kvalifikacijskem turnirju druge, dobile možnosti, da igrajo v I. zvezni ligi.
na. Zato nam bodi dovoljeno v odlomkih opozoriti oziroma ilustrirati le tiste značilnosti, ki neposredno zadevajo tako imenovano „vmešava-nje“ partije v odnose, poslovanje podjetja in podobno.
Za primer: sekretar Fine na 5. strani med drugim navaja: „Nekako pred letom dni je bil aktualen proces združevanja treh cestnih podjetij: Ljubljana, Kranj in Novo mesto. Naš delavski svet je imenoval člane kot opazovalce. V procesu združevanja sem tudi sam sodeloval. Ce odkrito povem, sem ugotavljal, da direktor ni kazal posebnega interesa.
(Nadaljevanje na 4. str.)
PROSLAVA PRELOŽENA
Zaradi viharja in poplav v Kočevju je proslava 30-letnice Kočevskega zbora in občinskega praznika preložena za teden dni. Vse prireditve bodo isti dan in isto uro, kot smo objavili v našem zadnjem časopisu, le teden dni kasneje, se pravi, da bodo glavne svečanosti v Kočevju v soboto, 6. oktobra, in nedeljo, 7. oktobra.
DBH
Mariborski tekstilni delavci na obisku v NOVOTEKSU. (Foto; Tone Gošnik)
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Obisk iz Maribora
Delavska solidarnost in tovarištvo med tekstilnimi delavci nista prazni besedi: v soboto je 38 delavk in delavcev Mariborske tekstilne tovarne obiskalo Novo mesto. Najprej jih je 36 med njimi darovalo kri na novomeški transfuzijski postaji -prva sta jo dala oba predsednika občinskih odborov RK Maribor in Novo mesto, tovariša Rihard Trpin in Danilo Kovačič. Gostje so si nato ogledali tovarno NOVOTEKS, bUi so na Bazi 20 na Rogu, v Komarni vasi pa so položili venec na grobišče padlih junakov. Srečanje so sklenili v Dolenjskih Toplicah, kjer so goste pozdravili tudi predstavniki občinske skupščine in člani občinskega ter mestnega odbora RK. Obisk in izmenjavo sta pripravila koordinacijska odbora za krvodajalstvo pri obč. odborih RK v Mariboru in Novem mestu.
Trgatev se je začela: ramena nosačev se šibijo pod težo brent. Mošt bo vrel, vinogradniki bodo čakali na* november in Martina, ki ga bo spremenil v vino. Potem bodo lahko zapeli z znamenitim Li Tai Pojem: „O, če nebo bi ne ljubilo vina, kaj bi redila sonca ga vročina? Če zemlja bi ga rada ne imela, k^o bi trta rasla in cvetela? Nebo in zemlja vinu sta prijazna, sovražiti ga — ni to misel blazna? “ Na sUki: te dni na Bizeljskem. (Foto: Jožica Teppey)
Kostanjevica: razstavo odprl konzul NDR Schadow
Lucas Cranach, sloviti mojster nemške renesanse, je sled-mič stopil tudi na slovenska tla. Študijsko razstavo, ki zajema reprodukcije (olja in grafike) iz vseh obdobij umetnikovega ustvarjanja, je v soboto zvečer odpri Horst Schadow, generalni konzul NDR v Zagrebu, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici.
V slavnostnem govoru je poudaril, da je razstava plod dobrega sodelovanja med NDR in SFRJ ter še posebej med NDR in Slovenijo. Konzul Schadow se je ob tej priložnosti osebno zahvalil Ladu Smrekarju za prizadevanje, da bi ta vse pozornosti vredna razstava, ki so jo v Nemški demokratični republiki pripravili v počastitev 500-letnice Cranachovega rojstva, svoje umetniško poslanstvo po Sloveniji začela prav v Kostanjevici.
Lucas Cranach, ki ga na naših tleh s to razstavo prvič celoviteje spoznavamo, se je v zakladnico svetovno vrednih del zapisoval v času Martina Lutra in Primoža Trubarja. S čopičem in paleto je sledil družbenim spremembam ter tako kot umetniški kronist zapustil v bogati dediščini „živ“ zapis o svojem obdobju.
V kulturnem dopolnilu k razstavi, ki bo odprta tri tedne, so na otvori-
tvi s skladbami starih mojstrov nastopili; sopranistka ljubljanske Opere Bogdana Stritarjeva ter pianista Alenka in Igor Dekleva.
1. ZORAN
KRŠKO: RAZSTAVA IKON
Goce Kaladžiski, likovni pedagog na Planini pri Sevnici, bo razstavil v krški galeriji šestnajst ikon, nastalih ob študiju in navdihu ikonske umetnosti v Ohridu iz leta 1295, Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri, sodeloval bo tudi oktet Gallus iz Ljubljane.
MLADI O AKTUALNOSTIH
28. septembra je bil na Otočcu pokrajinski seminar za predsednike mladinskih aktivov, člane predsedstev občinskih konferenc ZMS in člane komisij pri predsedstvih. Predavali so: dr. France Hočevar o družbeno-ekonomskih odnosih po novi republiSci ustavi, Lenart Šetinc o političnem sistemu in delegatskem razmeiju v republiški ustavi, Zdene Mali o pripravah na IX. kongres ZMS, Franci Sali pa o pripravah na X. kongres ZKJ.
VODA. KAMOR SEŽEJO ČLOVEŠKE OČI — Polja, travniki, vinogradi, sadovnjaki, žulji in trud kmečkega človeka — so uničeni. Skorai do krošenj starih dreves se je razlila podivjana voda v vasi Drama, (na fotografiji). V besedi in sliki poročamo o borbi človeka s podivjano naravo na 6. in 7. strani. Zadnja poročila, ki smo jih v ponedeljek dobili iz poplavljenih območij, govore, da je za zdaj najhujše mimo, toda škoda je ogromna in težko jo bo nadoknaditi.
tedenski
mozaik
Potem ko se je iz vesolja srečno vrnila (s kopico rekordov) posadka ameriškega vesoljskega laboratorija Skylaba II., sta prav tako srečno in uspešno opravila svoj kratek (samo dva dni) vesoljski polet tudi njuna sovjetska kolega. Menijo, da je bil poglavitni namen zadnjega sovjetskega vesoljskega podviga z ladjo Sojuz predvsem preizkušnja nove opreme, med drugim tudi novih vesoljskih oblačil ... manp^^ni v vesolju...
Medtem pa so v LR Kitajski začeli zelo svečano (pa tudi zelo bučno) proslavljati 24-oblet-nico neodvisnosti. Med drugim so v Pekingu priredili velik banket, na katerem je bilo kar 1500 povabljencev. To morda ne bi bilo tako nenavadno, če ne bi bila na banketu tudi kovica „nenavadnih*' osebnosti, med njimi tudi ameriški diplomatski predstavnik Bruce. To je bilo prvič po skoraj četrt stoletja, da se je nek ameriški diplomat udeležil svečanega banketa v kitajski prestolnici... časi se spreminjajo in (diplomatske) navade tudi...
Prav nič aipiomatsko uglajeno pa je narava terjala svoje v nekem ameriškem letalu med poletom iz Washingtona v London: neka Rusinja je namreč morala predčasno roditi kar v letalu in sicer kakih dvanajst tisoč metrov visoko. Porod je minil brez zapletov, vlogo babice v velikem jumbo jetu pa je prevzel neki zdravnik, ki je bil slučajno med potniki,... čigav državljan bo, so se nekateri spraševali, ko pa se je otrok rodil nad mednarodnimi vodami...
Med obiskom japonskega premierja Tanake v Parizu pa so se dogovorili tudi za nekaj, kar sicer strogo vzeto ne sodi v politiko, je pa politika omogočila: francoski predsednik Pompidou je namreč pristal, da posodijo japoncem slovito Mono Liso za nekaj tednov. Razstavili jo bodo v Tokiju. Slovita slika Leonarda da Vincija je nazadnje zapustila Pariz leta 1962, ko so jo prepeljali na razstavo v Združene države Amerike... politika in umetnost z roko v roki,...
Pomen davčne politike
Novi davek na dohodek TOZD bo treba prilagoditi resoluciji - Kakšne so dosedanje izkušnje
Te dni je republiški izvršni svet obravnaval zelo zapleteno vprašanje — kako je z uveljavljanjem nove davčne oblike — davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela v našem gospodarstvu. Z letošnjim letom smo ga uvedli namesto prispevka iz osebnega dohodka za republiški proračun, ki so ga delovne organizacije plačevale kljub temu, da so vrsto let njihovi predstavniki kritizirali neumestnost te davčne oblike.
Stan pnspevek v republiški proračun je namreč veliko bolj obremenjeval delovno intenzivne gospodarske organizacije kot pa kapitalno intenzivne. Ustvarjeni dohodek je bil pri tem postranska stvar, obenem pa je ta davek bremeilil stroške potovanja ne pa že ustvarjeni dohodek.
Novi davek na dohodek TOZD naj bi to nepravilnost odpravil. Po polletnih analizah pa se je pokazalo, da bodo potrebni nekateri popravki. S tem davkom se je namreč zbralo precej več denaija, kot smo pričakovali. Nekatere delovne organizacije so na to opozaijale že ob prvih plačilih tega davka, podobne pripombe pa smo slišali s strani poslancev in dele-
gatov tudi v zborih republiške skupščine že ko so razpravljali o novem davku.
Res je, da šest ali sedem mesecev ne more biti zadosten čas za oceno upravičenosti ali neupravičenosti te ali one davčne oblike. Zato pravzaprav sploh ne gre. Vsi se strinjajo, da novi davek mora obstati, da je umesten, da pa bodo potrebni nekateri popravki, bolje rečeno znižanje davka. Prilagoditi ga bo treba resoluciji o letošnjem družbeno-ekonomskem razvoju Slovenije in v republiškii bilanci zapisanim razmerjem o obremenitvah gospodarstva in c sredstvih za splošno in skupne porabo.
Napačno bi bilo, če ne bi kljub velikim potrebam re-
DUNAJ — Avstrijski kancler dr. Bruno Kreisl^ je izjavil, da bodo dali oboroženo zaščito židovskemu tranzitnemu centru, ki skrbi za preseljevanje Zidov iz vzhodnoevropskih držav v Izrael, omenil pa je, da si žele, da bi center čimprej zapiii. Do tega je prišlo potem ko sta dva palestinska komandosa ugrabila na ozemlju ČSSR tri sovjetske Žide, se prebila z njimi prek meje v Avstrijo (in pri tem ubila češkoslovaškega graničaija), na letališču dobila v zameno za talce letalo in se prek Dubrovnika ter Sicilije odpelj^a v Libijo. Pred tem sta izsilila, da bodo Avstrijci zaprli sprejemni center, ki je v gradu Schoenau, 30 km od Dunaja. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVUHE
%
c
Brez besed
publike prisluhnili mnenjem gospodarstva. Predvsem zato, ker moramo v resnici stremeti k zastavljenim cUjem o razbremenjevanju gospodarskih organizacij in zato, ker je davčna politika eden izmed važnih instrumentov razvojne politike. Slednje smo v preteklosti premalo upoštevali. Zato je nujno, da z davkom na dohodek TOZD letos v resnici dosežemo tisto, kar smo si ob njegovi uveljavitvi zamislili. To moramo narediti tudi iz naslednjih treh vzrokov. Prvič, ker se bodo po tej davčni obliki zgledovale še nekatere druge republike. Drugič, ker bo ta davek predvidoma prihodnje leto nadomestil tudi prispevek iz osebnega dohodka, namenjen v občinske proračune. In tretjič, ker bo kot ena izmed redkih družbenih dajatev tudi v novem ustavnem sistemu imel kot vir sredstev za proračune še vedno obliko pravega davka. Vendar tudi v tem primeru o klasični davčni obliki ne bomo mogli govoriti. Delegatski sistem bo namreč na vseh ravneh skupščinskega odločanja zagotovil neposredni vpliv delavskega razreda in gospodarstva pri razpolaganju z delom ustvarjenega dohodka, namenjenim za splošne družbene potrebe.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
V vse bo^ poglobljeni obliki se nadaljujeta tedna. Videti je, da ljudje v dosedanji javni sedaj predlagana določila še niso povsem dve naši poglavitni družbenopolitični akciji razpravi povsem podpirajo eno temeljnih domišljena — sicer pa je priprava novega — da tako rečemo — sedanjega časa: nada- ustavnih načel, da morajo delavci odločati o zakona prav sedaj v fazi, ko naj bi jih ljuje se in dobiva vse bolj konkretne obUke presežku dela — vendar je hkrati izražena dokončno oblikovali, javna razprava v zvezi z osnutkom nove tudi določna zahteva, da bo treba v družbi Predsedstvo republiškega sveta Zveze sin-ustave, tako zvezne kot republiške, in pa	ostro in dosledno ukrepati	proti tistim,	ki	dikatov je sredi prejšnjega tedna obravnavalo
nadaljujejo ter poglabljajo se priprave na	tega načela ne bodo dejansko spoštovali.	pobudo upokojencev in drugih, da bi zaradi
bližnja kongresa, na 10, kongres ZKJ ozi-	V republiki pripravyamo	pomemben	nov	velikega naraščanja življenjskih stroškov
romana 7,kongresZK Slovenije.	zakon - zakon o stanovanjskih razmerjih — znova uskladili pokojnine še pred koncem
Konec prejšnjega tedna (v petek) je zase- in priprave zanj so sedaj že v polnem teku. letošnjega leta. Vodstvo sindikatov je bilo dal CK ZK Slovenije - na dnevnem redu so Prejšnji teden (v torek) so o osnutku tega mnenja, da to ne bi bilo prav — da tako bile dosedanje priprave na oba partijska kon- zakona razpravljali delegati občin na zase- imenovana splošna valorizacija pokojnin v gresa. Sklenili so, da mora biti slovenski	tem trenutku nikakor ne bi bila sprejemljiva,
kongres najpozneje v začetku aprila prihod-	Sindikati pa so se striruali s tem, da bi bilo
leto — ob tem so bila sprejeta tudi	prav in	upravičeno, če oi že sedaj	delno spet
izhodišča za pripravo kongresnih dokumen-	uredili	pokojnine vsaj za tiste	kategorije
tov.	h||||||j||||h|I	r^H	upokojencev, ki so najbolj ogrožene — se
Med tokratnimi sklepi zasedanja CK ZKS	pravi za tiste z najni^imi prejemki - vendar
je poudarjeno, da morajo priti na kongresu	naj gre to po posebej pretentanih merilih,
do izraza hotenja, zahteve in pričakovanja	|	j IJ 11	Kot vemo, so bile pokojnine v Sloveniji
našega delavskega razreda in delovnih ljudi.	delno urejene že na začetku letošnjega leta
Zato tudi ni naključen sklep, ki ga je CK	- v poprečju za 17,70, za kolikor so se tudi
ZKS sprejel glede volitev vodstev Zveze ko-	zvečale	lani cene. Res se sedaj	učinek te
munistov. V stališčih in merilih glede tega je	valorizacije'utaplja v nadaljnjem povišev^ju
rečeno, da je treba pri kandidiranju za ta danju v republiški skupščini, ta teden pa je cen, vendar sindikati upravičeno opozarjajo vodstva predvsem upoštevati delavce iz ne- ta zakonski osnutek že na dnevnem redu na to, da sta gibanje proizvodnje in do-posredne proizvodnje — rečeno je bilo tudi, skupščinskih zborov. V dosedanji razpravi je hodkov zaposlenih vključno z realnim da mora biti med delegati za bližnji kongres že zakonski osnutek vzbudil veliko pozor- zmanjševanjem vrednosti teh dohodkov (kar ZK najmanj polovica komunistov iz proiz- nosti — kar je razumljivo, saj ta občutljivi je očitno) temeljni razlog, zaradi katerega je vodnih organizacij. V stališčih stokratnega zakon slednjič prizadeva prav vsakogar po- treba zelo skrbno pretehtati nadaljnjo valori-zasedanja CK ZKS je tudi posebej poudar- sebej, in to veni njegovih temeljnih pravic, v zacijo pokojnin v republiki, jeno, kako nujna je mobilizacija vseh članov pravici do stanovanja — pa bomo o njem In še novica, nič kaj spodbudna za potroš-in vodstev ZK, da bi v vseh samoupravnih in seveda še podrobneje govorili, ko bo do- nikov žep, ki prihaja iz zveznih organov: družbenih mehanizmih povsem izpeljali na- končno pripravljen. Tokrat samo povejmo, zvezna sekretariata za kmetijstvo ter trg in loge iz Titovega pisma ter pri tem izhajali iz da pomeni ta novi zakon — po besedah cene spet predlagata podražitev mesa. Po načel nove ustave,	predlagatelja,	se pravi republiškega izvršnega tem predlogu (ki ga utemeljujejo s tem, da bi
Dosedanja javna razprava o osnutku nove sveta — nadaljevanje že dosedanjega zakon- se tako utegnilo omiliti pomanjkanje mesa ustave je pokazala, da delovni ljudje in ob- skega urejanja na podroi^u stanovanjske de- na trgu!) naj bi se teletina spet podražila za čani po vsej državi brez pridržkov podpirajo javnosti. Novi zakon bo marsikatero vpra- 14,4%, junetina za 15,4%, svinina za 16% temeljne idejno-politične rešitve ter izražajo šanje s področja stanovanjskih odnosov ure- in perutnina za 8%, Pravijo tudi, da to še ni pripravljenost za dosledno izvajanje ustavnih jal dosti bolj določno, drugače in pa, če vse — da se zvezni sklad za razvoj živinoreje načel, To so med drugim ugotovili na seji rečemo, precej bolj sodobno kot pa dose- in nekatere republike zavzemajo še za večjo komisije zvezne konference SZDL za druž- danji zvezni zakon, ki se je v nekaterih podražitev mesa, ki pa za sedaj še ni odo-beno-ekonomske odnose sredi prejšnjega določilih gotovo že preživel. Res pa je, da brena.
tedenski lunanjepoHtimi pregledi
Sovjetski premier Aleksej Kosigin je končal osemdnevni obisk v Jugoslaviji in odpotoval domov, ob koncu obiska pa so v Beogradu in Moskvi objavili skupno ^oročflo, v katerem obe strani izražata zadovoljstvo po uspešnih pogovorih. To bo osrednja tema današnjega preseda.
Predvsem poudaija sporočilo, da so bili razgovori sovjetskega premiera, ki ga je med drugim prejel tudi pre^dnik republike Tito, bistvenega pomena za nadaljnjo krepitev medsebojnega razumevanja in zaupanja ter vsestranski razvoj odnosov med obema državama in partijama. Pri tem so podčrtali, da predstavljajo osnovo za te odnose jugoslovaiisko-sovjet-ski dokumenti (Beograjska deklaracija, skupna sporočila o razgovorih Tito — Brežnjev in drugi dokumenti), v katerih je poudarjeno spoštovanje načel suverenosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugega.
Obe strani sta se strinjali, da je že dosegla raven gospo^rske-ga sodelovanja stvarno in široko podlago za njegov vsestranski nadaljnji razvoj. Poudarili sta, da si je treba prizadevati za razvoj proizvodne kooperacije v avtomobilski industriji, elektroniki, strojni industriji in drugih panog ter za krepitev sodelovanja v lahki industriji, metalurgiji, kmetijstvu, prometu in turizmu. Pri tem je treba dosledno izkoriščevati dosežke sodobne tehnologije, znanosti in tehnike.
Pri tem bo treba posebno pozornost, poudaija sporočUo, posvetiti nadaljnji krep^vi stikov med različnimi planskimi in gospodarskimi organi ter ustanovami obeh držav. V tem smislu so pozitivno ocenili delo medvladnega sovjet^o-jugoslo-vanskega komiteja za gospodarsko sodelovanje.
mr
pri čemer sta menili, da so zadnji dogodki v tej deželi izraz širših agresivnih načrtov imperializma. Rečeno je bflo tudi, da se dcspanzionistična politiki imperializma še posebej kaže jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu, na jugu Afrike in na posameznih področjih Latinice Amerike.
Obe strani sta pozitivno ocenili rezultate konference neuvrščenih držav v Alžiru in pouda-
Zadovoljstvo po uspešnih pogovorih
rili njen velik mednarodni pomen.
Ob^ koncu skupnega sporočila je rečeno, da je Aleksej Kosigin povabil Djemala Bijedića, naj pride na ur^ni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Povabilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom.
TELEGRAMt
SANTIAGO -	vojaška
hunta še naprej preganja, zapira in ubija ljudi. V tem lovu proti ljudstvu želi aretirati čimveč političnih in sindikalnih aktivistov, ki so podpirali AUendeja. Zato razpisuje bogate nagrade, tudi do vrednosti pol milijona e^udov.
PARIZ - Italijanski predsednik Leone je dopotoval na štiridnevni uradni obisk v Francijo. Ta obisk mg bi utrdfl tudi gospodarske in politične vezi med sosednima divama v duhu novega evropskega zavezništva.
______________ ,	^	PEKING	—	Z veličastnim banke-
Pri izmenjavi mnenj o aktual- tom, na katerem je bilo 1500 povab-nih mednarodnih vprašanjih sta Ijenoev, se je v nedeljo začela pro-obe strani z zadovoljstvom poudarili, da so v zadnjem času nastale pozitivne spremembe kot plod miroljubne politike so-cialističkih držav ter prizadevanja vseh miroljubnih narodov in držav.
Skupno poročilo o razgovorih preds^nika ZIS Djemala Bijedi^ in predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina tudi pravi, da je k takemu stanju stvari pomembno prispevala tudi aktivnost obeh držav. Pri tem sta obe strani izrazili svoje trdno prepričanje, da sta mir in varnost v sodobnem svetu nedeljiva in da morata zajeti vsa območja in vse države sveta.
Mir in varnost tudi nista in ne moreta biti monopol ozkega kroga držav ali posameznih večjih držav. Skrb za ohranitev miru in varnost je pravica in dolžnost vseh držav.
slava 244etnice razglasitve LR Kitaj-ske.
KAIRO - Palestinski komandosi so v septembru izvedli 26 operacij zoper vojaške objekte in izraelske čete v Izraelu in na okupiranih ozemljih. Polovico teh ak^ so izvedli v Tel Avivu ali nj^ovi okolici.
ATENE - Predsednik grške republike Papadopulos je zaupal mandat za sestavo nove vlade Spim Marke-zinisu. To bo prva dvihia vlada v Grčiji, odkar je bil aprila 1967 vojaški udar.
TUNIS - V Tripoliju bo od 2. do 13. februaija prva briška konferenca o nwti. Povabljene so vse afriške države, razpravljali pa bodo o možnostih izkoriščanja naftnih vrelcev na afriški celini.
NEW DELHI — Sovjetska zveza bo dala Indiji na posodo 2 milijona ton žita. Indijski minister za prehrano ni omenil, kakšen je odplačilni rok.
HELSINKI — E)elcgacija zvezne skupščine, ki jo vodi predsednik družbeno^oUtičnega zbora Radomir Komatina, je prispela na sedemdnevni obisk na Finsko, Tako vrača
V skupnem sporočilu sta obe obisk fmskim parlamentnrcem, ki so strani tudi obsodili udar v Cilu, bili v Jugoslaviji leta 1969,
Agrokombinat iz Krškega je odpri v Leskovcu predelovalnico grozdja. Naprave v tem obratu so znamke Seitz, na dan pa l^ko predelajo 5 vagonov pridelka. Objekt je pomembna pridobitev za vinogradništvo krškega območja. (Foto: M. Vesel)
V	Tovarni zdravil KRKA so predlagali ustanovitev 8 temeljnih organizacij združenega dela. Posnetek je z zbora delovnih ljudi TOZD Zdravila, , ki je najštevilnejša in največja po obsegu dela v tem kolektivu. V kratkem bodo imele zbore tudi ostale TOZD. (Foto: M. Vesel)
V	torek, 25. septembra, je petletna Sabina Unetič iz velikega kupa kuponov izžrebala dva srečna dobitnika nagrad Mladinske knjige. Pony kolesi sta prešli v lastništvo Franca Sinka iz Gornje Brezovice pri Šentjerneju in Slavka Bega iz Gornje Šušice. (Foto: Šeruga)
Gasilska društva v trebanj^ občini so ob koncu požarnovarnostnega tedna z veliko parado prikazala svojo opremo. Kar 18 gasilskih kombijev je bilo v sprevc^u! Na sliki: zborovanja pred občinsko skupščino so se udeležili tudi predstavniki vseh organizacij. (Foto: Železnik)
KRŠKO -PREIZKUSNI KAMEN
Kdo bo gradil jedrsko elektrarno v Krškem, s katero se zaradi pomanjkanja električne energge zelo mudi, bo odločeno v kratkem. Zanimivi so odmevi v tujem tisku ob dejstvu, da se za gradnjo potreguje več tujih tvrdk, zahodnonemški Simens ter ameriški Westinghouse in General Electric. Kot pišejo nemški časniki, imajo v Zahodni Nemčiji še upanje, da bodo dobili to veliko naročilo, četudi nekatere prednosti govorijo v prid ameriški ponudbi. To povezujgo, kot poroča DELO, tudi s težnjo zahodnonemške vlade, ki želi poglobiti in razširiti eospc^arsko sodelovanje z Vzhodom, ter zatrjujejo, da je gradnja centrale v bškem preizkusni kamen kooperacije, ki je bila napovedana v razgovorih nigvi^ih državnikov Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije.
Da bi Dolenjska zaživela kot celota
V„Abecedi ekonomije" pravi prof. dr. France Černe nedvoumno: z enostavno reprodukcijo, ko nenehno proizvajamo v istem obsegu, družba ničesar ne pridobi ne v standardu ne v gospodarskem razvoju. Enostavna reprodukcija je tako rekoč nujno zlo; šele razširjena reprodukcija pomeni porabo družbenega proizvoda za povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Zato ostane vedno temeljno vprašanje, kakšen je ostanek dohodka (skladi). V prvem polletju letos je dolenjsko gospo-
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali 461 prašičev v starosti od 6 do 12 tednov, ki so jih prodajali po 390 do 450 din, in 69 prašičev v starosti od
3	do 6 mesecev, ki so jih prodajali po 460 do 780 din^ev. Prodanih je bilo vsega 254 prašičev. Goveje živine so rejci pripeljali 95 glav, prodali pa 36. Cene volom za kilogram žive teže so se gibale med 11,50 in 14,50 din, kravam med 9,50 in 11 din, mladi živini pa med 10,50 in 13,50 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem v Brežicah so rejci .živine pripeljali 464 prašičev. Od 433 pripeljanih i živali, starih do 3 mesece, so prodali 329 prašičev po 23 - 24 din kilogram žive teže, od 31 pripeljanih prašičev, starih nad 3 mesece, pa so prodali 22 živali po 18 — 20 dinarjev kilogram žive teže.
Več načrtnosti in manj stihije v dolenjsko gospodarstvo!
darstvo, za katero zbira in analizira podatke podružnica SDK Novo mesto, dosegla za 20,9 odstotka večje sklade kot lani, vendar pa sodijo, da je reproduktivna sposobnost v resnici manjša, kot je bila lani.
Z lanskimi 107 milijoni novih dinarjev je bilo mogoče kupiti približno toliko novih
Kmetijski kotiček
Na pamet gnojiti je drago
Ko poljščine zapustijo njive in se narava pripra^ja k počitku, je zelo primeren čas za jemanje vzorcev in kemičen pregled tal, ki naj pokaže rodovitnost orne zemlje. Pri trajnih kmetijskih kulturah seveda nismo toliko vezani na čas; vzorce lahko jemljemo skozi vse leto.
Naj ponovimo: kemična analiza zemlje je najhitrejši in tudi najcenejSi način za ugotavljanje rodovitnosti zendje. Zares škoda je, da mno^ to podcenjujejo ter izpuščajo iz rok možnost, da bi temeljiteje ^znali sestavo svoje zemlje in njeno založenost z gnojfli. To bi jim omogočilo, ^ bi ji znali bolje streči in smotrneje gnojiti.
Da bo analiza pokazala resnične povprečne razmere v tleh, mora biti narejena iz pravilno odvzetih vzorcev zemlje. S kolikšne parcele zadostuje en vzorec, je odvisno od izenačenosti tal. Ponavadi zadošča en vzorec na en hektar. Dobimo ga tako, da s sondo ali pa kar z lopato na več mestih 15 do 20 (15 do 20) vzamemo iz obdelovale plasti zemljo, vse stresemo v večjo
E>sodo, dobro premešamo, iz tega pa vzamemo pol do enega lograma zemlje, ki predstavlja povprečni vzorec.
^ odvzemu se ogibljemo pregnojenih mest in drugih možnih vplivov. Vzorce jemljemo v obddovalni plasti, torej na njivi do gjlobine 20 cm, v sadovnjaku do dobine 40 cm, v vinogradu do 60 cm.
Povprečni vzorec potem oprimimo z najnujnejšimi podatki in pripombami ter ga pošljemo oziroma nesemo v pedološki laboratorij (za Dolenjsko je najbliži pri kmetijskem zavodu v Ljubljani), kjer za nepretirano plačilo ugotovijo, koliko je hranil v Ueh in kaj jim manjka. Na podlagi tega lahko potem prav gnojimo, ne da bi nekatera hranila „metali skoz okno“. Trud in strošek s pregledom zemlje tr bogato obrestuje. inž. M. L.
strojev, opreme in stavb, kot jih je s 130 rnilijoni letos, morda še celo več. Primerjava cen bi dala natančnejšo sliko, toda če upoštevamo še nekatere nove obveznosti, bo po vsej verjetnosti ostalo za povečanje proizvodnih zmogljivisti letos manj kot lani. Z drugimi besedami povedano pomeni to, da gospodarstvo ne bo imelo dovolj lastnega denarja za pospešeno gospodarsko rast.
Na to je opozoril medobčinski svet ZK, Novo mesto, ki pa ni mogel oblikovati določnejših stališč, saj problem strokovno ni temeljiteje obdelan. Naglasil pa je, da je delnega zaostajanja krivo predvsem podcenjevanje tako imenovanega regionahiega koncepta razvoja, ki bi usmerjal. Oteplje se stara pomanjkljivost: plotovi med občinami, preslabotne vezi. Zato je sklenil, da je treba pripraviti predlog, kako naj bi Dolenjska kot regija bolj zaživela.
M. L.
Predlog: krompir v letu 1974 — zajamčeno po 1,20 din
Večno: po čem?
Zajamčena cena kiompirja naj bi bila prihodnje leto 1,20 din. Če bo tolikšna, bo spodbudila poljedelce, da bodo spomladi zasadili toliko njiv, da bo pridelka dovolj za domače tržišče, pa tudi za izvoz. Kot poročajo novosadske „Sajamske informacije", ki nam jih po^jajo z jesenskega kmetijske^ sejma, so se za tak predlog odločili na sestanku skupine za napredek proizvodnje, predelave in prodaje krompirja, ki deluje v sestavu gospodarske zbornice Jugoslavije.
Posamezni predlogi iz vseh naših republik, ki so bili osnovani na pridelovalnih stroških, se niso dosti razlikovali, to pa dokazuje, da je mogoče vnaprej s kalkulacijami določiti bolj stvarne cene. Za dosedanjih 70 par, kolikor znaša zajamčena cena, tega ni mogoče trditi To je pokazalo tudi prosto oblikovanje cen, kakršne je dala ponudba in priznalo povpraševanje. Letošnje odkupne cene krompirja se pri nas sučejo nad 1,20 dinarja na kilogram.
Kako bo predlog, id so ga poslali medrepubli^i komisiji za določanje novih zajamčenih cen, sprdet, je seveda še veliko vprašanje. Časa za odločitev je sicer še dovolj, vendar ne preveč. Naši kmetje, id jim je tovarna na Mirni še povečala pomen krompirja za njihove kmetije, se morajo z zadrugami pravočasno dogovoriti za pridelovanje v letu 1974.
M. L.
Novomeški trg — tokrat najmanjša podražitev
Najnižji skok
Republiški zavod za statistiko je ugotovil, da so se v avgustu med štirimi slovenskimi mesti, ki jih redno 'opazuje, cene najmanj zvi^e v Novem mestu, najbolj pa v Kopru. V Novem mestu so bile višje za 18,6 odst., v Kopru pa za 20,3 odst. v primerjavi z lanskim poprečjem.
Ko je razčlenil ta pocktek, je ugotovU, da so bile najdražje storitve v Manboru, najcenejŠe pa v Novem mestu. Industrijsko blago se je najbolj podražilo v Kopru, nato v Novem mestu in Ljubljani, najmanj pa v Mariboru. Živila so se v avgustu najbolj podražila v Ljubljani - za 20 odst., najmanj pa v Novem mestu, kjer so se podražila za 18,4 odstotke v primerjavi z letom 1972. Vrtnine so bile v avgustu v prodajalnah in na živilskem trgu v Novem mestu povprečno za 20,2 odstotka dražje, v kopru pa kar za 26,3. Sadje je bilo
Eri nas za 15,1 odstotka dražje, v jubljani pa za 20.
Zanmiivo je še, da so bile sveže in predelane ribe najcenejše v Mariboru, ne pa v Kopru, kot bi pričakovali. Tudi obutev je bila v Kopru najdražja, saj je veljala 44,7 odstotka več, v Ljubljani pa le 28,5 odst. več. Kurjava se je najbolj podražila v Novem mestu. Presenetljiv je tudi podatek, da je bilo isto kmetijsko orodje avgusta letos v Novem mestu za 26,5 odstotka dražje kot lani, v Mariboru pa samo za 4,3 odstotka.
Premog spet dobiva večjo veljavo. Posnetek je iz rudnika Ki^-žarica, ki še obratuje.
Poklon premogu
že naš današnji svet bi se ustavil brez elektrike, jutrišnji pa bi se brez nje zrušil v nič. V Jugoslaviji porabimo že 500 kilovatnffi ur električne energije na prebivalca, v Sloveniji pa celo že prek 1950. Ce upoštevamo, da je svetovno povpreqe samo 750 kWh, povprečje v SZ pa le 1250 in v skrbno industrializiranih ZDA 4.400 kWh, se šele zavemo, kako močno smo napredovali...
Tako so pis^ pred odbrimi desetimi leti (inž. Mitja Brodar: Elektrika za domačo ral^, knjiga Prešernove družbe), ko smo bifi navdufeni ob nezadržnem pohodu elektrifikacije. To je bil cas, ko je bila premo-^ prisojena smrt. Od takrat n^rej je iz dneva v dan izgubljal svojo veljavo, izrivali so ga, kot vir energije je pomenil vse manj. Zapirali smo rudnike tudi na Dolenjskem.
Dokler ni prišla energetska kriza, z njo pa spoznanje, luko zelo so omejene naravne možnosti in kako koristno jih je treba izrabiti. Premog je edina rešitev pred bližajočo se energetsko krizo, opozarjajo zdaj naši ^spodarstveniki in odločno zavračajo svoječasno prepričanje, da bi lahko našim potrebam po energiji zadostila predvsem uvožena nafta in njeni derivati.^
S prstom zdiy kažejo na svetovno proizvodnjo premoga, ki se še povečuje in znaša zdaj že blizu 3 milijarde ton (od t^a Jugoslavija le 36 milijonov ton) premoga na leto.
® ® ®
Orna! Kako naj se zdaj dvignemo? (Karikatuia: Marjan Bregar)
J®
znpisatn
•••
Kje smo v primerjavi s planiranimi cilji letošnje ekonomske politike, ali je upravičen zmeren optimizem, to vprašanje se ponuja zdaj, ko se začenja zadnje četrtletje.
V	analizi, ki so jo pripravili za zvezne poslance, je ugotovljeno, da se številni smotri načrtovane ekonomske politike že začenjajo uresničevati Industrijska proizvodnja poteka po pričakovanju. Zmaryšane zaloge blaga v juliju ter še nekateri drugi kazalci napovedujejo, da lahko pričakujemo nadaljnjo rast.
Zvezni izvršni svet poudarja, da še niso odpravljeni vsi problemi, kar zadeva rast proizvodnje. Ohrabrujoče so napovedi, ki prihajajo iz kmetijstva, saj govorijo o dobri letini koruze, sončnic in sladkorne pese ter o rekordni žetvi pšenice. Dobre vesti prihajajo tudi iz sadovnjakov in vinogradov, kar pa
1973.se bistri
seveda še ne pomeni, da bo teh pridelkov dovolj, zato predvidevajo tudi uvoz. Tudi
v	turizmu pričakujemo letos rekord.
Blagovno-denami odnosi so bolj uravnovešeni, ker je zadnje mesece povpraševanje hitreje naraščalo od ponudbe. Tudi to oživlja gospodarstvo. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo hitrejšo rast osebnih dohodkov; če bi jih hoteli zadržati na lanski ravni, bi jih morali v preostalih mesecih letošnjega leta povečati kar za 33 odstotkov. To pa ni možno.
Za minulo obdobje je še značilno, da so se zelo zmar^šala vplačila, ki izhajajo iz osebnega varčevanja. V juliju letos so občani večali na svoje hranilne knjižice komaj 17 milijonov dinarjev, kar je desetkrat marg kot v istem mesecu lanL V nasprotju s tem pa rastejo zneski na deviznih računVt Na svoje devizne račune so vplačali od decembra do julija kar 2,73 milijarde deviznih dinarjev ali za 26 odst. več kot lani.
R. KOMUENOVIČ
Podpora...
(Nadaljevanje s 1. str,)
Opozoril sem ^ naj odkrito povemo, če ne mislimo resno, ker bi to sicer imelo politične posledice. Na seji centralnega delavskega sveta pa smo pretrg ta pozitiven proces, ki se je pojavil v slovenski cestariji.“
Osnovna org^izacija ZK meni, da osebni odnosi niso dobri Večtir-nost delovanja, rušenje avtoritete, porajanje kulta osebnosti so pojavi, ki to potrjujejo. Formalni „žegen“ samoupravnih organov, je rečeno v poročilu 00 ZK, se išče potem, ko je že vse domenjeno. Poleg tega opozaijajo delavci na nevzdržne odnose, na primer: vodja obrata je delovodja, šef gradbišča je tehnik z dvajsetletnimi izkušnjami ter podrejen vodji obrata. Na te slabosti opozarjamo v naši OO ZK že leto dni, vendar pravega odmeva na te kritike ni.“
Polletne poslovne rezultate Cestnega podjetja ocenjuje osnovna organizacija takole. „Zastavljeni načrt je dosežen s 37 odstotki (9 odst. manj kot lani v enakem obdobju), ostanek dohodka je 200.000 din (lani 2,100.000 din). Po samoupravnem sporazumu smo izplačali za
2.800.000 din preveč osebnih dohodkov. Ob tem: v kamnolomu Ne-rajc smo investirali v nove naprave
900.000 din, enake drobilne zmo-^jivosti stoje neizrabljene v Kočevju in Grmu. Dogaja se, da na nale območje prihajajo drugi. V Kočevju n.pr. samo še vzdržujemo ceste. Imamo izredno tehnično opremljenost, izrabljena pa ni.“
To je nekaj odlomkov, morda niti ne najpomembnejših, ki smo jih lahko tu navedli Seveda je občinski partgski komite gradil svojo oceno na celotnem poročilu osnovne organizacije ZK v Cestnem podjetju. Na podlagi poročila in razprave, ki jo je komite na tej seji posvetil izključno razmeram v Cestnem podjetju, so bili sprejeti tile sklepi:
1. Komite sodi, da je bila dejavnost organizacije ZK v Cestnem podjelu pozitivna in v skladu s sprejeto usmeritvijo ter akcijskim pro-aamom or^izacije in občinske konference ZK, kar izhaja tudi iz pisma tovariša Tita in izvršnega biroja ter 29. seje CK ZKS, zato komite podpira dejavnost organizacije Z K.
2. Komite meni, da stanje v Cestnem podjelu ni dobro, na kar so vplivali predvsem proračunsko usmerjena poslovna politika, slaba organizacija dela, neustrezna kadrovska zasedba ob neracionalni izrabljenosti že obstoječih kadrov, tehnokratski odnosi, ki onemogočajo razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. Vse to je povzročalo zaostritve v kolektivu, vplivalo na poslovno nesolidnost, kar se n^vomno kaže v nedoseganju letošnjih načrtov. Tudi odnosi med Cestnim podjetjem in občinami so se v zadnjem letu zaostrili
3. Komite sodi, da v Cestnem podjetju ne gre le za osebno obračunavanje, temveč za spopad med jasno usmerjeno or^izacijo ZK iii nekaterimi vodilnimi kadri — nosilci tehnokratskih odnosov v podjetju.
4. Komite podpira sklep organizacije ZK Cestne^ podjetja o izrečeni kritiki in oceni moralno-političnih kvalitet direktorja Mirka Strmška. Pri tem meni, da je potrebno izvesti tudi oceno o moralno-politični odgovornosti drugih vodilnih oseb. Med drugim je komite že ocenil, da tovariš Janez Žura tudi ne izpolnjuje moralno-političnih pogojev za opravljanje dolžnosti sekretaija podjetja zaradi odkritega nasprotovanja in odklanjanja današnje samoupravne usmeritve ter politike Zveze komunistov.
5. Komite zadolžuje organizijo ZK, da takoj seznani samoupravne organe v obratu in podjelu s stališči organizacije in komiteja.
6. Komite meni, da obstoječe starac lahko rešujejo le v Cestnem podjetju, in ne z raznimi intervencijami vplivnih posameznikov ter neformali^ skupin, kar je že čutiti
J. Z.
V	TRIKOTNIK TUDI PIONIR
Nedolgo po podpisu pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju med Dominvestom in Novogradom kaže, da se bo v to sodelovanje vključil tudi Pionir. Pogodba, ki jo pripravljajo, bo obsegala znatno več Kot prva z Nov(^adom. Pričakovati je, da nesoglasij, na katera so se do zdaj sklicevali eni in drugi, poslej ne bo več. V Novem mestu predvidevajo organizirano gradnjo stanovanj na območju Irče vasi in Broda (začetek spomladi) ter ob Cesti herojev. Tesnejše sodelovanje med podpisniki bo prišlo ob aadnji stanovanjskega bloka za upokojence do veljave že letos.
PRIKAZ GRADNJE OPEČNIH STROPOV
Novomeška opekama Zalog bo v soboto, 6. oktobra, zjutraj med osmo in enajsto uro na hiši Slobodana Drakuliča v Šmihelu prikazala gradnjo opečnih stropov z MAP nosilci. Stropni nosilci so izdelani iz točkovno vaijene armature, ki je vgrajena v opečni izdelek. Uporabljajo se skupaj s posebnimi opečnimi polnili za vse vrste stropov v razpe-t’ni do 7 metrov. Prednost take gradj]^ bo najbolje videti med prikazom. Obiskovalcem bodo na voljo tudi prospekti.
Polaganje venca.
Shod skojevcev v Semiču
Nekdanji aktivisti Skoja so se v petek zbrali v Semiču - Poudariti vlogo partije
Komunisti in skojevci smo pred drugo svetovno vojno in med njo v Beli krajini delovali v posebnih razmerah. Vlogo partije v teh krajih bi morali zato v sedanjih pripravah na zvezni in republik kongres ZK še pose*
„ŽE 40 LET SEM
V	FRANCIJI ..
Spoštovano uredništvo,
pošiljam vam naročnino Dolenjskega list^ ker ne bi rada, da bi mi ga ustavili. Res sem že 40 let v Franciji, pa kar čakam na ponedeljek, ko pride vaš časopis. Vedno me zanima, ali bo kaj novega iz mojega rojstnega kraja in Dolenjske. Se več pilite o lepi dolenjski pokrajini, nikoli pozabljeni!
Pr^agam vam v pismu 50 novih frankov. Moj naslov:
URŠULA JUNKAR Mercy-le-Bas, Francija
PRIPIS UREDNIŠTVA: lepa hvala za poslane pozdrave in denar, spoštovana rojakinja v Franciji! Veseli smo, da vam prinaša domači tednik toliko lepih spominov na Vaš rojstni kraj na Krškem polju. Želimo Vam še mnogo let čvrste^ zdravja in zadovoljstva ob prebiranju novic in spremljanju napredka v starem kra-
UREDNIŠTVO LISTA
Domovina, ti si..
2^dnjič sem bila priča dogodku, ki, čeprav nepomemben sam na sebi, kaže žalostno resnico o naših zdomcih. Moj namen ni, da bi kora žalila, ampak želim samo poKazati odnos, ki ga imajo nekateri do svoje domovine.
Dogodilo se je na avtobusu. Skupina zdomcev, ki je vstopila, je ves čas glasno izražala nezadovoljstvo nad gnečo in z neprimernimi besedami žalila našo domovino, češ da je tu vse najslabše, da pa je tam, Ider delajo, s in najTx)ljfe. Sprašu-kaj so sploh prišli k
, da pj vse najlepfe se, po Ka, nam? Mar bi ostali tam, kjer je
jem
vse tako lepo in v redu! In to naj bi bili naši izseljenci, tisti ljudje, ki jih z navdušenjem sprejemamo in sočustvujemo z njimi! Mar res ne vedo, da jih tujina samo izčrpava, izrablja, nato pa zavrže? Spoznanje pride prepozno, takrat, ko noben denar, avtomobil in lepa obleka ne pomagajo več.
Dogodek me je prizadel, ker tudi sama živim v krogu ljudi, ki so zaposleni v tujini. Upam, da bo tudi kakšen n^ delavec v tujini prebral ta kratki sestavek in se zamislil. To pa je moj edini namen.
D. BRCAR Novo mesto
bej poudariti, je menil nekdanji sekretar okrožnega komiteja SKOJ Niko Belopavlovič na petem srečanju nekdanjih aktivistov Dolenjske, ki je bilo 28. septembra v Semiču.
Prvo srečanje nekdanjih aktivistov je bilo pred štirinajstimi leti na Mimi gori in takrat so aktivisti sklenili, da se bodo sestajali vsakih nekaj let Srečanja so priredili že v vseh občinah, novomeški, trebanjski in metliški, zato je bila tokrat na vrsti spet čmomalj^a. V njenem imenu je aktiviste pozdravil sekretar občinskega komiteja ZK Jože Vajs in poudaril, da so taka srečanja zelo pomembna in potrebna, saj prenašajo tradicije NOV na mlade.
Niko Belopavlovič je opisal razmere na Dolenjskem in še posebno v Beli krajini v medvojnem času, pri čemer je poudaril zlasti vlogo skojevcev, saj je bila tg organizacija zelo močna. Med vojno je bilo namreč kar 93 odstotkov mladih vključenih v to ns^redno organizacijo.
Semiški učenci so nekdanjim aktivistom priredili kultumi program, delegacija aktivistov pa je položila venec k spomeniku žrtev II. svetovne vojne.
B. PODOBNIK
POPRAVEK
Anton Skušek, obratovodja opekarne v Prelegu, nas je opozoril, da je v njegovem odgovoru, objavljenem v anketi „2Waj naj se izkaže sindikat**, napačno zapisan podatek o zaslugu treh najslabše plačanih delavcev. Novinarju je namreč odgovoril, da zaslužijo le po 5,5 din na uro, ne pa 550 din na mesec, kot je bilo napačno objavljeno. Za spodrsljaj se mu opravičujemo, prav tako pa tudi bralcem in Gradbeno opekarskemu podjetju Mirna, katerega obrat je opekarna v Prelesju,
UREDNIŠTVO
Odnos do živali - zrcalo značaja
Četrti oktober. Verjetno se bo danes le malokdo spomnil na naše prijatelje iz živalskega sveta. Pa vendar bi se morali -vsaj danes, ko praznujemo svetovni dan varstva živali.
Anglija, zibelka varstva živali, se je prva prizadevala zaščititi in pomagati živalim. Prav tako se kot prva ponaša z zakonom o varstvu živali, ki pa je danes pri njih domala že odveč, saj še nisem slišal, da bi se Anglež pregrešil in storil živali kaj hudega. Pozneje so ustanovili Svetovno zvezo društev za varstvo živali, ki ima danes svoj sedež v Švici.
Ideja o zaščiti živali se je naglo širila in dobila godna tla tudi pri drugih narodih. V Jugoslaviji smo poznali že pred vojno manjša lokalna društva ljubiteljev živali. Slovenci smo prvi začutili potrebo po trdnejši organizaciji m tem področju. Neutrudna in velika ljubiteljica živali Lea Mueller iz Ljubljane je bila ena glavnih pobudnikov republiškega Društva za varstvo živali v Ljubljani, katerega prvi predsednik je bil prof. dr. Andrej Župančič, sin pesnika Otona Župančiča. Društvo opravlja danes tudi vlogo Zveze varstva živali za SFRJ.
S svojimi društvi (Zagreb, Sarajevo, Dubrovnik, Beograd) in podružnicami v Sloveniji (Koper, Izola, Maribor, Kranj, Celje, Kočevje itd.) opravlja društvo in zveza na Trubarjevi 16 v Ljub^ani pomembno poslanstvo:	preprečuje surova
dejanja in mučenje živali (bikoborbe, poizkuse na živalih brez omrtvičenja, klanje živine na klasičen način, neprimeren transport živali itd.), prijavlja krišike zakona oziroma mučitelje živali milici in sodniku za prekrške, vzgaja mladi rod v duhu ljubezni do živali, navezuje stike z društvi s sorodnimi cilji in podobno.
Danes se torej vsaj spomnimo na humano dejavnost te organizacije. Še pomembnejše pa je, da se vprašamo, kakšen je naš odnos do živali in kaj vse smo že storili zanje. Vzporedno z razvojem civilizacije je nujno in logično, da se v ljudeh utrjuje tudi humanizacija. Le-ta pa se jasno kaže tudi v odnosu do živali. Torej bodimo ljudje dejanj. S konkretnimi dejaryi se pridružimo ciljem Društev za varstvo živali in brez sramu pomagajmo ter ščitimo nemočno žival ob vsaki priložnosti, ob vsakem koraku!
IVE STANIČ
Kdor se za dinar znoji, ga bo znal najbolje obrniti
Ustavi in statuti naj dajejo vse pravice delitve tistemu, ki ustvarja - Razprava v Ribnici
ANICA ZALOKAR
V	nedeljo, 16, septembra, smo se na pokopališču v RoviŠčah pri Studencu za vedno poslovili od Anice Zalokar, borke in aktivistke kozjanskega odreda, matere in žene,
Anica se je rodila 1923 v kmečki družini v Šentjurju pri Loki. S 17. letom je odšla v uk za trgovko in se v času učenja seznanila z našimi naprednimi ljudmi, ki so jo uvajali v delo aktivistke. Med okupacijo je pomagala kot kurirka, po osvoboditvi Kozjanskega pa je postala mladinska terenslui aktivistka. Septembra 1944 je bila v partizanih sprejeta v SKOJ in kmalu zatem v KPS.
Med decembrsko ofenzivo so jo ujeli Nemci in jo odgnali v brežiške gestapovske zapore, kjer so jo sedem tednov zverinsko mučili. Iz Brežic se je njena težka pot nadaljevala v mariborske okrožne zapore in v zlodasne mučilnice-zapore v Begunjah^ Tu je dočakala osvoboditev.
Po vrnitvi domov je bila nekaj časa še aktivna, toda prestano trpljenje in vojni napori so preveč oslabili njeno srce. Več kot petindvajset let je bolehala, mnogo let preležala v bolniški postelji, dokler ni dočakala zasluženega počitka.
K. ZORKO
,JDelovni človek naj odloča o vsem, kar je zanj pomembno, in
o	vseh sredstvih, ki jih ustvarja,** je bila misel, s katero je član predsedstva SR Slovenije Zdravko Krvina začel in zaključil uvodno razlago v razpravi o osnutkih obeh ustav, ki je bila 21. septembra v Ribnici,
Delovni človek naj odloča najprej v temeljni samoupravni skupnosti, nato pa še preko delegatskih razmerij v občini, republiki in federaciji o vsem. Ni nobenega recepta, kako je mopče vse to doseči, samoupravna praksa je tista, na osnovi katere je treba graditi samoupravljanje.
Zdravko Krvina je odpvaijal tudi na vprašanje prisotnih, ki so se nanašala predvsem na delegatski sistem, medobčinsko sodelovanje, svobo; dno menjavo dela, predvideni novi sestav občinske skupščine, planiranje, dogovaijanje, združevanje sredstev ter statut občine in krajevnih skupnosti
Ustavi in statuti občin ter krajevnih skupnosti bodo prinesli veliko novega oziroma bo novo skoraj vse. Zato ni čudno, da se nekateri ljudje ne znajdejo, mnogih stvari ne razumejo ali vidijo slabosti predvsem tam, kjer so stvari dobro in edino pravilno zamišljene.
Ena takih zadev je samoupravno dogovarjanje in samoupravljanje. Kaj storiti, če delegati niso dovolj zreli in ne sprejemajo financiranje koristnega in celo neobhodno po-
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA - NOVO MESTO RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
2. STROJEPISCA Pogoji:
pod 1: višja izobrazba pravne ali upravne smeri; pod 2: osemletka in dveletna administrativna šola ali strojepisni tečaj.
Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe prostega delovnega mesta.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja in dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — podružnica Novo mesto, kjer dobite tudi potrebna pojasnila.
/^sasss^
DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornin
— varnost obratovanja zaradi najmanjše kunmi: puviaine
— enostavnost pri čiščenju	,
DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — oc^oren proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %
— varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi,
— temi^ratumo obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
UMNIK
trebnega področja (na primer izobraževanja)? Kaj storiti, če delegati imajo razumevanje za zadevo, denarja pa ni? Kako bodo manj razvite občine, ki nimajo dovolj denarja, vzdrževale razne potrebne službe in financirale razna potrebna dela in dejavnosti?
Odgovori so presenetljivo preprosti in seveda verjetno edino možni, če želimo živeti v samoupravni družbi. Kdor denar ustvari, kdor ga zasluži, kdor se zanj znoji, ^ bo znal tudi najTjolj pametno obrniti!
Financiranje v okviru občine bo po novem zelo podobno financiranju v okviru družine. Kar si zmožen financirati, za to boš dal denar. Seveda boš dal prednost tistemu, kar najbolj potrebuješ, Ce bodo želje večje, pa bo treba več delati oziroma ustvariti, da bo mogoče uresničiti tudi tisto, kar je trenutno še neuresničljivo,
J, PRIMC
AKVARELISTA
V	RIBNICI
V	Petkovi galeriji v Ribnici razstavljata akvarele likovna samorastnika Milan Merhar in Franjo Smole. Razstavo je pod pokroviteljstvom ribniiJke TIS organiziralo Društvo likovnih samorastnikov iz Ljubljane, Likovnika bosta v Ribnici razstavljala do 14, oktobra.
DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami,
— varčen pri prostoru, ker je natanCno izmerljiv in funkcio* nalen
— varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
v
B/ROPI
SCHIEDEL-VU-KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v koopera-ciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783,72-227.
Prodajna mesta:
• PRESKRBA KRŠKO
• TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
• KZ TREBNJE
• AGROKOMBINAT KRŠKO
• NOVOTEHNA NOVO MESTO
• JELKA RIBNICA
• AGRARIA BREŽICE
• »BETON« ZAGORJE
DOLENJSKI UST
St. 40 (1227) - 4. oktobra 1973
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
   ———^---------------
Je v Cestnem podjetju res vse narobe?
Pripombe k prispevku »V Cestnem podjetju so spregovorili«
Ob objavi članka „V Cestnem podjetju so spregovorili** v prejšnji številki Dolenjskega lista, ki govori o poslovanju Cestnega podjetja in o odnosih v kolektivu, smo prisiljeni izkoristiti možnosti, kijih imamo po zakonu o informiranju ter javnost seznaniti z nekaterimi dejstvi.
Pisano je bilo o slabih poslovnih rezultatih, o majhni realizaciji oel,^
JESEN SE JE ^ZAČELA - Na prenekateri podeželski šoli na^tijo na nepremostljive težave, ko hočejo šolarjem zagotoviti malice. Na eni strani starši ne zmorejo denarnega prispevka, po drugi strani pa pestijo šolska vodstva vse dražja živila. Na^šoli „Janez Trdina“ v Stopičah so stvar končali tako, da so otroke socialno šibkih staršev oprostili plačevanja 15 dinarjev na mesec za malico, hkrati pa so pripravili zbiralno akcijo poljskih pridelkov, ki je izredno uspela. Na fotografiji: učenci prinašajo zbrana živila. (Foto; Feliks Orel)
Žalostno, toda resnično
Novomeški Zavod za kulturno dejavnost je za sezono 1973/74 razpisal gledališki abonma. Na razpisu je vidno, da bodo nastopala samo ljubljanska gledališča: Mestno gledališče in Šentjakobsko. Ravno tako tudi v glasbenem programu zasledi-
TONE KOSCA K
L
□
Smrt je segla meu nase sodelavce in nam nenadoma iztrgala iz naše sredine ANTONA KOSCAKA, ki jc vse do zadnjega dne vestno in predano opravljal svoje delo v našem kolektivu.
Kot mladoleten otrok je preživljal strahote minule vojne. Po osvoboditvi se je izučil kovaške obrti pri očetu. Ko je odslužil vojaški rok, se
mo samo Akademijo za glasbo in ansambel Zadovoljni Kranjci.
Lepo in prav, da v naše mesto povabimo dramske delavce iz drugih krajev, posebno Če so priznano dobri, žalostno in zaskrbljujoče pa je,'da v Novem mestu ni več mogoče dobiti ljudi, mladih pa sploh ne, ki bi pripravili kakšno dobro dramsko uprizoritev. Istočasno se mladina pritožuje, da v našem mestu ni dovolj zabave. Ko, bi vsi ti, ki jim zabave manjka, pristopili k dramski sekciji, k pevskemu zboru, k pihalni godbi itd., bi kmalu imeli zelo razgibano 'kulturno življenje, mladi pa dovolj zabave.
Zavod za kulturno dejavnost je želel obnoviti nekdaj močno dramsko dejavnost. Zbral je mladino in ustanovil Oder mladih. Nastavili so celo poklicno režiserko. Vendar stvar ni stekla. Nekaj odrskih del so res pripravili, a je kmalu vse propadlo. Mislili so, da bo dramsko življenje ponovno razgibal na novo nastavljeni režiser, toda zgodilo se je ravno obratno; po nekaj nastopih je vse zaspalo. In spi še sedaj.
Kdo in kdaj bo to zakleto Trnuljčico zbudil?
POLDE CIGLER
slabi organizaciji in podobnem. Takšni očitki so neutemeljeni. Najprej naj omenimo, da si je podjetje v letu 1973 zagotovilo za 68,373.765,45 din del, kar presega zastavljeni plan, sprejet na seji delavskega sveta v februaiju, ki naj bi dosegel vrednost realizacije v znesku
54,000.000,00 din. Od zastavljenega plana je podjetje do 31. 8. 1973 realiziralo dela v vrednosti
34.174.812.00 din, kar predstavlja 63 odst. postavljenega plana. Ob takšnem poslovanju se ni čuditi ustvarjenemu dobičku, ki znaša
3.434.707.00 din. Ti podatki nedvomno kažejo drugačno luč glede poslovanja in poslovnega uspeha podjetja, organiziranosti in izkoriščanja mehanizacije, kot so to, skušah in še skušajo prikazati nekateri posamezniki v podjetju in to morda iz razlogov nepoznavanja dejanskega stanja, morebiti pa celo iz zlonamernosti do vodstva podjetja.
Znano je, da Cestno podjetje Novo mesto opravlja svojo dejavnost na področju devetih občin. Naravnost smešen je očitek, da ima podjetje s posameznimi občinami slabe odnose. Kaj takega si vodstvo podjetja, kateremu pomanjkanje strokovnosti nihče ne očita in mu je tudi ne more očitati, nikoli ne bi dovolilo, saj se zaveda, da so občine pomemben investitor del, ki jili podjetje izvaja. Zato trdimo, da imamo z vsemi občinami dobre odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, so pa seveda tudi v skladu s podovno moralo. Prav tako ima podjetje povsem normalne odnose tudi z Republiško skupnostjo za ceste, kar se kaže zlasti ob dejstvu, da je podjetje pridobilo dela, za katera so bili močno zainteresirani tudi drugi izvajalci. Zaradi preobremenjenosti v letošnjem, le tu podjetje ni moglo prevzeti del na območju občin Ribrxa in Kočevje, čeprav sta ti dve občini podjetje povabili k sodelovanju, medtem ko na območju vseh ostalih občin podjetje letos izvaja gradbena dela.
Poleg dobrega poslovnega uspeha podjetja ni zanemarilg naporov za perspektivni razvoj svoje dejavnosti. Za čimboljše poslovanje tudi v bodoče sc je v zadnjem času intenzivno opremljalo s potrebno mehanizacijo, in jo v okviru svojih možnosti še vedno nabavlja in izpopolnjuje. Tako jc pred kratkim nabavilo novo asfaltno bazo kapacitete 60 ton/ uro, ki je že postavljena in bo v nekaj dneh pričela obratovati, dalje najsodobnejši stroj za polaganje asfalta (finišar) ter tudi potrebne valjarje. Vodstvo podjetja jc navedeno opremo uspelo pridobiti pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji.
Še takšna mehanizacija pa ne zadostuje za dober poslovni uspeh podjetja, če ni ustreznega strokovnega kadra in zato si je podjetje v tej smeri zastavilo cilj, pridobiti čimveč strokovnjakov.
Tako štipendira več rednih, pa tudi izrednih študentov ter šola svoje delavce v lastnem izobraževalnem ^ntru. Na srednjih strokovnih šolah štipendira 17 dijakov, na višjih šolah
4	slušatelje in na visokih šolah 5 slušateljev. Od skupnega števila štipendistov jih je deset v rednem delovnem razmerju. V tem prizadevanju po čimboljši strokovni zasedbi delovnih mest pa je vodstvo podjetja naletelo na odpor posameznikov, ki so danes najbolj pogumni z neutemeljenimi očitki na rovaš vodstva podjela, ker hočejo na takšen način v škodo celega kolektiva zaščititi svoje interese. Ti so sedaj spregovorili. Tako je bUo onemogočeno, da bi podjetje dobilo diplomiranega ekonomista za anaUtsko službo, pa tudi varnostnega inženirja za službo varstva pri delu, ki je bil, poleg vseh pogojev za opravljanje te službe, tudi tik pred diplomo na rudarski fakulteti.
Glede toliko poudaijenih slabih odnosov med direktorjem podjetja Strmškom Mirkom, dipl. gr. inž. in tov. Vodopivcem Janezom, slušateljem na Višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani, ki na tej šoli s presledki študira ob doslej vsestranski podpori podjetja že od leta 1962, pa šolanja še ni končal, naj bo povedano, da so
o	njegovi razporeditvi z delovnega
„ VAS DO KONCA ŽIVLJENJA !"
Prejšnji teden nam je pisal rojak Matija Štubler, ki živi že dolga leta v mestu Milwaukee (Wisconsin, ZDA). Takole pravi v svojem kratkem pismu:
„Urad Dolenjskega lista!
—	Spoštovani, oprostite, ker nisem prej poravnal svoje naročnine. Prilagam vam ček za 15 dolarjev, po mojem bo s tem plačano vse do konca leta. - Iskren pozdrav vsem Slovencem od Ljubljane do Kolpe, moja nekdanja vas j^ bila Semič pri sv. Duhu. Ostanem vaš zvesti naročnik do konca življenja! MATIJA STUBLER“
Dragi rojak Matija, prisrčna hvala za lepe besede in pozdrave - oboje Vam vračamo s toplo željo, da bi zdra-
vi	in veseli še dolgo brali naš in vaš Dolenjski list! Vse dobro Vam želimo vsi, ki delamo pri Dolenjskem liy stu!
Nesreča se je zgodila na levi
Tone Kavran odgovarja na članek »Zakaj mu nič ne morejo?«
je vpisal v šolo za poklicne voznike motornih vozil. Solo je opravil uspešno in se je z velikim veseljem lotil novega poklica. Služboval je po raznih krajih Slovenije 17 let. Po dolgem in napornem delu si je zaželel delati v domačem kraju. Ta želja se mu je izpolnila, vendar za zelo kratek čas; v svojem 42. letu je zapustil ženo, mladoletnega sina, enoletno hčerko in mamo.
Dragep pokojnika smo pospremili na pokopališču v Trebnjem v nedeljo, 30. septembra. Spominjali se ga bomo kot vestnega in požrtvovalnega sodelavca, ki se je mnogo prezgodaj poslovil od nas.
Delovni kolektiv
TRIMO, Trebnje
TABOR NA PRIMOSTKU
Taborniki osnovne šole „Belokranjski odred“ iz Semiča so ob pomoči tovarne Iskra iz Semiča v juliju mesecu več dni taborili na Primostku. Med taborjenjem so priredili več tekmovanj in iger, pa tudi kopanja in druge zabave ni manjka-
lo.	Zadnji večer so ob tabornem ognju prisluhnili besedam tov. Vit-koviča, ki jim je pripovedoval o mladih v osiVobodilncm boju.
Za prijetne dneve se najlepše zalivaljujejo tovarni Iskra.
Taborniki OŠ Semič
v uolenjskem listu je bil 12. septembra 1973 objavljen članek z naslovom „Zakaj mu nič ne morejo? “ Članek vsebuje netočrie podatke, je neobjektiven, pristransld in tendeciozen. Tako pisanje netočno informira, in ker se čutim ogroženega, želimjavnosti pravilno obvestiti o naslednjem:
mesta varnostnega inženirja na drugo delovno mesto razpravljali in odločali samoupravni organi podjetja, to je svet enote strokovno-organizacijskih služb in odbor za prošnje ter pritožbe, vse po določi-iili samoupravnih aktov podjetja. Do razporeditve tov. Vodopivca Janeza na drugo delovno mesto pa še sedaj ne bi prišlo, če bi od delovne organizacije tega ne zahtevala odločba republiškega inšpektorja za delo z dne 19. 6. 1973, ki v točki 5 dobesedno navaja: „Organizacija mora ustanoviti posebno službo varstva pri delu, katero bo vodila oseba z odgovarjajočo višjo izobrazbo. Rok ureditve do 31. 7. 1973.“. Tovariš Vodopivec Janez pa odgovarjajoče višje izobrazbe nima in torej ni zamisel direktorja in še manj samoupravnih organov podjetja, da so v dani situaciji tako ukrepali, temveč so to morali storiti, saj jim je to nalagala inšpekcijska služba republike in tako ne more biti govora^o šikaniranju tov. Vodopivca Janeza s strani direktorja podjetja, temveč gre za izpolnjevanje določil zakona o varstvu pri delu ter že omenjene odločbe, s tem pa tudi zasledovanje poti k izboljšanju strokovnosti kadrov v podjetju. Prav zaradi tega ni bilo mogoče realizirati sklepa Osnovne organizacije ZK, ki se na vse zakonitosti postopka in spoštovanje enakosti vseh članov kolektiva v svojih zahtevah v konkretnem primeru ni hotela ozirati Svet enote strokovno -organizacijskih služb je po razporeditvi tov. Vodopivca Janeza na drugo delovno mesto objavil razpis v časopisju za prosto delovno mesto varnostnega inženirja. Na ta razpis se je javil kandidat, ki izpolnjuje vse potrebne pogoje, zato ga je svet enote tudi sprejel ter o sprejemu tudi obvestil. Kasneje pa je ta kandidat od svoje namere, nastopiti na delovnem mestu varnostnega inženirja v podjetju, odstopil, kar je pojasnil s sledečim sporočilom: „Odpoved pojasnjujem na podlagi objavljenih novic v Dolenjskem listu ter sporočilu družbeno-političnih skupnosti, da prepustim delovno mesto iz humanih razlogov vašemu varno-stnernu referentu.” O razlogih premisleka omenjenega kandidata ne nameravamo razpravljati. Vsakomur, ki dvomi v resničnost zgornjih navedb, je vodstvo podjetja pripravljeno sleherni čas postreči z ustreznimi pismenimi dokazi
Novo mesto, dne 29. 9. 1973 Predsednik DS Jože Križman
Direktor Cestnega podjetja Novo mesto Strmšek Mirko, dipl. gr. inž.
PRIPIS UREDNIŠTVA: Ob navedbah, ki jih odgovor razpleta, se čutimo dolžne podčrtati nekaj stvari Uspehov, ki jih nav^a pisec, smo veseli, vendar pa so uspehi predvsem rezultat dela celotnega kolektiva. Pisec trdi, da so odnosi z občinami dobri, po dokaze kako je s tem, pa najbrž ni treba daleč. Glede strojne opremljenosti naj dodamo samo to, da doslej nihče ni trdil, da bi bila v Cestnem podjetju slaba! Ravno nasprotno: na vseh sestankih so trdili, da je zelo dobra, vendar pa preslabo izkoriščena. Nihče tudi ni trdil, da podjetje ne štipendira, pripombe pa so na merila, po katerih štipendije odmeijajo posameznikom.
Najdaljši odstavek odgovora je posvečen sporu z J. Vodopivcem. Uporabljene navedbe so resnične, vendar je zamolčano najodločilnej-še: ZK obsoja direktorjevo ravnanje, ker ni bil izpolnjen sklep, da bo podjetje zaprosilo republiški inšpektorat dela za soglasje, s katerim bi lahko J. Vodopivec še naprej opravljal dotedanje delo. Ta sklep je bil sprejet že po zapisniku, na katerega se pisec sklicuje, na omenjenem inšpektoratu pa izjavljajo, da takšno so^asje lahko dajo vsak čas. (Varnostnih inženirjev namreč zelo primanjkuje!)	_
Ob resnici, daje stališča organizacije ZK v Cestnem podjetju podprl občinski komite ZK in da je fel celo dlje (o tem obširno poročamo v današnji številki), prepuščamo piscu odgovora presojo, na kakšno pot in kam se podaja s tem, ko se na tak način spušča v polemiko. Smatramo, da trditve o „odporu posameznikov, ki z neutemeljenimi očitki na rovaš vodstva in v škodo vsega kolekthra, skušajo zaščititi svoje interese“ piscu odgovora gotovo niso v čast! Dolžni smo opozoriti, da gre v Cestnem podjetju za pohti-čno akcijo, ki jo vodi Zveza komunistov, torej organizacija, ki ima vso pravico sprejemati stališča in ocene! Prikazovati zadevo, kot da gre za spor med posamezniki in vodstvom, je zato toliko, kot zavajati javnost!
POZDRAV VOJAKOM
Vsem dolenjskim fantom, ki služijo vojaški rok širom po Jugoslaviji, pošiljam najlepše pozdrave in jim želim, da bi jim dnevi čimprej minili in da. bi jim dekleta čimveč pisala. Kolektivu Dolenjskega lista pa x zahvaljujem za rechio pošiljanje Dolenjskega lista, ki mi je bil najzvestejši tovariš v vojašnici, saj sem ga vsak teden komaj dočakal.
Anton Ajdič
Bršlin: pionirska konferenca
Pionirji uspešno delujejo na svoji šoli
Razprave so potekale v trinajstih krajevnih konferencah SZDL. Udeleženci so z zanimanjem poslušali razlago voditeljev razprav, ki so pojasnili predvsem tista dela obeh osnutkov, ki prinašata največ novosti. Seveda pa so udeleženci tudi sami posegli v razprave.
Septembra letosob 18. uri sem se peljal s svojim avtom iz Kočevja proti Dolgi vasi Ob prehodu za pešce pri tovarni Itas so bili na moji desni strani ceste postavljeni stožci, ki so preprečevali vožnjo po sveže prepleskanih cestnili oznakah. Ker je bila leva stran cestišča prosta, sem zavil nanjo in vozil po njej kakih 40 metrov, nato pa sem spet zavil na desno stran. Navedba v članku, da mi je inž. Prelesnik pobegnil z avtom s ceste, ni točna. Meni ni nihče pripeljal naproti. Ko sem se že vračal na svojo desno stran ceste, sem srečal kolesarja, ki jc vozil cik-cak po moji polovici cestišča. Zato sem svoje vozilo ustavil na skrajnem desnem robu ceste in kolesar se je zaletel v moje stoječe vozilo. Pri tem se je kolesar. 12-letni Milorad Dragarič, telesno poškodoval, vendar ni bil niti sekunde v nezavesti. Po informacijah kirurgične klinike, kjer se zdravi, si je Milorad zlomil ključnico in si laže poškodoval glavo, ni pa dobil pretresa možgart.
Kolesar je trčil v moje vozilo na svoji skrajni levo strani cestišča, kar so po nesreči sUkali in preiskali tudi miličniki.
Neresnične so tudi navedbe v članku, da za svoje prekrške doslej še nikoli nisem bil učinkovito kaznovan, da so se postopki proti meni zavlačevali, zastareli in da so mi kazni oprostili...
Pisec omenjenega članka je očitno dobil napačne informacije in je dejstva samovoljno prikrojil. Res je, da sem se pritožil, na kar imam pravico, res pa je tudi, da so bile moje pritožbe zoper kazni vedno zavrnjene in sem bil pravnomočno kaznovan. Kazen sem plačal in prestal tudi dobo odvzema vozniškega dovoljenja.
Navedba pisca, da so v Ljubljani dvakrat pritožbo tako dolgo zavlačevali, da je zastrarala, kaže republiške v slabi luči in potrjuje mojo domnevo, da gre za namerno napačno informiranje javnosti in za ustvarjanje meni nenaklonjenega razploženja. To pa je, po moje, v nesprotju z novinarsko etiko.
Zadeva se bo razjasnila pred sodiščem na podlagi dejstva in dokazov, ne pa na podlagi umetno lansiranih podatkov.
TONE KAVRAN Rimsko pri Kočevju
PRIPOMBA PISCA: Podatke, na podlagi katerih je bil napisan članek „Zakaj mu nič ne morejo? “ sem dobil ali preveril na pristojnem mestu, to je na postaji milice v Kočevju. Od tam mi tudi še niso sporočili, da bi o nesreči napisal kaj drugače, kot so navajah njihovi podatki.
J02E PRIMC
V	petek, 28. septembra, je bila na osnovni šoli Bršlin pionirska odred-na konferenca, ki so se je udeležili poleg pionirjev — delegatov še predstavniki XII. SNOUB, po kateri nosi ime naš pionirski odred, predstavniki občine Novo mesto, predstavnik tovarne Novoteks, ki je naš pokrovitelj, predstavnik Pionirskega lista in predstavniki pionirskih odredov novomeških osnovnih šol Po krajšem kulturnem programu smo izvolili delovno predsedstvo. Poročila, ki so jih podali predstavniki interesnih dejavnosti, so dokazala, da je naš odred zelo delaven v najrazličnejših krožkih na naši šoU.
V	nadaljevanju smo se seznanili s predlogom delovnega programa za Šolsko leto 1973/74 in izvolili novi pionirski odbor. Predloge so pionirji dah že na sestankih razrednih skupnosti na konferenci pa so kandidatno listo dokončno potrdili
Ob koncu konference so gostje pozdravih zbrane pionipe - delegate. Niko Šilih je vsem pionirjem šole
zaželel obilo uspeha v nadaljnjem delu in učenju.-
Člani literamo-novinarskega krožka smo po končani konferenci pripravili razgovor s tov. Šilihom in Butaro, ki sta nam povedala veliko zanimivega iz težkih časov naše osvobodUne borbe. Šilih je na koncu razgovora dejal: „Srečen sem, ker je naša revolucija uspela in da naši otroci živijo srečno in' svobodno življenje!"
ZDENKA SENICAR 7. a OŠ BršUn
DANPiONIRJEV
Za Dan pionirjev, 29. septembra, so se pionirji osnovne šole Savo Kladnik v Sevnici zbrali v šolski dvorani Izvolili so novo vodstvo pionirskega odreda in sprejeli program dela za tekoče šolsko leto. Obširni program je zelo zahteven in treba bo vestno delati, da ga bodo pionirji lahko izpolnili.
OŠ Savo Kladnik, Sevnica
38
Svoj praznik 29. september so tudi pionirji novomeške osnovne šole „Katja Rupena“ počastdi na svečan način: na pionirski konferenci so pregledali dosedanje delo, začrtali bodoče nalo^ m izvolili odbor. Na sliki: pionirji poročajo o delu. (Foto: METOD SAJE, foto krožek OS Katja Rupena)
nov
Dolenjska je doživela katastrofo, kakršno pomni iz leta 1964, Po dolgotrajni suši se je razbesnelo vreme zneslo nad prebivalci. Začelo se je v Kočevju 24, septembra z viharjem, ki je okrog 20, ure lomil drevesa, razkrival strehe, drobil šipe, raznašal in lomil vse pred seboj. Toča in dež sta mu bila odlična zaveznika ., .
Naslednje jutro so se začele poplave. Voda je na Kočevskem zalila Ribnico, Struge in vasi proti lasnici. Naslednji dan sta bila pod vodo tudi Kočevje in Loški potok, voda pa se je še bolj dvignila v Strugah, Izselili so 60 družin v kočevski in 20 v ribniški občini, mnogi so se iz nižjih nadstropij preseUli v višja. Gasilci, jamarji, civilna zaščita in vojska je na nogah noč in dan!
Že v torek dopoldne je postalo kritično tudi vzdolž Krke. Krka in Mirna sta nezadržno naraščah, Mirna in Bistrica sta preplavili Mirensko dolino. Obstal je tudi železniški promet, ker je voda zalila del nasipa proti Sevnici.
Zaradi podrtega mostu na
Strani 'je pripravil Jože Splichal, s poplavljenih območij pa so poročali Ria Bačer, Sandi Mikulan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
Dvoru, ki ga Cestno podjetja iz Novega mesta ni ne popravilo ne vzelo iz vode, so bili v nevarnosti vsi mostovi na Krki. Razstrelili so ostanke mostu na Dvoru, kjer je voda že vdrla v bližnje Mizarsko podjetje in ogrozila ribogojnico na Dvoru ter zalila hleve Kmetijske zadruge, v Soteski pa vdrla tudi v proizvodne prostore obrata Novoles.
Takrat se je začela bitka za lesene mostove na Krki. Naslednji dan so se deh razstreljenega mostu naglo pomikali po Krki navzdol. Most na Polju je padel, v Zalogu Je zdržal le zato, ker je zelo trden. Reševanje mostu v Polju je bilo dramatično: dele dvorskega mostu so skušali ujeti, vendar so tudi ladijske vrvi pokale kot pajčevina .. .
V	okolici Kostanjevice je Krka poplavila okrog 400 ha, mnogo hiš in cele vasi so bile pod vodo. V brežiški občini je bilo najhuje v Trnju, na Mostecu, v Ločah, Mihalovcu, Krški vasi, Malencah in na Jesenicah.
Naravi se je do konca meseca toliko umirila, da so največje vode odtekle. Ljudje pa si želijo zdaj čimveč sonca, da si bodo opomogli od poplav, da se bodo posušili, da bodo imeH čas popraviti, kar je voda razdejala .. .
TRAGEDIJE
Neprespane noči, kolobarji okrog oči. Voda — beseda, ki je
na ustih vseh, ki so doživeli divjanje razbesnele sile. Velika nesreča. Škoda še ni ocenjena, je pa ogromna — kako obrabljen stavek za številne tragedije, za podrte hiše in uničene pridelke ... za pr^čute noči ob mostovih, za stražo pred nevarnostjo, ki sojo merili s centimetri, decimetri in metri naraščajoče vode. Razlita voda iz strug, deževje, toča, veter. Ena nevarnost je bila hujša od druge!
Avgust Avbar, predsednik novomeške občinske skupščine, je poudaril, da smo slabo pripravljeni: „Enote, ki so se morale spopasti s podivjano reko, so se namučile znatno bolj, kot bi se, če bi bile ustrezno opremljene." Vsem, ki so se izkazali pri reševanju, so predlagali na občinski seji v Novem mestu prejšnji četrtek, dajmo priznanje, grajajmo pa tiste, ki so menili, da se to dogaja v ,,španski vasi“! Kaj bi bilo, če ne bi zaustavili kosov mostu z Dvora? Mostovi na Krki bi se porušili kot hišice iz kart!
„Letos bo šla krava od hiše, da bomo imeli za hrano,“ žalostno pove Anton Dvojmoč iz Koprivnika. Trpek bo spomin na vodo ... V Koprivniku jih je lani sedemkrat zalila voda. Zdaj je šest hiš pod vodo, otroke vozijo v šolo s čolni.
Hudo je bilo pri Žibertovih na Mostecu. Krave in svinje so odpeljali na varno že popoldne.
odtekla. Skoda je ogromna. Samo pomoč z odpisovanjem davkov gotovo ne bo zalegla za mnoge kmete, ki so dobesedno čez noč izgubili večino pridelka.
Mostove in druge potrebne objekte, ki jih je voda uničila ali poškodovala, bo potrebno nemudoma obnoviti ali popraviti. To bo potrebno storiti ne glede na ceno, ki jo bo treba plačati.,,
plaval po Bistrici, da se ne bi zamašil izredno ozek odtok pod mostom.
6.	Čoln je bfl na večmi poplavljenega območja edino prevozno sredstvo.
7.	Turistična sezona je na srečo mimo: kamping na Otočcu je zalila Krka.
zvečer so začeli prazniti omare s perilom in obleko in jih dvigati na mize. Vse so dvigali, kolikor je bilo mogoče visoko, a je bilo vse zaman. Voda je stala meter visoko v kuhinji, v sobah .. .
Lačni in prezebli so ostali na podstre^u vso noč, ves naslednji dan in več kot polovico naslednje noči. Okrog dveh popoldne je priveslal s čolnom Cetinov Pepi in jim prinesel mleka in kruha, šolarja Marjana in Irenco pa odpeljal k sosedu ...
Na Mostecu je en sam čoln, za traktor je bila voda previsoka. Ko je najhujše minilo, so gazili vaščani po hišah — po blatu in vodi. Ljudje zamerijo, da ni bilo nikogar na pomoč in da se ni nihče spomnil, da bi jim pripeljal kruha in škornjev.
Na Mostecu so morali reševati svinjo prav tedaj, ko je povrgla mladiče. Pri sosedih so imeli svinjo, ki je imela čisto majhne puj^e. Dah so jih v čeber, a so trije ponoči poginili. Svinjo, ki še ni do konca povrgla, so odpeljali v Dobovo. Tam je prišel na svet njen zadnji pujsek . ..
To so kajpak le kamenčki iz žalostnega mozaika tragičnih noči, ki so povzročile na Dolenjskem str^. Voda je pustila za seboj razdejanje, potem ko se je umaknila v struge.
Od vsepovsod poročajo, da se je položaj do ponedeljka vsaj v glavnem normaliziral, da pa so posamezni cestni 'odseki še neprevozni, da vsa voda še ni
Na naslovni fotografiji: predstavnika splošnega ljudskega odpora v čolnu pred zapuščeno hišo v Koprivniku. Voda, do kamor seže oko , ,,
8. Deževje je presenetilo nmoge, ki so spravljali seno.
9, Ko voda še ni onemogočila traktorjev, so reševali, kar se je rešiti dalo ,..
Na fotografijah: 1. Ljudje so bili obupani nad poplavami: edine, ki so 5>e jih veselile, so bile race.
2. Narasla Rinža je zalila kočevsko tržnico in se razlila do stolpnic.
3. Komaj je voda odtekla, so ljudje hiteli pospravljat razdejanje.
4. V Dobravi je bila cesta, ki pelje v Kostanjevico, poplavljena.
5. Gasilca sta na glavnem' ribniškem mostu lovila les, ki je
10. V Kočevju je vihar naznanil poplave: ruval je tudi drevesa in razkrival strehe.
11. 26. septembra so po Reški cesti v Kočevju lahko vozili le tisti, ki so pomagali pri reševanju.
12. Zaradi mostu, ki je podrt ležal v Krki na Dvoru, so bili v nevarnosti vsi leseni mostovi. Most v Gornjem Polju ni vzdržal!
13.	V vinogradih bi morali začeti trgati - pa je prišla voda. Je bo zato manj v vinu?
Za vse velike narode, ki so v svojem političnem turnem in gospodarske m razvoju igrali odločilno vlogo ter več ali manj krojili usodo nudih narodov, obdobje zadnjih trideset let ne pomeni toliko kot slovenskemu narodu, ki je šele pred dvaintridesetimi leti z l^tno krvjo začel pisati najpomembnejše
poglavje svoje zgodovine. V času, ko je nacizem in fašizem na vihuncu svojih moči uničeval male narode, je slovenski narod v oktobrskih dneh 1943. leta zapisal svoje veliko dejanje. Iz vseh predelov okupirane in osvobojene Slovenije so se zbrali v osvobojenem Kočevju od ljudstva izbrani poslanci, da
potrdijo besede našega velikega umetnika: „Narod si bo pisal sodbq^m!“
~ Mnogo aktivistov, ki so se udeležiU Kočevskega zbora slovenskih poslancev, je pozneje padlo v partizanih, mnoge so upepelili krematoriji zloglasnih taborišč smrti, toda nmogi so dočakali tudi našo svobodo. Živeči se z
veseljem spominjajo težkih, a svetlih dni borbe.
Delček njihovih spominov, pota njihovih življenj, nam pomenijo tisto tradicijo, ki jo moramo čuvati in nadaljevati, če hočemo, da bo slovenski narod ostal svoboden, enakovreden član svetovne družine narodov. Prisluhnimo jim!
PRED PROSLAVO 30-LETNICE KOČEVSKEGA ZBORA, KI BO 6. IN 7. OKTOBRA
Ostali zvesti ljudstvu in revoluciji
Nekdanji odposlanci kočevskega zbora pripovedujejo o svojem življenju in borbi
OSTAL ZAVEDEN SLOVENEC
Se danes je Franc Ilaš iz Dul 13 pri Bučki družbeno aktiven in rad pove, kako je bilo v časih, ko so Slovenci za ceno svojega življenja kovali svojo usodo.
Franc se vse do nemške okupacije za politiko ni zanimal, ko pa so Nemci začeli izseljevati slovenskih živelj in je bilo jasno, da ga nameravajo uničiti, se je v njem prebudila zavest. Z vso družino je prebelil iz ogroženega ozemlja v Grmovlje pri Škocjanu. Že v začetku 1942 je postd aktivist Osvobodilne fronte ter po svojih močeh delal pri organizaciji. Za njegovo delo so ga pripadniki vaških odborov OF iz Grmovelj, Dobruške vasi in Hudenja izvolili na volitvah, ki so bile septembra 1943 v Dobruški vasi, za poslanca. Preko Novega mesta je odpotoval v Kočevje, kjerje sodeloval na zasedanjih zbora v Seškovem domu. Tistih nočnih zasedanj, govorov in ljudi ne bo nikoli pozabil.
Po vrnitvi iz Kočevja je bil do nemške ofenzive pri poveljstvu mesta v Škocjanu, potem pa je stopil v borbene enote tretje^ bataljona XII. brigade. Ko je bil ustanovljen Dolenjski odred, je kot politkomisar deloval v tem odredu vse do osvoboditve.
„Zadovoljen sem s svojo potjo v življenju in ostal bom vetoo zvest slovenskemu narodu, partiji in revoluciji," s ponosom pove Franc.
REŠIL SE JE SMRTI
Pred leti sem obiskal v Sevnici bivšega odposlanca kočevskega zbora Rudija Mejaka, da bi se pogovorila o taliatnih časih in njegovem delu. Našel sem ga hudo bolnega, a mi ie s pomočjo svoje obsežne biografije pomagal, da sem zbral nekaj zanimivosti iz njegovega aktivnega življenja.
Rudi Mejak se je rodil v Trstu, vendar so se kmalu preselili v Dolenjo vas pri Brežicah. Ze v mladih letih se je seznanjal preko očeta s
firoblemi delavskega razreda. Kot ant je sodeloval v akciji, ko so fantje iz Starega gradu razorožili dva orožnika in ju izgnali iz vasi. Za povračilo so potem orožniki udeležence tega dejanja pozaprli, Rudi Mejak pa se je zaradi mladoletnosti rešil zapora. Spopadel se je tudi v boju z orjunaši v Stari vasi ter se s
rano ozemlje v Mokronog. Tu je pomagal širiti propagandni material celo prvo leto okupacije. Material je prevažal z vozom in enkrat je malo manjkalo, da ga italijanski vojaki niso zalotili. Rešil se je samo s prisebnostjo duha, ko je Italijanom ponudil pijače, tako da niso preiskali voza.
Zaradi suma, da dela za OF, so ga hoteli aretirati, a se je tudi tokrat pravočasno umaknil. Sekretar mo-Monoške partijske organizacije ga je poslal v Kočevje. V njegovi okolici je organiziral zbiranje materiala za partizane in pri tem delu ostal vse do kapitulacije Italije, ko je stopil v sestav IX. brigade.
Sredi septembra 1943 je bil izvoljen za odposlanca Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
Zaradi slabega zdravja so Rudija na predlog partizanskega zdravnika odpustili iz_IX. brigade ter ga poslali nazaj na terensko delo v vas Mahovnik, kjer je organiziral terenski odbor OF in vzdrževal stahie zveze z Bazo 20 na Rogu.
To delo je opravljal vse do aprila 1944, ko je bil zaradi izdajstva odpeljan v gestapovske zapore v Kočevje in bil obsojen na smrt. S posredovanjem Štefke Malner je dosegel spremembno smrtne kazni v pregnanstvo v taborišče Dachau. Ko je v Ljubljanskih zavrih čakal na transport, ga je dr. ftevc spravil v bolnico, kjer je sčasoma med zdravljenjem postal bolniški strežnik in je na posebnem oddelku za ranjene partizane pomagal tovarišem v trpljenju in skrbel za moralo. Sredi januarja 1945 so Rudija telefonsko izpustili iz bolniškega zapora. Nekaj časa se je kot ilegalec slaival v Ljubljani, potem pa se je vrnil v Mahovnik, in tam vse do osvoboditve po svojih močeh deloval pri obnavljanju partijske organizacije na svojem terenu.
KMET s TOPOM
Kmet Peter Turk iz Studenca si je že med prvo svetovno vojno kot podoficir in topničar nabiral voja-
?!
P(
pobegom v Zagreo rešil aretacije.
Ko je delal v ‘sevniški tovarni lu-gotanin je bil 1940 sprejet v partijo. Po razsulu stare Jugoslavijo jc 7;iccl delovati v akcijah komunistične partije, ki je vzela v roke vodstvo odpora. Nemci so ga kot komunistu nasilno preselili na italijansko ukup'
zaporom. Po prestani kazni se je priženil na majhno kmetijo v Jerman vrhu in tam dočakal italijansko okupacijo. Zaradi napredne^ mišljenja je kmalu postal član in odbornik krajevnega odbora OF Stara Bučka. Septembra 1943 pa so ga na svobodnih volitvah, ki so bile pri Smrekarju v Stari Bučki, izvolili za odposlanca slovenskega naroda.
„Po pripravah za zbor v Muhabe-ru pri,Novem mestu," pripoveduje Jože, „smo izvoljeni poslanci odpotovali na lojtrskih vozovih do Novega mesta, od tam dalje pa z vojaškimi kamioni, ki so jih vozili ujeti italijanski vojaki, naprej. Nismo vedeli, kam se peljemo in kje bo zbor. Vse je bilo tajno. Prišli smo v Kočevje in potem smo vedno samo ponoči v Seškovem domu zasedali. Dobro se spominj^ Borisa Kidriča, Ivana Ribarja in majorja Jonesa. Iz vsebine govorov in zaključkov sem prišel do trdnega prepričanja, da bomo v boju zmagali."
Kmalu po vrnitvi z zbora ga je nekdo izdal Nemcem. Decembra so pridrveli pred hišo, ga zvezali in z
takšna, kakor jo je izoblikoval težki čas: mati, žena, kmetica in revolucionarka.
Po rodu je iz delavske družine, vse življenje pa je delala na kmetiji.
vrečo preko glave odgnali na Bučko. Od tam se je vlekla težka pot po zaporDi Dunaja, Lienza, Prage, pot skozi taborišča Mauthausen do taborišča MUlberg 4b na Poljskem, kjer je ostal, dokler jih ni Rdeča armada osvobodila. Pot domov je bila naporna in težka. Ko je končno prišel v domovino, je tehtal samo 41 idlogramov.
Toda Jože Gorenc prepričano trdi: „Ni mi žal za preslano trpljenje in ponosen sem, da sem prispeval svoj delež za svobodo slovenskega naroda in za socialistično revoluci-jo!“
MOJE ŽIVUENJE NI BILO ZAMAN
Za Tončko Rešeta bi lahko dejali, da je pravi lik slovenske žene, da je
Do okupacije se s politiko ni ukva rjala, toda vedela je ves čas, kdo in kaj je, zato bo prihodu Nemcev ni izobesila nemške zastave. Z domačije v Novem gradu je z vso družino zaradi izseljevanja slovenskih družin v Nemčijo prebegnila v Kresinji vrh. Ko so se v teh krajih pojavili partizani, je pomagala pri zbiranju orožja, hrane in obleke za borce. Z ustanovitvijo krajevnega odboia OF Kresinji vrh je postala njegova ^kretarka, kasneje pa še članica partije.
Na svobodnih volitvah, ki so jih pripravili v Stari vasi kar pod kozolcem, so jo volilci izvolili za poslanko slovenskega naroda. V Kočevje je odpotovala preko Šmarjete in Nove-
fa mesta na vozovih in kamionih, otem je z mnogimi drugimi v Še-škovem domu cele noči sodelovala na zasedanjili prvega slovenskega parlamenta.
Po končanem Kočevskem zboru je opravljala do osvoboditve več funkcij, v svobodi pa se je kot vdova vrnila na svoj dom in začela obnavljati porušeno domačijo.
O svojem življenju pravi, da kljub trpljenju ni bilo zaman, in dodaja, da mora med nami biti več tovarištva, poštenosti, če hočemo ohraniti in nadaljevati to, za kar se je s toliko ljubezni in požrtvovalnosti borilo toliko Slovencev.
Spomine zapisala:
KAREL ZORKO in TONE OŽBOLT
Ko nisi vedel ne kod ne kam
V kakšnih razimul^ so na območ|u od Baria do Kolpe ustanavl]iM odbore Osvobodilne fronte
Občine Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik so na nedavni proslavi 30-letnice borbe v Jelenovem žlebu in 304etnice zloma plave garde v Grčaricah podelila domicil kočevsko-ribniško-veliko-laškemu odboru Osvobodilne fronte. S tem je bilo dano priznanje vsem tovarišem in tovarišicam, ki so v letih naše najtežje zgodovine organizirali in vodili Osvobodilno fronto v tem predelu Slovenije.
ško znanje, čeprav ni vedel, da ga bo lahko izkoristil za borbo proti sovražnikom domače zemlje. Kot napreden človek je v samem začetku NOB pod svojo streho nudil zavetje številnim prvoborcem in aktivistom, med njimi tudi Borisu Kidriču.
Po italijanski okupaciji pa je postal za nekaj časa tudi topničar. Partizani so tedaj napadah belogardiste v vasi Fara. Imeli so italijanski top, vendar z njim niso znali ravnati. 56 let stari kmet Peter jim je prisko čil na pomoč in v največje presenečenje partizanov na hitro poučil borce o ravnanju s tem orožjem. Pod njegovim vodstvom so top vkopali, ga namerili na hangar, kjer so se belogardisti skrivali, in ga točno zadeU. Belogardisti so se morali predati.
Peter Turk je bil oktobra 1943 tudi poslanec prvega slovenskega arlamenta - Kočevske^ zbora, 'ozneje so ga belogardisti aretirali, odgnali v ljubljanske zapore in izročili Nenicem, ti pa so ga odgnali v taborišče smrti v Dachau, od koder se je po končani vojni malo živ vi nil.
Obrtno nabavno-prodajna zadruga „METALGRAD", JESENICE NA DOLENJSKEM
razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE
V.
Nastop službe takoj. Rok prijave 15 dni.
Minilo je že 32 let, odkar so bili na tem območju ustanovljeni prvi odbori. OF. To je bilo tedaj, ko slovenski narod ni imel več svoje domovine. Kako težko je bilo takrat življenje, vedo povedati le tisti, ki so ga takrat živeli.
Stara Jugoslavija je bila za delovne ljudi, predvsem pa za delavski razred in komuniste, kruta mačeha. Ob njenem hitrem koncu ljudje niso vedeli ne kod ne kam. Dvomljivci in pesimisti so tedaj dejali: „Slovenci nismo.^sposobni, da bi si sami vladali. Naš narod bo zamrl, nikoli več ne bomo svobodni.“ Vladajoči ljudje so tedaj govorili in pisali; „Pokorife se novi oblasti, ki prihaja v teh težkih dneh. To je edina pot za slovenski narod, če hoče še živeti.“ Stari narodnjaki so vzdihovali: „O domovina in zemlja Slovencev, kaj si zagrešila, da si doživela tako žalostne čase? “ Ti ljudje so takrat upali v Malo antanto (v njej so bile s paktom povezane države: Jugoslavija, Romunija in Čehoslovaška, delno tudi Poljska), to pa je Hitler pohtično najprej razbil, potem pa razkosal in osvojil.
Fašistično misleči ljudje, ki jih je bilo na območju med Barjem in Kolpo, polega kočevskih Nemcev, med Slovenci tudi kar precej, so navdušeno propagirali Nemce in Hitlerja, češ da bo ustvaril nov red, da imajo Nemci tehniko, da so dobri gospodarji in da premorejo najboljšo vojsko na svetu. „Hitlerju se ne more nihče upreti,“ so trdili. In res je bilo videti tako.
Duhovščina od Barja do Kolpe, katere politični predstavnik je bil župnik Karel Škulj iz Dolenje vasi pri Ribnici, je od leta 1936 dalje stresala s prižnic ogenj in žveplo na komuniste. V tistih težkih dneh razpada stare Jugoslavije pa se je duhovščina potuhnila in se postavila v pozo nevtralnosti.
Pošteni in verni ljudje tega območja so bili zmedeni. Komuniste so začeli gledati z drugega zornega kota kot pred vojno, ko je duhovščina neusmiljeno tolkla po njih. Nad politiko župnika Škulja so bili močno razočarani. Ko je razpadla stara Jugosavija, je izgubil ves svoj ugled pri vernih ljudeh in si ga nikoli več ni mogel pridobiti. Kot izdajalec slovenskega naroda je pozneje povzročil še marsikatero gorje, ker je zapeljal vrsto mož in fantov v belo gardo in slovensko domobranstvo.
TABORIŠČNA ŠTEVIL KA 331255
Jože Ciorcnc iz Jerman vrha pri Bučki je kljub visoki starosti še čil možnk;ir in rnd pove svoji- sp na vojna lota.
Rodil jc v ( lornjih Kaduljah v številni driiJini malc)’ - knuta. kot l?-U !:ii niladin<-i, .<•	1	?\
Škocjanu udcu'/i' d--i- n piilludii kri) l|^k,i ud r, /	■ iv
hi' kizno iii /	lauii	i.i
Mercator
PRODAJALNA
ŠENTJERNEJ:
NE SAMO GRADBENI MATERIAL, TUDI VSE KAR POTREBUJETE ZA OPREMO STANOVANJA, LAHKO KUPITE V TEJ PRODAJALNI!
Cene ugodne!
Preprif .ijie se!
Tedaj so se ljudje spraševali, kaj bo. Po ribniški dolini je bilo nekaj fašistično razpoloženih ljudi, predvsem iz vrst starih avstrofilov in krošnjarjev, ki so hodili v Avstrijo. Ti so razpad stare Jugoslavije odobravali, niso pa se strinjali z italijansko okupacijo tega ozemlja. Zato je potem večina teh ljudi bUa proti okupatorjem. Le redki posameznild so se mu vdinjali.
Na območju Kočevske, doline Čabranke in Kolpe je bilo drugače. Po Kočevski so se začeli navdušeni sprevodi in manifestacije nemških kultur-Kundovcev, ki so manifestirali za fašizem. Odmeval je strumni korak Nemcev, ki so prevzeli oblast V svojie roke. Pred njimi so Slovenci bežali v različne kraje. Na območju od Čabranke do Starega trga ob Kolpi v Poljanski dolini so ljudje z ene strani opazovali ohole kočevkse Nemce, na drugi pa enako ošabne ustaše v Nezavisni državi Hrvatski. To so bili časi zmede in strahu.
Že v dneh ob razpadu stare Jugoslavije je KPS izdala navodilo, ki so ga ljudem posredovali komunisti povsod, kjer so živeli. „Skrij orožje in vse drugo, okupatorjem ne daj nič, vojna se bo šele začela.“
Člani KPS in SKOJ in tudi vrsta drugih ljudi iz sindikalnih organizacij, Društva kmečkih fantov in deklet. Sokola in Vzajemnosti so sledili temu pozivu partije. Preuranjeno bi bilo, če bi trdili, da so že takrat vedeli, kako bo potekal narodnoosvobodilni boj, vedeli in čutili pa so, da se bo treba boriti na življenje in smrt, temu načelu primerno pa usmerjati svoje delo in življenje.
Komaj so 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovili Osvobodilno fronto, že so v prvih dneh maja prišli njeni člani v Velike Lašče, Ribnico in Kočevje ter organizirali prve odbore Osvobodilne fronte.
S tem se je začelo delo aktivistov od Barja do Kolpe. Osvobodilna fronta je rasla in zavzemala vse večji obseg. Za okupatorje je bila nevidna sila. Do jeseni 1941, lahko trdimo, so bih ljudje od Barja do Kolpe že 90-odstotno organizirani bodisi posredno ali neposredno v Osvobodilni fronti.
Vse to veliko delo pri organizaciji Osvobodilne fronte so opravili aktivisti, ki niso varčevali svojih moči ne življenja, ko so hodili v akcije in na sestanke.
PETER ŠOBAR, st.
PROSTA DELOVNA MESTA!
KMETUSKA ZADRUGA KRKA NOVO MI8T0
Delovna skupnost skupnih služb sprejme sodelavce za dela v
finančnem sektorju:
1. Finančnega knjigovodjo.
Pogoj SS ekonomsko-finančne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
2. Materialnega knjigovodjo.
Pogoj: SS ekonomsko-finančne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali nepopolna SS iste stroke in 5 let delovnih izkušenj.
3. Referenta za rodovniSko službo in premije.
Pogoj: živinorejski tehnik ali živinorejsko-veterinarski tehnik ali kmetijski tehnik z nekaj prakse in sposobnost vodenja dela.
Nastop dela: pod 1 in 3 ja možen takoj, pod 2 pa po dogovoru.
Osebni dohodek je določen po pravilniku OD.
Stanovanja nimamo na razpolago.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z opisom dosedanjega
dela na gornji naslov.
Razglas velja do zasedbe.
8
kje pa je inšpekiija ?
»Veliko slabega blaga naprodaj in na tisoče litrov spackanega vina točijo po gostilnah. Tudi prvi dve stavbi predvideni za rušitev,« pravi v intervjuvu Franc Kotnik, načelnik medobčinske inšpekcijske službe za Dolenjsko
Kadar se Francelj Peti-čnik poda po jamasti cesti z novim vozilom, vpije: „Le kaj dela inšpekcija!" Ko tovarišici Pepci iz kupljene štruce pogleda nitka, se razburi: „Kaj inšpektorji samo plačo vlečejo? “ Če javno stranišče zamaka, je sanitarni mečkač. Pa je res inšpekcija tako mlačna do napak? Ni dovolj, če samo kritiziramo inšpekcijo, ampak je treba inšpekciji tudi javljati, kje in kdaj občan odkrije, da je goljufan.	o
— Tovariš načelnik, kaj je značilno za delovanje inšpekcijske službe na Dolenjskem za letošnje prvo polletje, ko vsi pričakujemo več odkrivanja nepravilnosti?
,J4aše delo se je odvijalo po programu kot prejšnja leta, vendar smo posebno pozornost posvetili kontroli kvalitete blaga, delovnim odnosom pri zasebnih delodajalcih, iskanju šu-šmaijev in podobnim izkrivljanjem našega družbenega sistema, ki smo jih pospešeno dolžni preganjati po Titovem pismu.“
— Koliko inšpekcijskih služb imate organiziranih, za katera področja in zakaj nekaterih inšpekcij sploh ni?
„Po zakonu bi morali imeti 13 inšpekcijskih služb, vendar nimamo inšpektorjev za cestno, vodnogospodarsko, gradbeno in komunalno inšpekcijo. To so zelo važne službe, tega se dobro zavedamo, toda kljub večkratnim razpisom delovnih mest zahtevanih strokovnjakov nismo mogli dobiti. Vzrok? Osebni dohodki so pri nas še vedno ni^i kot v gospodarstvu, razen tega je ta služba pri ljudeh nepriljubljena in vsak jo kritizira, naj je upravičen ali ne.
Petnajst naših inšpektorjev deluje na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, nekatere teh služb pa tudi za občine Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Krško in Brežice.
— Učinkovitost inšpekcijske-F ga dela se kaže delno tudi v
številu opravljenih pregledov; koliko jih je bilo letos V šestih mesecih? Kakšni so bili sicer vaši ukrepi?
„Opravili smo 7565 različnih pregledov in izdali 297 odločb za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Podali smo 8 ovadb javnemu tožilstvu zaradi gospodarskih prestopkov, 156 občanov in delovnih organizacij pa smo predlagali v kaznovanje sodnikorn za prekrške.
Razen tega je naša inšpekcija izrekla dve mandatne kazni v znesku 80 din, iz prometa smo izločili za 172.519 din živil in pijač, ker je bilo blago neprimerno za prodaio. Uničenega
pa je bilo za 181.000 din blaga, največ mesa in mesnih izdelkov.
Nadalje smo v prvih šestih mesecih 1973 zaradi suma, da gre za pokvarjena živila ali pijače, odvzeU 7654 vzorcev in jih poslali v analizo živilskemu laboratoriju.**
— Je bilo letos več pregledov kot lani in ali ste bili po vašem mnenju dovolj ostri?
„Glede števila pregledov ni bistvenih sprememb. Letos je bilo celo manj ovadb tožilstvu, prekrškov je bilo približno enako število kot lani v tem času. Verjetno je stalna prisotnost občinske inšpekcije in njenih ukrepov v nekaj letih le malo bolj disciplinirala zasebnike in delovne organizacije, da so na primer cene držali na predpisani ravni. So pa kršili predpise na drug način: neprimerno blago so prodajah po normalni ceni.
V	naši službi ne gre za „biti oster ali ne“, ker moramo postopati in delati samo po z^onu. Mislim, da so bili naši inšpektorji pri svojem delu dokaj vestni.“
— Za kakšne primere gre, ko je vaša inšpekcija odkrila prodajo neprimernega blaga po normalnih cenah?
„Prišli smo na sled več načinom zavajanja potrošnikov. Povem nekaj primerov: na ribji konzervi piše, da je notri tunina, ki je na ovitku tudi naslikana, v resnici pa je skuša. Ta je dosti cenejša. Ah: namesto olivnega olja, ki bi moralo biti v nekaterih konzervah, je navadno olje. Podobni primeri so pri prodaji vina. Neverjetno veliko slabega vina točijo na našem območju! Gostinci kupujejo ceneno pijačo, največ v Vivodini, in jo prodajajo kot pristno domačo kapljico. Vino pa je dostikrat potvorjeno, „spackano“ ali je vmes samorodnica. Letos odkrivamo v gostiščih več slabega vina kot lani. Doslej je bilo izločenega iz prometa že čez 8.000 litrov vina.“
— Kakšne so vaše izkušnje glede preganjanja šušmarstva? Kje taki posli najbolj cvetijo?
„Po številu raznih šušmarjev je na prvem mestu gotovo novomeška občina. Tuje tudi največ možnosti. Vse se hitro razvija, veliko se gradi, občutno pa je pomanjkanje obrtnikov. V takih razmerah se nekateri spretno znajdejo. Seveda pa moram pridati, da šušmarjev tudi drugod ne manjka. Če drugega ne, imajo črne vinotoče.“
— Nova zakonodaja je nmogo ostrejša do črnograditeljev — ali je bila na Dolenjskem doslej že porušena kakšna stavba?
„Do zdaj rušitve še nismo imeh, sta pa predvideni dve. Letos bo tudi nekaj zaznamb
črnih gradenj v zemljiški knjigi. To pomeni, da stavbe začasno lahko stojijo, vendar so lastniki opozorjeni, da bo prišlo do odstranitev, če bodo kasneje nasprotovale javnemu interesu. Morda bodo kdaj tam gradih cesto, tovarno ah podobne objekte, črnograditelj pa bo moral tedaj hišo podreti, in to čisto brez odškodnine. Letos smo izdah prvi dve odločbi za rušitev. Gre za gradnjo Junčeve-ga vikenda na Otočcu in za zidanico Franca Zajca na Trški gori. Ta dva objekta bosta porušena.
Da so kazni zoper črne gradnje ah nedovoljene gradnje dokaj ostre, pove na primer podatek novomeškega sodnika za prekrške, ki je te dni izdal na podlagi naših predlogov odločbe o prekrških. Sedmim občanom je naložil plačilo 17.600 din kazni, “
— Rekli ste, da ste podali 8 ovadb tožilstvu za gospodarske prestopke. Gre tu za primere ogrožanja ljudskega zdravja?
„V prodajalnah na našem območju smo zasledili neprimeren sladkor, proizvod neke tovarne v Sremski Mitroviči. Prodajah so nekatere konzerve neprimerne kakovosti, slabe mlevske izdelke, novomeška zadruga pa je prodajala naftne derivate, pa za tako prodajo ni bila registrirana. Sedem gospodarskih prestopkov je izsledila tržna inšpekcija, enega pa inšpekcija dela. Od teh primerov jih je bilo 6 v novomeški in trebanjski občini, dva pa v Beli krajini. Letos, pa tudi že lani smo bolj kontrolirali kakovost sladoleda v poletnih mesecih. Ugotavljamo, da je bilo samo 5 odvzetih vzorcev neprimernih za prodajo. Oznaka neprimeren za prodajo pa še ne pomeni zdravju nevarno in pokvarjeno blago. Pri sladoledu gre za dve vrsti neprimernosti: za preveh-ko število bakterij (tu lahko govorimo o zdravju škodljivih
g)hvih), pa o sestavi sladoleda, e ni sladoled narejen po pravilih in vsebuje razne kemične dodatke, ki pa zdravju niso škodljivi, je prav tako neprimeren za prodajo.“
— Nova zakonodaja je veliko ostrejša glede kazni za prekrške, ki jih preganja vaša inšpekcija.
r
Franc Kotnik Menite, da se zdaj kršitelji bolj
„Skrajni čas je bil povečati predvsem denarne kazni, kajti po prejšnji zakonodaji so se nam kršitelji lahko smejali v brk. Mislim, da zdaj nikogar ne sili več smeh. Po starem zakonu o prekrških je bil občan lahko kaznovan z največ 500 din kazni, po novem pa je največja zagrožena kazen za zasebmka
10.000 din. Tudi kaznovanje prekrškov v pristojnosti občin ima več možnosti za ostrejše kazni. Občinski sodnik za prekrške prej ni mogel izreči več kot za 300 din kazni občanu, zdaj mu lahko predpiše plačilo
5.000 din, če ima občina tak odlok. ISamo iz teh dveh primerov se vidi, kako je celotna družba reagirala na poprejšnjo mlačnost. Po mojem je tako prav. Kdor bo enkrat plačal iz svojega stari milijon kazni, ta si bo prihodnjič premislil, preden bo naredil nov prekršek! “
RIA BAČER
Taka je Junčeva stavba na Otočcu, ki je kot prva na Dolenjskem predvidena za rušitev. Na zunaj je kot vikend, notri pa ima gospodar 12 kur, 3 prašiče in 4 zajce. Pravi, da je hotel postaviti le svinjak in gospodarsko poslopje s sodobnim videzom.
Odkar imamo kolero pri sosedih, je naša inšpekcijska služba še bolj Mzoma, posebno na pitno vodo. Na fotografiji je inšpektor Rudi Škof pri pregledu vode v novi otroški varstveni ustanovi v Novem mestu.
Ali se bo gasilski avto lahko preril skozi ožino na kandijskem mostu? Posnetek je bil narejen iz kabine gasilskega avtomobila.
AKCIJA
ZSTOdCBDOD
Novomeško gasilsko društvo je z akcijo na cestah Novega mesta preizkusilo disciplino voznikov - Ugotovljenih 7 prekrškov
24. septembra se je pred dvema gasilskima avtomobiloma postrojila četa novomeških gasilcev v popolni opravi s šlemi na glavah in od poveljnika Vinka Žabkarja sprejela povelje. Klic v sili. Treba je pohiteti na pomoč!
Sireni sta zatulili in avtomobila sta se zapodila na cesto. Bilo je ravno nekaj po drugi uri popoldne, ko so ceste in ulice v Novem mestu prepolne vozil. Dolga kača avtomobilov se pomika s polževo hitrostjo skozi mesto, rdeči avto pa se mora čim hitreje prebiti naprej. Ali bodo vozniki upoštevali predpis in dali prednost gasilskemu avtomobilu?
Tako seje začela akcija, ki jo je gasilsko društvo Novo mesto pripravilo za teden požarne varnosti. Z njo so hoteli preizskusi-ti discipliniranost naših voznikov, obenem pa pridobiti praktične izkušnje za podobne resnične primere. Akciji smo prisostvovali tudi novinarji in miličniki, ki so kršitelje predpisov zapisali in prijavili.
Do križišča pri Petrolu ni bUo noberiih večjih ovir. Vsa vozila so se umikala na skrajni rob cestišča in se ustavljala, v križišču pa se je malo zataknilo. Ker je gasilski avto prihajal z neprednostne ceste, je moral prehiteti čakajočo kolono. S tem je cesto zaprl naproti vozečim. Vendar so se vozniki znašli: pogumno so zapeljali s ceste na pločnik in tako omogočili, da je rdeči avto šel mimo.
Do Bršlfna, kjer smo obrnili, je vse v redu potekalo. Težave so se začele, ko smo se vračah nazaj in skozi mesto na Grm. Pri prodajalni Kmetijska zadruga je tovornjak mirno vozil svojo pot in izsiljeval prednost. Na kandijskem cestnem mostu smo se komaj prebili skozi pločevinasti čep. Avtomobili se niso imeli kam umakniti, zfiniU so se ob pločnike, kolikor se je dalo, naproti vozeči pa so se ustavili. Na kandijskem križišču bi verjetno brez posredovanja prometnega miličnika nastal precejšen zastoj. Nekateri manj izkušeni vozniki so se zbegali in obstah, ne vedoč, kaj naj store.
Približno enako se je dogodilo, ko smo se vračah z Grma preko naselja Nad mlini v mesto. Samo da se je tokrat most izkazal za resnično veliko prometno oviro. Tovornjak na mostu se ni imel kam umakniti in pri prebijanju čez most sta se tovornjak in gasilski avto kar krepko podrgnila.
Rezki zvoki sirene so čistili cesto in vožnja se je kljub gneči dobro nadaljevala vse do gimnazije, kjer je osebni avtomobil 143-02 brezskrbno zavil v levo na dovozno pot h gimnaziji. Vozniku tega avtomobila se je gotovo zelo mudilo, da ni slišal sirene niti videl rdečega avtomobila za seboj.
Vinko Žabkar
Pred gasilskim domom v Ločni se je akcija končala. Mih-čniki so ugotovili sedem prekrškov, gasilci pa so bili kar zadovoljni.
Predsednik gasilskega društva Vinko Žabkar je akcijo ocenil takole: „Uspela je vehko bolje, kot smo pričakovah. Vozniki so vsi, razen redkih izjem, pokazah solidno discipliniranost, ki jo zahteva posebna prometna situacija. Do sedaj take akcije še nismo izpeljali in je današnja za nas dobra izkušnja. Upam, da je imela tudi vzgojni pomen, saj se voznik največ nauči v sami praksi, tisti pa, ki je morda pogrešil in bo plačal kazen, bo drugič gotovo ravnal pravilneje. “
MILAN MARKEU
kultura
in
izobra-
ževanje
Leksikon
piscev
Pomembna edicija o naših pisateljih
Prvi zvezek „Leksikona piscev Jugoslavije", v katerem so na 783 straneh bio-in bibliografsko obdelani pisatelji od A do Dl, je že mogoče kupiti, preostali štirje pa so še v pripravi.
Celih petnajst let je bilo treba strpnih priprav, da je bUa redakcija prvega zvezka zaključena v februarju 1%8 in še pet let za tiskanje tega pomembnega in obsežnega dela, prinaša objektivna dejstva in po(kt-ke, brez lakršnekoli sodbe o pisateljih. Časovno zajema enajst stoletij, od 9 stol. do ^nes. Zaobseženi niso samo leposlovni pisci, pač pa tudi kritiki, teoretiki, književni zgodovinarji, publicisti, pomembnejši prevajalci, fa-onisti in celo stari prepisovalci.
Na koncu omenjenega zvezka leksikona je prikaz zgodovin književnosti, izdanih pri nas do zaključka redakcije, obsežen pa je tudi popis periodik in tujih imen.
Telut leksikona dopolnjuje okoli 2000 ilustracij, od teh je največ slik pisateljev, naslovnih strani knjig, revij, odlomkov rokopisov, karikatur ali kraja, ki je povezan s pisateljevim delom itd. (Gradivo o Ivanu Cankarju obsega npr. skoraj 14 dvo-stolpčnih strani in ima kar sedem likovnih jsrilog.)
Na koncu tega zapisa naj omenim še, daje med okoli 190 sodelavci pri pripravi in urejanju leksikona deloval tudi pokojni profesor slavistike bibliotekar Studijske knjižnice
Mirana Jarca v Novem mestu, Milan Dodič.
D. RUSIJA
PEVCI, NA PLAN!
Pod pokroviteljstvom Zveze kulturno-prosvetnih organizacij in temeljne kulturne skupnosti se v Krškem pripravljajo na ustanovitev mešanega pevskega zbora, ki naj bi združeval ljubitelje petja iz vse občine. Zato pozivata ustanovitelja vse občane, ki bi se radi vključili v redne vaje, naj pošljgo svoje prijave na dopisnici na nadov: „Temeljna kulturna skupnost-Krško“. Zbor bo vodil priznani strokovnjak Adolf Moškon, prostor za vaje pa bo imel v domu delavskega prosvetnega društva „Svoboda**
RAZSTAVA GOTSKE PLASTIKE
V torek, 9. oktobra ob 18. uri, bodo odprli v Ljubljani v Narodni galeriji razstavo „Gotska plastika na Slovenskem**. Po obsegu in pomenu je to do zdaj najpomembnejša tovrstna prireditev pri nas.
Novomeški oddelek pedagoške akademije začenja novo šolsko leto z dvema letnikoma. Prejšnji četrtek so vpisovali fr te in dekleta v prvi letnik — na sliki. (Foto: Sandi Mikulan)
1 i^EVI V DOLENJSKI GALERIJI IN DOLENJSKEM MUZEJU:
Pfeiferjev objektiv, punti v sliki
Govornik na Pfeiferjevi retrospektivi umetniške fotografije v galeriji bo dr. Jože Kastelic - V muzeju: Kobetove risbe in knjige
Kraljev Matija Gubec
Še eno mnenje uglednega poznavalca in dolgoletnega ravnatelja galerije
Tone Kralj je v Kostanjevici na Krki izdelal nekoliko nad človeške mere veliko leseno skulpturo Matije Gubca. Monumentalnost kipa je gotovo mišljena simbolično. Mogoče bi bilo domnevati, da Matija Gubec, že kronan
Z dvema razstavama začenja Novo mesto kulturni del praznovanja letošnjega občinskega praznika. Drevi ob 18. uri bo dr. Jože Kastelic v Dolenjski galeriji odprl retrospektivo umetniške fotografije ljubljanskega umetnika Marjana Pfeiferja pod naslovom „Kamera riše“. Uro kasneje bodo v muzeju odprli slikarsko-knjižno razstavo „Slovenski kmečki punti“, pripravljeno z gradivom Dolenjskega muzeja in Študijske knjižnice Mirana Jarca.
Za kranjsko razstavo Pfeiferjeve „črno-bele“ umetnosti je dr. Jože Kastelic zapisal: „Če je največja odlika umetnika, da svoj imaginarni svet uredi v smotrni organizem, in prva naloga kamere, da resnični svet ujame v objektiv, za katerim stoji opazujoče oko in razmišljajoči duh.
ki se je s svojo umetniško fotografijo kot posebnim, rekli bi, živim umetniškim izrazom visoko zapisal v tovrstno ustvarjalnost pri nas. Zato že vnaprej vzbuja spoštovanje vseh, ki so s kamero v roki kakorkoli iskali svet okrog sebe, ki so že poskusili zvabiti zanimiv motiv na celuloidni trak, hkrati pa vseh tistih
CELJSKA „UTVA"
V KOSTANJEVICI
V soboto je gostovalo v kostanje-viškem domu kulture Slovensko hudsko gledališče iz Celja z A. P. Čehova igro „Utva“. Obiskovalci so goste za odlično izvedbo nagradili z aplavzom.
Maijan Pfeifer: PLETENKA
potem je Marjan Pfeifer dosegel sintezo, ki mora združiti teh dvoje navidezno protislovnih zahtev, če hočemo govoriti o fotografu-umet-niku in o umetniški fotografiji in o vključevanju v Kabinet slovenske fotografske umetnosti kot v del slovenske moderne likovne ustvarjalnosti.**
Nedvomno ni prepogumna trditev, da prihaja v Novo mesto avtor.
11 § 1111*^11^1 ^
BIENALE MALE PLASTIKE -V paviljonu arhitekta Franca Novaka v Murski Soboti so odprli te dni prvi jugoslovanski bienale male plastike. Nanj so povabili šestdeset znanih kiparjev iz vse države. Za kvaliteten izbor s te razstave so se začela zanimati nekatera znana razstavišča v tujini.
ZAČETEK GLEDALIŠKE JESENI - Feydeaujeva „Bolha v ušesu** v izvedbi Mestnega ^edališča Ijubljan-
š
Rudi Stopar: KRJAVELJ, plastika iz pločevine, 1973 — detajl.
skega je prvo delo na novomeškem odru v novi abonmajski gledališki sezoni. Celoten jesensko - zimski gledališki spored so v Novem mestu zapolnili z gostovanji. Domačih gledališčnikov, kot kaže, ne bomo videli, vsaj napovedali jih niso.
TAVČARJEVI DNEVI - Od četrtka do sobote minuli teden je bilo v Škofji Loki strokovno posvetovanje o pisatelju Ivanu Tavčarju, ki ga je pripravilo slovensko Slavistično društvo s tamkajšnjimi organizatorji. Udeleženci, med njimi tudi slavisti iz Dolenjske, so prva dva dneva poslušali trinajst referatov (referenti: dr. Martina Orožen, dr. Breda Pogorelec, France Novak, Tomo Korošec, Janko Čar, Stane Suhadolnik, Carmen Renko - Ferluga, dr. Marja Boršnik, dr. Anton Slodnjak, dr. Joža Mahnič, dr. Matjaž Kmecl, dr. France Bernik in dr. Franc Zadravec), zadnji dan pa so šli na ekskurzijo po Tavčarjevih krajih v Poljanski dolini. Program je bil obširen, a kljub temu skrbno izbran, da so bile upoštevane vse značilnosti Tavčarjevega pisanja.
KNJIŽNIČARJI DANES V Škofji loki - Slovenski knjižničarji bodo od danes do sobote gostje mesta, ki slavi 1000-letnico ustanovitve. Opravili bodo strokovno posvetovanje in občni zbor, oboje v galeriji na Loškem gradu. Osrednja tema posveta bo „Knjižnica in bralec**, referenti pa: Janko Krek, Marjana Kobe, Berta Golob, Martina Šircelj, Avgust Vižintin, Mara Slaj-pah in Jaro Dolar. Uvodoma se bodo seznanili z dejavnostjo knjižničarstva v škofjeloški občini.
Polemike o filmskem sporedu v kinu Krka je konec. Zdaj bi bU res že čas, da ustanovimo filmsko gledališče. To bi uresničili brez prevelikega finančnega tveganja.
Kulturno življenje v Novem mestu je precej revno, če ga primerjamo z drugimi mesti v Sloveniji. S filmskim gledališčem bi ga precej obogatili. Kino že ima tradicijo, v gledališču bi omogočili ljubiteljem dobrih filmov, da bi, kot navadno pravimo, prišli na svoj račun. Zakaj bi bilo tako gledališče še potrebno? Razvijali bi filmski okus in kritični odnos do filma. Ne ^e pozabiti, da je film ena najpomembnejših umetnosti m često edina možnost kulturnega užitka.
Filmsko gledališče naj bi delovalo v glavni kulturni sezoni. Letno bi zavrteli osem, devet filmov. Predstave naj bi bile v poznih urah, da redni spored ne
Filmsko
gledališče
ljubiteljev umetnosti, ki ne prihajajo na tovrstne prireditve s predsodki, z vnaprejšnjim prepričanjem, da bodo speljani na led, in ki jim lahko tudi taka razstava nudi umetniški užitek. Prireditelji so sicer razposlali vabila zlasti vsem poklicnim fotografom in drugim, katerih imena so jim bila dosegljiva, če pa koga vabilo ne bi pravočasno doseglo, naj jim bo povabilo pričujoči zapis.
Zelo zanimiva razstava se obeta tudi v muzeju, zanjo sta muzej sam in domača študijska knjižnica pripravila vse dosegljivo domače gradivo in jo oblikovala tako, da bodo risbe oziroma slike slikarja Borisa Kobeta lepo dopolnilo knjigam oziroma razstavljeni literaturi o kmečkih puntih na Slovenskem.
1. ZORAN
z razbeljeno krono, z mogočnim izrazom upora kljubovalno vstaja z razbeljenega trona, ki so ga zanj pripravili mučitelji. Simbol torej zelo močno prevladuje. To je simbol neumrljivega upornega duha, ki - recimo, kakor Banquova prikazen - tudi danes še naj plaši tlačitelje z uporno voljo, ki je zrasla naravnost iz zemlje. Simbolika je blizu mnogim kiparskim delom, pa tudi ilustracijam Toneta Kralja - nedvomno po svoje izrazita in učinkovita v likovni izpovedi. Razen tega je Tone Kralj -tudi brez vsakega povračila - izdelal še dva reliefa s prizoroma kmečkih bojev, vdor kmetov v grad in brezupni boj proti močejši knežji konjenici. Formalno se oba reliefa navezujeta na mnogo Kraljevih stvaritev. Presenečenje predstavlja fevdalni „grb“ tlačiteljev, ker je domiselno parodiran s pošastnimi oblikami, ki za-smehljivo-ironično (nekako ,,kerempuhovsko‘') izražajo brezdušno, pošastno duševnost tlačiteljev.
Kdor nekoliko pozna življenje in delo, dolgo življenjsko pot mojstra Toneta Kralja, bo lahko razumel, da je s tem delom potrdil in dalje razvil nekaj prvin davnih osebnih izpovedi. Posebej je opaziti doslednost z različnimi freskami v primorskih cerkvah, v katerih je potrditev slovenskih ljudskih prvin in skriti, pa vendarle opazni posmeh brez-dušnosti fašizma zbudil veliko nevoljo italijanskih šovinističnih krogov, pred
Trenutek po odkritju — julija na dvorišču kostanjeviške-g^ gradu.
katerimi se je Tone Kralj takrat moral skrivati in bežati
BRANKO RUDOLF
Kulturi več, a še vedno premalo
Na črnomaljski abonma brezplačni prevoz - Amaterizem dobil več
bi bil prizadet. Lahko bi tiskali filmski list.
To je le predlog. Če bi se takoj lotili dela, bi lahko gledališče začelo delovati žo novembra.
JOŽE SIMČIČ
KULTURA DELAVCEM
Med akcijami, ki jih bo v naslednji kulturni sezoni organizirala črnomaljska temeljna kulturna skupnost, zasluži posebno pozornost odloči* tev, da bodo člani kulturne skupnosti obiskali zaposlene v delovnih organizacijah, jih seznanili z letošnjimi kulturnimi prireditvami v občini in hkrati poskušali ugotoviti, kakšnih prireditev si delavci najbolj žele. To naj bi bil začetek poti, ki naj bi privabljala na kulturne prireditve več preprostih ljudi, hkrati pa naj bi kulturniki zvedeli, kak.šne prireditve ljudi najbolj zanimajo.
B. P.
Črnomaljska temeljna kulturna skupnost je že izdelala predosnu-tek načrta, kako bodo razdelili denar, ki se ga je v blagajni nabralo 360 tisočakov, kar je za 70 tisoč več kot lani. Skoraj vsi porabniki proračuna kulturne skupnosti bodo dobili več kot lani, kljub temu pa denaija seveda ne bo dovolj, da bi zadostil vsem željam.
Če bi hoteli zadovoljiti vsem potrebam, bi potrebovali 700 tisočakov. Ker pa toliko denarja pač nimajo, je bila delitev še težja, saj so vsi porabniki svoje zahteve tako tehtno razložili in utemeljih, da jim je bilo težko odreči. Kulturna skupnost se je odločila financirati predvsem poklicne kulturne institucije, medtem ko bodo dobili amaterji toliko denaija, kolikor so si ga ,,prislužili“ s svojimi uspehi.
Kdor bolje dela, bo dobil več.
Kulturo v občini ovirajo predvsem neprimerni prostori za kulturne prireditve, pa še takih je malo. Za ureditev prostorov v Adlešičih, Vinici,
Semiču, Dragatušu, Starem trgu in v Črnondju, bi potrebovali dva milijona dinarjev. Ker hkrati toliko denaija seveda ne bodo mogli zbrati, bodo prostore s pomočjo gasilcev in občanov pričeli obnavljati postopoma, pri tem pa računajo tudi na pomoč republiške temeljne kulturne skupnosti.
Črnomaljska kulturna skupnost bo tudi letos razpisala abonma za obisk osmih ali dese-tili kulturnih prireditev. Da bi si jih lahko ogledali tudi podeželani, jih bodo na obiske predstav vozili zastonj. Še prej pa bodo v delovnih organizacijah skušali
KOČEVJE:
SELJAK RAZSTAVLJA
V Likovnem salonu v Kočevju so v petek, 28. septembra odprli razstavo del slikarja in ilustratorja Ivana Seljaka-Čopiča. Pokrovitelj razstave, ki je odprta v počastitev 30-let-nice Kočevskega zobra, je občinska kotiferenca Zveze mladine Kočevje.
O slikarju in njegovem delu je na otvoritvi spregovoril sekretar Rudi Mueller. Razstava bo odprta še do 8. oktobra.
ugotoviti, kakšnih predstav si preprosti ljudje najbolj želijo. V oktobru pa nameravojo prirediti tudi slikarsko razstavo.
B.P.
POSLEDICE NEUSPEHA PRI IZPITU
Če nekdo na izpitu pade, je to zanj vedno težko doživetje ... Za mnoge učence pa je negativna ocena (p^ec pri izpitu) prava psihološka travma, poškodba, ki globlje prizadene učenčevo samozavest za nadaljnje delo, zaupanje v svojo sposobnost, poveča negotovost v prihodnjih nastopih in stikih z učitelji, zmanjša zanimanje za učenje in včasih sploh zabriše osnovne motive, zaradi katerih se je kandidat odločil, da si bo pridobival novo znanje.
Dr. Ana Kranjc, Prosvetni delavec 7. septembra 1973
USPEH IZPITA JE MOČNO ODVISEN OD NAKLJUČJA
Veliko je odvisno od naključja, toda tudi pri najbolj vestnih in zanesljivih predavateljih (izpraševalcih) se zgodi, ^ izpitna ocena sploh ni odsev resničnega učenčevega znanja. Pomislimo samo na to, koliko težav in problemov mora premagati učenec, da zna res povedati odgovore tako, kot so pripravljeni v njem! Profesor pa ocenjuje odgovore, ne pa resničnega znanja. Od skladnosti med enim in drugim je odvisna zanesljivost ocene. Uspešnost odgovarjanja^ je odvisna od znanja, oblike odgovorov pa od sposobnosti, načina izražanja in oblikovanja stavkov, emocionalnega stanja učencev itd.
Dr. Ana Kranjc, prav tam
KAKO PRITI DO BOLJŠEGA OCENJEVANJA
Novejša prizadevanja težijo za tem, da bi se ocenjevanje izpopolnilo, vendar morajo na svoj način sodelovati tudi starši. Predvsem jim ne sme biti ^avni namen otrokovega šolanja dobra ocena, ampak njegov resnični napredek. Ne sme se dogajati, da se otrok zaradi slabe ocene ne upa domov in rajši pobegne ali da ga starši kaznujejo, ker je namesto prav dobre dobil samo dobro ...
Gustav Šilih, Vzgoja naših otrok, str. 135
košarka
Beti in Olimpija v finalu
Novotelcsovl košarkarji končali tekmovanja v I. A ligi na četrtem mestu s 30 točkami: 15 zmag in 7 porazov — nad pričakovanji pred ligo
Novoteksovi košarisaiji, ki bodo danes igrali v Trebinju, kjer bo tekstilna tovarna odprla svoj konfekcijski obrat, so zaradi tega |e končali prvenstvo. V tekmi rednega kola so premagali Raden^o v gosteh IH se ji oddolžili za nepričakovan poraz doma, v tekmi zadnjega kola, ki so jo odigrali med tednom, pa so premagali Trnovo. Ta^ so se s 15 zmagami čvrsto usidrali na četrtem mestu v I. A ligi, kar so pred tekmovanjem smatrali za uspeh — vendar bi, po s(^eč, lahko uspeli še bolje. Še večje presenečenje je pripravila Befi, ki je v predza^jem kolu sicer izgubila v Postojni, zato pa je v polHnalu pokala premagala Maribor in se bo v finalu pomerila z ljubljansko Olimpijo.
običajno; večina je v deževnem vremenu raje ostala pred televizorji in gledala nogometno tekmo med Jugoslavijo in Madžarsko. V slogu slabega vremena je bila tudi tekma: gostje iz Ljubljane so vodili ves prvi polčas in še del drugega, toda ko so domačini zaigrali resneje v obrambi, je bilo umetnosti Trnovega konec, Novoteksova zmaga pa zagotovljena.
Novoteks: Splichd 18, Blažič 4, Ž. Kovačevič 2, Kopač 6, S. Kovačevič 35, Ivančič 20, Piletič 6.
NOVOTEKS - TRNOVO 91:81
Zadnjo tekmo Novomeščanov doma je gledalo znatno manj ljudi kot
PADALSTVO
D. Uhanova 3. v SFRJ!
Velik uapeli novomeške padalke — Nov rekord
Na 21. državnem prvenstvu v padalstvu, ki je bilo pretekli teden v Banjaluki, se je za najvišji naslov v državi potegovalo kar 60 tekmovalcev. Uvrstitev so pomenile discipline: skok na cUj, figurativni skoki in generalna uvrstitev. Novo-meščanka Darinka Uhan, ki je tekmovala za ekipo Slovenija I, je v ostri moški konkurenci zasedla pri skokih na cilj osmo mesto, v figurah šesto mesto in\ generalno tretje mesto. Izidi: 1. Dragoljub Dragović (Titograd) Srbija I, 2. Viktor Kupljenik (Lavrica pri Ljubljani)
Odlična tudi med moškimi — Darinka Uhan (foto:Splichal)
^aroija i, j. Darinka Uhan (Novo *^mesto) Slovenija I, 4. Kulič, BiH I, 5. Solar, Slovenija I, 6. Bunčič, Slovenija I, 7. Hrast, Slovenija I itd.
Mimo tega je Darinka Uhan postavila 9e nov ženski državni rekord v skoku na cilj z zadržkom s 1000 metrov, in sicer z 59 cm od cilja.
m.
Pet osebnih napak v Radencih — Papič
RADENSKA - NOVOTEKS 77:84
Novomeščani so presenetili domače igralce z odlično taktiko. Radenska je sicer vodila ob polčasu za 6 košev, vendar so bili njeni nasprotni napadi onemogočeni, prav tako tudi meti od daleč. V nadaljevanju so bili zato zmedeni domačini pravzaprav brez moči in so brez posebnega upiranja tekmo izgubili, čeprav so Počrvina, Piletič, Kopač, Papič in Ž. Kovačevič naredili po pet osebnih napak.
Novoteks: Splichal 12, Blažič 2, Ž. Kovačevič 13, S. Kovačevič 26, Kopač 12, Ivančič 12, Počrvina 3, Piletič 4.
BETI - MARIBOR 89:83
Pred rekordnim številom gledalcev so se metliški košarkarji izkazali v polfinalni tekmi za pokal in pre-
atletika
Štirje reprezentanti
Na odprtem prvenstvu Dolenjske velika udeležba - Odprt nov stadion v Šentjerneju!
Nov športni park v Šentjerneju, ki so ga zgradili z dobrohotno, pomočjo domače Iskre, so krstili z odprtim
Ervenstvom Dolenjske v atletiki, e-to sicer ni postr^lo z izrednimi rezultati, je pa minilo ob imenitni udeležbi Med nastopajočimi so bili tudi reprezentanti rečar, Svet in Urankarjeva od celjskega Kladivarja in Novomeščan Penca, ki nastopa za ljubljansko Olimpijo. Nastopilo je kar 124 atletov iz Ljubljane, Celja, Novega mesta in Šentjerneja. Nedvomno bo novi stadion dal še več i spodbud za razvoj športa v tem delu i novomeške občine.
!1^t Rezultati - pionirji, 60 m: Kraševec (Grm) 7,7, Rus (01) 7,9, Stupar (Nm) 8.2; 400 m: Bregar (01) 58,9, Miklavčič 59,5, Kapš (oba Grm) 62,9; kopje: Lapajne 39,40, Ritonja 36,58, Miklavčič (vsi Grm) 36,22; moški, 100 m: Cankar 10,9, Penca 11,0, Lampič (vsi 01) 11,1; 400 m: Penca (01) 50,5, Dragaš (Nm) 51,5, Bernik (01) 51,9; 800 m; Penca 2:03,5, 2užek 2:03,8, Žerjal (vsi 01) 2:05.1; 3000 m: Svet (KI) 8:32,4, Žužek (01) 8:52,2, Skof (Ki) 9:02,4; 110 m ovire: Penca 15,6, Grbec (oba 01) 16,8, Nagode (Nm) 18,1; 4 x 100 m: Olimpija I.
44.3, Novo mesto 45,3, Olimpija II. 49,8; daljava: Simunič 6,58, Dragaš (oba Nm) 6,54, Grbac (01) 6,34; višina: Zakrajtek (01) 1,85, Slak 1,75, Rangus (oba Nm) 1,70; troskok: Simunič (Nm) 14,19, Porenta 13,08, Novak (oba 01) 12,84; krogla: Pečar (KI) 15,55, Penko 14,67 Sečniak (oba Nm) 11,21; disk: Pečar (Ki) 56,93, Penko 38,65, Sečnjak (oba Nm) 32,48; kopje: Spilar 55,24, Doljak 48,10, Dragaš (vsi Nm) 47,80; pionirke, 60 m: Rihart 8,7, Zaletelj (obe Grm) 8,8, Povše (Nm) 9,0; 300 m: Zaletelj (Grm) 47,5, Kovačič 49,6, Metelko (obe Sentj.) 50,6; ženske, 100 m Kadunc (01) 12,9, Gazvoda 13,1, Begel (obe Nm) 14,; 800 m: Urankar (KI) 2:17,1, Udovič (Sentj.) 2:55,5; 100 m ovire: Gazvoda 18,0, Va\^ik 20,6, Smit (vse Nm) 22,8; 4 x 100 m: Novo mesto 55,8, S D Šentjernej 58,8, SSD Grm 59,0; daljava: Povše (Nm) 4,49, Smid 4,36, Povšak (obe Grm) 4,17, višina: Papič 1,30, Gutman (obe Grm) 1,30, Lipar (Sentj.) 1,30; disk: Cimerman (01) 37,0, Valenčič
23.03, Ižanc (obe Nm) 22,90; kopje: Ižanc 31,80, Valenčič (obe N m) 28,14, Zoretič (Sentj.) 23,88.
S. DOKL
magali ekipo Maribora 89:83. Goste, ki so prišli brez poškodovanega najvišjega in najbolj učinkovitega L. Lovšeta, so v prvem polčasu povsem nadigrali, v nadaljevanju pa so se jim Mariborčani približali. Na koncu so imeli Metličani dovolj moči, da so še enkrat odlično zaigrali in zmagali s 6 koši razlike. V finalu bodo igrali z Olimpijo.
Beti: Kosovac 2, Dautović 12, Ž. Vergot 9, Lalič 14, Rožič 22, Me-dek 20, Arbutina 9.
M. P.
POSTOJNA - BETI 92:87
Metličani so v tekmi predzadnjega kola sicer v Postojni izgubili, vendar so si kljub porazu zagotovili prvo mesto in napredovanje v I. A ligo. Rezultat v Postojni je bil vseskozi tesen, vendar so domačini vodili v prvem in drugem polčasu, tekma pa je bila zanimiva in borbena.
Beti: Kosovac 2, Dautović 28, Vergot 7, Lalić 8, Rožić 10, Medek 24, Arbutina 8.
z jesenjo se začenja šolsko leto, z njim se spet odpirajo telovadnice. Društva Partizan imajo pomembno nalogo pri športni vzgoji mladega rodu. Na fotogr^ji Janeza Pezlja: ura telovadbe za'cicibane ...
rokomet
Samo ena točka za Sevničane
Ribniški rokometaši so vnovič zmagali, tokrat na tujem - Brežičanke uspešne v slovenskem derbiju, Črnomaljke še brez točk
Rokometaši iz Sevnice so na domačem igrišču osvojili le točko z Banjalučani. Mar se jim obetajo hudi časi kot lani? Brežičanke so v slovenskem derbiju premagde Mariborčanke, Ribničani pa so v gosteh brez težav ugnali tudi Radgono. Cmom^lce so izgubile tudi peto srečanje. Lani je še kazalo, <k se bodo borile za viii, vendar pa je letos pe^ najboljših igralk nehalo igrati, zato se pomlajena in neizkušena ekipa ne more enakovredno upirati fizično močnejšim nasprotnicam.
SEVNICA - MLADOST 18:18
V začetku so vodili gostje z dvema goloma razlike, po Radičevem vstopu v igro pa so domačini takoj izenačili Goslje so se pokazali kot zelo dobra ekipa. Ko pa so domači v drugem polčasu vodili 14:10 in je bila obramba gostov razbita, so vsi ^edalci pričakovali zmago. Gostje pa niso mislili tako in so izenačili na 17:17 in potem celo vodili. Domačini so igr^ zmedeno in belo z igralcem več niso mogli dati gola, vendar so pred koncem vseeno izenačili ter osvojili točko.
gostje pokazale kot nespretne strelke sedemmetrovk: le eno so zadele, kar pet pa so jih zgrešile. Ko so v zadnjih sekundah zastreljale še peto najstrožjo kazen, so domačinke prišle do dveh pomembnih točk.
Brežice:	Zorko, Molan 7,
Stauber, Bah 1, A. Mišič, Smerkolj 1, V. Mišič 4, Engel, Lipej, Hribernik.
V P.
ČRNOMELJ - USNJAR 6:12
Črnomaljke so vodile 3:0, vendar so gostje iz Šmartnega do polčasa izenačile, v nadaljevanju pa,iz hitrih nasprotnih napadov tudi povedle in si priborile odločilno prednost. Domačinke so v najbolj pomembnih trenutkih tekme ob koncu prvega in v začetku drugega polčasa zastreljale tudi dve sedemmetrovki, kar je bilo morebiti odločilno.
Črnomelj: Starešinič, Spec 2, Geltar, Stariha 2, Grgič, Svetič 2, Željko, Gizdavec, Švajger.
T. L.
RADGONA - RIBNICA 20:28
Zaradi neredov je igrišče v Radgoni zaprto in je bila tekma v Mariboru. Ribničani so vodili od začetka do konca, večino golov pa so dosegli iz hitrih nasprotnih napadov, m^-tem ko so v obrambi igrali zanesljivo. Z novo zmago so se Ribničani učvrstili na drugem mestu in čakajo na spodrsljaj Mariborčanov.
Ribnica: Lovšin, Abram 1, Žuk 1, Nosan, S. Kersnič 8, Matelič 2, Mikulin 7, Andoljšek 2, Ambrožič 1, Ponikvar 3, J. Kersnič 3.
SMUČARJI!
Vabimo ljubitelje belega športa na prostovoljno delovno akcijo za ureditev smučišč v Crmošnicah v nedeljo, 7. 10. 1973. ob 9 h. Za udeležbo na akciji - popust na vlečnicah!
KOCEVJE — Na šahovskem brzo-turnirju je med 14 igralci zmagal mojstrski kandidat Ivič z 12,5 točke, pred mojstrom Ostermanom, ki jih je zbral 11,5. Slede: Cimer 10,5, Gornik 9,5, Karničnik 8,5, Mohar 8. (J. P.)
BREŽICE — V prvenstveni nogometni tekmi so Brežičani kljub po-pobii postavi izgubili z Rakičanom, ki je bil do tega kola zadnji. Med vzroki za slabšo igro Brežičanov velja omeniti izredno kratko igrišče ftekmurcev, na katerem Brežičani niso mogli razviti igre. V prvem polčasu je Divkovič dosegel gol, v nadaljevanju pa so imeli domačini mnogo več od igre in so zmagali 2:1. (V. P.)
NOVO MESTO — V prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske pod-zveze so Novomeščani komaj premagali Zagorje 3:2, čeprav so že vodili 3:0. Vse tri gole zaNovomešča-ne je dal razpoloženi Maksimovič. V predtekmi so Elanovi mladinci igrali z Zagorjem 3:3. (J. S.)
BREŽICE - V prvenstveni nogometni tekmi so mladinci Brežic izgubili z letošnjimi slovenskimi prvaki Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Gostje so prepričljivo zmagali 3:0 (2:0). (V. P.)
RIBNICA - V ljubljanski conski rokometni ligi za ženske so Ribni-čanke prema^le mlado ekipo Alple-sa iz Železnikov 22:15. fti domačinkah se je posebno odlikovala Vršnikova, ki je dala kar 13 golov. (F. L.)
RIBNICA - V dolenjski rokometni ligi je Kočevje izgubilo z Ribnico B 24:26, Semič ^ prema^ Gradišče 30:18, Sodražica pa je izgubila s Črnomljem 14:29. Črnomelj, Semič in Ribnica B vodijo in imajo po 8 točk. (F. L.)
NOVO MESTO - Na teniškem prvenstvu dvojic je bila izredno skromna udeležba. Prijavili so se le trije pari iz Novela mesta, zmagala pa sta Turk in Picek, ki sta najprej premagala Uhla in Šekoranjo, v fma-lu pa fe Gerbca in Zorka. (J. S.)
BREŽICE - Rokometaši iz Brežic so doma premagali kranjsko Savo 21:16, v soboto bodo igrali v Krškem z domačini Zmagovalec posavskega derbija bo imel lepe možnosti za visoko uvrstitev. (V. P.)
RIBNICA - Upravi^ odbor sklada za pospeševanje in financiranje telesne kulture v ribniški občini je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo redno financirali telesno kulturo po načrtu. Zadolžil je predsednika Skrabca, da bo uredil vse potrebno, da bodo sklep uresničili Hkrati je sklad pozval vse organizacije združenega dela, naj po samoupravnem sporazumu, ki so ga podpisale, redno poravnavajo svoje obveznosti do sklada. (F. L.)
Težko do točk — Možic
Sevnica: Možic, Simončič, Su-mej, Jurišič 2, Bizjak, Radič 4, Koprivnik, Stojs 2, Trbovc 8, Logar.
E.R.
PARTIZAN -BRANIK 13:12
Prvi
Maribora,
polčas je pripadel igralkam iz ra, v nadaljevanju pa so se
Najboljša — Molanova
razigrale domačinke. Kljub temu bi najbrž tekmo izgubile, ko se ne bi
Hitri nasprotni napadi — Mikulin
PUŠNIK DRUGI
Na petem ocenjevalnem tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije v avtomobilskem rallyju je na rallyju „Bratstvo in enotnost‘ zmagal naš majboljši avtomobilist Paliković s sovozačem Svarcerjem. Odlično pa se je uvrstila tudi posadka novomeškega AMD Pušnik - Freyer. Po hudi poškodbi v Zahodni ncmčiji je to zares odlična uvrstitev ozdravljenega Pušnika, ki je vozil na R - 12 gordinl Na startu je bilo 42 tekmovalcev, 862 km dolga proga pa je vodila od Peruće v Beograd, Novi Sad, Sarajevo in potem na cilj, ki je bil na Tari
ŠPORTNI KOMENTAR
Premalo je delavcev!
Na delavskih športnih igrah v dolenjskih obči« nah še vedno ni dovolj množičnosti
Delavske športne igre so na Dolenjskem pravzaprav v vseh občinah že zdavnaj dobile domovinsko pravico, čeprav še zdaj ni mogoče trditi, da so dovolj množično tekmovanje. Komisije pri posameznih občinskih sindikalnih svetih pripravljajo tekmovanja v številnih športnih panogah, že večkrat pa se je izkazalo, da so najbolj priljubljene tekme v malem nogometu, kegljanju in streljanju ter v odbojki Drugače povedno: največ zanimanja je za športe, ki jih je mogoče rekreacijsko gojiti tudi v poznejših letih in ki tudi ne zahtevajo popolne fizične pripravljenosti - vsaj na sindikdlnih tekmah ne.
Delavske športne igre so nedvomno izredno pomemben dogodek in prava škoda je, da množičnost še vedno ni na taki ravni, kot bi jo želeli. Se večja škoda pa je, da isti zastopniki posameznih delovnih organizacij nastopajo v številnih panogah, zato je tudi število nastopajočih nedvomno mnogo manjše od števila tekmovalcev -ker so nekateri šteti tudi po petkrat, šestkrat in celo več-
krat!
Najboljši športniki iz posameznih delovnih kolektivov namreč nosijo hudo breme številnih nastopov. Navadno so to aktivni tekmovalci, ki jim te vrste rekreacija niti ni potrebna. Zato bi ne bilo slabo, če bi organizatorji razmislili o tem, da bi na delavskih igrah omejili število nastopov po panogah in da bi ne dovolili tekmovati igralcem, ki nastopajo morebiti v slovenskih ligah.
Prav tako bi bilo potrebno razmisliti o načinu točkovanja uspehov, da bi tudi majhnim delovnim organizacijam omogočili večje uspehe. Proti največjim podjetjem so zdaj mali enostavno brez možnosti na uspeh: tudi uspehi so namreč tisto, kar žene delavce v nastopanje na teh igrah.
In ob koncu: pametno bi bilo, da bi po zgledu smučarskih delavskih iger tudi v drugih športih poiskali sodelovanje med občinami in tako pomagali krepiti medobčinske vezi na Dolenjskem.
J. SPLICHAL
f
tovariš doktor, moja stara mama je po rodu Egipčanka!
Ha — tu ni nobenega prostora več!
[BolnrtrtalMjpred 20leti
Velika dneva Kočevja
V ZADNJIH DNEVIH pred zgodovinskim praznikom je Kočevje dobilo novo lice. Vse je pripravljeno za sprejem gostov; 10.000-glave množice bodo obiskale mesto, kjer je pred 10 leti zbor slovenskih odposlancev postavljal temelje ljudske oblasti.
V PRETEKLEM TEDNU so številni člani SZDL terena narodnega heroja Janka Starihe napolnili dvorano Doma JLA v Črnomlju. Ogorčeno so obsodili nenasitna izzivanja vladajočega razreda v Italiji, ki hoče pod plaščem krščanske demokracije in fašizma segati po naši zemlji.
NA DAN PRAZNIKA v Kočevju bo v vaseh Rakitnica in Blato prvič zagorela električna luč. Vaščani teh vasi so že v začetku leta začeli napeljevati elektriko. Delo pri elektrifikaciji bi bilo že končano, če bi bil pripravljen cement in če bi nekateri ljudje elektrifikacijskega odbora pri delu ne ovirali.
NA MEDNARODNEM atletskem tekmovanju v Celju je Marko Plut zopet dokazal, da spada med najboljše metalce kopja v državi. Na dokaj razmočenem terenu je dosegel odličen rezultat - 59,60 m. Bil je drugi za Fincem, ki je vrgel kopje 59,86 m, in p'red Kopitarjem, ki je vrgel 57,83,m.
BRŠLIN, predmestje Novega mesta, se vsak dan bolj uveljavlja kot samostojen kraj tudi v kulturno-prosvetnem življenju. Pobudnik prosvetnega življenja v Bršlinu je bilo društvo Železničar, ki je že od svojega obstoja skrbelo, da bi pritegnilo v svoj krog čimveč delavstva in prebivalstva iz Bršlina in okoliških vasi. Z živahnim delom so v Bršlinu pričakali ustanovni zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda. Delo v novo osnovanem društvu so razdelili na dramatsko, folklorno, pevsko in tamburaško sekcijo ter ljudsko univerzo in knjižnico.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 2. oktobra 1953)
S
mm
Zgodilo
I
RESITEV - v avtobusu, ki je peljal po cesti pri Debreczinu na Madžarskem, je bilo 65 potnikov. Pri hitrosti 70 km na uro je šoferja nenadoma zadela kap, katastrofo pa je preprečila prometna uslužbenka ob vozniškem sedežu, ki je prijela za krmilo in potem ustavila avtobus. Najpomembnejša je prisebnost!
PREPOVEDANO! - Dva brivca v ameriškem mestu Columbusu sta obogatela z britjem ženskih nog, zdaj pa bosta morala opustiti donosno dejavnost. Strokovno združenje namreč meni, da velja obrtni list samo „za dela na glavi, obrazu in vratu“. Skoda, da so ženske noge tako daleč od vratu ..'.
LAHKE RAZISKAVE - Ostarela švedska igralka Viveca Lindfors, ki živi v Ameriki, je napisala serijo sestavkov, ki nosijo naslov: „Seks je boljši po po petdesetem letu“. Mnenje igralke je, da je bilo s pisanjem več težav kot ž raziskavami. Vesela ostarelost!
VARČUJEJO - Zgodba je sicer podobna bistrim pripovedim o Butalcih, zgodila pa se je v ameriškem mestu New Kent. Mestna uprava je kupila računalnik, ki nadomešča štiri uradnike. Za vzdrževanje naprave je zaposlila šest ljudi. Reševanje nezaposlenih je pa tudi nekaj vre-' dno .. .
ZDRAVNIKI VEDO - Leta 1969 je na Švedskem kadil skoraj vsak drugi zdravnik, lani pa se je število kacfilcev zmanjšalo na 36 odstotkov. Zdravniki torej tudi z dejanji dokazujejp svoje trditve o škodljivosti kajenja ...
KRUH ALI PIVO? - Znanstveniki so raziskovali, kaj je bilo prej: kruh ali pivo? Zdaj so na Harvardu ugotovili, da je bilo prej pivo. Pravijo, da so že stalno naseljeni ljudje mlajše kamene dobe dobro vedeli, da nastane iz žitne kaše po vrenju okusna in hranilna pijača. Današnji Slovenci pa imajo menda tudi raje pivo od kruha!
SLABA REKLAMA - Britanska tovarna žimnic je prodajala svoje izdelke pod geslom: „Nič drugega kot . trdno spanje.“ Protestirali so prebivalci iz okolice tovarne, ki so spali na teh žimnicah. Nočna izmena tovarne je namreč delala tak hrup, da kljub odličnim žimnicam niso mogli spati. Da bo geslo obveljalo, so ukinili nočno delo!
VLOMILEC - Georges Lamotte je v Parizu vlomil v banko in odnesel tudi dve hranilni knjižici. Naslednje jutro je prišel po denar in se izdajal za sina lastnice knjižice. Blagajničarka mu je z nasmehom dejala: „Torej ste moj brat!“ Policija je hitro prijela osuplega vlomilca .. .
HASlS - Švicarska policija je odkrila mednarodno tihotapsko mrež(x ki je lani spravila iz Libanona v Švico, Kanado in Nemčijo pol tone hašiša in drugih mamil. V zanki je 67 ljudi, med zaprtimi pa ima rekord Jugoslavija z dvema človekoma. Žalostno, toda poučno!
NEVARNO - Teksaška mati, ki je v Austinu rodila peterčke, je v „zaskrbljujočem stanju", so poudarili zdravniki.. Mati že ima enega otroka, peterčki, ki so tehtali po dobrega pol kilograma, pa so pomrli v
BUCA - Miguel Ramirez iz Španije je pridelal bučo velikanko, ki tehta kar 60 kg. Nj^ov triletni sin, ki je štirikrat lažji, je niti objeti ni mogel. Narava zares skrbi za neprestana presenečcnia. . .
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice.
'V'-'-
1
(Nesreča) Sodnijski sluga Malnarič v Mokronogu padel je po stopnicah tako nesrečno, da se je ubil.
(Razstava) Zadnjo nedeljo je bila v kmetijski bralnici v Novem Mestu razstava krompirja. Ce tudi se je nameravalo razstaviti le različne vrste krompirja, katere je pridelala deželna kmetijska šola na Grmu, so se vendar razstave udeležili s svojimi pridelki tudi drugi gospodarji v precej obilnem številu. Razstavljenega je bilo'blizu 40 vrst krompirja. Na prvi mizi pri vhodu je bila najlepša skupina krompirja, katero je razstavila deželna kmetijska šola na Grmu. Štela je 25 vrst krompirja, pridelanega z večine na poskuševališču.
(Na Dunaju) so 22. spt. zasačili v stanovanju dveh mizarskih pomočnikov aharhistič-no delavnico, — to je delavnico ljudi, ki hočejo vreči mizarskih ponn>čnikov anarhistično delavnico, to je delavnico ljudi; ki hočejo -
!
vreči tiskovin, več razstrelil, nekaj brezdimnega smodnika in orožja. Policija je zaprla 12 delavcev socijalisitčne stranke, delavcev socijalistične stranke.
(Na Hrvaškem) je sedaj glavno vprašanje, kdo bo zagrebški nadškof. Stolica je prazna že poltretje leto; dva škofa namestnika sta že med tem umrla. Mažami hočejo imeti svojega pristaša, ki bi ljubeznjivo kimal nih vladi, a papež se jim ne vda; on hoče dati Hrvatom apostolskega moža, ki bo imel srce za svoje ljudstvo.
(G r a j š č i n a) Radeljca, p. Bučka ’ma ns prodaj pripravljene: češplje olupljene (prunele), na stote. Kvintal do 40 ^d. v zabojih na postajo Sevnica (Zagreb, žel.). Češplje namočene za žganje, na vedro po 7 gld. Češplje osušene, na cente po 7 gld.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC,
1. oktobra 18^)3)
VAflNOST LETAL
Bomba v kovčku
Kako odkriti napadalce in ugrabitelje letal?
Letalske družbe imajo čedalje večje težave pri zavarovanju potnikov in svojih dragocenih letal, saj so ugrabit* ve tako rekoč na dnevnem redu. Podrobne preiskave potnikov in armada vamost-n2i uslužbencev pa seveda zamotajo in zavlečejo odpravo potnikov, da se sploh ni mogoče držati vozn^ reda.^ Zato se najrazličnejše družbe in organi trudijo na vse kripije, bi iznašli pripomoček vsaj za hitro in enostavno odkrivanje orožja pri potnikih ali v njihovi prtljagi-
Ameriška družba General Electric je razvila novo metodo za odkrivanje municije v letalski prtljagi. Aparat temdji na dejstvu, da kemijski elementi pri osvetljevanju z rentgenskim žarki tudi sami žarčijo: svinec na primer žarči z energijo 74 Idlo-elektronvoltov, kar ni težko registrirati. Za vzbujanje uporabljajo elektronsko cev majhne moči. Ker pa je svinec razen v nabojih in bombah tudi v zlitini za spajka-nje, lahko že navaden transi-storski radio povzroči preplah. Zato uporabljajo hkrati še en detektor, ki odkriva prisotnost kositra v zlitini, s katero je spajkano tiskano vezje transistoijev. Kositer namreč žarči z močjo 25 keV, kar zadostuje za razločitev obeh kovin. Ce detektor ne odkrije v prtljagi zmesi svinca in kositra, ampak sanio čisti svinec, takoj opozori uslužbenca, da napoti potnika na podrobno preiskavo.
Težje je takrat, kadar ima ugrabitelj samo otroško pištdlo iz plastike!
ŠPIJONAŽA
Že zob sliši
Industrijska špijonaža je postala sestavni del kapitalističnega sveta
Dandanes, v času senzacionalnih odkritij na področju industrijske špijonaže, je rek „Tudi zidovi imajo ušesa“ že zastarel. „Ušes“ nim^o le zidovi, temveč vse, kar bi utegnilo koristiti v „džungli biznisa“, kot lahko imenujemo brezobzirno poslovno tekmovanje, ki je zajelo industrijsko razviti svet.
Poročajo o „laserskem uše-su“, ki zmore na razdaljo več sto metrov slišati s pomočjo vibracije okenskih stekel, kaj se v sobi pogovarjajo. Nadalje so izumili posebno puško, ki brez-šurrmo izstreli kroglo v leseni okvir okna, s pomočjo te krogle in njenega mikrofona pa lahko strelec prisluškuje, kaj se za oknom dogaja. V ameriškem mestu Aberdeen so zdaj dokončali znanstveno raziskovalno delo: naredili so napravo, ki „lahko gleda skozi zid“ ...
Klasični mikrofoni so v primerjavi s temi dosežki postali že prav preproste igrače. Pa tudi pri njih tehnika napreduje. Ne le da jih vgrajujejo v telefonske slušalke, majhne mikrofone so našli že celo v jagodi ali olivi, servirani na bankćtu, ali pa v plombiranih zobeh, če je tako kazala potreba po skrivanju.
Ob tako razviti industrijski špijonaži se je razvila tudi obramba pred njo. Pariški „Mond“ piše, da velika družba „General Motors“ iz ZDA potrebuje za varovanje lastnih industrijskih skrivnosti več denarja kot vse francoske obveščevalne službe skupaj. Značilen je tudi primer ene izmed francoskih avtomobilskih tovarn, ki je okoli svojega konstrukcijskega oddelka odkupila in podrla vse zgradbe, na streho tega oddelka pa postavila posebno avtomatsko napravo, ki s pomočjo neznanih signalov v primeru nevarnosti spušča zavese na oknih, da ne bi mogel nihče videti, kaj se dogaja na konstrukcijskih mizah.
1
a
Ne kliči nesreče
Tako so me svarili stari ljudje. Stara kost je mod-rost, vendar se na te besede nismo spomnili niti takrat, ko je bila suša in je najbolj primanjkovalo v žicah moči in luči, ki ji pravijo elektrika.
Na, zdaj pa imamo! Klicali smo nesrečo, pa je prišla. Najprej se je začelo za Mokrcem temniti in bliskati, da je bilo hudi uri podobno in se je bilo bati sodnega dne, potlej se je pa ulilo. Kot bi sam sveti Florjan, ki je patron naših gasilcev, vedel, da je treba ta teden praznovanja obilo močiti, je prav neusmiljeno ulival iz svoje keblice. Menda je slišal godrnjanje in kletvine na račun hude suše, zato je v sveti jezi na zemljo poslal toliko vode, kolikor jo je manjkalo, pa še dvakrat več povrhu, da jo bo za lep čas dovolj.
Veste, ni se vredno za vsako stvar jeziti, kajti vsak ima nekaj nad sabo. Kdor ni grbast, je pa trabast ali pa
oboje hkrati. Ce prav do dobra, premislimo, največ nadlog tišči ravno kmeta, ki je vedno udarjen. Na njegove pridelke se spravi divjad, toča, slana, suša, povodenj in še kobilice povrhu. Saj tiste leteče so že zdavnaj izginile, a kaj, ko so namesto njih prišle še hujše, ki imajo človeško podobo in se podajo na pašo peš ali pa v vozovih brez konj, ki jih imenujemo avtomobili.
Na Gorenjskem in okoli Ljubljane jih je neki toliko, da bo kmetom kaj malo ostalo. Najprej so jih odganjali z vpitjem, potlej pa še s palicami, a so bili sami večkrat tepeni. Zavoljo tega so poklicali na pomoč može postave, a tudi oni kuj malo opravijo.
Tudi na Dolenjskem je takisto, zato vprašam: kaj ne moremo dobili ene take postave, ki bi zlepa ali zgrda spravila take malopridneže s krivih poti?
'MARTIN KRPAN
"X ■fil—
y v
■I
\
ki
Mike Vinage: obujalec spomi^ nov
Iskalci zlata
103-letni Mike Vinage poslednji Mohikanec
Nekdaj je imelo mestece Dawson več kot 5.000 ljudi, 8. junija 1898 so bile prodane vse koncesije za kopanje in izpiranje zlata v njegovi okolici. Danes ima mestece le 400 ljudi,: Ameriko pa spet zajema ,,zlata mrzlica“ ..,.
17. avgusta je Dawson Sity postal veliko mesto: kraj, ki je 8 mesecev odrezan od sveta, je obiskalo nekaj tisoč turistov iz Kanade in Amerike. Prepešačili so desetine kilometrov, da so prišli na proslavo ob dnevu od-- kritja zlata. Vreme je bilo lepo, povsem drugačno od ledenih in snežnih dni, ki sicer prevladuje jo v tej divji pokrajini.
Najpomembnejša osebnost na proslavi je bil nedvomno 103-letni Mike Vinage, zadnji živi možak, ki je sodeloval v veliki avanturi. Črni Mike, kot pravijo staremu iskalcu zlata, je s 190 cm ostal simbol nekdanje zlate mrzlice. Z izprano karirasto platneno srajco, s klobukom, kakršne nosijo pripadniki policije, je sto kilometrov od polarnega kroga pripovedoval nekdanje doživljaje. Na severu Kanade, v območju polnočnega sonca, je mladim razlagal zgodbe, kakršne so pisali Jack London, James Oliver Curwood ali Louis Frederic Rouquette.
Nekoč je bil vsak udarec iskalca zlata vreden štiri dolarje. Na ogromni površini Vukona je živelo komaj 500 belcev ... Joseph Ladue, kanadski trgovec francoskega porekla, je privabljal ljudi z zgodbami o zlatu. Kako je bil Ladue presenečen, ko je osamljeni iskalec zlata Robert Henderson po dveh letih iskanja našel zlato v Indijanski^ reki: v dveh mesecih je pustolo' vec izpral za 750 dolarjev zlata!
Iskanje starih časov, padanje vrednosti papirnatega denarja, pustolovska žilica — vse to spet' oživlja stare čase. Čedalje več ljudi spet išče zlato. Pomeni to razcvet Dawson Sityja?
DVA TELEKSA
V petek, 21. septembra, je prišel v ITAS teleks:
„Zakaj ne pošljete izdelkov? “
Odgovor:
„Suša, ni vode, redukcija."
V sredo, 26. septembra spet teleks:
„Zakaj ne pošljete izdelkov? “
Odgovor:
„Preveč vode, poplava, plavamo, rešujemo stroje. “
HUD PES - Lastnica nemškega ovčarja je dobila srčni napad, pes pa je četrt ure grizel vse, ki so ji hoteli pomagati. Ogrizel je tudi njenega moža, potem pa je lovec iz soseščine ustrelil zvesto žival. Kljub temu je prišla pomoč za lastnico hud^a psa prepozno in je umrla. Zgodilo ^ je v Varšavi...
STRUMNA
HOJA
URAN
P I PA
STOPNJA
PRIDEVNIKA
SAMOJED
SKUPINA
PTIC
lAHKOHLAP
TEKOČINA
PRPADNIK
ZENONOVE]
ŠOLE
BERITE
DL
AVSTR.
AGENCIJA
NAMERA
PREGRI-
NJALO
VISOKA
PLANOTA
IT.PESNIK
STARE
KRAME-
iOOm^
ČLOVEK Z VEL. OĆMI
GRAPA
NESTRO-
KOVNJAK
ROM.
MESTO
OČKA
ORODJE
KRATOV
TELtSA
SRAMO-
VANJE
KARLOVAC
Wm
V ZDA
PAPIGA
SVETNIŠKA
PODOBA
IZOLACIJA
UPRAVNI
URAD
RAZPRAVA
SULTANOV
UKAZ
CONA
KIT.UTEZ
MERA
SAPA
IND.
HRAST
PORTUG.
AGENCIJA
STGR.'
KIPAR
msm
NESREČA
ISTEir
USPENSKI
Ž.IME
ZNAN
KRKIN
^lOTIK
ANGL.
IGRALEC
HEROJI
PATRICIA HIGNESNITH:
I
I
I
I
I
I
I
i
I
I
1
I
■
Neuki amater iz Italije je razvozlal skrivnost, zaradi katere so si razbijali glave številni egiptologi iz vsega sveta ...
Amater s tremi razredi s^nje šole, zaljubljen v stare mumije, je odkril, kako so lahko stari Egipčani tako dovršeno konzervirali trupla svojcev, da so se ohranila do današnjih dni. Italijan iz Sirakuze je po 3.000 letih ugotovil to, kar so več desetletij zaman raziskovali številni znameniti egiptologi!
Kako je prišlo do senzacionalnega odkritja? V bližini hiše Corrada Basila v Sira-kuzi je raslo veliko papirusove trave, vendar pa mož nikakor ni mogel iz nje naredili obstojnega papirusa. Po nekaj letih je vsak razpadel... Bral j stare avtorje, zlasti Plinija, da bi prišel do recepta za obstojnost. Tako je ugotovil, da so Egipčani papirus med obdelavo potapljali v kalne Nilove vode. Kemijska analiza je pokazala, da je v Nilu mnogo aluminijevega sulfata. Amater-odkritelj je zvedel, da so tudi stare egipčanske tkanine vsebovale aluminijev sulfat.
Stvar je bila potem jasna,’ čeprav ni šlo gladko. S pomočjo UNESCA je Siraku-žan dokazal obstojnost papirusa, ki ga je prej potopil v
2,5 odstotno razredčino aluminijevega sulfata.
S tem pa še ni bil zadovoljen. Kot egiptologa ga je zanimalo, kako da so mumije tako izborno ohranjene. Ugotovil je, da so tak učinek dosegli lahko le povoji, kajti ohranjene so bile tako mumije, ko so iz trupel vzeli notranje organe, kot tiste, ko so trupla povili. Tudi povoje, s katerimi so ovili mumije, so namakali v Nilu! Aluminijev sulfat je torej
omogočil tako brezhibno ohranitev v starih egipčanskih grobnicah!
Zanimivo je, da je Siraku-žan, ki je listal po tekstih starih egiptologov, ugotovil, da so že 1908. leta opisovah mumijo iz XII. dinastije, na kateri so našli sledove aluminijevega sulfata. Temu dejstvu takrat nihče ni posvečal pozornosti. Neuki amater je zdaj razvozlal skrivnost — prav s pomočjo aluminijevega sulfata.
Po 3000 letih: mumificirani faraon Ramses V.
Direktor Novoteksa inž. Avgust Fajfar je zadnjič pozabil v Trbovljah župana in direktorja zadruge. Zlobni jeziki pravijo, da je Avbarja in inž. Tanka pustil kot aro za cement!
Na „Štajerski popevki'" je zmagala pesem, ki jo je Gorenjec pel v dolenjščini. Tudi ko bo Tatjana Gros pela v prekmurščini, bo zmagala...
Intervencijske hiše bodo nedvomno zaslužile svoje ime: bogve koliko intervencij bo potrebno, preden bodo prve naprodaj!
Rešitev prejšnje križanke:
1	■	■	i		»Ul		V.VJ-	«.	B		i	»o.	
■	■	■	1		L		u	X					A
■	■	■	1		k		A_			T_			A_
1	■	■	1		V	1		Jl		0	S	A	A
■	■	■	1		1						jj	1.	0 1
■	■	■	■		N		X				1	1	
			i	X	A	f,		±_		iL	A	—	ss
	E	3		1			i	T	3	Bsr		_P	JL
			0	M	iliUi	7	T	1	_L	_A		t	_L
		S	i.	L	N	\L	ST	S	5	u		D	A
s		s	_0J	h		j_				i_		A	v
a	3	E		Ilj	IL			J,	_i_	T		Jd	
i#" ■■
W)
J
NOČNI KLIC
Ko je odšel v pokoj, sta odvetnik Archidald Hunter in njegova žena Luisa kupila hišo v bližni Kentuckyja in še tam naselila. V hiši je živela dvajsetletna Rosana, hčerka odvetnikovega prijatelja, ki so ji starši pred štirimi leti umrli pri prometni nesreči. Archibald in Luisa nista-imela otrok in sta zato sprejela Rosano v svoj dom. Bila je izrazito lepo črnolaso dekle hrupnega temperamenta, ki gaje podedovda po svoji materi Španki. Zaradi tega je med njo in Luiso često prihajdo do nesoglasij, kar pa je Archibald vedno diplomatsko zagladil.
Posestvo je imelo ime „Zlate skale“ in je mejilo na nekaj podobnih posestev.
S sosedi so se Hunterjevi dobro razumeU. Odvetnika, ki je bil, mimogrede povedano, še razmeroma mlad, so imeU radi zaradi družabnosti. Luiso so cenili kot žensko lepega značaja, ki je vsakemu privoščila lepo besedo.
Rosana je bila zgodba zase. V vsem okolišu ni bilo moškega ne glede na starost, ki ji ne bi dvoril. Ona pa je koketirala in lahko bi rekli, da je uživala v tem, vendar je vsak poskus, da bi se ji kdo bolj približal, odbila. Proti vsakemu je bila enako prijazna, pa tudi enako zadržana.
Nekega večera, kako uro potem, ko sta Archibald in Luisa legla, se je Luisa nenadoma vzravnala in poklicala moža:
— Archie, nekdo me je poklical!
— Kdo? — je vprašal mož zmedeno.
— Ne vem. Slišala sem, kako je zunaj nekdo večkrat ponovil moje ime.
Odvetnik se je nasmejal.
— Sanjalo se ti je, draga. Mirno zaspi.,
Žena se je malo umirila in spet legla.
Od tedaj je minilo nekaj dni. Neko noč je Luisa spet slišala isti klic iz teme. Kot hipnotizirana je stekla proti oknu. Zunaj je bila tema. Prestrašena je strmela vanjo in skušala kaj videti. Zaman, nič se ni prem^ilo.
Ni hotela buditi moža. Nazadnje je spet legla in do jutra ni mogla zaspati. Prestrašeno se je prevračala in čakala na nov klic. Pa se ni ponovil.
Naslednjo noč je Luisa ostala budna. Ko je ura v dnevni sobi odbila dve, je sUšaia, to pot mnogo jasneje glas,ki jo je klical. Zbudila je moža in prestrašeno zašepetala:
— Archie, Archie, zbudi se. Spet me kliče!
— Draga moja, kaj je s tabo? — je vprašal mož zmedeno.
— Archie, prisežem ti, nekdo me je klical.
— Kako pa to, da jaz nič ne slišim?
— Ne vem, Archie, toda verjemi .mi. To tudi mene najbolj skrbi.
— Luisa, draga, ni ti dobro. Morala bi več počivati.
-- Mar hočeš reči, da sem nora? — je besno zavpila.
— Pomiri se, draga. Nisem hotel reči tega. Potrebuješ počitek. Naslednje dni ostani v postelji.
Naslednje dni je bilo isto. Luisa je čez dan ležala in strahoma pričakovala noč. Ko pa so luči v hiši ugasnile, se je spet javil glas, ki jo je klical. Ni ga hotela slišati, pa ji ni uspelo. Glas ji je prodiral do kosti.
Najhuje je bilo, ker Archie ni nič slišal. Če bi vsaj enkrat slišal, da bi vedela, da ne gre za halucinacije. Tako pa je bila prepričana^ da gre za živčno bolezen, ki bo počasi prešla v blaznost. Zena uglednega odvetnika Archibalda Hun terja znorela! Ta misel jo je nenehno preganjala. V svoji izmučeni domišljiji je že videla ljudi, ki so, kadar je šla po ulici, stikali glave in šepetali: ,,Revica, blazna je! “
Nekega večera, potem ko je celih petnajst minut poslušala glas, ki jo je klical, je prosila moža, naj preišče vrt. Vzel je baterijo in pregledd vs^ pedenj vrta. Gledala ga je z okna. Več kot želela si je, da bi koga našel v vrtu. Ta „nekdo“ bi bil priča, da ni bolna in da jo je le nekdo klical, čeprav so vsi trdili, da se moti. Toda Archibald se je vrnil, skomignil z rameni in tiho dejal:
— Kot torej vidiš, draga, okoli naše hiše petsto metrov po dolgem in povprek ni žive duše.
To jo je dotolklo.
Nič več ni vstala iz postelje. Nehala je jesti. Dnevi so minevali v paničnem strahu. Vedno bolj je slabela. Zdravnik, ki ga je pripeljal njen mož, je lahko samo ugotovil, da gre za pretirano živčno napetost, ki je mejila na popoln živčni zlom.
Neko nedeljo dopoldne pa odvetnik in Rosana, ki sta se vrnila iz cerkve, Luise nista našla v spalnici. Našla sta jo v kopalnici, zraven nje pa prazno stekleničko uspavalnih tablet.
Zdravnik je lahko ugotovil samo še smrt. Diagnoza: samomor zaradi živčnega razkroja.
Pogreb Luise Hunter je bil posebno žalosten dohodek za vso okolico. Rosana m Archibdd, zlomljena od bolečine, sta povedala svojim prijateljem:
— Že jutri bova odpotovala. Ne bi mogel prenašati, da ostanem v tem kraju, ki bi me vsak hip spominjžd na pokojno ženo.
Prijatelji so razumevajoče pokimali.
Komaj sta prestopila hišni prag, je Rosana odvrgla črni pajčolan in nežno objela Archibalda:
— Vse je v redu, -- ji je šepetal.
— Šele sedaj sem začutila strah, — je tiho govorila. Nikoli ne boš verjel, koliko poguma je bilo potrebno, da sem se v tako poznih nočnih urah plazila po vrtu in klicala tvojo ženo!
— Potrebuješ počitek, draga, je rekel odvetnik in jo poljubil.
22. Čez noč se je življenje taifl ravnini ob reki prevalilo iz brezupne zaostalosti, »^^mene dobe v - pravo potrošniško dobo! Zveneče Boljke so se valjale že vsepovsod, tudi v žepili vaškil*'otročajev jj|| nj manjkalo in ne v nogaviuih starih babur. Kosi kruha so se belili v smctnji^ih. Loncev ni nihče več vezal. Če poči ta, kupiš vendar drugega za majhne denarje.
Blaginja je silila iz vseh kotov in tako je v Košati praproti na. Paradi/iiikovo pobudo seveda, na glavnem
trgu zrasla velestavba veleblagovnica „Superhiper-market“!
S|)ct so se oglašali večni nergači. Prevelika da je za vaške razmere in novo bolnišnico, da bi veliko bolj potrebovali, so trdili.^ No, tudi nergači so se kaj radi gnetli po premičnih stopnicah veleblagovnice, ki jih je gonil navzgor vaški potok.
Od ranega jutra do poznega večera je vrvela množica nikdar potolaženih prapotrošnikov med pulti. Česa
vsega niso nabrali v svoja naročja! Ko so se natovorili z vsem, kar je bilo dobrega in lepega pod soncem — tudi z uvoženim korenčkom in peteršiljčkom! — so se odpeljali nadstropje nižf;. Tu so povečeijali v luksuzni samopostrežni restavraciji. Kolikokrat so srečali tu Paradižnika in Paradižnico! f^do bi se doma mučil s kuhanjem! Ali ni lepše zavaliti se doma na kožo jamskega medveda in gledati nadaljevanko na pra-TeVeju?
I
J
„In kđ boste prevozili tretji ovinek, zavijte na levo!”
POTA
IN sntf
Mačka v Žaklju prodajal na sejmu
Novomeščan Jože Primc se je šel nedovoljeno trgovino s pretihotapljenimi avtomobili, toda drugi so še bolj zviti, kot je on
Dežurni poročajo
Prebrisan tič je Jože Primc, šofer iz Novega mesta, stanujoč na 2^grebški cesti! Zaradi njegovih mahinacij z avtomobili si je več ljudi belilo glavo, končno pa so zadevo le razčistili pred okrožnim sodiščem. Po mnenju senata, ki mu je predsedoval Alojz Vidic, je Primc kriv nedovoljene trgovine z avtomobili in s tem zvezi ponarejanja uradnih listin in bo 18 mesecev v strogem zaporu. Njegov pomagač pri ponareditvi listine Jože Ucman z Dol. Težke vode pa bo plačal 2.000 din denarne kazni. Poročamo v času, ko sodba še ni pravnomočna.
Že leta 1969 se je dogajala zgodba, v kateri so iz fička naredili fiat 850. Primc je namreč kupil (ali sam pretihotapil? ) iz tujine fiat 850, ni pa ga mogel spraviti v denar brez doknumentov. Čakal je jo dibil v Sevnici. V tamkajšnji
ZALOTEN PRI VLOMU - 25. septembra zvečer so novomeški miličniki zalotili 20-letnega Bojana Kovačiča z Gor. Vrhpolja, ko je hotel vlomiti v osebni avtomobil, parkiran na Kidričevem trgu. Zaradi poseganja po tujem premoženju se bo moral zagovaijati tudi pred sodniki.
IZ 2EPA ukradel - Novome-ščanki Ivanki G. je 26. septembra neznani žepar v poštnem poslopju izmaknil 300 din.
MILIČNIKI SO POSREDOVALI
- 26. septembra zvečer so v Dolenjskih Toplicah miličniki pridržali do iztreznitve Huseina Kajtezovića, ker je razdajal v zdraviliški restavraciji in razbijal steklenino.
PRIDRŽANI DO IZTREZNITVE
- Ljubljančan Alojz Žulič in Novo-meščana Vladislav Marolt ter Anton Gregorič so se 26. septembra okoli
f)olnoči prepirali in pretepali v hote-u Kandija. Miličniki so jih pridržali do iztreznitve.
VLOMILEC NA OBISKU - 28. septembra dopoldne je nekdo vdrl v hišo Terezije Lesik v Žalovičah. Vlomilec je razbil okno, zlezel v notranjost poslopja in iz ženske torbice odnesel 110 dinarjev.
SUHOR; NEPOKLICANI GOST
- Med 23. in 29. septembrom je bilo vlomljeno v nedograjeno počitniško hišico Stanislava Grada iz Ljubljane. Hišica je na Suhorju nad Prečno. Vlomilec je vdrl v garažo, odnesel pa je več steklenic pijače v vrednosti 150 din.
KOLO JE IZGINILO - Antonu Miklavčiču iz Cešče vasi je 29. septembra zvečer izginilo kolo pony ekspres, vredno 3.200 din. Miklavčič je pustil vozilo na parkirnem prostoru na Glavnem trgu v Novem mestu.
IZ GARDEROBE JE ZMANJKALO - Jožetu Redku iz Mačkovca je bila med delom v Novoteksu iz garderobe vzeta denarnica z 20 dinarji, vozniScim ter prometnim dovoljenjem. Denarnico in dokumente je Redek kasneje našel, gotovine Da ne.
BE2AL PRED MILIČNIKI -Mirko Ravbar iz Regerče vasi je 29. septembra prihitel na PM Novo mesto, ker mu je nekdo vzel moped in se odpeljal z njim proti Mimi peči. Miličniki so šli nemudoma za neznancem. Ko je ta opazil, da so mu za petami, je moped pustil in jo odkuril v bližnji gozd.
;i ^r
dokumentov. Čakal je priložnosti in
-	- gostilni je slučajno sedel inslišal nekega možaka praviti, da ima doma fička za na odpad. Primc je takoj postal kupec tega vozila, da si je pridobil prometno dovoljenje. Kupno pogodbo je dobil z drugo zvijačo: nagovoril je znanko iz Grosuplje^, da je registrirala avto na svoje ime, zadnjega nekdanjega lastnika starega licKa pa je prav taico pregovoril, da je kupno pogodbo podpisal. Primc je imel že listino in tablice, potrebno pa je bilo fička v dokimientih še spremeniti v fiat 850. To „malenkost" je hitro opravili avto pa kmalu nato prodal na ljubljanskem sejmu.
Streli zaradi barve ...
Franc Viršček iz Bučne vasi je v priporu
29. septembra je iz bifeja „Dolenjke** v Koštialovi ulici v Novem mestu planil moški, potegnil pištolo in trikrat ustre-UL Zmedo in preplah je povzročil Franc Viršček iz Vel. Bučne vasi, kateremu je v vinjenem stanju kri zavrela tako rekoč brez povoda.
Ugotovili so, da je Viršček streljal zaradi zavojčka barv. Ta dan je namreč Novomeščan Ferdinand Kočar prišel v bife, sedel za mizo k Virščku in položil zraven sebe zavoj s kuplljeno barvo. Naključje je hotelo, daje imel prav tak zavojček z barvo tudi okajeni Viršček.
Ko se je Kočar odpravil domov, je vzel z mize paketič, tedaj pa ga je Viršček s kljuko od pdice potegnil nazaj. Viršček, ki ga je imel pošteno „pod kapo**, je ob ruvanju s Kočarjem padel na tla, potem se je pobral in odšel skozi vrata. Zunaj je potegnil pištolo in ustrelil za Kočaijem. Na srečo niso streli nikogar zadeli. Kočar pa je celo debelo gledal, od kod streljajo. Sele potem se mu je posvetilo, daje za las ušel nevarnosti Preiskovalni sodnik je odredil pripor za Virščka, ki bo zaradi strelov moral pred sodišče.
Šele prvi korak
„V lokalih pred 7. uro zjutraj ne smejo točiti alkoholnih pijač,“ določa novi odlok novomeške občine, ki hkrati predpisuje tudi dokaj velike kazni za morebitne kršilce prepovedi. Več dobrih lastnosti se skriva v tej odločitvi, predvsem pa so odborniki zasledovali dva cilja: 1. v službo bo poslej hodilo več treznih in 2. pokazali smo, da nameravamo resno v boj proti alkoholizmu.
V	Sloveniji je okrog
80.000	alkoholikov, v novomeški občini je evidentiranih 400 kroničnih alkoholikov. Mar ni skrajni čas, da smo tako resno začeli ukrepati? Alkoholizma je namreč še dosti več, kajti „šil-čkaiji“, ki zjutraj v dveh ali treh lokalih privežejo dušo pred službo, marsikdaj še niso zapisani. Dva deci vina ali Šilce močnega žganja, zaužitega na tešče pred odhodom na delo, so večkrat vzrok hudim osebnim in družinskim tragedijam. Pri stroju se vinjeni prej ponesreči, lahko povzroči prometno nesrečo med vožnjo na delo, je pa še vrsta bolezni, ki izvirajo iz čezmernega uživanja pijač. Razen tega rahlo ali tudi bolj vinjen
delavec povzroča spore v svoji okolici, kar kali odnose v kolektivu.
Prepoved točenja alkoholnih pijač pred službo pa je samo en člen (morda nit ne najvažnejši) v verigi ukrepov, s katerimi bomo morali še nastopiti.
Tudi ni res, da bodo zdaj „šilčkaiji“ množično nosUi s seboj steklenice ali pa da bodo vsi pili doma, kot trdijo zagovorniki dovoljenega uživanja pijač. Najbrž se bo v kakšnem suknjiču našla steklenica, bo pa tudi veliko primerov, ki jih bo novi odlok zadel v živo. „Šilčka-rji“ namreč doma pitje prikrivajo, zato so zdaj obiskovali gostilne.
Ne bilo pa bi odveč, če bi v vseh lokalih razobesili vidne napise „Po tem in tem odloku je točenje alkoholnih pijač prepovedano“, da ne bodo prizadeti preveč nadlegovali strežnega osebja.
Glede tega, ali se bo novi odlok v praksi izkazal ali ne, je treba počakati na rezultate. Če lahko eksperimentiramo na raznih še bolj kočljivih področjih, najbrž tudi zaradi prepovedi točenja alkohola pred službo novomeška občina ne bo nazadovala.	RIA	BACER
Obtoženec je imel za sodnike povsem drugo zgodbo, v kateri naj bi bil glavni krivec neki pokojnik. Sodišče mu ni verjelo, zlasti ker je šlo še za drug avto, pri katerem je imel tudi Primc prste zraven. Drugi avto je imel še burnejšo preteklost, preden je dokončno menjal lastnika.
Začelo se je tako, da je Jože Ucman kupil opel record od Belokranjca Franca Hutarja in mu plačal
15.000 din, medtem ko bi moral
1.000 din še dati ob prenosu lastini-štva. Zgodilo pa se je, da je Hutar umrl, ne da bi Ucmanu izročil dokumente za avto, ki je bU tudi neznanega izvora. Ucman je bil že obupan, kaj bo z avtom brez dokumentov; peljal pa ga je k ličarju v popravilo. Lepega dne je Ucman v službi
PEŠEC UMRL
1.	oktobra je 49-letni Valentin Hervolt iz Bukoška pri Brežicah nepravilno prečkal cesto v trenutku, ko je pripeljal po cesti z osebnim avtomobilom voznik Marjan Deržič iz Mihalovca. Deržič je pešca kljub zaviranju zbil po cesti. Zaradi hudih telesnih poškodb je Valentin Hervolt na kraju nesreče umrl.
dobil obisk. K njemu je prišel ličar v družbi Primca, ta pa je izjavil:
„Imaš neregistriran opel, jaz pa sem zanj kupec.** Zmenila sta se za 2.500 din in naredila kupčijo, a to je bil šele prvi korak. Ucmanovo ženo sta potem pripravila do tega, da je šla na občino, sestavila lažno pogodbo, češ da prodaja svojega resničnega fička nekemu kupcu v Petrinjo. Pogodbo so registrirali, toda kopija je doživela vrsto sprememb. Primc jo je ponaredil tako, da se je glasila na drugega kupca, drugega prodajalca in drug avto. Ucmanova je seveda dalje vozila svojega fička, čeprav je bU uradno prodan v Bosno.
Medtem je Primc po kanalih dobil iz Maribora staro prometno dovoljenje, ga ponaredil v kranjsko registracijo, ker je za opel pripravil tablice, zvarjene iz dveh delov, in s številko KR 136-26.
Tako opremljen opel record je končno na zagrebškem sejmu prod^ v Novo Gradiško za 13.500 din. Tudi te, zelo zapletene kupčije Primc ni priznal. lO^ivdo je vaUl na Ucmana, sam pa si je nadel le stran-sJco vlogo. Sodišče tudi v tem primeru smatra za dokazano, da je bil Jože Primc avtor celotne mahinacije z oplom. Primc je namreč Ucmanovo ženo vodil po občinskih uradih, da so zadevo s pogodbo brž izpeljali, Primc je avto dvakrat prodajal na zagrebdcem sejmu.
S	sodbo pa je bilo Primcu odvzetih tudi 11.000 din protipravno pridobljene premoženjske koristi, ker je za opel iztržil 13.500 din, Ucmanu pa je odrinil komaj 2.500 dinarjev.	R.B.
Plahuta in Kancler sta lani 27. avgusta pobegnila iz vzgojnega doma Radeče, se zatekla v Sevnico in spet laenila na pot kriminala. Še isto noč sta vlomila v Naselju heroja Maroka vsak v en avto, a nista imela sreče. Plahuta je lahko odnesel le tranzistor, Kancler pa samo potni list.
Medtem ko sta se ves naslednji dan skrivala na bližnjem kozolcu, sta kovala načrte, kako bi prišla do denarja. Sklenila sta: 1. najprej priti do prevoznega sredstva, 2. odpotovati bolj daleč, 3. najprimernejši kr^ so Braslovče v Savinjski dolini,
4.	tam krasti.
Rečeno - storjeno. V Sevnici sta vzela še vsak en moped, se odpeljala točno po načrtu, toda v Braslovčah so ju miličniki prijeli.
Vzeli so jima ukradene stvari in ju pripeljali nazaj v Radeče.
Mladeničema v tem kraju očitno ni všeč, kajti čez mesec dni sta znova ušla. Takrat sta s tretjim pajdašem ukradla avto in ju je zato sevniško sodišče že obsodilo. Se prej pa so Plahuti sodili v Celju, prav tako zaradi odvzema motornega vozila. Vse to je moral namreč novomeški senat upoštevati, ker so še med potekom starih kazni izrekali nove — enotne kazni. Pogojne obsodbe od prej so bile tokrat preklicane. Senat, ki mu Je predsedoval Janez Kramarič, je Plahuti izrekel enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora. Kanclerju pa 1 leto in 4 mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Lažna pogodba in ponarejeno prometno dovoljenje, s katerima je Primc opremil opel record in ga dobro prodal na sejmu
Tatvine na tekočem traku
Iz vzgojnega 'doma v zapor, pobegi in kraja - taka je pot Janeza Plahuta in Silva Kanclerja
Okrožno sodišče v Novem mestu je pretekli teden sodilo Janezu Plahuti, doma iz Stražišča pri Sevnici, in Silvu Kancleiju iz Rito-znoja v Slov. goricah. Oba šele dvajsetletna sta postala stalna gosta sodišč.
VRHPEC: trk BREZ DOVOLJENJA — 24. septembra popoldne je Alojz Novak z Golobinjeka vozil avto od Ponikev proti Mirni peči, čeprav nima dovoljenja. Ko mu je v ostrem in nepreglednem ovinku pri Vrhpeči naproti pripeljal s tovornjakom Janez Galič iz Cegelnice, sta vozili trčili. Pri trčenju si je Novak l^e poškodoval nogo. Na vozilih je za 5.000 din škode.
GRADAC: TRCENJE V SREDI CU - Ljubljančan Janez Marjan se je 27. septembra pripeljal z avtom v Gradac s semiške strani po levi strani ceste. Ker je naproti pripeljal osebni avto Jože Črnič iz Črnomlja, se je Ljubljančan hotel umakniti, pri tem pa je avto zaneslo naravnost v Cmičevo vozUo. Škode je za 8.000 din.
NOVO MESTO: USTAVIL NA
NOVO MESTO: NI UPOŠTE- / NEPRAVEM KRAJU - 27. septem-
Oba mladeniča, ki sta sicer izučena loiharja, sta odkrito priznavala očitana kazniva dejanja, a skesanost pri njima navadno ne zaleže za dolgo. V ozadju teh dveh stranpotnikov so spet neurejene domače razmere v otroških letih.
Drzni krivoiovec se je le ujel
20. septembra so miličniki iz Ivančne gorice s pomočjo lovcev lovske družine Suha krajina pri Ambrusu prijeli krivolovca Valentina Smrkolja iz okolice Litije. Smrkolj je tega dne v družbi dveh moških pri vasi Višnje v Suhi krajini zgodaj zjutraj iz avtomobila uplenil srnjaka in jelena.
Smrkolj je sicer organiziran lovec, a kot kaže, so mu bUe meje njegove lovske družine preozke. Posebno so mu prijala suhokranjska lovišča, saj občani Višenj in okoliških krajev vedo povedati, da so „opel cadet** ljubljanske registracije pogosto videvali.
Krivoiovec, ki je hotel s pajdaši pri belem dnevu odpeljati plen, se je sprva izgovarjal, da so nabirali lešnike, plen pa da so slučajno našlL Končno se je vdal in deganje priznal. Lovski družini bo mord po lovskem zakonu odšteti 9.000 din odškodnine za jelena in 3.000 din za srnjaka, razen tega pa se bo moral zagovarjati še pred sodnikom.	2.
VAL PRAVILA - 25. septembra zjutraj je Novomeščan Kazimir Ja-snič vozil osebni avtomobil od bencinske črpalke na Cesti herojev proti križišču, tedaj pa je po Cesti herojev pripeljal z osebnim avtom Bojan Floijančič z Otočca. Ker slednji ni upošteval desnega pravila, je trčil v Jasničev avto. Škode je za 2.000 din.
NOVO MESTO: ZAPELJAL S
PARKIRNEGA PROSTORA -Novomeščan Zdravko Zupanc je 25. septembra dopoldne vozil z avtom proti Germovi ulici. Ker je naproti vozil drug avto, je pred trgovino „Avtodeli** ustavil, toda tedaj je s parkirnega prostora zapeljal Osman Okič iz Tuzle ter trčil v Zupančev avtomobil Škode je za 2.000 din,
BIC: NEMEC JE BIL KRIV -25. septembra dopoldne je osebni avto nemške registracije vozil proti Ljid)ljani, pri Biču pa je voznik ustavil, ne da bi postavil varnostni trikotnik. Ko je za njim pripeljal osebni avtomobil Ljubljančan Viktor Huč, je lahko ustavil, ni pa to uspelo Alojzu Barbu z DoL rodborsta. Ta je s kombijem trčil v zadnji del Ljubljančanovega avtomobila, da je škode za 6.000 din.
METLIKA:	TOVORNJAK V
TOVORNJAKA - Ciril Novak iz Gradca je 25. septembra popoldne zapeljal tovornjak na prednostno CBE in trčil v poltovomi avto, ki ga je prav tedaj mimo ripeljal dom^ čin Drago Kabur. Gmotne škode je za 2.500 din.
RUMANJA'VAS: BANKINA SE JE UDRLA - 27. septembra popoldne je Anton Gorše s Podturna vozil tovornjak s priklopnikom, polnim hlodovine, proti Straži. Ko je v Rumanji vasi naproti pripeljal osebni avto, se je tovornjak umaknil na rob ceste, pri tem pa zapeljal na bankino, ki se je pod težo udrla. Priklopnik se je prevrnil po nasipu. Škode je za 2.000 din.
V
Najmanj 8.500 din škode je 27. septembra popoldne povzročil Jože Boltez iz Gabija, ko je z avtom nemške registracije zavijal z novomeškega Glavnega trga na Cesto komandanta Staneta. Avto je v ovinku zaneslo čez pločnik naravnost v izložbo trgovine Borovo. Na srečo na pločniku ni bilo n^ogar, toda malo kasneje, ko so avto odstranjevali, je bilo radovednežev na pretek. (Foto; B. Podobnik)
bra popoldne je Ivan Gril iz Dobin-dola ustavil avto na nepreglednem ovinku na Ljubljanski cesti, za njim pa je vozil avtobus Ladislav Urigelj z Malkovca v prekratki razdalji. Ker se je avtobus skušal izogniti, je zapeljal prek pločnika in trčil v škarpo. Gmotne škode je za 2.400 din.
NOVO MESTO:	KAR	CEZ
PREHOD - Peter Bavdek iz Žužemberka je 26. septembra popoldne peljal z avtom čez most proti Glavnemu trgu. Pred prehodom za pešce ni zmanjšal hitrosti, čeprav cesta ni bila prosta. Tako je zadel 51-letno Katarino Bregar z Vinjega vrha. Poškodovanki so nudili pomoč v novomeški bolnišnici.
KRAKOVSKI GOZD: PRIKOLICA SE JE ODPELA - Ko je 26. septembra popoldne Friderik Majcen s Trate pri Kočevju vozil osebni avto s prikolico od Dmovega proti Novemu mestu, se je v Krakovski hosti odlomil nosilec, na kateri je bila prikolica pripeta. Prikolica je zdrknila na drugo stran ceste in trčila v osebni avto, s katerim se je ravno takrat pripeljal naproti Slavko Rudar iz Artič. Gmotne škode je za
3.000 din.
GRADIŠČE:	KRAVA	PRED
AVTO - Sentjemejčan Viljem Petelin je 28. septembra popoldne vozil avto proti Novemu mestu, v Gradišču pa je pred avto nenadoma skočila krava, ki jo je vodil 7-letni Jože Gnal. Avtomobilist je sicer močno zavrl, vendar je vseeno trčil v kravo. Na avtomobilu je škode za 10.000 din, kravo pa so morali zaklati
POTOK: TRČENJE PRED GOSTILNO - 29. septembra zjutraj je Novomeščan Jože Kocjan vozU z avtom proti Straži, ko je v Potoku izpred gostišča „Pod smreko** zape-Ijd na cesto osebni avto Huse Jusič iz Kočevja. Pri trčenju je nastalo za
4.000 din škode.
ŽABJA VAS: V OVINKU GA JE ZANESLO - Anton Ribič iz Gotne vasi je 29. septembra zvečer vozil z avtom skozi Žabjo vi^ Na ovinku pa je vozilo zaneslo v osebna avtomobila Ljubljančanov Petra Goljerja in Milana Jermana, ki sta pripeljala naproti Škode je za 4.500 din.
DOL. GRADIŠČE: SRNJAK NA CESTI - Novomeščan Anton Sega je 30. septembra zvečer vozil z avtom iz Dol Toplic proti Straži, ko je pri Dol Gradišču nenadoma pritekel na cesto srnjak in zadel v prednji del avtomobila. Žival je takd poginila, na avtomobilu pa je za 800 din škode.
PODLEGEL POŠKODBAM
29. septembra popoldne je v novomeški bolnišnici umrl Dušan Krpanjevič iz Srebrnič, Podlegel je. poškodbam, ki jih je dobil v prometni nesreči 23, septembra, o kateri smo že pisali.
UTOPLJENEC V POTOKU
28. septembra dopoldne so v potoku Mlaka pri Do-bruški vasi našli mrtvega Antona Bregarja, 66-letnega vaščana Dobruške vasi, Taje prejšnji večer odšel zdoma. Ugotovitve kažejo, da je Bregar po nesreči padel v vodo in utonil.
EETRTK0V INTERVJU
Pametna zamisel
MMia NrovatiS: j»V Novsm in^ttu bi ris lahko ustanovili regijski zavod la ehpnomlko«
Na vprašanje Andreja Grče, ali ne bi bilo smotrno razmisliti o organizaciji za ekonomiko, je ekonomist Miha Hrovatič, direktor Dominvesta, odgovoril, da bi takšno ustanovo (za izdelavo ekonomskih ekspertiz, analiz in najrazličnejših programov) v Novem mestu nujno potrebovali
Po njegovem to narekujejo trije bistveni razlogi. Prvič: večina delovnih organizacij nima svojih ekonomistov, drugič: ekonomisti -programerji bi se lahko v okviru take organizacije specializirali in strokovno po-
M3ia Hrovatič: „Dobro rešitev vidim v olc^ Domin-vesta.“
glabljali ter nedvomno uspešneje izdelovali ekonomske elaborate kot zdaj, ko se vsakdo ukvarja le s problematiko svojega podjetja; tretjič: nakazana ustanova bi lahko zelo pomagala organizacijam združenega dela iz sosednjih občin dolenjske regije, kjer ekonomistov (zlasti diplomiranih) zelo primanjkuje.
„Prepričan sem, da bi morali tovrstno dejavnost, se
pravi ekonomsko programiranje, povezati z regionalnim prostorskim načrtovanjem na našem območju. V tem smislu smo v Dominvestu že izdelali okvirni načrt za dolgoročen družbeni in prostorski razvoj dolenjske regije. Dlje nismo prišli, ker sosednje občine niso pokazale zanimanja. “
Hrovatič pravi, da bi se morda ta dejavnost organizacijsko vezala z urbanističnim načrtovanjem in projektiranjem, saj v okviru Dominvesta to že zdaj dobro deluje. Tako bi dobili ustanovo, kakršne imajo v Celju, Kopru in Murski Soboti Na ta način bi rešili tudi vprašanje kadrov, obratnih sredstev za začetno obdobje in poslovnih prostorov. „Menim, da bi bili v Novem nestu s pomočjo občinskih organov, političnih organizacij in podjetij sposobni organizirati tako organizacijo združenega dela, ki bi ali delovala samostojno ali kot TOZD v okviru Dominvesta. Če bi se to zgodilo, bi imeli precej manj težav z organizacijo. “
Svoje vprašanje je Miha Hrovatič naslovil na predsednika občinske konference SZDL Franca Bega. „SZDL je bila pobudnica in družbeno-politično zadolženi dejavnik za oblike medobčinskega sodelovanja v naši regiji Predsednik Beg naj pove, kaj je SZDL naredila v skladu z že pripravljenim elaboratom in ali se občine še zanimajo za sodelovanje na področju prostorskega načrtovanja ter perspektivnega načrtovanja dejavnosti, ki so v naši regiji že razvite. “
L ZORAN
Avtomobilska dirka na Gorjance, ki si je med športniki in ljubitelji dirk pridobila veliko privržencev, je letos žalostno propadla. Pravi vzroki so več ali manj znani, škoda, ki jo je utrpel ugled dolenjskega športa, pa se verjetno ne bo katere turistični in športni pomen ni ravno majhen. Kot sodelavec in zvest gledalec se odpovedatL Prizadeti pa so tudi gledalci dirk.
Dirka
s proslave XII. SNOUB so se v novomeški občini začele slavnosti v počastitev občinskega praznika. V Novem mestu bo več kulturnih in športnih prireditev, tu bodo odprii tudi nov obrat bazične proizvodnje in toplarno tovarne zdravil, v Soteski pa Novolesovo tovarno. Osrednja proslava bo 29. oktobra v Dolenjskih Toplicah, kjer bodo po slavnostni seji občinske skupščine izročili namenu in „krstili“ novo s samoprispevkom zgrajeno šolo. Na sliki: po^ed na Novo mesto z ragovskega hriba. (Foto: I. Zoran)
Lokalna zaprtost tepe proračun
Ob razpravi, od kod denar za učiteljske plače, odborniki občinske skupščine zahtevali čiste račune z zagovorniki lokalne zaprtosti
v Novem mestu bijejo plat zvona za denar: manjka okoli 3 milijone dinaijev, od tega več kot dve tretjini za temeljno izobraževalno skupnost. Vroče jim je postalo zlasti zategadelj, ker ne morejo podpisati sredi leta sprejetega dopolnila k družbenemu dogovoru o izpolnjevanju samoupravnih sporazumov.
Na seji občinske skupščine
seji
prejšnji četrtek so ugotovili, da bi ob temeljiti prečesavi vseh kotov in rezerv zbrali največ milijon, medtem ko sta dva v zraku. Od republike ni moči kaj pričakovati, to so nekateri predstavniki že namignili. Skupščina bo s stanjem vnovič obvestila republiški izvršni svet, predsedstvo pa je zadolžila, naj dodatek k dogovoru podpiše, če se mu bo posrečilo kakor koli najti rešitev. Ce novomeška občina tega ne bi storila, bi bila
NOVI RAVNATELJICI
Šolo za zdravstvene delavce v Novem mestu od 1. oktobra vodi nova ravnateljica Vlada Eržen, profesorica iz Novega mesta. Ravnateljica osnovne šole Milka Šobar - Nataša pa je postala Sonja Robič, učiteljica, ki je bila do zdaj pomočnica ravnateljice na tej šoli.
Onkraj občine sveta še ni konec
Eden od novomeikih predlogov v ustavnih razpravah: medobčinsko sode-fovanja ie utrditi - Do zdaj glas ustavam na 94 razpravah
Medobčinskemu sodelovanju in povezovanju so odmerili v dosedanjih ustavnih razpravah v novomeški občini precejšnjo pozorr nost. Samo Novo mesto že zdaj vzdržuje nekaj deset služb, organov, organizacij in ustanov, ki so jih ustanovili za dve ali več občin. Svet štirfli občin, ki deluje nekaj let, je tudi ena od oblik zbliževa-i\ja in skupnega načrtovanja, je pa predvsem posvetovalnega značaja.
V petih krajih so predlagali, naj bi imela občinska skupščina poslej le dva zbora: enoten zbor združenega dela in zbor delovnih skupnosti. Kot
Organiziranost in funkcije v sindikatih po novem: občinski sindikalni svet v Novem mestu je prejšnji četrtek imenoval Miho Burgeija za profesionalnega sekretaija. Burger (na sliki) je bil do zdaj na ObSS strokovni sodelavec.
je na zadnji seji občinske skupščine poudaril poslanec Jože Suhadolnik, je tako „lačenje“ povsem v skladu z razmišljanjem o številu zborov v republiški skupščini, kjer se tudi ogrevajo samo za dva zbora.
Osemnajsti člen osnutka zvezne ustave se zdi premalo razumljiv. Predsednik ObSS Adolf Šuštar je povedal, da se zdi članom SZDL in sindikata zlasti premalo jasna določba glede temeljnih interesnili skup-
NA DELO -BREZ KOZARČKA
„Obvezni“ jutranji kozarček je v novomeški občini ukinjen, gostiščem pa prepovedano pokazati steklenico s konjakom ali kakšno drugo alkoholno pijačo pred sedmo zjutraj. To je razbrati iz najnovejšega odloka, ki so ga prejšnji četrtek brez pripomb sprejeli odborniki v Novem mestu. Upoštevanje prepovedi je zavarovano s kaznimi: 300’ do 3.000 din za pravno osebo, 300 din za odgovorno osebo in 1.500 din za samostojnega gostinca. Prepoved ne velja za hotele s prenočišči, ukinjena pa bo tudi ob nedeljah in praznikih. Številni podatki dokazujejo, da je bil tak odlok v občini potreben, skupščina pa ga je sprejela tri mesece po zadnji burni razpravi o problematiki alkoholizma.
nosti, ker iz ustavnega besedila ni razvidno, kakšno območje naj bi le-te zavzele.
Pripomb in predlogov k osnutku obeh ustav jc bilo na javnih razpravah veliko. Tako stoji v nekem zapisniku, naj bi dali delavskim svetom tudi pravico predlagati samoupravne sporazume, medtem ko naj bi statut Icrajevne skupnosti sprejeli šele po predhodni razpravi v krajevni organizaciji SZDL. Na eni od javnih razprav pa je bilo slišati mnenje, naj bi z ustavo določili postopek, po katerem bodo delavci v TOZD odrejali dohodek kot vir življenja za krajevno skupnost.
Ek) 26. septembra je bilo v občini 94 javnih razprav: 29 v krajevnih organizacijah SZDL, 65 pa v delovnih organizacijah. Za javne razprave so usposobili 92 družbeno-politič-nih delavcev.
I. ZORAN
V boju z vodo
Tiha in mirna dolenjska reka se je po obilnem deževju spremenila v kalno, nevarno vodovje, ki je ogrozilo hiše in mostove, poplavilo ^evUna polja in travnike. Reka je podivjala, ljudje ob njenih bregovih pa so se uprli njeni uničujoči moči in jo skušali premagati.
Na številnih mostovih preko Krke so od torka na sredo ponoči stali ostale odplavine, ki bi mostove, če bi se nabrale ob njih, gotovo zrušile. Nihče ni ostale odplavine, ki bi mostove, če bi se nabrale ob nih, gotovo zrušile. Nihče ni pomiril na spanec, v bitki za mostove je bilo treba vztrajati vso noč. ker mu je uspelo z ostalimi tovariši rešiti most, kj prebivalcem veliko pomeni, od teh mož. Zjutraj sem ga dobil še vedno z mačkom v roki, malce utrujenega, a zadovoljnega, ker mu jeuspelo z ostalimi tovariši rešiti most, ki prebivalcem veliko pomeni.
„Ko je voda začela nevarno naraščati,“ je povedal Ivan, smo gasilci planili na most in pričeli odstranjevati naplavine. Morali smo izvleči vse večje kose iz vode tudi zato, da smo očuvali mostova pri gradu Otočec, ki sta ni^a od našega in sta bila zato v večji nevarnosti. Pri našem delu, ki je trajalo vso noč, so pomagali vsi vaščani po svojih močeh. Nekateri so po cele ure svetili z avtomobilskimi žarometi, da Če bi se gladina zvišala do višine vozišča na mostu, bi bil verjetno ves naš trud sicer uporabljamo pri gašenju požarov. Zdaj je položaj boljši, saj je Krka že malo upadla. Ce bi se gladina zvišala do višine vožišča na mostu, bi bil verjetno ves naš trud zaman.“
NOVOMEŠKA TRIBUNA
prikrajšana pri osebnih dohodkih nepretrgana vrsta prosvetnih delavcev.
Ob tem napovedi za občinsko blagajno v tem letu niso nič kaj razveseljive zaradi slabih dotokov. Proračun slabo krije lanske obveznosti in tekoče potrebe kljub 9-odstotnemu povečanju. Zlasti je zatajil vir „prometni davki“. Po informaciji, ki jo je dal odbornikom predsednik Avgust Avbar in potrdil načelnik davčne uprave Uroš Dular, je prometnih davkov kar za 4 milijone din manj, kot so predvidevali.
Ta informacija je izbila sodu dno, saj so odborniki zahtevali izdatna pojasnila, kaj je temu vzrok. Stane Lisac je dejal, da je zasebni obrtnik pa še kdo, zdaj prisiljen nakupovati v Ljubljani in drugih mestih, ker v Novem mestu silno malo dobi. Uroš Dular je pristavil, da je dokaz za to, da „nam zapiranje v lokalne meje škodi“ tu: kupci odhajajo drugam, z njimi gre kajpak tudi denar. Jože Rebernik je vztrajal, da je nujno ugotoviti, kdo zadržuje trgovce iz drugih krajev, da ne odpirajo pri nas svojih lokalov. Predsednik Avbar je v imenu predsedstva skupščine obljubil, da bodo to vprašanje kmalu in učinkovito uredili.
1. ZORAN
TONE KOVACiC, strojnik: „Vest, da letos dirk na Gorjance ne bo, me je zelo presenetila. Dolenjska je tako izgubila dobro in zelo obiskano prireditev, katere turistični in športni pomeni ni ravno majhen. Kot sodelavec in zvest gledalec se čutim kar malo ogoljufanega."
JANEZ BRATKOVIČ, dijak: „V Sloveniji smo imeli vsaj eno dobro avtomobilsko dirko, zdaj pa še te ni Ne razumem, kako je prišlo do tega, da so jo odpovedali. Vzroki, ki jih navajajo, se mi ne zdijo dovolj tehtni. Veliko ljubiteljev dirkalnega športa je tako prikrajšanih za dogodek leta na domačih tleh.“
MARKO POLENŠEK, pravnik: „Nisem ravno največji ljubitelj avtomobilskih dirk, žal pa mi je, da smo Dolenjci izgubili to zelo zanimivo prireditev, ki je Novo mesto vpisala v zemljevid bolj znanih krajev po Jugoslaviji, pa tudi v svetu. Letošnja dirka bi bila menda pomembna za mednarodno uveljavitev, pa je ravno letos šla po gobe.“
BOJAN MRHAR, dijak: „Res škoda, da letos dirke ne bo. Priliko bi imeli videti formulo, tako pa ... Meni in vsem ljubiteljem tega športa je veliko pomela, žal pa kaže, da pri nas v Novem mestu vse počasi zamre. Še posebna škoda se mi zdi, ker je bilo prijavljenih veliko dirkačev iz drugih držav in bi tako imeli na Dolenjskem zares dobro športno prireditev."
BRANE BLATNIK, električar: „Goijansko dirko sem si vedno rad ogledal, ker je proga privlačna in dokaj hitra. In ravno zdaj, ko si je gorjanska dirka pridobila precejšen ugled, je tako klavrno propadla. Ce bo prizadevnim organizatorjem drugo leto dirko uspelo izpeljati, bo vseeno ostal na njej pečat nekakšne neresnosti, saj so jo menda odpovedali zadnji hip. Kdo od dirkačev pa bo planiral sodelovanje na dirki, ki jo vsak hip lahko odpovedo!"
OKREPITEV
Inž. arh. Jovo Grobovšek je bil prejšnji četrtek imenovan, za urbanističnega inšpektorja v oddelku za medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu.
FRANC BEG - NAČELNIK
Franc Beg, predsednik občinske konference SZDL, je od 1. oktobra načelnik novoustanovljenega oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini v Novem mestu.
NovomeSlo kronika
Dolenjka gradi v Šentjerneju novo trgovino. S trga, kjer je gradbišče, se je moral umakniti tudi veliki petelin — simbcA kraja. (Foto: Tone Bučar)
ZA DAN PIONIRJEV - Minuli petek so osnovne šole izrabile za pionirske odredne konference. V Bršlinu so slavnost začeli pevci in re-citatoiji. Na Grmu je konferenci prisostvovala delegacija osnovne ^le Aleksa Šantić iz Beograda. Po konferenci so imeli koš^karsko srečanje in atletska tekmovanja.
KASTELČEVA DOBI ASFALT
- Kastelčevo ulico so pred kratkim zaprli. Ulico so začeli obnavljati, do občinskega praznika pa naj bi dobila tudi asf^tno prevleko. Stanovalci, ki so dolga desetletja požirali prah, so najbolj zadovoljni.
BREZ DOMAČINOV - Zavod za kulturno dejavnost je objavil abonmajski spo*'ed za novo gledališko sezono, ki pa spet ne upošteva domačih gledališčnikov. Tako bomo na odru videli zlasti predstave Mestnega gledališča Ijubhansk^ in prisluhnili vižam gostujočih ansamblov. Ali se je spet zataknilo med kulturnimi vrhovi ali pa gledališčniki nič ne delajo, da bo gledališko jesen v Novem mestu reševala izključno „uvožena kultura,,?
OZIMNICA V „KIOSKU" -Čeprav je kiosk kmetijske zadruge Krka na tržnici majhen, ima te dni precej obiskov, V njem sprejemajo naročUa za ozimnico:	jabolka,
krompir in druge pridelke.
MALO OBISKOV PO NALIVIH
- Petkova tržnica je bila dobro založena (grozdje, paprika, solata, hruške), imela pa je manj obiskovalcev kot običajne tržne dneve. Premnoge je zadržala visoka voda, zlasti prodajalke iz okoliških krajev. Cene se kljub majhnemu povpraševanju
niso hotele spustiti - obdržale so se od prejšnjega tedna.
NEKAJ DOBRIH FILMOV -Sodeč po dobrih fihnih, ki jih v zadnjem času vrtijo v kinu Krka, so imeli odgovorni v Zavodu za kulturno dejavnost srečno roko pri izbiri. Tako, in kritik bo manj!
SMRTI - Umrla sta Marija Irc, družinska upokojenka iz Rerarče vasi 84, stara 74 let, in Alojz Štine, upokojenec iz Volčičeve ulice 39, star 79 let.
ROJSTVA - Rodile so: Stanka Mervar iz Ulice Milke Šobar 6 — Boštjana, Ivanka Karpljuk, Nad mlini 7 a - deklico in Ana Tiuk s Partizanske 17 - dečka.
— Ena gospa je rekla, da je od časa do časa le dober kakšen pošten naliv, vsaj temeljito očisti ulice in spere nesnago ...
Med poplavo v Trnju je v živinorejskem obratu Agrarie vzdrževal zvezo s kopnim samo traktorist. V hlevih pitajo okoli 300 glav živine, zato je reševahia ekipa bedela vso noč od 25. na 26. september. (Foto: J. Teppey)
Pospeševalcev manjka
Štipendije za dijake kmetijskih šol
Ob pripombah k družbenemu dogovoru o organizaciji kmetijske pospeševane službe in zagotovitvi virov za njeno financiranje v pokrajini, se je na nedavni skupni seji sveta za kmetijstvo in sklada za pospe^vanje kmetijstva pri občini skupščini v Brežicah razvila živahna razprava.
V tem dogovoru je poudarek predvsem na region^i pospeševalni službi, vendar bi bilo nujno treba okrepiti tudi pospeševalno službo pri delovnih orga-
Cetinovega Pepija z Mosteca (na sliki) sosedje ne morejo prehvaliti, tako požrtvovalen je bil v nesreči, ki jih je zadela. Ponoči je pomagal vaščanom reševati živino iz poplavljenih hlevov, naslednji dan pa je tistim, ki niso mogli iz hiše, pripeljal kruha in mleka z gasilskim čolnom. (Foto: J. Teppey)
nizacijah za delo na terenu. Ze dosedanja praksa je pokazala, da se na primer pospeševalci Agrarie udeležujejo vseh seminarjev in delovnih sestankov, ki jih organizirajo strokovni zavodi in druge institucije, vendar napotkov in smernic ne morejo zadovoljivo prenašati naprej, ker je pospeševalcev premalo. Iz teh razlogov naj bi dogovor dal več poudarka pospeševalni službi na terenu in zanjo zagotovil tudi financiranje.
Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva v brežiški občini je nato sprejel finančni načrt za leto 1973. Med novostmi velja omeniti zlasti zagotovitev sredstev za štipendiranje vseh tistih mladih ljudi, ki so sklenili ostati na kmetijah. 2^je bodo na voljo štipendije po 500 din mesečno, če se bodo odločili za obiskovanje dveletne kmetijske šole.
Sklad za pospeševanje kmetijstva bo letos prispeval 60 odst. vsote za ureditvene načrte za sodobne hleve. Ta vir bodo uporabili še za izplačevanje kmečkih preživnin, za pospeševalno službo in za pomoč nekaterim društvom.	V. P.
NOVO v BREŽICAH
SRECNI, ker imajo tekoCo
VODO. Prebivalci Trnja in Mosteca iijavijajo, da jih je tekoča voda rešila Številnih nevšečnosti, ki so sicer sledile poplavam. Ko jih je 1964 doletela prav tako katastrofalna povodenj kot minuli teden, so bili vsi vodnjaki okuženi, zato so morali vodo dovažati v cisternah. Tokrat so imeli vsaj vodo, ki je napeljana v vasi iz brežiškega vodovoda.
GLUHI ZA OPOZORILA. V stanovanjskih blokih v Brežicah imajo po stopniščih, kleteh in balkonih uskladiščenih nekaj tisoč litrov kurilnega olja. Inšpektor za požarno varnost Karel Pinterič je na zadnji seji skupščine opozoril, da so količine prevelike in pogosto shranjene na neprimernih mestih.
O	DELAVSKI PROGI NIC NOVEGA. Delavci, ki se vozijo na delo iz smeri Bizeljsko - Župelevec
-	Dobova - Brežice, želijo za to smer posebno avtobusno progo. Skimščina je o tem obvestila po(^e-tje SAP, vendar še ni prejela odgovora, zato tudi predsednik Vinko Jur-
kas na odborniško vprašanje ni mogel dati dokončnega pojasnila.
ZBLIŽEVANJE. Jesenski izlet, ki sta ga v septembru organizirala brežiško in varaždinsko Avto-moto • društvo, je navdušil udeležence s slovenske in hrvaške strani. Sešli so se v Samoboru, ter si ogledali prostore tamkajšnjega AMD, mestni muzej in razstavo steklenine. Kolona 70 vozil z 227 udeleženci je nato krenila na izlet na Stojdrago. V spretnostni vožnji in streljanju na balončke je na Stojdragi zmagal Martin Kolar mlajši, inštruktor pri brežiškem društvu. Predstavniki vseh treh društev se bodo letos še sestali in sc dogovorili za skupno organizacijo izletov v prihodnjem letu.
DAN PIONIRJEV SLOVESEN PO VSEH SOLAH. V soboto, 29. septembra, so pionirski odredi prirejali proslave v počastitev dneva pionirjev. Ob tej priložnosti so sprejemali delovne programe, svoj praznik pa so popestrili s kulturnimi nastopi.
Kamen spotike
Nihče ne ve povedati, kako dolgo bodo Brežičani še čakali na sodoben avtomobil za odvažanje smeti. Zaenkrat se morajo zadovoljiti z odgovorom, da „sedanje cene za smetarsko službo ne prenesejo nobene modernizacije"*.
O	tem, za koliko bi morali podražiti tarifo za odvoz odpadkov, da bi si lahko privoščili zaprto vozilo, še ni bilo govora. Za informacijo le podatek, da plača gospodinjstvo do 100 kvadratnih metrov površine sedaj po sedem dinarjev na mesec.
Predstavnik stanovanjskega komunalne^ podjetja meni, da sodoben smetarski avtomobil še ne bi preprečil vseh nevšečnosti. V tem primeru, bi se spraševali, kam z embalažo, ki je imajo trgovine vsak dan več in za katero so na voljo draga, specializirana vozila. Najbrž bi jo morali odvažati po starem in na račun dodatnih storitev pobirati kak dinar več od trgovskih podjetij.
Pa še druge stvari so, ki jih v prihodnje ne bi smeli mirtio gledati. Odborniki so na primer zahtevali, naj bi skozi mesto prepovedali voziti gnoj, silažno koruzo ipd. na odprtih traktorjih. Ta vozila trosijo tovor skozi vse mesto, za čiščenje ulic pa je že tako premalo ljudi, celo manj kot pred leti, je ugotovil sanitarni inšpektor.
Velik nered povzročajo tudi trgovine, zlasti lokali, kjer prodajajo lizike in lučke. Nikjer ni nobenega koša za odpadke. Tisti, ki čistijo pred trgovinami, pa običajno pometejo smeti le pred pragom do ceste. Kar je zunaj pločnika, prepuščajo čistilcu ulic.
J. TEPPEV
BRE&SKE VESn
IZGUBA, KER NI BILO ELEKTRIKE
Brežiška tovarna pohištva je v času energetske krize za teden dni popolnoma ustavila delo, to pa pomeni za podjetje precejšnjo ^gubo. Po prvih podatkih se je ta povzpela na 420 tisoč dinarjev. Udarec je bil toliko bolj boleč, ker so začeh delati za vzhodno tržišče, pa že pri prvi pogodbi ne bodo ujeli postavljenega roka za dobavo izdelkov. Delavci bodo poskušali zamujeno nadoknaditi, da na končni rezultat prekinitev proizvodnje ne bo imela vpliva.
MLEKO SE KVARII, ČE NI HLADILNIKOV
V	poletnili mesecih so kooperanti vedno v zadregi za shranjevanje mleka čez noč. Ker nimajo hladilnikov, se pogosto dogaja, da kontrola ugotovi neustrezno kvaliteto. V letošnjem avgustu je bilo takega mleka 87.400 litrov, vsega skupaj pa so kmetje tisti mesec oddali 1 milijon in 226 tisoč litrov.
Kakovost mleka ugotavljajo v vsaki zbiralnici po posameznih vrčih. Trenutno je v brežiški občini 60 zbiralnic. Nadzor je temeljit. Ce mleko ob prvem pregledu v mesecu ne ustreza predpisani kakovosti, potem odvzema kontrolor vzorce pri posameznikih. Vsak mesec odvzame in pregleda po 400 do 450 vzorcev.
ZA GREGOVCE
Prebivalci vasi Gregovci ob Sotli so v stalnem strahu, da bo narasla reka prej ali slej zalila vas. Od skupščine v Brežicah so zahtevali, naj vodna skupnost to prepreči. Komisija vodne skupnosti si je nevarno mesto dvakrat ogledala in občinska skupščina v Brežicah je prejela pi,-smeno zagotovilo Vodne skupnosti Dolenjske, da bo ta ukrepala še letos.
VINOGRADNIKI MORAJO PRIJAVITI GROZDJE
Deset dni po trgatvi so vinogradniki letos dolžni prijaviti pridelek grozdja« Le tako ga bodo lahko prodali po višji ceni. Kdor tega ne bo napravil, bo sam oškodovan. Pa tudi strah, ila bi to vplivalo na davčno odmero, je odveč, ker kmetijska inšpekcija in davkarija nimata nobene zveze.
Hitro, da vlak ne bo odpeljal!
Upokojencem v kriki občini stanovanja v bloku • Več razlogov govori za to, da je takšna rešitev primernejša od skupne strehe v domu
„če bomo predolgo delali analize, potem letos ne moremo več računati na gradnjo,** je izjavU na seji Krške občinske skupščine 27. septembra pr^sednik Jože Radej, ko je ta razpra^ijala, kaj je za upokojence v občini bolj smotrno — stanovanja v blokih ali skupna streha v domu. Odborniki so podprli mnenje komisije, da je za krške razmere primernejša graditev stanovanj, čeravno uživa domska izgradnja ugodnosti v obliki dotacije, za stanovanja pa so na voljo le posojila.
Dom naj bi imel najmanj 80 do 90 postelj in kljub šestmilijonski' dotaciji bi morali zbrati v občini zanj še enkrat tolikšno vsoto. Večja središča (Ljubljana, Celje) že imajo take domove z vsem udobjem, vendar so vzdrževalnine visoke, od 1300 do 1500 din. V Krškem se sprašujejo, kdo bo uf>okojencem plačeval razliko za oskrbo, če bo zadostovala povprečna moževa pokojnina. 1500 din komaj zanj, za ženo pa bi morali plačevati oskrbo iz drugih virov. Dogajalo se bo, da bodo sprejem v dom marsikomu morali odkloniti, če skupščina ne bo mogla kriti stroškov. To pa pomeni celo večanje socialnih razlik.
ŽELIJO PRIMERJALNE PODATKE
Svet za finance v Krškem je naročil strokovnim službam pri občinski skupščini, naj v prihodnje dopolnijo poročila o gospodarjenju v občini s podatki iz sosednjih Občin in celotne regije. Tako bi skupščina imela boljšo piedstavo o tem, kakšno mesto zavzema občina v ožji regiji in kakšen je njen položaj v primerjavi z ostalo Slovenijo.
NALOŽBE NA SENOVEM BI BILE LE BREME
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela informacijo delavskega sveta Rudnika Senovo o razvojni politiki. Soglašala je z njegovimi sklepi, da se naložbe za odkopavanje novDi slojev v globini pod koto 125 ne izplačajo, ker bi predrago plačali dveletno ali triletno podaljšanje življenjske dobe rudnika. Delavsfa svet je zaradi tega predlagal, naj bi vsa trenutno prosta sredstva vložili v perspektivnejšo dejavnost, ki bo dajala kruh rudarjem v prihodnje.
Ti meni, jaz tebi
Nepisano pravilo dobiva veljavo
Kolikor davkov izterjajo, tolikšen je odstotek sredstev, ki jih občinska skupščina Krško letos nakazuje krajevnim skupnostim. Za tako merilo so se izrekli odborniki z namenom, da bi pospešili izterjavo in da se ne bi dolgovi vlekli iz leta v leto. Kdor lahko plača, naj to opravi čimprej, kdor ne more, naj mu plačilo spregledajo. Kaj bi vlekli zaostanke za seboj kot jaro kačo.
Za sejo skupščine 27. septembra so odborniki dobili natančne podatke o izterjavi za prvih osem mesecev. Ta je bila najuspešnješa v krajevnih skupnostih Dolenja vas (98 odst.) in Brestanica (84,5 odst.), najslabša pa v Podbočju (36,5 odst.).
Občina težko pride do davkov tudi v krajevnih skupnostih Koprivnic, Zdole in Veliki Trn. Na teh območjih so do 31. avgusta izterjali le okoli 47 odst. prispevkov. V krajevni skupnosti Krško pa so v istem obdobju izterjali 63 odst. o bveznosti.
Krajevne skupnosti so do sedaj prejele 190.720 din ali 63 odst. vsote, ki jim pripada v tekočem letu za njihove potrebe. V blagajno občinske skupščine se je do konca avgusta nateklo za
19.117.000 din vseh dohodkov. Nekaj več kot enajst milijonov (66 odst. od letnega plana) so razporedili za proračunske	izdatke,
7.600.000 pa so izločili za izobraževanje in vzgojo (74 odst. letnega plana). Pri izdatkih upošteva skupščina planska predvidevanja in jih ne prekoračuje.
J. T.
saj bi si v tem primeru lahko privoščili bivanje v domu pretežno občani z višjimi pokojninami.
Kljub temu pa odborniki niso zanikali potreb po domski graditvi v pokiajinL Posavje ima dom počitka na Impoljci in načrti za njegovo razširitev so napravljeni. Soustanoviteljstvo so prevzele vse tri občine, ki že zdaj prispevajo za njegovo povečanje. Odborniki so predlani, da bi del sredstev, ki so v republiki namenjena za domove, usmerili tudi za razširitev doma na Impoljci. V tem domu so večinoma onemogli, duševno in telesno prizadeti ljudje, ki potrebujejo skoraj bolniško nego, za take pa vsako leto znova zmanjka postelj.
Ce se bodo upokojenci v Krškem odločili za graditev stanovanj, potem lahko računajo na približno 2,7 milijona din kredita. Pri graditvi
ZA„DOMAČO" VZREJO
Kostanjeviška ribiška družina uspešno skrbi za obnovo ribjega zaroda v loviščih reke Krke. Doslej so imeli dva gojitvena ribnika za krape in linje, sed^ pa so pridobili še tretjega. Po sporazumu s krškim „Turističnim društvom" so namreč prevzeli še ribnik na Poišči in vanj že vložili večje število krapov-pleme-nic. Družina je še pred leti vlagala v Krko izključno kupljen zarod, sedaj pa zadostuje zgolj domača vzreja.
tovrstnih stanovaiij, do katerih bi imeli pravico samo upokojenci, ne pa tudi njihovi svojci, se nadejajo tudi pomoči delovnih organizacij. Upokojenci zasedajo trenutno 190 družbenih stanovanj. Del teh bi lahko izpraznili, če bi podjetja prispevala denar za postavitev bloKa, l^kršnega imajo na primer v Trbov-Ijah.
JOŽICA TEPPEV
CESTE,CESTE!
Na ozkem odseku ceste Krško — Brestanica je bilo od leta 1970 do 23. septembra letos 120 prometnih nesreč z lažjimi in težjimi poškodbami ter smrtnim izidom. Ta odsek je zelo ozek, ponekod celo tako, da se ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila. Hitrost je omgena na 40 km na uro. Ta cesta je zelo obremenjena in je glavna prometna zveza s Koganskega in Sevnice po levem bregu Save. Postaja milice Krško je zaradi številnih nesreč opozorila občinsko skupščino, naj ta izposluje čimprejšnjo modernizacijo. Kako nujno potrebna je razširitev, dokazujejo številke. Po tej cesti pelje vsak dan 28 avtobusov v obe smeri, vseh motornih vozil pa okoli 2.000.
„To bo spet škode,** so med zadnjo poplavo z obžalovanjem ugotavljali prebivalci prizadetih območij. V vodi so bile vasi Koprivnik, Malence, Kariče, Slivje, Selo, del Pristave, Pijavško polje in Spodji Stari grad. Vsega skupaj je bilo poplavljenih 400 ha površin. (Foto: J. Teppey).
KRŠKE NOVICE
PREKO PLANA - V brestaniški termoelektrarni so izpolnili letošnji proizvodni načrt že ob koncu avgusta, saj so obratovali zaradi pomanjkanja električne energije kar brez prestanka. Zadnje čase vsak dan porabijo več kot 600 ton premoga, ki ga je le težko dobiti. Ker so jim v Trbovljah odpovedali nadaljnje pošiljke, si ga bodo skušali pravočasno zagotoviti na bosanskem trgu.
SPREMENITI ODNOS! - Komite občinske konference ZK pripravlja s svojo komisijo za kadrovsl^ vprašanja prvo srečanje s študenti iz krške občine, ki obiskujejo višje in 'visoke šole. Poleg 150 študentov so v soboto zvečer povabili v Kostanjevico tudi predstavnike delovnih in družbeno-političnih organizacij ter občinske skupščine. Razgovoru o problematiki občinskega gospodarstva, možnostili za zaposlovanje iri podobnem, bo sledil še družabni del. Taka srečanja naj bi še ponavlja-
li, kažejo pa bistveno drugačen odnos matične občine do perspektivnega strokovnega kadra.
PO POLZEVO - Negodovanje, prošnje in zahteve nekaterih stvari le ne morejo urediti tako, kot bi si občani želeli. V naseljih na Krškem polju tako še vedno pomešajo dostavo kruha, ki jo je obljubila TOZD „Imperial“ iz Krškega, po tem ko v Leskovcu ni več zasebne peke kruha. Kaj pravzaprav drži: „obljuba dela dolg“ ali „obljube je lahko dajati...	- to se sedaj sprašuje
prizadeto prebivalstvo.
ZAKAJ rAKO? Retrospektivna razstava Franceta Miheliča je bila resda vrh likovnili prireditev Dolenjskega kulturnega festivala, ven- ^ dar je že zdavnaj mimo. Kljub temu ( pa v središču Krškega nanjo še vedno opozarja transparent, ki so ga pozabili sneti.
Razprava: nova ustava je boljša!
Do nedelje, 23. septembra, končane razprave v vseh 11 KS - Slavko Štrukelj: »Občani se zavzemajo za večji samoupravni red.«
Pri občinski konferenci SZDL v Sevnici se zbirajo zapisniki razprav o obeh ustavah, zvezni in republiški, ter izhodiščih za sestavo občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti. Pri občinski konferenci SZDL so zadovoljni s potekom razprav, saj so marsikje imeli celo več zborov. 25. septembra so imeli zbranUi že tudi 5 zapisnikov razprav v delovnih organizacijah.
Predvsem je značilna vehka	zavzeli delavci KOPITARNE,
udeležba občanov. V Šentjanžu	Še več, prepričani so, da jo je
^e bil gasilski dom premajhen; vseeno se je vanj nagnetlo 150 ljudi. Prvo nedeljo, ko so stekle razprave, je bilo izredno lepo vreme. Ljudje so imeli obilo poljskih in drugih jesenskih opravil, vendar je bila celo v t^ih krajih, kot sta Studenec in Tržišče, več kot 10-odstotna. udeležba volivcev. Z udeležbo so zadovoljni tudi v delovnih organizaciji. V JUTRANJKI, KOPITARNI7 sindikalni organizaciji občinske uprave, sevniške osnovne šole in železniških delavcev je bila udeležba od 70 do 80 odst. vseh zaposlenih.
ObčaAi so tudi v ustavni razpravi postavili v ospredje težave, s katerimi se srečujejo vsak dan. Želijo svobodno izbiro zdravnika in bolnice ter eno rizično skupnost zdravstvenega zavarovanja v republiki. Družbeno razlikovanje je zaradi sedanje ureditve 9 skupnosti, najhujše ravno v zdravstvu, so jnenili. Podobno je s šolstvom.
škofjeloški občini in Trebnjem prejemajo učenci brezplačne učbenike in še druge ugodnosti, v SEvnici jih dostikrat še za denar ni mogoče kupiti. Občane je živo zanimala bodoča ureditev krajevnih skupnosti in njihovo financiranje. Razprave o občinskem statutu in statutih krajevne skupnosti pa bodo novembra in decembra.
Čeprav nova ustava ne govori
o	delavski kontroli, so se zanjo
treba stalno imeti v bankah,» člani teh organov naj bi bili pravilno izbrani. Delavci železnice so se zanimali za minulo delo, imeli so dosti upravičenih pripomb glede nadurnega dela. Na železnici je nadurno delo namreč že kar obvezno. Ponekod so izražali tudi bojazen, da bo široka demokracija z delegati predraga. Ta strah je vsekakor odveč, saj mora biti ena od pridobitev novega sistema tudi večja učinkovitost. Potrebna bo tudi večja usposobljenost delegatov, to pa laliko prinese le
Slavko Štrukelj, sekretar 10 občinske konference SZDL; ,^^41 bilo kritike ustavnih dokumentov. Občani pravijo, da bi z novo ustavo moi^i prenehati s staro razvado, ko zakonov in celo ustave niso spoštovali!”
)tvoritev je bila prisrčna, kot jo znajo napraviti le v teh hribih:
1 sredi vasi mize, pogovor o polletni akciji. Na sliki: odbornik Alojz Kuhar, Franc Dolinšek, predsednik gradbenega odbora (na desni I strani mize), Anton Veteršek, ki je v(^ovod zmontiral, in blagajnik I Franc Mavrič.
Novo in staro s Studenca
hr
Strokovnjaki Dolenjske vodne skupnosti iz Novega mesta in republiški izvedenci so že v sredo, 26. septembra, skrbno pregledali poplavljeno območje vse do Sevnice. S fotoaparati in filmskimi kamerami so prav gotovo tudi dokumentii^i razdejanje. Vsekakor ovekovečeni dokazi, kako delati, kaj je bilo dobro in kaj ne. Na sliki: pred Cepetovo hišico na Mimi, ki je bila najbolj ogrožena, in predsta^ja trd oreh za ureditev toka vode pod mostom. (Foto: Železnik)
Največjo škodo so preprečili
Povodenj ogrožala 23 vasi - 50 domačij poplavljenih - Odločna akcija občinskega štaba civilne zaštčite in štabov krajevnih skupnosti
Odborniki so na zadnji seji občinske skupščine minuli četrtek že obravnavali prVo poročilo občinskega štaba civilne zaščite o povodnji v noči od 24. na 25 september in naslednje dni. O dejanski škodi še ni bilo mogoče govoriti, saj predvsem Temenica še do minulega četrtka ni odtekla. Del poplavljenih krajev smo v sredo. 26. septembra, tudi obiskali.
V	takih primerih je potrebna odločnost, štabi civilne zaščite so jo pokazali. Občinski štab se je sestal že v jutranjih urah 25. septembra. Odredili so stanje pripravljenosti za štabe v krajevnih skupnostih in jih zadolžili za opazovanje vodne gladine. Štabi so svoje naloge uspešno opravili. S pomočjo občanov in budnosti delavcev so skoraj povsod škodo preprečili. Iz ogroženih trgovinskih skladišč so blago umaknili pred vodo, ravno tako so ravnali tudi občani po stanovanjih. Že sedaj pa je očitno, da je škoda vzdolž neregulirane Temenice vse od občinske meje od Velikega Gabra dalje povzročila veliko škodo na poljih, komunalnili napravah in tudi neka-terili hišah. Hudo je bilo tudi v Mirenski dolini in Šentrupertu.
V	sredo 25. septembra, smo na Mirni srečali tudi strokovnjake Dolenjske vodne skupnosti, inž. Pavlina iz Novega mesta s sodelavci in izvedence republiške vodne skupnosti. Po mnenju teh strokovnjakov je vso mirensko industrijo rešila doslej izvedena regulacija skozi kraj. Značilno je namreč, da je Mirna sorazmerno hitro odtekla, medtem ko se Temenica ne gane dalje. Na Mirni se je tudi lepo videlo, kaj je polovičarsko delo. Vodna skupnost je morala nehati z regulacijo pri starem kamnitem mostu, ki je težava zase. Most namreč sploh ne stoji v smeri toka. Odbornik Franjo Bulc je na seji občinske skupščine kritiziral delo Dolenjske vodne skupnosti, ki je pustila na mostu dve odprtini zaprti. Eno je med povodnijo voda
Pomoč, dokler je čas
Kdo naj vse izvaja akcijski program za boj proti alkoholizmu?
i CESTNI PRAH OGROŽA ; Zdravje - Med dolgotrajno pre-1 Usmeritvijo prometa zaradi moderni-I zacije obsavske ceste proti Krškemu I je preusmerjen promet za lažja vozi-I la čez Studenec ali Zavratec do i Rovišč in dalje proti Raki. Seveda
?a se spusti po teh cestah vse mogo-e in nemogoče. Tako svet krajevne j skupnosti Studenec kot tudi občani i na zboru ob ustavnih razpravah so j terjali, da se skoz omenjene kraje I ceste asfaltira. Zaradi zaščite Ijud-jskega zdravja in narave z asfaltira-j njem ni mogoče več odlašati, zato
I	bi morali odgovorni ukrepati, dokler
I	ne bo prepozno!
POZABILI NA KAŽIPOTE -Večkrat je bilo že opozorjeno, da je tieba v Zavratcu postaviti kažipote 2a Bučko, Škocjan, Rako in Krško. So vaščani dolžni podnevi in ponoči poslušati jezne voznike, ki se ne Znajdejo, ko bi cestno podjetje to lahko uredilo s tablo? Tako pa ni le v Zavratcu. Tudi v Roviščih ni kažipota za Studenec - Sevnico in ^ Kako, kjer je križišče občinske ceste ^/nipoijca-Studenec-Rovišče ter repu-' uliške ceste Rovišče-Zavratec.
TAKO POSTO, KOT JE BILA OBLJUBLJENA! Ko so studenško Pošto lani preimenovali v pomožno,
so krajevni dejavniki povabili na Studenec direktorja PIT Novo mesto. Občanom je bilo zagotovljeno, da bo pomožna pošta na Studencu tudi poslej nudila enake storitve kot prej. Pred nedavnim pa je poštni inšpektor prepovedal izplačevanje denarja na hranilne knjižice. To je vzbudilo veliko negodovanja posebno med kmetovalci, saj jim letos plačujeta denar za prodani les na knjižice gozdni obrat kot tudi sevni-ški Kmetijski kombinat za pridelke. Imetniki hranilnih knjižic imajo pravico dvigati denar na vseh bankah in poštah v državi. Cemu moti šta ta napredni način plačevanja, več, čemu je snedla svojo besedo? !
DENAR JE, IZVAJALCEV PA NE - Zgodilo sc je nenavadno, a zato nič manj resnično. Sedaj, ko je že na voljo denar za gradnjo prepotrebnih stanovanj za učitelje, ne morejo najti izvajalca del. Domači zidarji so se ustrašili, saj si dela nihče ne upa prevzeti na svojo odgovornost. Morda bi prevzelo gradnjo hiše podjetje, ki gradi temelje za boštanjsko šolo? Ce bi se lotili dela takoj, bi bila stanovanja lahko nared že do letošnje zime.
K. ZORKO
prednosti; za kaj takega se vsekakor izplača nekaj žrtvovati.
A.	ZELEZNIK
TRDIJO DRUGAČE
K članku, ki je izšel 27. septembra pod rubriko „Sevniški vestnik" in ki dokaj netočno obravnava vožnje delavskih avtobusov, pripominjamo naslednje. Delavski avtobusi v Sevnici ne ustavljajo nikjer dru^e, razen tam, kjer ]e določeno postajališče. Postajališče sta določila občinski strokovnjak za promet in strokovnjak za avtobusni promet podjetja Izletnik iz Celja. Glede hude krvi menimo, da se bo pač treba ohladiti Avtobusi so v napoto le „nedeljskim voznikom", kdor pa je vajen gostega mestnega prometa, ra postanek avtobusa sploh ne moti. Ce pisec sestavka želi, da bi spremenili postajališča, naj za to zaprosi pri .občinski skupščini Sevnica.
Podpisi štirih voznikov avtobusov iz Sevnice PRIPIS. Zaradi težav, ki nastajajo v sevniškem mestnem prometu ob prometnih konicali zaradi vstopanja in izstopanja delavcev kar na ulicah, je na zadnji seji občinske skupščine Sevnica postavil odborniško vprašanje predsednik splošnega zbora dipl. vet. Boris Stariha. V ponedeljek so nam na oddelku za notranje zadeve ObS Sevnica povedali, da bodo to vprašanje obravnavali na bližnji seji sveta za varstvo v cestnem prometu. Na sestanek bodo poklicali vse prizadete; sevniške kolektive in predstavnike avtobusnili podjetij. V podpisu pod sliko smo pohvalno pisali o organizaciji delavskih prog, nakazali pa smo tudi težavo, ki ne zadeva le „nedeljske voznike”.
Vredno je bilo
Velike in Male Drušče, kjer so letos kakor drugod po hribih za Lazami in nad Radovejem bogato obrodile slive, so pred nedavnim ob prvi Portugalki krstili nov vodovod. Razen ene hiše v obeh vaseh so na omrežje priključene vse hiše. Kot je ob takih delih že navada, so tudi tod sami razdelili breme med vaščani: močnejši gospodarji (kdo je tu sploh močan? ) po 3.500 dinarjev, drugi po tri tisočake; delo je sodilo kajpak še povrhu. S konji so zvozili cevi in betonsko železo iz Celja, Sevnice in Škocjana, kjer je bilo pač ceneje. Pesek so vozili iz Cešnjic, mivko pa iz Lonča-ijevega dola. Blagajnik Franc Mavrič je zlizal gume na svoji škodi po opravkih sem in tja: od Konjskega do vrha < Laz, kjer se cesta prevesi navzdol, je 4 km nepretrganega klanca!
Na nedeljo so sredi vasi slavili otvoritev. Ko je Mrgo-letov meh pred mikrofonom ojačevalne naprave telčen-sidh gasilcev pozival k plesu, je vedel vsak od treh predstavnikov gradbenega odbora dosti povedati. Alojz Kuhar, vnet gasilec in občinski odbornik, je povedal, da doslej za to veliko akcijo še niso prejeli družbene pomoči. „S sekiro smo sekaH zmrznjeno zemljo, ko smo kopali za glavni vod,“ je pristavil predsednik gradbenega odbora Franc Dolinšek.
—	Kako ste si razdelili delo? — me je zanimalo, saj že tudi po hribih primanjkuje rok.
„Povsem preprosto smo se zmenili. Nekaj se nas je odločilo za akcijo ta in ta dan. Kar od hiše do hiše je nekdo stekel. V jarku smo se zbrali. Tako je bilo vse od letošnje zime sem. Od zajetja do zbiralnika je 450 metrov, glavni vod do Velikih DrušČ je dolg 350 metrov.“ Tako so odgovarjali in vsak je rekel nekaj.
Na katerili DrušČahso bili bolj pridni, na Malih ali Velikih? Odvečno vprašanje. Sploh ne vedo, čemu so ene Male in druge Velike. Ker imajo pač cerkev, pa so Veliki. Poslej pa imajo vsi skupaj še zanesljiv vodovod s kar dvema črpalkama /.a vsak pnmor	^	l
Socialne službe trebanjske občinske skupščine vestno spremljajo pojav alkoholizma v občini. To goije je namreč tesno povezano tudi z nerazvitostjo. Letošnje poročilo socialne službe pri temeljni izobraževalni skupnosti o socialno in materialno ogroženih šolaijih pove, da gre med 492 otroki kar za 221 otrok alkoholikov!
Ti otroci seveda ne morejo slediti pouku. Kar 138 jili je bilo v šoli nepripravljenih, splošno nerazgledanih, brez domačih nalog, 46 je bilo raztresenih, neprespanih in podhranjenih, 49 jih prihaja zaradi takih razmer v šolo slabo oblečenih, raztrganih in neumitih, nezadostne ocene jih je dobilo 143. Tako črno torej najnovejši podatki. Delavci, ki se spoprijemljejo z alkoholizmom, so dosegli že prve razveseljive uspehe. V začetku maja so v občini ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Sedaj šteje že kar 28 članov, v nekaj mesecih se je število članov podvojilo!
Kakšno je delo kluba in članov v njem? V soboto so imeli piknik na Mirni. Sodelovala sta tudi dr. Rugelj in dr. Jakopič z zavoda za zdravljenje alkoholikov pri Ljubljani, predsednica občinske konference SZDL Trebnje, dr. Kranjc iz trebanjskega zdravstvenega doma in drugi. Gre za to, da je mogoče prav lahko pokazati, kako se lahko zabava in prijetno preživi čisto brez alkohola. Pokrovitelj prireditve je bila DANA, ki je že tako dala prednost brezalkoholnim pijačam (nad 60 odst. prodanih pijač so sadni sokovi). Alkoholizma namreč ni mogoče zdraviti le s tabletami, ampak je najuspešnejše zdravljenje v skupini takih, ki so zbrali toliko volje, da se odrečejo alkoholu. Občinski akcijski program, ki ga je sprejela občinska skupščina minuli četrtek, nalaga obveznosti vsem; delovnim organizacijam, sodišču, inšpektorjem, šolam in družbeno-političnim organizacijam. V občini kažo ustanoviti več klubov; Ic-tem jo treba tudi še več gmotno pomagati. Tistim, ki no o/.clravcli, naj bi v delovnih organizacijah nudili /apc slitov, da /a --oj trud iie t'i du/ivcli i)onovnt.-i>a i • o-č..ranja	x.	Z.
JANA POTOČNIK, sociahia delavka: ,3olje skromnejši, a uresničljiv program! “
sama prebila. Vodni strokovnjaki so take očitke Mirenčanov zanikali na kraju samem. Po nihovem mnenju so namreč več pridobili z očiščeni-' mi odprtinami, kjer je glavni pretok Most pa bo ozko grlo vse dotlej, dokler se pred njim pravilno ne usmeri, tu pa je v napoto Cepetova
A. ŽELEZNIK
KAJ PRAVIJO PRIZADETI?
KAREL BUH, kmet. Puščava: „Krave so stale do vimen v vodi. Cestno podjetje je ob modernizaciji ceste vstavilo povsem premajhne	kanale.
Morali bi biti vsaj polmetrski!
SIN JUR MARIJA, gostihii-čarka, Šentlovrenc: „Betonski tlak v kleti nove hiše smo dvakrat izolirali. Talna voda ga je v sredini kar prelomila in dvignila. Ko smo v tlak naredili luknjo, se je polegel.“
STANISLAV ABOLNAR, Šentlovrenc: „40 let smo v tej hiši. Bilo je več povodnji, tako visoke vode kot tokrat še ni bilo. Le centimeter je še manjkalo, da ni vdrla v stanovanje. Kletna okna smo zama^.
INŽ. PAVLIN, Vodna skupnost Dolenjske: „Vodna skupnost nima sredstev za gradnjo nove hiše, takega denaija ne dobi od republike. To je v pristojnosti občine.“
LOJZE KRAVCAR, cestar iz Hjuske: ,jsie vemo kje začeti! Rad bi odmašil tale kanal,“ nam je dejal, ko je brodil po vodi na cesti proti Veliki Loki. Težko delo na cesti je ob takem še težje.
IZ KRAJA V KRAJ
TREBNJE:	ŠTUDIJSKI	SE-
STANKI ZA MLADE O USTAVI -Na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske konference Zveze mladine so se dogovorili, da bodo za člane predsedstva in aktiviste mladinske organizacije na terenu pripravili posebne strokovne sestanke, kjer naj bi razpravo o ustavi in novostih pripravili tako, da bi mladi od tega tudi največ imeli, pripravili bodo razgovore o posameznih temah. Tudi sicer so sprejeli bogat program dejavnosti za naddjnje delo mladinske or;^anizacije.
GASILCI SO SF. ODREZALI -
V	tednu požarne varnosti je občinska gasilca zveza izdala poseben lepak, na katerem so opozorila, zaradi česa prihaja najpogosteje do požarov. Zadnja leta je gasilstvo v občini doživelo lep napredek, večina podeželskih društev si je že omislila gasilske kornbije. V nedeljo so Trebanjcem pred občinsko skupščino s parado na najbolj slikovit način prikazali napredek motorizacije in opreme gasilskih društev občine. Povabili so tudi sosednja društva.
ČATEŽ, MIRNA, MOKRONOG: DRAŽJA VODA - Občinsa skupščina je na zadnji seji prejela predlog mirenske DANE in KOMUNALNEGA PODJETJA za podražitev vode izjavnih vodovodov. Po novem naj bi veljal prostorninski meter vode za gospodinjstva 1,60 din, za ostale porabnike pa 2,30 din. Komunalno podjetje je sicer predlagalo višjo ceno za vodovod Čatež, vendar predlog ni bil sprejet. Za primerjavo, kakšne so bile cene za vodo v Mokronogu, naj zapišemo, da so le-te že najmanj 10 let nespremenjene.
TREBNJE:	„ODMRZNJENE"
SMETI - Komunalno podjetje je imelo lani z odvozom smeti in uporabo odlagališča za 16.199 dinarjev izgube. Gospodinjstva naj bi poslej po novih cenah, ki jih je minuli četrtek potrdila občinska skupščina, plačevala od površinskega metra stanovanjske površine po 10 par, gospodarske organizacije po 21 par, ustanove in druge službe pa po 15 par. Za uporabo odlagališča pa po 50 odst., od zneska za odvoz smeti. Cene so bile nespremenjene že od novembra 1968.
thekEE NOVICE
DVE OD KOLPE
DOBRA LETINA - Koruza zelo lepo zori, le ponekod nima miru pred svinjsko in medvedjo nadlogo. Krompir je kar dobro obrodil, s sadjem pa tudi nismo prikrajšani. Tudi pospravili bomo lahko: nekaj kmetje, nekaj pa divji prašiči in medvedje, da ne bo nobeden ostal praznih rok.
SPET AVTOBUS - Ko se je začel pouk, je spet začel voziti redni šolski avtobus na poti Osilnica-Vas-Fara^Kočevje. Med počitnicami pa je vozil ta avtobus le od Broda do Kočevja. Zato smo bili potniki iz gormega toka Kolpe zelo prikrajšani. Če smo šli s tem avtobusom iz Kočevja ob 12.15, smo morali čakati v Brodu na Kolpi cele tri ure in pol na večerni avtobus za Osilnico. No, za zdaj je konec godrnjanja.
JOŽE KRIŽ
OBVOZ PO GOZDU
Ko je bil 26. septembra poplavljen odsek glavne ceste Mrtvice-Loži-ne, je bila prekinjena prometna zveza z Ribnico in Ljubljano. Že 26. ni prišla pošta in avtobusi niso več vozili. Vendar so ljudje odkrili zvezo po gozdni cesti preko Črnega vrha. Tako je bil spet mogoč promet z osebnimi avtomobili, 27. septembra popoldne pa je Kočevje spet dobilo pošto, ki je bila pripeljana tudi po tej cest^. Avtobusi proti Ljubljani pa niso mogli po tej cesti Za nujne zveze pride včasih helikopter.
PREPLAVLJENI
POŽIRALNIKI
Požiralniki pod Kočevjem niso mogli požreti vse vode. Voda je zalila cesto Mozeij-Livold, in sicer kar meter in pol visoko. Tudi na cesti v Dolgi vasi je bila voda.
|nuMnBMBUMaMBMaraaMM««*anaBUBaa
3
Po naporni hoji - zaslužen počitek. (Foto: Jože Adamič)
navdušenje za pianine
Vedno več kočevskih planincev na pohodu po slovenski transverzali
v letošnjem letu so imeli kočevski planinci 2e več skupinskih izletov zunaj svojega območja. Izleta na Golico se je- udeležilo 35 članov, na Snežnik pa je odšla skupina 45 članov. V načrtu imajo še dva skupinska izleta, in sicer na Storžič in v Log pod Mangartom, kjer bo proslava 80-letnice ustanovitve Planinske zveze Slovenije. Starejši člani bodo šli na Komno in k Sedmerim triglavskim jezerom.
V društvu raste navdušenje za pohode po slovenski transverzali. Kar 35 posameznikov iz Ribnke, Dolge vasi in Loškega potoka, članov Planinskega društva Kočevje,
■IB—
Eden izmed mnogih
Včasih praveč živahen, zdaj priden delavec in vesten gasilec
— Ko smo malo prej reševali premoženje Jožeta Vidervola iz • •
rodgorske ulice, so enega izmed nas gasilcev opikale čebele. Rešili smo tudi psa in je potem dve uri hodil za mano, je povedal 26. septembra popoldne 18. letni Anton Kožuh, izprašani gasilec prve stopnje, ki je sicer zaposlen v ITAS Kočevje.
- Na nogah sem že od 7. ure včeraj. Najprej smo v podjetju pripravili vse za primer poplave, ko pa se je začela poplava, nas je mobiliziral štab civilne zaščite.
- I, kaj sem delal? Kot vsi. Pregledali smo dom telesne kulture, lekarno, kino, vlekli debla iz Rinže, da ne bi podrla mostu, reševali ljudi, skratka: nič posebnega.
„Ce se ne motim, si bil še pred tremi ali nekaj več leti bolj tako? “
- Res sem se v šoli rad pretepal in so me imeli za poglavarja. Vsi so se me bali, ampak ne vem zakaj. Potem sem delal na Rudniku, kot oče, ki je bil rudar, zdaj sem pa ključavničar pri ITAS, kjer zdaj slabo kaže -voda zaliva delavnice.
„Kako to: prej si bU bolj problematičen, zdaj pa si gasilec, se pravi reševdec in tisti, ki pomaga človeku v nesreči? “ sem vrtal vanj.
- Človek se zresni. Sreča ga
pamet. V podjetju sem vesten delavec. Že tri leta in pol, kolikor delam, nisem imel nobenega plavega. Sicer pa: če ne bi bil dober delavec, ne bi zaslužil do 4.000 din na mesec.
Anton Kužuh je eden izmed mnogih občanov, ki so med zadnjo poplavo prizadevno pomagali pri reševanju ljudi in premoženja v poplavljenem Kočevju. (Foto:	J.
Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
VIHAR ■- Vihar, ki je pridivjal nad Kočevje v ponedeljek, 24. septembra zvečer, je povzročil veliko škodo stavbam, avtomobilom, parkom in njivam ter vrtovom. Pridni gasilci in občani so že med viharjem pokrivali strehe s ponjavami, da ne bi bilo zaradi dežja še večje škode.
domu telesne kulture itd.
ZLOMLJENA ROKA - Vihar je posebno hudo poškodoval tudi streho 4. in 5. stolpiča v Podgorski ulici. Stanovalci so ju pokrivali s ponjavami. Pri tem je veter vrgel s strehe skozi luknjo v strehi na pod-
— Zakaj v jesensko-zimski sezoni, ki je sicer glavna kulturniška sezona, v Likovnem salonu v Kočevju ne bo več razstav?
— Da jim v nezakuijenih prostorih čuvaj razstave ne bi zmrznil.
KOČEVSKE NOUIGE
ima za seboj že nekaj odsekov te lepe ture. Iz Kočevja pa se udeležujejo pohoda po transverzali tri večje skupine; dve članski in ena mladinska. Člansko vodita dr. Andrej -a-gar in tovariš Majcen, ki je na pohodu že drugič. Mladinsko skupino vodi absolvent šole za telesno kulturo, tovariš Borut Hočevar. Te skupine imajo za sabo že Pohorje, Kamniške planine in del poti po Primorski. Celotno transverzdo bodo prehodili do konca leta 1974. To je res lep uspeh, zlasti še če pomislimo, kako odročno je Kočevje.
Lepo je obiskana tudi koča za Mestnim vrhom pri Jelenovem studencu na Stojni, pa čeprav je odprta le ob sobotah in nedeljah. Še večji bo obisk, ko bodo končana obnovitvena dela pri koči in ko bo dokončno urejena cesta za avtomobilski promet.
ANDREJ ARKO
Na križišču pri stari banki v Ribnici stoji vsak dan pred začetkom pouka vsaj po en pionir-prometnik in pomaga šolarjem, predvsem prvošolčkom, varno prečkati cesto. (Foto: J. Primc)
strešje našega dopisnika Franca Brusa, ki sije pri padcu zlomil roko.
VRBA CEZ CESTO - Vihar je podrl po Kočevju mnoga drevesa, med temi tudi vrbo pri mostu na Roški cesti. Padla je tako, da je zaprla cesto. Gasilci so jo kmalu prežagali in omogočili promet.
VSE RAZBITO - Pogled na Kočevje je bil po viharju in se nekaj dni kasneje žalosten. Vsevprek je ležala razbita opeka, steklo, polomljena drevesa in veje, pa tudi metrska polena in drugo, kar je vihar raznesel.
ŠE VODA - Za viharjem je prišla še voda in odrezala Kočevje od sveta. Avtobusne zveze proti Ljubljani so bile prekinjene, kar so še posebno hudo občutili tisti, ki so imeli nujne opravke, na primer razne izpite. Po-
Plavljen je bil glavni trg, hotel ugled, dom upokojencev, šole, podjetja, skratka, precejšen del^ mesta. Tudi nekatere telefonske zveze so odpovedale, da so morali na primer gasilci vzdrževati zvezo s štabom civilne zaščite s kurirji.
POUKA NI - Že v torek ni bilo več pouka v osnovni šoli, ker zaradi viharja mnogih otrok ni bilo v šolo, nato pa je okolico šole zalila voda. • BARAKE NI - Nekdo si je v Mestnem logu postavil barako, da bo gradil hi&. O njej ni več sledu, ker jo je vihar odnesel neznano kam. Voda je zalila tudi novi zazidalni okoliš v Mestnem logu, kakor smo zvedeli pri krajevni skupnosti.
ITPP: LASTNA KUHINJA
V podjetju ITPP Ribnica, ki zaposluje že 125 ljudi, si že dolgo prizadevajo, da bi si uredili kuhinjo, ki je še nimajo. Kaže, da jo bodo uredili v bivših upravnih prostorih na Ugarju, saj se je uprava podjetja preselila v Ribnico. Računajo, da bodo imeli svojo kuhinjo in jedilnico že oktobra. Tako bodo vsi zaposleni dobili topel obrok hrane v podjetju. Sedaj se hranijo v domu JLA v Ribnici.
KO
Jezero za dve občini
Koristilo bo industriji, turizmu, ribiš^u in vsem občanom - Tudi poplav ne bo več toliko
Raziskava in izdelava načrtov za gradnjo akumulacijskega jezera pri Prigorici v ribniški občini se morata nadaljevati, pri tem pa je treba upoštevati, da ne bo okolju povzročena škoda. Tak je bil sklep nedavnega sestanka predstavnikov občin Ribnica in Kočevje, Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, prizadetih krajevnih skupnosti in drugih organizacij, ki je bil v Ribnici.
Akumulacijsko jezero pri Prigorici bo zadrževalo okoli 20 milijonov kubičnih metrov vode, ki bi sicer nekoristno in na hitro zdrvela skozi dolino od Sodražice in Ribnice ter Kočevja do Mozlja. Namen tega jezu je, da bi zadrževal odvečno
PRISRČNO SLOVO
V petek, 21. septembra, so se predstavniki občinske skupščine Kočevje in vseh družbeno-političnih organizacij poslovili od dosedanjega komandanta ribniške garnizije polkovnika Stanka Ružiča in majorja Vukoja Mrdakoviča iz Kočevje. Oba odhajata na novo službeno dolžnost. Slovesa so se udeležili tudi štirje narodni heroji, in sicer generala Andrej Cetinski in Jože Ožbolt ter polkovnika Miloš Zabukovec in Jože Bol-dan-Silni. Ne pomnimo, da bi bila kdaj takšna pozornost izkazana komu, ki je odhajal iz tega kraja.
O polkovniku Ružiču smo brali že v eni izmed prejšnjih številk našega lista. Major Mrdakovič se je lepo vživel v Kočevje in prizadevno deloval na raznih področjih. Prebivalci smo ga zelo spoštovali, ker je bil pošten, prizadeven, delaven in razumevajoč mož, ki je iskreno vzljubil slovenski narod in s pridom uporabljal tudi naš slovenski jezik, ne da bi pozabljal na svojega, materinega.
vodo in s tem preprečeval poplave, hkrati pa v sušnem obdobju postopno dodajal vodo Bistrici in Rinži. Od Dolenje vasi pa do Kočevja oziroma Mozlja bi bil namreč speljan kanal, po katerem bi stalno tekla voda.
Meritve so pokazale, da predvsem Kočevju v poletnem obdobju primanjkuje vode, saj znaša pretok Rinže le 10 1 vode v sekundi. Rinža je že skoraj voda brez življenja, smrdeča mlakuža, ki celo ogroža zdravje prebivalcev Kočevja.
„Higienske razmere so tako resne,“ so poudarjali v razpravi strokovnjaki, „da se v Kočevju že čez nekaj let ne bo dalo živeti, če ne bomo tja pripeljali neke žive vode.“ Pa tudi razmere v ribniški Bistrici se slabšajo.
Ko bo zgrajeno akumulacijsko jezero, bo mogoče po kanalu od Prigorice do Kočevja pošiljati stalno po 550 do 700 1 vode na sekundo. „Smisel tega jezera je, da bi bilo od Sodražice do Mozlja dovolj vode ob vsakem času,“ so dejaU strokovnjaki, ki so naprej razložili in dokazovali, da je tako jezero lahko za obe občini samo koristno. Preprečevalo bi namreč poplave, ki povzročajo zdaj občutno škodo kmetom, po-spe^valo ribištvo, bilo bi osnova za hitrejši razvoj turizma na tem območju itd. Seveda pa bi s tem tudi industrija dobila tehnološko vodo, ki je potrebuje vedno več. Vendar so bili vsi prisotni enotnega mnenja, da na območju obeh občin ne bi smeli graditi industrije, ki bi potrebovala tehnološko vodo ah onesnaževala zrak.
Posvet je bil sklican tudi zato, da bi strokovnjaki odgovorili na pomisleke prebivalcev tega območja v zvezi z gradnjo akumulacijskega jezera in na pripombe predstavnikov skupnosti za varstvo okolja obeh občin. Vendar so strokovnjaki v razpravi poudarjali in dokazovali, da bodo koristi za obe občini nedvomno precej večje, če jez bo, kot če ga
ne bi zgradili.
Gozdarji za svojo TOZD
Ribničani bi skora| ostali brez TOZD
Kolektiv gozdnega obrata Ribnica se je na zadnjem sestanku odločil, da ustanovi svojo temeljno organizacijo združenega dela(TOZD). Hkrati je predlagal, da se mu dodeli v upravljanje 2.573 ha družbenih gozdov, s katerimi sedaj gospodarita gozdni obrat Grčarice in Velike Lašče. Ti gozdovi so na obijiočju občine Ribnica.
O sklepu kolektiva je razpravljal 21. septembra tudi splošni zbor občinske skupščine Ribnica. Iz celotne razprave se je dalo sklepati, da kolektivu ribniškega gozdnega obrata spričo položaja, ki je nastal po sklepu delovnih kolektivov Grčarice in Draga, da ustanove TOZD s sedežem v Dragi, in kolektiva v Velikih Laščah, da ustanovi svojo TOZD s sedežem v Velikih Laščah, ni preostalo drugega, da tudi on ustanovi svojo TOZD. Odborniki so soglasno podprli sklep delovne skupnosti gozdnega obrata Ribnica o ustanovitvi TOZD, kakor tudi predlog, da preidejo družbeni gozdovi na območju občine, ki so doslej pod
upravljanjem gozdnih obratov Grčarice in Velike Lašče, v upravljanje: TOZD Ribnica.
EMIL PAKIŽ
Poplava
Pri tajniku občinske skupščine Ribnica Rudiju Brim-šku smo 27. septembra zvedeli, da se je voda iz Ribnice umaknila v torek popoldne. Vendar pa so začele naraščati vode v Loškem potoku, ki so v sredo in četrtek ogrozile več hiš. Zato so enote Civilne zaščite (CZ) izselile ljudi, opremo in živino iz 15 hiš v vasi Travnik in 5 hiš iz vasi Retje.
V Sodražici je vdrla voda le v Arkovo klet.
Štab CZ občine Ribnica je v pripravljenosti po^evi in ponoči. Organiziral je tudi službo za opazovanje vode v Sodražici, ^ bi takoj opozorila na nevarnost, če bi voda spet začela naraščati.
Emil Pakiž iz Ribnice, star 48 let, -j je soid v mlajšo generacijo telesno-jjpJ. vzgojnih delavcev in organizatorjev, " ki je v prvih 15 letDi po osvoboditvi odločilno vplivala na razvoj telesne kulture in njeno oblikovanje v povojnem času v Ribniški dolini, saj je nosila najteže breme pri njenem obujanju.
Telesnokulturno delo Emila Pakiža sega daleč nazaj, ko je kot sedemletni pobič začel obiskovati na-raščajsko telovadbo pri ribniškem Sokolu. Kot izvrsten telovadec, dober orodjar in discipliniran član telovadne vrste je kaj kmalu postal vaditelj in potem še vodnik. Njegovo delo pa je prekinila vojna, v kateri je moral, komaj 16-leten fant, oditi v internacijo, potem ko so mu kruti zavojevalci ustrelili kot talca očeta in brata.
Pravo, plodonosno Emilovo teles-novzgojno delo pa se začenja šele po vrnitvi iz internacije. Bogate izkušnje te telesnokulturne družine, kije dala Ribnici med drugim tudi prvo telovadnico že leta 1906, so se prav pozitivno pokazale pri njegovem delu.
Ves povojni čas je bil Emil stalno na vodilnih položajih v društvu in poleg ostalega sodeloval pri vseh njegovih reorganizacijah. V tem času je bil duša in telo društva kot načelnik in predsednik tehničnega odbora, pa
kasneje tudi kot praporščak, dokler mu ni pred leti zalubtna bolezen kot posledica prestanih težav v internaciji preprečila nadaljnjega udejstvovanja. Občni zbor Partizana ga je v zahvalo za vse, kar je društvu^ * dal, imenoval za častnega člana društva.
Za njegovo veliko in nesebično delo ga je odlikoval tudi predsednik republike z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, a Partizan Jugoslavije in Partizan Slovenije sta mu dala svoji posebni priznanji. Svetel spomin nate bo ostal vedno med nami!
F. LEVSTEK
ORTNEŠKI POROČEVALEC
J. PRIMC
ORGANIZIRANO POBALINSTVO - Okoli ortneške avtobusne postaje se že dolgo dogajajo čudne stvari. Neznanci uničujejo in podirajo turistične ter cestne table in avtobusno čakalnico. Ni dolgo, kar je Cestno podjetje postavilo novo prometno tablo, ker so neznanci prejšnjo odnesli. Tudi smerno tablo turističnega društva so že večkrat podrli in jo vrgli v obcestne kanale. Podobno se dogaja z avtobusno opozorilno tablico. Avtobusne čakalnice je vedno manj. Bojimo se, da je do zime ne bo popolnoma zmanjkalo. Kakšno pa je šele v čakalnici! Potniki se čudimo, da morejo biti nekateri tako nevzgojeni.
NJEN ZADNJI IZLET - V nedeljo, 9. septembra, se je Marija Samsa iz Sodražice ie vsa vesela m navdušena pridružila izletnikom po Dolenjski v, Kumrovec in v Atomske toplice. Po celotedenskem delu na njivi in okoli doma si je privoščila prost dan in izlet z znanci, s prijateljicami in sosedami. Veselo razpoložena je bila, nato pa je nenadoma zbolela. Zdravniška pomoč ji ni veliko pomagala. Ko se ie vrnila domov.
se ji je bolezen še poslabšala. Ni ji bilo več pomoči in je v sredo umrla v Malem Logu. Mali Log že dolgo ni videl toliko žalujočih in toliko rož kot ob njenem pogrebu.
občan
vprašuje
\
fmedved odgovarja
— Po čem sklepaš, da bo prišla ribniška občina z zamudo 0< v socializem?	Pc
— Ker je na večjem delu jr glavne ceste skozi občino ome*^ jena hitrost na 50 ali celo 40[0t km na uro, po drugih cestah pa| tudi ni mogoč hitrejši promet.j
18
DOLENJSKI LIST
Predstavniki občin Kočevje, Ribnica, Vodne skupnosti in drugi si ogledujejo, kje naj bi bila jez in bodoče jezero, ki bi zbiralo vodo in med drugim vsaj delno preprečevalo poplave. (Foto: Primc)
Stran uredil: J02E PRIMC
RESETQ
Mladi brigadiiji so v Starem trgu pokazali, da znajo prijeti za krampe in lopate, čeprav so bolj vajeni lažjih deL (Foto: L. Kocjan)
STISKA V ŠOLI VSE HUJŠA
V obeh zgradbah črnomeljske osnovne šole vlada gneča • Kabinet-^ega pouka ni, ker so kabinete spremenili v razrede - 400 vozačev
Dokler se črnomaljska osnovna šola ne bo povečala vsaj za deset učilnic, v njej kljub prizadevnosti učiteljev pouk ne bo t^, kot bi bfl, če bi bflo dovolj prostofa. Načrti o dozidavi novih učilnic sicer obstajajo, zaenkrat pa ni mof»če niti ugibati, kje bi bilo moč najti denar za novo investicijo.
Problem se zaostruje vsako leto, saj ponekod ukinjajo višje razrede osnovnih šol, učenci pa nadaljujejo šolanje v Črnomlju. ^Tako se je samo letošnje šolsko ^letp „preselilo“ iz Adlešičev,
I	Iger so vi^e razrede ukinili, šola pa je postala podružnica črno-’ maljske, 43 učencev. Zato po-
I	staja stiska v obeh zgradbah črnomaljske osnovne šole vse ■ hujša. Trije oddelki^ato gostu-] jejo celo v posebni osnovni šoli.
I	Vsi kabineti, namenjeni kabinetnemu pouku, ki se je pokazal zelo uspešen in učinkovit, so postali razredi. In to številčno močni razredi, v katerih sedi, tako kot v drugih, po 35 do 40 učencev. Ob vsej prostorski stiski se v Črnomlju seveda niso mogli izogniti dvoizmenskemu pouku, čeprav so s tako odločitvijo, ki pa je bila nujna, spet vzbudili jezo staršev, la bi želeli, da bi njihovi otroci obiskovali pouk le dopoldne.
Črnomaljski šolniki so pri razporejanju učencev v eno ali dvoizmenski pouk seveda upoštevali težave vozačev, ki jih je na šoli okrog štiristo. Mnogi
med njimi se namreč vozijo z rednimi avtobusi in zveze s Črnomljem ne bi imeli, če bi morali v šolo popoldne. Zato im»:jo vsi vozači pouk le dopoldne. Kljub temu pa so prikrajšani za popoldansko bivanje v šo-
li,	ki so ga za zdaj v štirih oddelkih deležni le črnomaljski učenci, kljub temu da je učnemu osebju v Črnomlju povsem ja-
sno, da bi bili podaljšanega bivanja v šoli najbolj potrebni prav otroci s podeželja. V prejšnjih šolskih letih se je namreč pokazalo, da so razred izdelali prav vsi učenci, ki so uživali gostoljubje podaljšanega bivanja v šoli. Zato bi bilo prav, da bi se za učence s podeželja, ki so bili v nižjih razredih mnogokrat deležni kvalitetno slabšega pouka od vrstnikov v mestih, čimprej našel prostor v oddelkih podaljšanega bivanja v šoli, saj bi le tako lahko hitro nadoknadili zamujeno.
B.P.
Uspešna akcija mladih
Mladinska delovna brigada Je popravila cesto v Starem trgu - Tudi izobraževanje
Delovna akcija, združena z izobraževalnim in kadrovskim delom 'črnomaljskih mladincev, je 22. in 23. septembra tako dobro uspela, da bodo podobne akcije najbrž kar nadaljevali. Še zlasti zadovoljni pa so bili občani Starega trga, saj so jim mladinci uredili cesto od vasi Kot do prehoda preko Kolpe.
le k la ii
n 1-
la
V	soboto dopoldne je krenila iz Črnomlja 35-clanska mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali člani občinskega vodstva ZMS, mladinskih aktivov in predsedniki komisij za SLO pri mladinskih aktivih. Zato je veljala brigada za kadrovsko, saj so v njej ustanovili tudi štab brigade in aktiv komunistov, ki
Javne razprave o osnutkih
v črnomaljski občini bodo potekale javne razprave o osnutku republiške in zvezne ustave ter o programu razvoja občine do 1975. leta po naslednjem vrstnem redu:
Črnomelj: 8. oktobra ob 18. uri v prosvetnem domu Črešnjevec: 7. oktobra ob 14. uri v gasilskem domu Dragatuš: 7. oktobra ob 9. uri v zadružnem domu Pre-loka: 6. oktobra ob 19. uri v
osnovni šoli Kanižarica: 8. oktobra ob 18. uri v menzi opekarne Semič: 7. oktobra ob 9. uri v prosvetnem domu Stara Lipa: 7. oktobra ob 14. uri v osnovni šoli Stranska vas: 7. oktobra ob
14.	uri v gasilskem domu Štukljevec: 7. oktobra ob 9. uri v osnovni šoli Talčji vrii:
7,	oktobra ob 14. uri v gasilskem domu Griblje: 7. oktobra ob 14. uri v gasilskem domu Žuniči: 6. oktobra ob 19. uri v gasilskem domu
ČRNOMAUSKI DROBIR
i	O USTAVAH - V črnomaljski 'Občini so se končale javne razprave y 16 krajevnih organizacijah SZDL.
! Udeležba je bila zadovoljiva. Razen {	osnutkih republiške in zvezne
|L (Ustave so spregovorili tudi o izpol-/ j>4eVanju srednjeročnega programa občine do 1975. leta. Razprave se Ibodo nadaljevale še v oktobru, d	O TURIZMU - 28. septembra so
elani občinskega sveta za gospodar-»tvo’in turizem na svoji seji sprego-. 'y<^ili o predlogu razvoja gostinstva In turizma v občini do 1975. leta. do 'Ocenili so tudi uspeh turizma v prvi polovici letošnjega leta.
MLADINCI NA OTOCCU - 25 ^Uadincev iz črnomaljske občine se [ pdeležilo petkovega’ seminara na Otočcu, kjer so govorili o idejno
političnih izhodiščih nove or^nizi-ranosti mladinske organizacije, ustavnih osnutkih in o pripravah na
10.	konnes ZKJ. Udeleženci seminarja iz Črnomlja bodo o vsem seznanili tudi druge mladince v občini.
TEHNIČNI PREGLED - V Novoteksovem obratu na Vinici so 26. septembra opravili tehnični prevzem. Kliub temu da sedaj nameščajo še nekatere stroje, v tovarni poskusno delo že teče, upajo pa, da se bo proizvodnja kmalu tudi zares normalno pričela.
NOVA TRGOVINA - Crnomalj-čani upajo, da bo nova trgovina Jugotehnike nared do konca novembra letos. Trgovina bo stala na mestu nekdanje Drobničeve hiše.
je skrbel za potek celotne akcije. Brigada se je napotila preko Kozlovih vod, obiskala je kraj, kjer je bila ustanovljena 1. četa,Belokranjskega odreda, in odšla v Stari trg, kjer je krajevni štab za SLO or^niziral prehrano za brigadirje, ki so se namestili po hišah tako, kot bi se v primeru vojne.
Kljub temu da je mladim brigadirjem nagajal dež, so vestno opravili svojo delovno akcijo, poskrbeli pa so tudi za izobraževalni del. Pogovarjali so se s sekretarjem republiške konference ZMS Zdenkom Malijem o pripravah na 9. kongres ZMS in izhodiščih za novo organiziranost mladinske organizacije.
Mladinci so izvolili tudi delegacijo za osrednjo proslavo v Kočevju.
„ISKRA" ŽE LETOS
Ob vhodu v Črnomelj gradijo dclavci „GP Pionir“ kar tri stavbe. Novi obrat semiške Iskre so že spravili pod streho, stojijo pa tudi temelji bodoče zgradbe Komunale in Viatorjevih mehaničnih delavnic. V Iskrinem obratu in v mehaničnih delavnicah naj bi pričeli delati že letos, seveda če bodo vsa dela napredovala še naprej tako hitro, kot so doslej.
KMALU KLJUČI
Še štirinajst dni in dvajset srečnih družin se bo vselilo v nov stanovanjski blok v Črnomlju. Stanovanjski blok gradijo tudi na Vinici, vanj pa se bo vselilo šest družin. Na Vinici so blok že spravili pod streho, kmalu pa naj bi bil pokriti tudi blok v Semiču. Nova stanovanja - vsa gradijo za tržišče — bodo vsaj delno omilila stanovanjsko stisko.
ŽUNIČANI PRVAKI
V črnomaljski občinski gasilski zvezi deluje skupno 34 gasilskih društev s 1,450 aktivnimi člani. Med društvi so tudi štiri gasilska društva iz podjetij. V Beltu, Belsadu, semi-ški Iskri in v rudniku Kanižarica se pohvalijo z njimi. Pri treh društvih pa delujejo tudi pionirske sekcije.
V nedeljo, 23. septembra, so sc vsa društva v počastitev tedna požarne varnosti zbrala v Črnomlju in se pomerila v tekmovanju za občinskega prvaka za letošnje leto. Boji so bili zagrizeni, člani desetin gasilskih društev so dokazali, da znajo učinkovito uporabljati vse gasilske pripomočke, s katerimi so črnomaljski gasilci kar dobro opremljeni.
Na tekmovanju so se najbolj izkazali gasilci iz Žuničev, ki so osvojili prvo mesto pred gasilci iz Dragatuša in Zilj.
Živahno o osnutkih ustav
Razprave o osnutku republiške in zvezne ustave v krajevnih konferencah SZDL končane - Pričele pa so se v delovnih organizacijah
v metliški občini so pretekli teden končali razprave na terenu o osnutkih republiške in zvezne ustave. Čeprav je bilo v teh dneh na poljih in vinogradih dela več kot dovolj, se je razprav udeležilo presenetljivo veliko število občanov, ki so tako pokazali, da ne želijo stati ob strani v trenutkih sprejemanja tako vaznih dokumentov.
Razprave so potekale v trinajstih krajevnih konferencah SZDL. Udeleženci so z zanimanjem poslušali razlage voditeljev razprav, ki so pojasnili predvsem tista dela obeh osnutkov, ki prinašata nejveč novosti. Seveda pa so ud.eleženci tudi sami posegli v razprave.
Predvsem sodijo, da osnutka ustav ne povesta dovolj jasno, kdo in kako bo v bodoče financiral dejavnost krajevnih skupnosti, saj menijo, da morajo imeti krajevne skupnosti več vpliva kot so ga imele doslej. To pa ne bo mogoče, če ne bo urejeno tudi njihovo financiranje.
Precej besed so v razpravah namenili delegatskemu sistemu, vlogi delegatov in spremembam, ki jih ta sistem prinaša v skupščin^o in drugo življenje. In ker se občani redkokdaj sestanejo, da bi se pogovorili o na videz drobnih in nepomembnih stvareh, ki pa so za življenje prebivalcev določenega kraja zelo pomembne, je stekla beseda tudi o krajevni problematiki, o davkih, kmetijstvu, zavarovanju kmetov, o pokojninah kme-tom-borcem in podobnem.
Metliško občino bo v novem skupščinskem sistemu, v katerem bodo prihodnje leto po volitvah sedanje odbornike in poslance zamenjali delegati, zastopalo v raznih skupščinah in drugih organih okrog
SREČANJE
Sodobna oprema
A. Vraničar o metliških gasilcih
Njso mačje solze načelovati najstarejši občinski gasilski zvezi na Slovenskem. Zato je bil Anton Vraničar, predsednik metliške občinske zveze upravičeno ponosen, ko je v nedeljo, 23. septembra, nadziral prihod gasilcev iz sedemnajstih gasilskih društev, ki so se zbrali v počastitev tedna požarne varnosti.
Koliko aktivnih gasilcev deluje v občinskih društvih?
„Kakih 400 aktivnih članov je vključenih v gasilska društva. Reči moram, da so zares delovni in da se medsebojno dobro razumemo. Zelo dobro sodelujemo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skup-nostmi.“
Vaši gasilci so pa dobro opremljeni. Drži?
„V zadnjih petih letih so dobila društva enajst novih sodobnih motornih brizgaln, štiri kombije, metliško društvo pa še cisterno. Približno polovico denarja, potrebnega za nakup omenjene opreme, smo zbrali gasilci z raznimi prireditvami sami, drugo pa je prispevala družba. Hvaležni smo ji za to.“
\0.
150 do 200 delegatov. Zato so razprave o osnutkih ustav izkoristili tu-
DO PODZEMLJA
Gradbeno in transportno podjetje v Metliki je že začelo izkopavati za nadaljevanje gradnje grada^ega vodovoda, Letos bodo izkopali traso do Podzemlja in opravili začetna dela za akumidacijski rezervoar na Kučeiju, potem bo treba čakati. Za razpeljavo vodovodnega omre^a od Podzemlja dalje po vaseh še ni niti načrtov. Verjetno bodo ti v letu 1974 narejeni, vendar je vprašanje, če bo zmogljivost vodovoda iz črnomaljskega konca zadostovala. Cim-prej bo treba uresničiti zamisel o zajetju Krupe, kot jo predvideva razvojni program Bele krajine, potem bo preskrba z vodo za daljše obdobje urejena.
di za evidentiranje kandidatov, Id bodo kandidirali na naslednjih voH-tvah. Ker je bilo nek^ kandidatov znanih že od prej, s spomladanskih zborov volilcev, nekaj pa so jih evi-dentir^ sedaj, v metliški občim ne bodo imeli težav pri izbiri kandidatov za delegate, la bodo zastopali krajevne skupnosti.
Na razpravah o osnutkih republiške in zvezne ustave v delovnih organizacijah - razprave naj bi se končale v začetku oKtobra — pa bodo evidentirali tudi kandidate, ki bodo na volitvah prihodnje leto kandidirali za razna delegatka mesta, v katerih bodo predstavljali TOZD in druge organizacije združenega dela.
NAJVEČ ITALIJANOV
V	edinem belokranjskem hotelu v Beli krajini v Metliki je v letošnjem letu doslej prenočilo L914 domačih in 1.053 tujih gostov, med katerimi je bilo največ Italijanov, Nemcev in Fnmcozov. To je ^oraj za polovico več kot lani. Med gosti so prevlado-vdi prehodni gostje, ki so se v Metliki ustavili med potjo proti moiju ali ob vrnitvi.
m
številni ^edalci so bili presenečeni nad spretnostjo gasilcev. (Foto: B. Podobnik)
Več metliške črnine
Grozdja bo več kot lani pa še boljše bo - Vino iz vinske kleti boljše kot drugo
Gasilci morajo biti dobro opremljeni.
Kakšnega večjega požara, v katerem bi morali vaši rasilci pokazati svoje znanje, pa ni bilo?
„Na srečo ne! Pokazala pa se je učinkovitost naše preventivne službe in mislim, da se moramo prav i\j enemu delu zahvaliti, da v občini ni bilo večjih požarov."
FILMI ZA MLADE
Sredi prejšnjega meseca so se spet začele filmske predstave v preurejeni kino dvorani. Sedme umetnosti bodo letos deležni tudi učenci, saj sta se uprava kino podjetja in temeljna kulturna skupnost dogovorili, da bodo predvajali nekaj filmov samo za šoldko mladino, ki se bo tako seznanila s filmsko umetnostjo in bo laže presojala dobre filmske predstave in jih ločila od slab^. Mladino pa bodo seznanili tudi z vedenjem, ki naj bi bilo odslej med predstavami boljše.
Zgodnje sorte grozdja so bile v metliški občini zelo dobre. Grozdje je vsebovdo tudi do 19 odstotkov sladkorja, kar je precej več kot v preteklih letih. Tudi dnigo grozdje, ki ga bodo začeli obirati v začetku oktobra - višek trgatve pa naj bi bil sredi oktobra - bo kvalitetnejše kot v zadnjih dveh letih, vendar le v primeru, če ne bo preveč dežja. Pridelek grozdja bo letos povprečen, če upoštevamo več let nazaj, kajti zadnji dve leti so bili vinogradi precej „skopi“. Gotovo pa je, da bodo v Beli krajini letos pridelali precej več grozdja kot lani in predlanskim.
Znamenite methške črnine bo letos torej več in tudi kvalitetnejša bo kot lani. Seveda je še vedno ne bo toliko, da bi lahko metliška vinska klet z njo zadostila vsem ljubiteljem dobre kapljice. Kajti povpraševanje po tem kvalitetnem vinu je vse večje.
V	metliški občini bo letos zadruga pridelala okrog 60 odstotkov vsega grozdja. Vendar tudi groidje zasebnih vinogradnikov za vinsko klet ni „izgubljeno**. Vinogradniki so se namreč - letos prvič - odloči-
li,	da bodo kleti prodajali tudi grozdje. Do take odločitve so jih prive-
dle ugodne odkupne cene grozdja in spoznanje, da lahko iz grozdja strokovnjaki v vinski kleti s pomočjo najsodobnejših naprav pridobijo boljše vino kot posamezniki v kleteh in zidanicah. Taka odločitev pa bo gotovo koristila tudi celotnemu belokranjskemu zadružništvu.
POPRAVEK
Bralcem, predvsem pa vinogradnikom, sporočamo, -da smo v prejšnji številki našega lista pomotoma objavili zastarel članek inž. Julija .Nemaniča z naslovom „Ugoden odkup grozdja**. Cene za odkup grozdja, navedene v tem članku, ne držijo več. Kmetijska zadruga Metlika odkupuje grozdje in vino po naslednjfii cenah;
Za kilogram nozdja rdečih sort plačujejo 5.50 do 6.50 din, vino rdečih sort pa plačujejo 7.50 do 8.50 din liter. Za Idlo-gram grozdja belih sort plačujejo
4	do 4.50 din, liter vina belih sort pa plačajo 6 do 6.50 din.
SPREHOD PO MEUIKI
o KADROVANJU - Na skupni seji članov kolegija in kadrovske komisije pri občinskem komiteju ZK so največ razpravljali, o kadrovskih vprašanjili, predvsem pa o kadrovanju na vodilna mesta v občinskih vodstvih.	,
ZNANJE ZA MLADE - Člani predsedstva občinske konference ZMS so se 28. septembra udeležili seminarja, na katerem so se seznanili z osnutki novih ustav ter z novo organiziranostjo mladinske organizacije. Seminar je bil na Otočcu.
NOVE TABLE - Postavili so nekaj novih tabel, ki označujejo ceste in mostove. Upamo, da se bo-
do spomnili tudi prehodov za pešce, saj je barva, ki jih označuje, že močno obledela.
GNEČA - Ko se ob 14. uri usuje-jo ljudje iz tovarn, vlada po cest^ velika gneča. Pešci, predvsem tisti, ki hitijo od Kometa, naj bi hodili bolj ob robu cestišča, saj utegne sicer kaj kmalu priti do nesreče.
NEPRIJETEN HRUP - Stanovalci blokov pri tovarni Beti se hudujejo na avtoprevoznike, ki puščajo svoja vozila čez noč parkirana kar pod njihovimi okni. Zjutraj navsezgodaj pa pod okni zahropejo težki motorji in prebudijo spanja željne stanovalce. Ne bilo bi slabo, če bi tovornjaki „prespali** kje drugje.
metliški tednik
REŠETB REŠETO REŠETO REŽETB REŽETB REŠETO
»Nismo se borili zase!«
Več idealizma bi tudi danes le koristilo - Kdaj je počila prva puška? ■ Odlikovanje druStvu - Domicil aktivistom - Pes čuva njivo • Lešniki vabijo -Grčevljani so lepo pripravili razstavo
v proslavo 304etnice bitke pri Jelenovem žlebu, 3(Wetnice zloma plave garde v Grčaricah in 704etnice gasilskega društva Grčarice, U je bUa 8. in 9. septembra v Grčaricah, je bilo vloženega toliko truda, da je ne bi smeli opisati le v nekaj vrstah.
Že tedne in mesece pred proslavo so delali posebni odbori za organizacijo proslave, za podelitev domicila aktivistom OF zahodne Dolenjske (od Baija do Kolpe), za proslavo 70-letnice GD Grčarice in potem je vmes prišla še otvoritev sobe narodnih herojev Jožeta Šeška in Ljube Šercerja v Miheličevi gostilni v Ribnici. Prav s to otvoritvijo 7. septembra zvečer se je proslavljanje tudi začelo.
SOBA HEROJEV
Ante Novak se je ob otvoritvi sobe herojev spominjal Ljube Šercerja: „Bilje izreden voditelj. Do potankosti je naštudiral vsako akcijo. Imel je izreden čut za človečnost, poštenost, dano besedo. Takrat se nismo borili za lastne materialne dobrine ali naziv heroja, ampak za čiste ideale. Najbolj kristalen tak borec pa je bil Šercer. Mi ne bi smeli obnavljati le zgodovinskih dogodkov, ampak tudi naš takratni idealizem, vdanost, samoodpovedovanje — vse to, česar je danes, žal, premalo.“
Uspelega srečanja ob otvoritvi te sobe so se udeležili tudi mnogi borci ih aktivisti OF, pa tudi družbenopolitični delavci občin Kočevje in Ribnica. Na njih je bilo med obujanjem spominov izrečeno mnogo tak^a, kar bi bilo prav, če bi slišala tudi mladina. Mnoge izkušnje nek-danjili borcev in aktivistov bi zelo koristile v morebitni vojni vsakemu bodočemu borcu.
O hku okrožnega sekretarja KPS profesorja Jožeta Šeška ic govori’ Vinko Mihelčič, medtem ko je Jože Zalar prikazal ustanovitev prvega odbora OF, Filip Tekavec pa je govoril o Ribniški četi.
Bt-seda je tekla tudi o tem, kdaj so padii prv: streli sploli proti oku-
?atorju v ribniški občini, saj je bila 3. maja že enourna bitka, v kateri je padel Danilo Zelen, pred vojno član organizacije TIGR, Antona Majnika so ujeli, Ferdo Kravanja pa je bil ranjen. Od sovražnikov je bil ranjen orožnik. Pišorn, ki je vodil Italijane.
PRAZNIČNE GRČARICE
Svečanosti so se nato nadaljevale 8. septembra zvečer, ko so Grčarice, lepo okrašene, očiščene, skratka praznične, pričakale prve goste. Za okrasitev in za proslavo je delalo in se pripravljalo staro in mlado, vsi.
Na svečani seji družbeno-politič-nega zbora krajevne skupnosti je spregovoril domačin France Grivec, sekretar občinske konference SZDL Ribnica. Lepo je prikazal zgodovino Grčaric od najstarejših časov, ko so tu še složno živeli Slovenci in Kočevarji, do vojnih dni, zloma plave garde prav tu v Grčaricah, in povojnih Grčaric, ki se prav zdaj pripravljajo na gradnjo vodovoda.
Pozabili niso na 16 padlih domačinov. Delegacija je položila venec na spominsko ploščo na pokopališču. '
Anton Sobar, poveljnik občinske gasilske zveze Ribnica, je prinesel gasilsko odlikovanje prve stopnje, ki gd je republiška gasilska zveza podelila GD Grčarice ob njegovi 70-letni-ci. Občinska gasilska zveza pa bo podelila priznanje še trem gasilcem na bližnjem občnem zboru.
V kulturnem delu svečanosti so že 8., nato pa še 9. septembra sode-
lovali šolarji in pevski zbor „Lončar" iz Dolenje vasi. Solarji so pripravili bogat program, pevci pa so zelo ubrano zapeli več pesmi.
Posebno doživetje je bilo, ko je pisatelj Miško Kranjec prebraJ odlomek iz svoje knjige „Za svetlimi obzorji“, v katerem opisuje napad na Grčarice. Žal je moral zaradi slabe električne napetosti branje nekoliko prej zaključiti.
V soboto zvečer je bilo lepo še ob tabornem ognju sredi vasi, kjer so se zbrali bivši borci, znanci, vaščani in rekli to in ono, pa tudi skupaj zapeli.
Dolge kolone avtomobilov so se valile proti Grčaricam v nedeljo. Med potjo so udeležence proslave pozdravljali razni napisi, ki so bUi hkrati kažipot od glavne ceste pa tja v Grčarice. Mlaji, cvetje, zastavice. Povsod je bUo polno avtomobilov in red je pomagd delati in usmerjati vozila na parkirišča celo sam ribniški podžupan inž. Alojz Marolt, ki je kot pravi miličnik s kretnjami in besedami usmerjal posamezne avtomobile.
VELIČASTNA PARADA
Na tribuni so se zbrali mnogi gostje iz kočevske, ribniške in ljubljanske (Vič-Rudnik) občine, borci, aktivisti, današnji voditelji. France Grivec, ki je vodil proslavo, je opazil, da manjka še ta ali oni, pa jili je pozival na tribuno: „Naj se ne skriva predsednik SZDL Kočevje Janez Merhar, ampak naj pride sem' gor . . . in generi ter heroj Jože Ožbolt tudi.“
Marsikomu se je orosilo oko, ko je videl parado, veličastno za ta kraj. V njej so korakali zastavonoše, pripadniki teritorialne enote, gasilci, lovci, taborniki, mladina, aktivisti, šolarji in drugi.
O govorih in govornikih ne bomo govorili, ker je bilo to že napisano. Omenimo pa naj. da so občine Ribnica, Kočevje in Ljubljana-Vič-Rudnik ob tej priložnosti podelile domicilne listine odboru OF za območje od Barja do Kolpe, listine pa je prevzela Vanda Škodnik, predsednica iniciativnega odbora za ponovno ustanovitev okrožnega odbora OF.
Po proslavi je bilo prisrčno prijateljsko srečanje. Vsega je bilo dovolj, saj se je na ražnjih marsikaj
vrtelo, največ prašičev. Tudi za ples je bilo poskrbljeno. Kdor pa je bU za ples prestar ali premlad, je lahko združil prijetno s koristnim in nabi-ril lešnike, ki jih je bilo polno v vasi in ob njej. („Od Ribnice do Rakitnice in še naprej do Grčaric ne raste druzga ko leščevje.“ — Nekako tako menda poje narodna pesem). Ob tem se je lahko vsakdo prepričal, da je kljub clavju življenje tu trdo. Na njivah je namreč polno strašil in celo privezani psi, da odganjajo divjad, ki bi rada izrinila človeka in zagospodarila na teh površinah.
Tekst in foto:
JOŽE PRIMC
Gasilci iz Grčaric, ki so praznovali 70-letnico, niso sodelovali le na paradi v prazničnih Grčaricah, ampak so pomagali pri urejanju vasi, bili so redarji na proslavi, pripravili so plesišče, seveda pa so poskrbeli tudi za žejne in lačne.
Kaj se lahko Janez nauči?
Bogat program izobraževanja DU Ribnica
Delavska univerza v Ribnici ima za jesen bogat izobraževalni program. Prav sedaj skupno z družbeno-političnimi organizacijami organizira javno razpravo o zvezni in republiški ustavi. Tečaj za varilce se končuje. Organizira šolo za odrasle, in sicer za 5. 6. 7. in 8. razred osnovne šole.
Organizirala bo šolo za up-ravljalce ter tečaje za strojepisje, poslovno .korespondenco. Imjigovodski tečaj I. in II. stopnje, jezikovni tečaj za slovenski, nemški, angleški in italijanski jezik, in to posebej za odrasle ter predšolske in šolske otroke. Organizirali bodo tečaje'za skladiščnike, za kurjenje peči centralnih kurjav, za sadjarje, za vrtičkarje (hortikulturo), za krojenje in šivanje ter gospodinjski tečaj.
Žadnja dva tečaja bi DU organizirala tudi v Sodražici, če bo dovolj prijav. Vsi ostali tečaji in šole bodo v Ribnici. Tečaji se bodo začeli v prvi polovici oktobra letos. Prav bi bilo, da bi se zanje prijavilo čimveč neposrednih proizvajalcev, mladine in ostalih občanov. Možnosti za izobraževanje so zelo pestre in jili ni treba zamu-
diti. Kar se Janez zna.
Janezek nauči, tOi
—r
Poplava
V Ribnici se je štab za civilno zaščito zbral 25. septembra ob 6.30, ob 7. uri pa je voda že začela poplavljati ribniške ulice. Poplava je povzročila veliko škodo, ki bo približno ocenjena v prihodnjem mesecu, dokončna škoda pa veijetno ne bo nikoli znana.
Skozi Ribnico sploh ni bil mogoč promet. Miličniki so uredili obvoz skozi Hrovačo. Vendar je bila ta rešitev le za dan. Že v sredo, 26. septembra, je bil prekmjen promet med Kočevjem in Ljubljano, ker so narasle vode preplavile cesto pri Mrtvicah v kočevski občini. . .
V vaseh pod Ribnico v smeri proti Kočevju so narasle vode poplavile vse njive, travnike, kleti hiš, v mnogih pa tudi pritličja. Škoda je ogromna . ..
Stopnice RIKA gredo po svetu
»Največje letalske stopnice uspešno prestale preizkušnjo«, pravi konstruktor « Madžari naročajo vedno več proizvodov podjetja RIKO
Pred kratkim sem ponovno obiskal konstruktorja v podjetju RIKO Andreja Hrena in se pozanimal predvsem, kako se obnesejo letalske stopnice za največja letala, ki jih je izdelal RIKO za letališče Pulj, in če so se pokazale kakšne slabosti.
- Prve naše stopnice so od maja na letališču Pulj, pa ni nobenih pripomb. Dvoje take stopnice smo prodali Madžarom, ki tudi niso imeli oobenih pripomb, razen nekaj glede barvanja. Troje take največje stopnice je naročil še Brnik. Dvoje smo že podali, ene so pa še v delu. Tudi letališče v Dubrovniku je naročilo dvoje naših stopnic, tako da je zdaj skupaj naročenih in v glavnem že na letališčih 9 stonic RIl^ za največja letala.
Madžari so pri nas naročili še 10 srednjih stopnic za DC-IO in podobna letala. Predlagali pa so, naj bi bile izdelane približno enako, kot so največje. Izdelal sem načrt, po katerem ^odo vsi glavni deli, kolikor je le mogoče, enaki za vse te tipe stopnic, se pravi tudi za manjše. Pa tudi oblika in zunanji videz vseh treh tipov stopnic bosta približno enaka. Srednje sem prilagodil tako, da jih bo tudi lahko prevažati. Naši delavci že prizadevno delajo prototip teh stopnic. Zdaj se bom lotil še izdelave novih načrtov za manjše. •
Tako bodo deli stopnic čimbolj standardni. Morebitni servisi oziroma popravila bodo hitreje opravljeni, razen tega pa bo treba za servis manj rezervnih delov, saj bo večina delov enaka za vse tri tipe stopnic.
Letališče v Budimpešti vedno bolj naroča -;proizvode podjetja RIKO.
Razen stopnic je naročilo tudi 20 prtljago, avto za vodo ^oz fekalij.
J. PRIMC
vozičkov za in avto za odvoz
RIBNICA:
KONČNO KRENILO
Na razširjeni seji sekretariata občinskega zbora ZZB NOV Ribnica so sklenili, da bodo vsi člani Zveze borcev prispevali po 10 din za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Ta sklep naj bi uresničili že do konca tega meseca. Občinski odbor ZZB NOV je v ta namen prispeval 1.000 din. Akcija za zbiranje prispevkov za Kumrovec je stekla in računamo, da se bo ribniška občina le odlepila od zadnjega mesta med slovenskimi občinami pri zbiranju teh prispevkov.
-r
so«IELENOv ZLER
SO ^ CRCARIC
PrVir.
70 N PGD GHCft
Zaradi narastle Bistrice, ki je preplavila središče Ribnice, je bil promet skozi Ribnico onemogočen in je potekal po obvozu skozi vas Hrovačo. (Foto; J. Primc)
V Goriči vasi so narastle vode poplavile mnoge hiše, vdirale v kl^ti in pritličja ter povzročale občutno škodo na poljih. (Foto: Primc)
V Prigorici so narastle vode preplavile glavno cesto Ribnica-Kote(v-je. Promet je bil otežen. Naslednji dan, 26. septembra, pa celo povsem onemogočen zaradi poplavljene ceste med Ložinaml in Staro cerkvijo. S tem je bil tudi onemogočen promet proti Ljubija-ni, s katero so obstajale le še telefonske zveze. (Foto: J. Primc) i
Kot včasih tako tudi na otvoritvi v sobi herojev v Miheličevi gostilni niso bili vsi povsem eiiakega mnenja.
Med gosti na nedavni proslavi v Grčaricah je bil tudi pisatelj Miško Kranjec, ki je udeležencem svečanosti 8. septembra zvečer v kulturnem domu prebral odlomek o zlomu plave garde v Grčaricah, ki gaje opisal v svoji knjigi „Za svetlimi obzorji“.
Vanda Škodnik-Stanovnik je prevzela domicilne listine okrožja OF.
DOLENJSKI UST	Stron	uredil:	J02E	PRIMC	  St.	40	(1227)	-	4.	oktobra	1973
emona ljubljaria
RAZGLASA ZA
TOSE»M«XIMAfli(ET
NA8LCWtlA M08TA DELOVNA MESTA
-	VEČ PRODAJALCEV RAZNIH STROK Pogoj: KV prodajalci
-VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVK ZA DELOVNA MESTA SNAŽI L K
Za vsa delovna mesta je poseben pogoj poskusno delo, ki znaša za delovna mesta, na katorih se zahteva:
KV — 2 meseca NK delavci — 1 mesec
Rok za ponudbe je 15 dni po tej objavi. Potrebne informacije lahko dobite po telefonu 23-681, int. 24. Ponudbe pošljite na upravo Maximarketa, Trg revolucije 18, Ljubljana.
ZA HIŠNIKA IN SNAŽILKO!
Osnovna šola ^
KATJA RUPENA v Novem mestu nudi zakonskemu paru delovni mesti
HIŠNIKA IN SNAŽILKE
Stanovanje v šoli. Pogoj za hišnika: kvalificiran mizar, ključavničar in podobno.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO
razglaša več prostih delovnih mest s srednjo izobrazbo
ZA PRIPRAVNIKE.
POGOJ: dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podružnkie SDK.
Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100, Novo mesto. Razpis velja 15 dni po objavi.
Elektro Ljubljana, PE Novo mesto.
proda
rabljen IM V KOMBI (leto izdelave 1968) v voznem stanju.
V
Javna licitacija vozila bo v četrtek 11. oktobra 1973 ob 8. uri na upravi podjetja.
doler^ka
ZA PRODAJALKE!
„DOLENJKA",
trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto,
OBJAVLJA prosta delovna mesta:
1. 2 PRODAJALKI OBLAČILNE STROKE
2. 2 PRODAJALKI ŽIVILSKE STROKE
Pogoji: končana šola za prodajalce. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
GIP GRADIS
TOZD LJUBLJANA - OKOLICA Kvedrova 30 Ljubljana
IŠČEMO
ŽENSKOPOLKVALIFICIRANO
DELO SER VIRKE NA GRADBIŠČU NOVO MESTO (poleg IMV)..
Povprečni mesečni osebni dohodek cca 1800,00 din. Če ste zamteresirani za delo, se oglasite na zgoraj navedeni naslov Zaposlitev možna takoj.
Iskra
tovarna elementov za elektroniko Ljubljana
v združenem podjetju „Iskra Kranj"
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ
K sodelovanju vabimo sodelavce naslednjih poklicev:
• STRUGARJI
• REZKALCI
• ORODJARJI
• STROJNI KUUČAVNICARJI
Pismene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA—JEZE, TOZD Upori, Šentjernej. Vse druge informacije dobite v našem kadrovskem oddelku.
DELO NA ŽELEZNICI!
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri
SEKCIJI ZA VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO
razglaša prosta delovna mesta:
1. REFERENT ZA SPODNJI USTROJ
2. REFERENT ZA STAVBE
3. REFERENT ZA MEHANIZACIJO
4. REFERENT ZA NAČRT IN ANALIZO
5. REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU
6. VEČ KNJIGOVODIJ
7. VODJA MENZE
8. AVTOMEHANIKA
9. VEČ NKV DELAVCEV ZA OBMOČJE DOLENJSKIH PROG
Pogoji za sprejem:
Pod 1 in 2. najmanj gradbeni tehnik pod 3. najmanj strojni tehnik pod 4. in 5. najmanj gradbeni tehnik pod 6. ekonomski tehnik ali mat ,imnazije pod 7. gostinski tehnik pod 8. izučen avtomehanik
Družinska stanovanja za delovna mesta pod točko od 1-4 na^ razpolago v letu 1974.
Za delavce pod točko 9 zagotovljena samska stanovanja.
Prošnje sprejema kadrovska in splošna služba Sekcije za vzdrževanje prog. Novo mesto. Ljubljanska cesta 5.
LJUBLJANSKA BANKA podružnica Celje
razglaša prosto delovno mesto
-	LIKVIDATORJA V EKSPOZITURI BREŽICE Pogoji:
— 88 izobrazba
— 1 leto delovnih izkušenj
Vlogo z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: LJUBLJANSKA BANKA - podružnica Celje, Vodnikova 2 — oddelek za organizacijo dela, kadrovske zadeve in splošne posle, do
15.	oktobra 1973.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD,
NOVO MESTO, MAJDE ŠILC 34,
SPREJME TAKOJ
3 SNAŽILKE ZA POLNI DELOVNI ČAS
1	SNAŽILKO ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na naslov:
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD, NOVO MESTO, Majde Šilc 34.
Občinsko sodišče trebnje
objavlja prosto delovno mesto
IZVRŠILNEGA ORGANA-VODJE VLOŽIŠČA. Pogoji:
— da ima nepopolno srednjo šolo ali KV
— da ni bil kaznovan.
Nastop 1.12.1973 ali po dogovoru.
^Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
PROSTA DELOVNA MESTA V UPRAVI OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO!
Komisija za medsebojno razmerja
UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE >
NOVO MESTO
razpisuje
prosto delovna mesto:
1. PROGRAMERJA,
2. 3 GEOMETROV,
3. KATASTRSKEGA KNJIGOVODJE,
4. RAČUNOVODJE SKLADOV,
5. STROJNEGA KNJIGOVODJE,
6. 1 STROJEPISKE.
Za razpisana delovna mesta se zahteva:
pod 1. višja izobrazba ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj, pod 2. geodetski odsek srednje tehnične šole in 2 leti delovnih izkušenj,
pod 3. srednja ekonomska, kmetijska ali upravno-admini-strativna ali splošno izobraževalna srednja šola in katastrski tečaj ter 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, -pod 4. srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 5. srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj in tečaj za strojno knjiženje,
pod 6. dveletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna preizkušnja.
Za vsa razpisana delovna mesta, razen pod 6., se zahteva strokovni izpit.
Za delovno mesto pod 2. je na razpolago trosobno stanovanje.
Za delovna mesta z višjo in srednjo strokovno izobrazbo je predpisano 2-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta 1-mesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom sprejema komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto 15 dni po dnevu objave.
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE KRŠKO
razpisuje
na podlagi sklepa seje poslovnega odbora z dne 29. 8.1973 in pravilnika o sistemizaciji delovnih mest naslednja delovna mesta:
1. OBRAČUNSKI TEHNIK gradbene ali strojne smeri s prakso, lahko je tudi brez prakse, in odsluženim vojaškim rokom.
2. PISARNIŠKA MOČ za delo v materialnem knjigovodstvu, z dokončano ekonomsko srednjo šok> in nekajletno prakso na delovnem mestu materialnega knjigovodje.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Ponudbe je dostaviti do 10.10.1973 razpisni komisiji p<>djetja.
MODNA KONFEKCIJA „KRIM",
Ljubljana, Masarykova c. 4,
sprejme za obrat Novo mesto. Komandanta Staneta 18,
• DELOVODJO
• KV in PK SIVIUE IN KROJAČICE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1) — da je VK ali KV delavec s prakso na podobnem delovnem mestu Pod 2) — da so KV ali PK delavci ter da imajo veselje do konfekcijskega dela.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD, dodatek na leta zaposlitve, stimulacija na dosežen uspeh ter delno povračilo stroškov prevoza na delo.
Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja oz. na obrat Novo mesto.
ne drobite jesenskih nakupov-opravite jih hkrati-na enem mestu - po nižjih cenah!
PRIHRANITE NAJMANJ 200NDINZ DRUŽINSKIM NAKUPOM
od 1.10. do 30.11. pri
•A«l*OA
je vizitka dobre rrodne prodajalne!
i
EDENS^k..,,
;iS
i^etrtek, 4. septembra — Frančišek ’etek, 5. septembra — Marcel iobota, 6. septembra - Bruno ledelja, 7. septembra - Dan topništva Ponedeljek, 8. septembra - Brijta ’orek, 9. septembra — Abraham sreda, 10. septembra - Danijel ■^etrtek, 11. septembra - J\^stina
'===^ss.m
BREŽICE: 5. in 6. 10. italijan-ko-ameriški barvni film „Sartana — •olaija — menih“. 7. in 8. 10. ameri-Ki barvni fflm „Kavboji". 9. in 10. 0. francoski barvni film „Ljubezen troje".
BRESTANICA: 6. in 7. 10. ame-iški barvni film „Bojevniki".
ČRNOMELJ: 5. 10. zahodno-
nemški barvni film „Eva“. 7. 10. ameriški barvni film „Rajanova hči“. 10. 10. švedski barvni film „Pregrešni vihar“. 12. 10. ameriški barvni film „Nekoč je bil malopridnež".
KRŠKO: 6. in 7. 10. ameriški bar/ni film „Dolina radosti". 10.
10. ameriški barvni film „Oni ubijajo samo enkrat".
MIRNA: 6. in 7. 10. „Garingo".
NOVO MESTO: 7. in 8. 10. ameriški barvni film „Velika parada Tom in Jerrya". 9. in 10. 10. domači barvni film „Dan daljši od leta".
11. in 12. 10. nemško-švedski barvni fUm „Pika nogavička".
RIBNICA: 6. in 7. 10. nemško-italijanski barvni film „Smrt v rdečem jaguarju".
SEVNICA: 6. in 7. 10. francoski film „Blažen med ženami". 10. 10. ruski film „Deklica na žogi".
ŠENTJERNEJ; 6. in 7. 10.
Puške**.
TREBNJE: 6. in 7. 10. ameriški barvni kriminalni film „Smrtonosni naboj".
SLUŽBO DOBI
*'AKOJ ZAPOSLIM avtokleparja. Vse po dogovoru. Naslov v upravi lista (2568/73).
')EKLE DOBI sobico in hrano za pomoč v gospodinjstvu (3 odrasli) v bližini avtobusne postaje. Ljubljana, Kolarjeva 45, Bežigrad.
TAREJŠI UPOKOJENEC išče samsko upokojeiiko za pomoč v go^odinjstvu. Nudim stanovanje in hrano. Vidmar, Sokolska 3, Novo mesto.
' jOSTILNA „Pod smreko" Kos Cvetka, Potok 2 pri Straži, išče pridno in pošteno dekle, ki ima veselje do strežbe v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru, en dan v tednu prost.
STANOVANJA
)DDAM OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice in ogrevanjem v centru Novega mesta samski ženski. 'Naslov v upravi Usta (2593/73).
MLAJŠI UPOKOJENKI nudim stanovanje in na^do za varstvo — nego petmesečnega otroka. Ponudbe z oznako „ZANESLJIVA" pošljite na upravo lista.
FANT IN DEKLE pred poroko iščeta sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice v Novem mestu ali bli-
žnji okolici Plačata vnaprej. Naslov v upravi lista (2558/73).
V	NOVEM MESTU iščem opremlje-
no ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod „Nujno".
MIRNA ZAKONCA z majhnim otrokom iščeta v Novem mestu sobo in kuhinjo s posebnim vhodom. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Marija Avsec, Nad mlini 41, Novo mesto.
DEKLE ISCE SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici. Po službi pomagam pri gospodinjstvu. Na-dov v upravi lista. (2580/73).
Motorna vozila
PRODAM ŠKODO, letnik 1969, prevoženih 48.000 km, garažira-na. Cena po dogovoru. Vprašati pri Mandiču, Zagrebška 6a, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1967, po generalni ima prevoženih 5.000 km. Slavko Kostič, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1971. Karel Barbič, Slakova 2 a, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno škodo, letnik 1969. Jože Malenšek, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 22-107.
PRODAM ami 8, letnik 1970, prevoženih 36.000 km. Cena
26.000,00 din. Dam tudi na posojilo. Jože Kic, Škocjan 19. PRODAM fiat 750, letnik 1965 in karamboliran fiat 750. Golobi-njek 26, Mirna peč;
PO ZELO ugodni ceni prodam fiat 750, prevoženih 30.000 km in nov neregistriran FIAT, prevoženih 9 km. Naslov v upravi lista (2597/73)
FIAT 1300 letnik 1966, prevoženih
38.000	km, poceni prodam. Podržaj, Marjana Kozine 45, Novo . mesto.
PRODAM SKORAJ nov moped Tomos s štirimi prestavami, še garancim. Franc Grubar, Veliki Ban 6, Šentjernej.
UGODNO PRODAM Fiat 750, let-
DOLENJSKI LIST
nik 1970, dobro ohranjen. Marinka Maver, Trebnje 10 na Dol.
PRODAM
UGODNO PRODAM samsko sobo, kuhinjsko opremo, šivalni stroj, sesalec-bikser in anteno. Glavni trg 32/II., Novo mesto.
PRODAM NOVO klavirsko harmo-niko-80 basov. Cena po dogovoru. Tone Berus, Vrhovčeva 1, Novo mesto.
PRODAM ostrešje za manjšo hišo ali vikend ter moped T 12. Naslov v upravi lista (2592/73).
UGODNO PRODAM nov magneten fonski tranzistor. Jože Škedelj, Volčkova vas 6, Šentjernej.
UGODNO PRODAM dva velika filo-dendrona, primerna za pisarne. Naslov v upravi lista.
PRODAM samsko dvodelno omaro. Janez Rodič, Mestne njive, blok 10, Novo mesto.
PRODAM rabljena okna v dobrem stanju. Franc Hrastar, Šmihel 14, Novo mesto.
PRODAM 300 kom. rabljene strešne opeke Kikinda po 2 din in 10 m3 kamna. Opašite se pri Vraničar, Mačkovec 20.
UGODNO prodam kombinirano omaro, kavč, dva fotelja in mizo. Hren. Majde Šilc 3, Novo mesto.
UGODNO PRODAM moški šivalni stroj. Mehanik Glogovšek, Ul. prvfli borcev 34, Brežice.
PRODAM šest mesecev starega volčjaka, odličnega čuvaja. Podržaj, Marjana Kozine 45, Novo mesto.
POCENI PRODAM dve postelji, dve nočni omarici in dve žimnici. Nad mlini 44, pritličje, stanovanje 2, Novo mesto.
UGODNO PRODAM štedUnik (plin, elektrika), dodatni štedilnik na olje, električni kuhalnik na tri plošče, črno-bel teraco pesek in nov moped Tomos-avtomatic. Poizve se v Šolski ulici 13, Novo mesto.
PRODAM KRAVO molznico, brejo osem mesecev. Alojz Zakrajšek, Dol. Podboršt 5,Trebnje.
NOV BRUSILNI stroj Iskra 1300 W s trofaznim priključkom zelo ugodno prodam. Orel, Žužemberk 4.
UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo iz trdega lesa, Janko Kastelic, Kettejev drevored 9, Novo mesto.
PRODAM več vinskih sodov od 200 do 600 litrov in dve mlatilnici. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog.
PRODAM ŠIVALNI STROJ Bagat, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Branko Vukmanovič, Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno kombinirano omaro. Sajevic, Majde Šilc
7,	Novo mesto.
KUPIM
KUPIM enofazni hidrofor (100 do 1101) v dobrem stanju. Rozi Vire, Dol. Kamence 1, Novo mesto.
KUPIM dobro ohranjen bencinski betonski mešalnik. Franc Božič, Pot na Vodenice 9, Kostanjevica na Krki.
PRODAM parcelo-bivši vinograd v izmeri Is arov, lepa sončna lega, 15 minut od Bele cerkve, dostop
z vsemi motornimi vozili in šivalni stroj Singer ter hrastovo psiho z velikim ogledalom. Janez Hočevar, Vinji vrh 18, Bela cerkev. BLIZU Dol. Toplic na lepi točki prodam zapuščeno domačijo in vinograd z zidanico. Po želji tudi zemljo. Informacije na naslov Čampa, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto.
RAZNO
POROCNI PRSTANI! Žehte trajen in lep sp9min? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (p-oleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
DNE 29. SEPTEMBRA 1973 sem na cesti S molenja vas-Žabja vas izgubila dva prstana; eden od njiju je poročni z vgraviranim imenom in datumom 10.10. 1970. Poštenega najditelja prosim, da ju proti nagradi vrne na upravo lista.
NAŠLA SE je ženska ročna ura. Zglasite se na Brodu 28, Novo mesto.
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata in strica
FRANCA RODIČA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja.
Zahvala tudi dobrim vaščanom, ki so nam nudili poijioč v najtežjih trenutkih.	~
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči:	žena Francka,
hčerki Draga z družino in Mari. Mirna peč, Novo mesto, Ljub-. Ijana.	\
Ob narasli Savi, ki je grozila s poplavo, se za nesebično pomoč pri refevanju iskreno zahvaljujeva organizaciji narodne zaščite in vaščanom. Hvala še enkrat! Terezija Medvešek in sin Boj^ z Blance.
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
MARIJE OVEN
iz Martinje vasi pri Šentlovrencu
se vsem, ki ste sočustvovali z nami v dneh slovesa ali nam izrazili sožalje, in vsem, ki ste ji pomakli v njenih zadnjih dneh življenja, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo snio dolžni sorodnikom, prijateljem in vaščanom, Gasilskemu društvu Šent-lovrenc in podjetjem Labod Krško, KGG Črnomelj in ŽTP Ljubljana. Lepa hvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti
Žalujoči: mož, sinovi in hčerke z družinami. Martinja vas, 16. septembra 1973
Ob bridki izmbi našega dragega očeta, starega očeta in strica
FRANCETA MEDENA
iz Ivanje vasi pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vaščanom za podarjeni venec, sorodnikom, članom gasilskega društva Mirna peč in župniku za izrečeno sožalje in ^remstvo na zadnji poti
Prav vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: hčerka Štefka z možem, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo.
Ob prerani izgubi svojega dragega moža
KARLA GODLERJA iz Koprivnice
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih in bridkih dneh stali ob strani, z mano sočustvovali in mi nudili kakršnokoli pomoč. Posebna zahvala zdravniku in zdravstvenemu osebju ambulante na Senovem, ki sta mu nudila pomoč med težko boleznijo, župniku za obred,, pevcem, govorniKu za poslovilne besede, sosedom, ki so mi v težkih urah nesebično pomagali, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so ga spremili na zadnji potL
Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoča: žena Fanika in sorodstvo.
Ivan Prijatelj, Dilančeva 13, Novo mesto, se zahvsdjujem Postaji milice Novo mesto za pomoč ter učinkovito in hitro ukrepanje, ko mi je bila ukradena denarnica.
Ob boleči izgubi svojega dragega brata
ALOJZA ŠTINETA
upravnika pošte v pokoju
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvijujem pošti Novo mesto in ZZB Novo mesto za podarjene vence, govornikom za ganljive besede in sorodnikom za vso pomoč, posebno pa še družini Gorinšek iz Maribora.
Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: sestra Pepca in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi naše nadvse dobre in skrbne mame, stare mame, tete in sestre
BREGARJEVE mame
se iskreno zalivaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter sc udeležili pogreba.
Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Osnovne šole Šentjernej, IM V Novo mesto, društvu upokojencev Šentjernej, ZZB Orehovica in tov. Zagorcu za poslovilne besede ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči:	sinova	Jože	in
Stćinko, hčerke Rezka, Minka, Pepca z družinami, sestre Zofka, Tončka in Karolina ter drugo sorodstvo.
Podpisana Jožefa Bučar, Volčkova vas 11, opozarjam vse, ki širijo neresnične govorice o meni in o moji družini, naj prenehajo z raznimi žaljivkami. Prepovedujem tudi hojo preko mojega dvorišča. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
PONOVNO sem odprla damsko-fri-zerski salon. Zdenka Mali — Kr-hin, Bršlin 57. Cenjenim strankam se za obisk lepo priporočam!
NUDIM VAM VSE vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter oprav-
ljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne! Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas l5. Novo
mesto.
SMUČI S POPUSTOM!
Ugoden nakup smuči ELAN z 10 do 20 odst. popustom |e pripravilo smučarsko druitvo ROG za svoje člana.
Naročila sprejema Wach-ter Matija, urarstvo. Glavni trg 15, do 14. okt. 1973. POHITITE!
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame, stare mame in tete
MARIJE IRT
iz Regerče vaa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in darovali vence in cvetje ter nam pomagali v tako težkih trenutkih.
Posebno se zahvaljujemo dr. Šavlju in ostalemu kirurškemu osebju za nesebično pomoč. Lepa hvala tudi tovarni NOVO-TEKS, postaji LM Brežice, kolektivu hotela „Bela krajina" v Metliki, PTT Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Štefka z družino in Anica, sinovi Ivan, Miha, Jože z družinami ter drugo sorodstvo.
Dragima mami Frančiški Sajevic z Broda pri Novem mestu in Frančiški Lukšič iz Polhovega Gradca vse lepo za njun osebni praznik želi družina Sajevic iz Novega mesta.
Skrbnim, dobrim staršem Gorše-tovim iz Gor. Straže 59 želiva za 50-letnico skupnega življenja veliko zdravja. Hvaležna hčerka z možem.
Ljubljeni mami Alojziji Jerak iz Dobrave pri Škocjanu i^šiljajo iskrene čestitke za 80 letnico in skromno zahvalo za mnoge prečute noči njenih šest otrok z družinami in mož Lojze v želji, da bi nas še dolgo grela njena dobrota in toplina.
STROJEPISKE! • VSAK DAN ZANIMIVO DELO,
• VEDNO KAJ NOVEGA!
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
DOLENJSKI LIST
NOVO MESTO
objavlja prosti delovni mesti
dveh strojepisk
z nepopolno srednjo šolo
Rok za pismene ali osebne prijave: 15 dni po objavi oglasa.
—	Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja dva meseca. N u -d i m o ugodne pogoje za pridobitev nadaljnje izobrazbe in obiskovanje tečaja za tajnice podjetij. Razgiban in načrtov poln kolektiv vabi predvsem sodelavke, ki jih veseli vedno novo delo, združeno s privlačnim dogajanjem.
Vabimo vas na razgovor, za vse osebne podatke pa jamčimo z obzirno poslovno molčečnostjo.
BREZ IZPITA NA CESTO
28. septembra zvečer je peljal iz Brestanice proti Krškemu Zoran Cirilski iz Šentlovrenca pri Brestanici. V Sotelskem je pripeljal nasproti z neprimerno hitrostjo in po levi strani Franc Klavžar iz Velike^ Kamna. V desnem ovinku sta vozili trčili. Voznik Klavžar in njegov sopotnik Martin Plankar iz Malega Kamna sta dobila hude telesne poškodbe in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico. Klavžar je vozil brez vozniškega dovoljenja. Škode na avtomobilih je za 20.000 dinarjev.
VLOM V GLOBOKEM
V	noči na 27. september je neznani zlikovec vlomil v osnovno šolo v Globokem. Premetal je šolsko kuhinjo in izmaknil 200 starih tisočakov. Za nepridipravom še poizvedujejo.
AVTOBUS V DVA TOVORNJAKA
25. septembra je peljal po avtocesti iz Ljubljane proti Zagrebu voznik tovorryaka Miloš Bundalo iz Banjaluke. fti Brežicah je s počasno vo-žojo hotel zapeljati na parkirni prostor. Za njim je vozil avtobus Stjepan VeUčevič iz Zagreba in začel prehitevati tovornjak v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripelial voznik tovornjaka s prikolico Vinko Kompotič iz Crikvenice. Avtobus ie najprej trčil v banjaluški tovornjak, nato pa še v tovornjak iz Crikvenice. Pri trčenju se je Kompotičev tovornjak prevrnil pod cesto, šoferja pa ; so zaradi lažjih poškodb odpeljali v ; brežiŠco bolnišnico. Škode je za ; 100.000 dinarjev.	j
OGLAŠUJTE V DL!
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občmske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica,
Sevnica in Trebnje.	...	* x ^
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc BeK. Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Zmč UREDNIŠKI ODBOR: Marjan	Legan	(glavni	m	odg^orni
urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak Četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnapr«^
-	Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dol^ev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun.
52100-620-107-32002-009-8-9	^	,	a i x ■
OGLASI: 1 cm višine v enem	stolpcu	40	din, l cm na določeni
strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadiyi strani lista 80 dm. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 dm Za v^ druge oglase in oglase v barvi velja do	cenik 5 od 1. 7.
1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS
SRS št 421-1 /72 od 31. 1. 1973)
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100601-10558 - Naslov ur^niStva in uprave: 68001 Novo mesto Glavni Ug 3 oz. poštni predal 33 - Telefon:J068) 21-227 -
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Casopisrii stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
Št. 40 (1227) - 4. oktobra 1973
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
J: por
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00;
15.00, "18.00, 19.3o in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
C£TRTEK, 4. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Olga Stefula:	Ekonomika
I sadjarsko in vinogradniško usmerjenih kmetij. 12.40 Iz arhiva Komornega zbora RTV Ljubljana. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Me-hurčki“. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana.
19.00 L^ko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - B. Baranović: Celjani - II.
22.15 Za ljubitelje jazza.
PETEK, 5. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasovi v nitmi. 10.15 Po Talijinih poteh.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Itoetijski nasveti - inž. Tone Simončič:	Uspehi posameznih živinorejcev naj ^dbujajo prizadevanja za hitrejšo modernizacijo govedoreje. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Pr^ročajo vam ... 14.30 Na^ podušalci čestitajo in pozdra^jajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak**. 17.50 Človek in zdravje.
18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvartetom „Do**.	20.00 Iz jugoslovanske sboiovske literature. 20.30 ^,Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15
|[ Besede in zvokiiz logov domačih.
SOBOTA, 6. OKTOBRA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Kličemo letovišče.
11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Pile: Rezultati sortnih poskusov ozimnami v Sloveniji. 12.30 Cez travnike zelene. 13.30 Pr^oročajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni mtermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 7. OKTOBRA: 4.30-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra_ za otroke - Rajko
Ranfi: „Radio Huda luknja**. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... Ladislav Kiauta: S topničarji 18. divizije. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportiža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna — N. Hunter: Prigode profesorja Modrinjaka. 15.05-17.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijska igra -Leopold Suhadolčan: Dobri divji mož. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom, RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 8. OKTOBRA: '8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miran Brinar: Različne rase naše smreke. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Zveneča imena.
18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Dorka Skobemeta. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 9. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matinega. 9.35 Z našimi simgoniki. 10.15 Glasbena potepanja. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Resnik: Način čebelarjenja Franca Kirerja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Ali jih poznate?
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popularni popoldanski simfonični kocert.
18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terjava. 20.00 Lahka gjasba slovenskih avtorjev.
22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 10. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Mladinski zbori prinas in po svetu. 10.15 Iz zgodbe o črnem in belem labodu... 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vukadin Sišaković: Pomen jesenskega in zimskega škropljenja breskev. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 PripotObčsjo bsm ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni
mtermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". 17.10 Operni koncert. 18.20 Listi iz pop albuma. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 Revija popevk.
ČETRTEK, 11. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov. 10.15 LIrednikov dnevnik. 11.00 Poročila
- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Tone Trček:	Opis pomanjkljivosti in nasveti za zboljšanje zreje telet. 12.40 Skladbe Frana Gerbiča. 13.30 Proporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Za ljubitelje jazza.
RADIO BREŽICE
Četrtek - 4. oktobra:
16.00 - 16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 - 17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA - 6. OKTOBRA: 16.00
- 16.30 - Pol ure za pop glasbo.
16.30 — 17.00 - Sobotno kramljanje, Jugo ton vam predstavlja. 17.00
- 17.30 — Med z^avnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. Za naše najmlajše. 17.30 —
18.00 - Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA - 7. OKTOBRA:
10.30 — Domače zanimivosti - Javna ustavna razprava: Interesne skupnosti in organizacije posebnega družbenega pomena - Za naše kmetovalce: inž. Andrej Cankar — Za dober pridelek ozimne pšenice III. del in Jože Vovk — Vtisi s sadjarske ekskurzije II. del - Nedeljski razgovor o formiranju stanovanjske skupnosti v Brežic^ — obvestila, reklame in filmski spored. 12.00 - 15.00
- Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 9. OKTOBRA: 16.00
- 16.10 - Napoved programa in srečanje z Otom Pestnerjem. 16.10
- 16.30 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici. 16.30 - 16.45 — Tedenski športni komentar. 16.50 -
17.00 - obvestila, reklame in fdm-ski pregled. 17.00 - 17.15 - Iz življenja v JLA.
STAROST ................................. 20	LET
STAROST .................................. 20	LET
STAROST .................................. 20	LET
STAROST .................................. 20	LET
STAROST ................................. 20	LET
STAROST ................................. 20	LET
STAROST ................................. 20	LET
STAROST ..................................20	LET
STAROST ..................................20	LET
STAROST ................................  20	LET
STAROST ..................................20	LET
STAROST ..................................20	LET
STAROST ................................  20	LET
STAROST ..................................20	LET
STAROST ..................................20	LET
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik občine Velenje!
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 7. OKTOBRA: 10.30
- Reklame, oglasi in obvestila -10.50 — Po domače - 11.05 - Karel Zorko; Ostali so zvesti ljudstvu in revoluciji (ob 30. letnici Zbora kočevskih odposlancev slovenskega' naroda) - 11.20 - Zabavna glasba z uganko —	11.45	-	Nedeljski
intervju - 11.55 Za vsakogar nekaj
- 12.30 - Poročila — 12.45 — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev
- 14.30 - Zaključek programa
SREDA, 10. OKTOBRA; 16.00
- Poročila — 16.10 — Reklame, oglasi in obvestila — 16.30 - Po domače - 16.45 - Minka Galetova: Josip Vandot - Ustvaijalec Kekčevih prigodb — 16.55 — Disko klub brez imena — 17.30 — Kotiček za šoferje — 17.40 - Oddaja za najmlajše - 18.00 - Zaključek programa
SOBOTA, 13. OKTOBRA: 16.00
- SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 -Pet minut za... - 16.20 - EPP I. del - 16.30 - Poročila - 16.35 -EPP II. del - 16.45 - Mini anketa
- 17.00 - Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Jože Kerin, kmet iz Dole je padel na dvorišču in si poškodoval rebra; Franc Zajc, sin kmeta iz Stare vasi si je s sekiro poškodoval desno koleno; Blanka Žabkar, uslužbenka iz Brežic si je pri prom. nesreči poškodovala desno nogo, obraz in levo roko; Jožefa Kušič, delavka iz Kraja Gornjega je padla v kuhinji in si poškodovala levo nogo; Jože Gašperin, mizar iz Mihalovca je padel z motorjem in si poškodoval ^avo in roki; Bojan Petan, učenec iz Brežic,e padel in si poškodoval glavo; Ana Strmecld iz Brezovice je padla po stopnicah in si poškodovala -desno nogo; Stanislava Urbanč, gospodinja iz Gržeče vasi je padla z lestve in si poškodovala hrbet; Dinko Krmpotič, šofer iz Crikvenice si je pri prom. nesreči poškodoval desno nogo in levo roko.
Četrtek, 4. oktobra: 9.35
TV v šoli (Zgb) - 10.30 Angleščina (Zgb) - 11.00 Francoščina (do
11.30) (Bgd) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zgb) - 15.55 Nemščina
- ponovitev (Z^) - 16.10 Francoščina — ponovitev (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivec do 17.05) (Bgd) - 17.30 Iz zakladnice slovenske književnosti -J. Bleiweiss: Bob iz Kranja (Lbj) -18.05 Obzornik (Lbj) - 18.20 Mozaik (Lbj) - 18.25 Tišina na sporedu je nemi film (Lbj) - 18.50 Film (Lbj) - 19.45 Risanka (Lbj) -19.50 Cik-cak (Lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lbj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lbj) - 21.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lbj) - 22.00 Poročila (Lbj) - 22.05 Evropsko prvenstvo v košarki - Barcelona (EVR-Lbj).
PETEK, 5. OKTOBRA: 9.25 TV v šoli (Z^) - 11.00 Angleščina (do
11.30) (Bgd) - 14.35 TV v šoU -ponovitev (Zgb) - 16.10 TV v šoU
- ponovitev (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (B^) - 17.45 Možički pomagači - glasbeno ritmična igra (Lbj) - 18.15 Obzornik (Lbj) -18.30 Rekreacija: orodna telov^ba (Lbj) - 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lbj) - 18.55 Mozaik (Lbj) -19.00 Kratek film in naš ekran (Lbj)
- 19.45 Risanka (Lbj) - 19.50 Cikcak (Lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj)
- 20.25 3-2-1 in TV Barometer (Lbj) - 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti A. Dumas: „Trije mušketirji**, 2. del barvnega filma (Lbj) - 22.10 XXI. stoletje (Lbj) -22.35 Poročila (Lbj).
Opomba; V Barceloni ob 21.55 Košarkarska tekma za 3. in 4. mesto če bo igrala Jugoslavija bomo prenašali tel^o in bo oddaja XXI, stoletje odpadla.
SOBOTA, 6. OKTOBRA; 9.35 TV v šoli (Zgb) 11.00 TV v šoU (do 12.00) (Sar) - Športno popoldne - 17.15 Vaterpolo Mladost; Mornar (Zgb) - 18.05 Obzornik (Lbj) - 18,20 Daktari - serijski barvni film (Lbj) - 19.10 Mozaik (Lbj)
- 19.15 Igralec je igralec - oddaja TV Beograd (Lbj) - 19.45 Risanka (Lbj) - 19.50 Cik-cak (lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lbj) - 20.35 Skriv-
GOZDNO
GOSPODARSTVO
BREŽICE
Obveščamo vas, da smo razširili svoje poslovanje tudi na
HORTIKULTURNO DEJAVNOST
V lastni drevesnici Rimš pri Raki vam nudimo več vrst okrasnih sadik, primernih za ureditev okolja stanovanjskih hiš, naselij,^tovarn, šol, bencinskih črpalk itd. Že v tej sezoni lahko izberete sadike za svoje potrebe med 50 drevesnimi vrstami različne starosti in velikosti.
Prevzemamo vsa dela pri ozelenitvi okolice novogradenj, ureditvi mestnih zelenic in drugih do sedaj neurejenih površin. Za ta dela nudimo tudi izdelavo projektov preko oddelka za urejanje krajine pri Inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije, s katerim pogodbeno sodelujemo.
Naročila sprejemamo na naslov:
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
tel. št. 72-050, 72-051, 72-294.
nosti morja barvni film (Lbj) -21.25 Barvna propagandna oddaja (Lbj) - 21.30 Starinarja - serijsKi film (Lbj) - 22.00 Barcelona; prenos finalne tekme (Lbj) — 23,30 TV kažipot (Lbj) — 23.50 Poročila (Lbj).
NEDELJA, 7. OKTOBRA: 8.50 Skrivnosti morja - ponovitev barvnega filma (Lj) - 9.40 Ptujski festival - I. oddaja (Lj) - 1,0.10 Kmetijska oddaja (Sa) - 10.55 Mozaik (Lj)
— 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole. Enciklopedija živali (Lj) -11.45 PoročUa (Lj) - 11.50 TV kažipot (do 12.10) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Tuja folklora. Sport, Za konec tedna) (Lj) - 18.05 Poročila; (Lj) — 18.10 Najdaljša noč — bolgarski fibn (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Libar Marka Udoviča - humoristična oddaja (Zf0 - 21.30 Baletna oddaja (Zg) - 21.45 Športni pregled (JRT)
— 22.15 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 8. OKTOBRA:
9.10 Odprta univerza (Bg) - 9.40 TV v ŠoU (Zg) - 10.30 Angle^ina (Zg) - 10.45 Nemščina (Z^ -11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg) -14.50 TV v ŠoU - ponovitev (Zg) -15.40 Andeščina - ponovitev (Zg)
— 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 TV v ŠoU - ponovitev (Bg) TV prej
horje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
- 16.45 Madžarski TV pregled (Po-
17.45 F. in M. Milčinski; Butalci -II. del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -
18.25 Enciklopedija živaU - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Mladi za mlade (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Lope de Vega; Fuenteovejuna (Ovčji kal) - I. del barvne italijan-sko-španske TV igre (Lj) - 21.45 Po sledeh napredka (Lj) — 22.35 Poročila (Lj)
TOREK, 9. OKTOBRA; 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) -
11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg) -
14.45 TV v ŠoU - ponovitev (Zg) -
15.35 Ruščina - ponovitev (Z^ -15.55 TV vrtec - ponovitev (Zg) -16.10 TV v ŠoU - ponovitev (Bg) -17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg) - 17.45 B. Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu - I. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mešani pevski zbor Stefan Kovač iz Murske Sobote (Lj)
- 18.45 Mozaik ^j) - 18.50 V temnem onkraju; Ce osedlaš tigra (Lj) - 19.15 Tri Feničanska mesta
- oddaja iz beograjske serije Mediteranska srečanja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Pogovor O ... (Lj) — 21.25 F. M. Dostojevski; Bratje Karamazovi -TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 Poročila (Lj)
SREDA, 10. OKTOBRA: 8.20 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg) - 16.45 Madžarski TV program (Pohorje, Plešivec do 17.05) (B^ - 17.45 Otroci naše šole - serijski film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma (Lj) - 18.45 Arhitektura in družba - Prosti čas (Lj) - 19.15 MozaUc (Lj) - 19.20 Kaj hočemo: Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Kozmetično odedalo
- barvna oddaja (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 Film tedna: Rio Grande -ameriški film (Lj) - 22.15 Likovni nokturno; Lojze Spacal - barvna oddaja (Lj) - 22.30 PoročUa
ČETRTEK, 11. OKTOBRA; 9.35 TV v ŠoU (Z^ - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v SoU - ponovitev (Zg) - 15.35 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Francoščina — ponovitev (B^ -
16.45 Madžarski TV prd|Ied (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.35 Iz zakladnice svetovne književnosti; Ogrizek: Kje je meja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj)
- 18.35 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) - 18.55 Izbor: Boj z mor-
jem - barvni film (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25
Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 A,-Ingolič; Mladost na stopnicah -barvna TV nadaljevanka (Lj) -22.20 PoročUa (Lj)
Preteku teden so v brežiški porodnišnici rodile; Anica Feqanic iz Kapel - Ivana, Danica Franja iz Rakov Potoka - Mirjano, Tabana Zorko iz Trnja - Slavka, Dragica Levak iz Artič - Majdo, Slavica Ogorevc iz Brežic - Davora, Bariča Moštak iz Bestovja - dekUco, Rezika Savnik iz Brežic - Aleksandra, Lidija Inkret iz Ceija - Valentino, Marija Volčaj-šek iz Starega Grada - Janka, Ana Mešič iz Dužnika — Snežano, Marija Bršec iz Brežic - Suzano, Marija Sebek iz KrScega - Alenko, Ljubica Ivanuševič iz Jerušja — Nadico, Zdenka Novak iz Križ - dekUco. Čestitamo!
Še eno leto ne boš!'
Ob začetku letošnjega šolskega leta je minilo dvaindvajset let, odkar je v Mokronogu tedanji ravnatelj Muc predal ravnateljsko taktirko Vilku Videčniku, •rekoč: „Ti še eno leto ne boš!“ Muc je zapustil tamkajšnjo osnovno šolo po dveh letih ravnateljeva-nja...
Videčniku se je izteklo 36 let in pol službenega dela. „Zraven je tudi nekaj dvojnega štetja iz vojnih dni,“ preudarno pove. To niso besede hvale, ampak izrazi natančnega profesorja, ki preudarno odmeri vsako besedo. Hkrati s preudarnostjo je v njih tudi tista toplina, ki svojevrstno obarva človeka - vzgojitelja mladine. Šolska kronika zadnjih dveh desetletij je izpisana z eno samo roko: samo obledelo črnilo v svojih odtenkih kaže meje, kot jih ob rasti delajo letnice na krošnjatem drevesu. Letopis z mirno roko stvarno poroča tudi o 87 mladih učiteljih, ki so prišli na šolo. Večina jih je prav tako naglo tudi odšla. Le sedem jih je vztrajalo več kot 10 let.
Vilko Videčnik je izjema: njegove korenine so krepko pognale v Mokronogu. Odkar je duhovništvu rekel zbogom, odkar je spoznal,da da lahko domovini brez talarja več kot z njim, se je posvetil vzgoji mladih rodov. Nekoč, ko je bil še v brestaniški fari, je marsikatero pošteno družino rešil nacističnega taborišča...
Po vojni je kot poverjenik za prosveto, ko je bilo Trebnje še okraj, položil temelje kulturno-prosvetnim društvom. Ta tri leta, zapisana kulturni izgradnji, so razpihala žerjavico, ki ponekod še danes tli. Iskro pod pepelom je razpihal tudi v svojem Mokronogu: razen v pev-
skem društvu Emila Adamiča računajo na upokojenca Videčnika tudi delavke — pevke iz konfekcije Rog.
Kaj priklepa človeka na kraj? Delo, ki sem ga omenil. A ne samo to, le to ne more biti tisto, zaradi česar je Videčnik ostal v kraju, „kamor nihče noče‘\ Kaj pravi sam? „Dobro se počutim, ljudje so pozorni, delavni. Kajpak ni človeka, ki bi imel le prijatelje... “
Razen tega zunanjega sveta, s katerim živi in diha, živi Videčnik tudi v svojem družinskem svetu, kjer izključi nevihte vsakdanjika. Prijatelji vedo povedati, da mu- ni nič bolj nedotakljivega od družinskih praznikov. Za njegov praznik mu prijatelji iz pevskega zbora zapo-jo najljubšo pesemr Lastovki v slovo... Iz tega družinskega svetišča je btžkone tudi pri otrocih zmsla ljubezen da^čiteljsk^ poklica: kar trije otroci] so šli po očetovih ^topiiijah: slavistka, profesor telesne vzgoje in ob koncu septembra diplomirana profesorica nemščine.
Zmenjena sva bila ob pol sedmih zjutraj v ravnateljski pisarni, id jo je po očetu -upokojencu nasledil siru Ta je bil po opravkih, saj učiteljski poklic ne pozna natančno odmerjenega delovnega časa. Upokojeni profesor je že z zgodnjo jutranjo uro pokazal, da svojega dela ne bo obesil na klin. „ Vsega nisem mogel zgraditi," je dejal ob slovesu, kot da bi se opravičeval. V mislih je prav gotovo imel, da Mokronog nima nove šole. Kaj pa podružnici na Trebelnem in Jelševcu? Prav gotovo dovolj za eno življenje, dovolj ob delu, ki je prosvetljevalo generacije mladih ...
ALFRED ŽELEZNIK
V bližini Prilip seje 25. septembra takole zvrnil pod cesto tovornjak reške registracije, koje zaviral, da bi preprečil trčenje z nasproti vozečim avtobusom. Voznika Dinka Krmpotića so ranjenega prepdjali v brežiško bolnišnico. (Foto: M. Jaranović)
Namesto na poroko - na pokopališče
Stanislav Jene je mrteVj Dušan Lozar opekline I. in II- stopnje ob eksploziji v Sevnici - Kaj je botrovalo nezgodi vodovodnih inštalaterjev?
Dušan Lozar, 224etni vodovodni inštalater, in priučeni delavec Stane Jene sta v sredo, 26. septembra, popra\ijda napeljavo pri Jožetu Repšetu na Kvedrovi 29 v Sevnici. Popravljala sta nekaj cevi v kopalnici. Ker je puščala tudi svinčena odtočna cev v kletni pralnici, sta ustrežljiva fanta obljubila gospodinji, da jo bosta popravila.
Polharska noč v Beli krajini
Na pobudo belokranjske lovske zveze bo črnomaljska lovska družina v soboto, 13. oktobra, organizirala lov na polhe, ki naj bi se končal s polharsko nočjo. Ce bo prva tovrstna prireditev v Beli krajini uspela, naj bi postala v bodoče tradicionalna.
Lov se bo začel ob 12. uri na Toplem vrhu pri lovskem domu družine Loka, polhe pa bodo lovili v podnožju Roga, okrog Toplega vrha, Zagradca, Očjaka in Slabe Gorice. Na vsa lovišča se bo moč pripeljati z avtomobili.
Organizatorji bodo poskrbeli tudi za jedačo, ki jo bodo lahko žejni udeleženci lova zalili z metliško črnino. Ker je prireditev namenjena tudi medsebojnemu spoznavanju in družabnemu srečanju, jo bodo organizirali tudi v primeru dežja.
IVAN BICEK
Okrog 13. ure je počilo. Jože Repše pravi, da je žena pomislila, da
Ijali v ljubljansko bolnišnico, kjer je Jene poškodbam kmalu po prevozu podlegel, medtem ko je bU Lozar kljub hudim opeklinam v ponedeljek že izven smrtne nevarnosti.
Jože Repše je imel v opuščeni pralnici spravljene lake, ki jih potrebuje za svojo obrt: „Mislil sem, da so tu najbolj varni; niti pomislil nisem, da bodo tu spajkali z odprtim plamenom..
Žal tudi Ložar in Jene nista pregledala prostora, kjer naj bi delala. Tako je prišlo do hude nesreče, še posebej boleče za Jenetove: Stanetova izguba je že tretja smrt v družini v zadnjih treh letih.
A.Ž.
»Počutim se kot doma«
Mažda se je v 11 mesecih naučila slovenski
To jesen naj bi stopil z nevesto pred matičarja ...
sta prevrnila krompir. Zal je bila eksplozija: delavca sta poskušala s plinskim spajkalom spajkati odtočno cev v kleti, kjer je bilo tudi precej nitrolaka. Miličniki so v kleti našli štiri 20-litrske posode, od katerih je bila ena načeta.
Strokovnjaki so preizkusili spajkalnik in ugotovili, da je bil brezhiben. Domnevajo, da je do nesreče prišlo z nitrolakom. Vse drugo je za zdaj še zavito v skrivnost. Fanta sta se poskušala rešiti, vendar sta imela velike težave, ker se vrata odpirajo navznoter. Ko jima je le uspelo priti iz kleti, se je goreči Stane na rokometnem i^išču zgrudil, Dušana pa so pogasili delavci iz bližnje avtokle-parske delavnice. Oba so takoj odpe-
POJASNILO
Ker ste že objavili moje ime, moram v zvezi s člankom „Prodor Dolenjcev" pripomniti naslednje: Hortikulturno društvo Novo mesto sem namreč zastopala sama s štirimi aranžmaji ikebane in pri tem dosegla bronasto diplomo. Dodajam, da tovariš Tomo Froehlich ni No-vomeščan, kot ste zapisali, ampak je zastopal Hortikulturno društvo Ljubljana.
ANDREJA MURN Partizanska 6 NOVO MESTO
Medtem ko sem se pogovarjal z Maždo Attar, sem po njeni izgovarjavi sodil, da slovenščina ni njen materni jezik, nikoli pa ne bi verjel, da se je naučila toliko slovenščine v 11 mesecih, kolikor je v Sloveniji. K nam je prišla iz Glavnega mesta Jordanije, Amana, kjer njen oče opravlja poklic menjalca.
,31ovenščina ni težka,“ pravi Mažda Attar
„Študirala bom stomatologijo," je povedala, „in ker pri nas take šole ni, sem prišla v Jugoslavijo. Polega tega imam tu tudi sorodnike. Moj stric je namreč oženjem v Metliki. Njegova žena je bila moja prva učiteljica slovenščine. Kar naprej sem jo spraševala po tem, kako se kaki stvari pravi po slovensko, potem sem m^o pogledala v vašo slovnico in govorila s Slovenci, pa sem se za silo naučila vašega jezika.“
Slovenščina se ji za razliko od drugih tujcev, ki se našega jezika uče, ni zdela preveč težka. S prijateljico Nežko Dular, pri kateri je na obisku, se pogovarjata že kot pravi
domačinki, le kadar hoče povedati kaj resnejšega, se ji še zatakne.
„Pri vas mije zelo všeč. Pokrajina je čudovita, tako lepo zelena ie in kar nagledati se je ne morem. Moje oči so bolj vajene peska. Novo mesto in Metlika sta mi veliko bolj všeč kot Ljubljan^ ker je v njih življenje bolj umirjeno.. Sploh opažam, da so pri vas ljudje zelo svobodni, vsaj kar se žensk tiče. Pri nas dekle ne more *amo ven, kaj Sele da bi posedala v kavarni. Starši so me zelo neradi pustili v tujino, vendar njihovega zaupanja ne bom izkoristila. V Slovenijo sem prišla študirat in to mislim z vso resnostjo tudi početi Ko se bom vrnila v Jordanijo, bom živela kot ostale naše ženske, čeprav sem rada v družbi"
Mažda se v Sloveniji počuti že kot doma in je ne moti več, če jo kdo pogleda z malo večjo pozornostjo kot druge. Navsezadnje pa je le dekle, staro 19 let, in ji pogledi močnej^ga spola ne morejo biti preveč neprijetni, čeprav sama pravi, da zaenkrat pozna samo prijateljice.
Na koncu razgovora pa je za brsd-ce Dolenjskega lista napisala svoje ime in stavek „Slovenija, moja druga domovina" še v arabščini
^Kozerija^
Kot sonce v avgustovskih pasjih dneh je blestel v Repi-čevi dragi gospod Repič. Bil je visoka živina in pol. V mestu ni nihče kihnil, da ne bi vedel za to on ali da ne bi dal vsaj svojega pristanka. Ljudje in vodilni so ga cenili zato, ker je napravil iz nič takšno podjetje, da so go-spodars^eniki sosednjih far zeleneli od zavisti kot sveže pokošena angleška trava njegovega doma.
In gospod Repič je prejemal Tfl svoje gigant^o delo priznanje za priznanjem: najprej je dobil purgai^o diplomo, nato občinski kipec in medobčinsko diplo-
mo z zlatim trakom in pol kilograma težkim pečatom. Da, celo na republiki so razmišljali, da mu okrase stanovanje z diplomo.
Najbolj vneti privrženci in prijatelji gospoda Repiča so v trenutl^ omame in ginjenosti dasno vzklikali, da je gospod Repič mož, ki bi mu morali postaviti doprsni kip še za časa življenja njegove ga. Tisti, ki so se mu hoteli še bolj prikupiti, so celo s plastičnimi metri tekali po parku pred šiviljsko zadrugo in se pretvarjali, da količijo prostor, na katerem se bo lepega sončnega dne zasvetil kip gospoda Repiča. Ob
rojstnih dnevih, novem letu in podobnih osebnih praznikih so si kljuko gospoda Repiča podajali predstavniki društev, organizacij, zvez in podvez ter predstavniki osebnega sektorja in njih hrbtišča so bila rahlo upognjena zavoljo teže daril. V Zdravljicah so peli glorije gospodu Repiču ter ga kovali med zvezde, izbirali ulico, ki bo nosila njemvo ime in malo je manjkalo, pa bi g^ živega balzamirali, da bi ga lahko kazali poznejšim rodovom.
Nato je „zaštekalo“ v podjetju se je nekaj krušilo, izvoza je bOo vedno manj in
po skladišču^ si se komaj premikal med škatlami, ki bi jih lahko preštel le, če bi si vzel polletni brezplačni dopust. Nad podjetje se je pri\1ekla gosta megla in odgovorni so se zamislili: ne^j bo treba storiti.
Po podjetju je krožila okrožnica, da bodo morali zategniti pasove, da bo treba več narediti v istem času, da se bodo morali odpove^ti marsičemu, da se bo delalo nekaj prostih sobot, če se bodo hoteli izvleči iz težke zablode, da bodo plače nekaj odstotkov manjše in tudi to, da je takega stanja v podjetju veliko kriv vratar, ki je bU premalo buden.
Vsi so se čudili, kako da ni gospod Repič omenjen niti z besedo ...
TONI GASPERIC
STRELA JE PLESALA PO CERKVENEM ZIDU
Pred dnevi smo na Gornjih Lazih slučajno zvedeli za čuden ples, ki si ga je privoščila strela med zadnjim avgustovskim neurjem na tamkajšnji podružnični cerkvi Med hudim tre-skanjem in nalivom je nenadoma udarilo v zvonik; prebivalci bližnje stanovanjske hiše, M je oddaljena le kakih 25 metrov, so zagledali žarečo kroglo, ki je zapesala od križa na vrhu zvonika navzdol po pločevini Prebila je zvonikov zid pri drugi lini in nato spet prišla iz zidu kake 3 ali 4 metre nižje. Zatem se je sprehodila* po zidu in opeki nadstreška, razbila del vrat, preskočila del zidu in ga kak dober meter pošteno spra-skda, nato pa je švignila v cerkev desno od njenega prvega okna.
Ce je prišla do svetnika Matije na glavnem oltaiju ali ne, nam domačini niso mogli povedati Vsekakor pa jih je neobičajen tresk docela oslepil, sled strele pa se na zvoniku in zidu še zdaj pozna.
T.
Polšji, lov bo 6. oktobra
Mlada polharska družina v Žlebiču šteje že 14 članov. Med njimi je nekaj starejših, izkušenih, in več mladih, navdušenih polharjev. Vsako leto, letos že tretje leto, prirejajo „polharski lov". Letošnji bo že kar tiadicionalen. Za lov je vsako leto večje zanimanje ne samo med domačini, temveč prihajajo tudi gostje iz drugih krajev. Zato bodo letos ustoličili vsakoletni „polharski lov", ki bo vedno na prvo soboto v oktobru.
S članarino in društvenimi samoprispevki v delu in denarju so si že pridobili 40 prvovrstnih polhih pasti, ki odgov^ajo sodobnemu lovu. Lovci imajo še svoje pasti, da jih pri vsakem lovu uporabijo skupaj preko 140. Polharski „domek", čeravno ^ je le za bobek, jim je v ponos m vsako leto dodelajo k^ novega, da je gostom vedno bolj udoben. Torej: ne pozabimo, da bo letošnji ,Jov na polhe" v Žlebiču v soboto, 6. oktobra, zvečer.
V. P.
Jelena — dvanajsteraka je prejšnji mesec položil na dlako Anton Fridl 'a Dol. Laz pri Uršnih selih. „Tehtal je 190 kc, star pa je bfl 7 do 8 let; gospodar lovske družine v Dd. Toplicah, katere član sem, ga je ocenil v I. a grupo. Pravijo, da je to drugi doslej najlepti fclen, ustreljen v naši družini, hkrati pa najtežji jelen sploh, kar so jih nafi lovci tod okoli kdaj uplenili,“ vesel in ponosen pripoveduje tovariš Fridl, ki ga vidite na diki z rogovjem ustreljene^ jelena. (Foto: T. Gošnik)