KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 53 (1)
PATENTNI
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1. JULA 1929.
V
SPIS ST. 6139.
Ing, Hugo Reik, Beč.
Postopek za zvišanje ukoriščanja hranilnih in krmivnih sredstev.
Prijava z dne 1. marca 1928.	Velja od 1. oktobra 1928.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 28. marca 1927. (Avstrija).
Znano je, da se redilne snovi nahajajoče se v hranilnih in krmivnih sredstvih večkrat ne izkoristijo popolnoma, tako, da se en del odvaja neporabljen. Gre ali za one redilne snovi, ki se morajo šele v organizmu pretvoriti v vzprejemljivo obliko, kot n. pr. škrob v sladkor, ali pa gre za take redilne snovi, ki so obdane z neprebavljivimi ovoji. Cesto pa se ne izvrši pretvoritev odn. razklenitev potom fermentov, katere proizvaja sam organizem, ampak potom mikroorganizmov, ki se nahajajo v telesu, posebno v prebarvilnem traktu. Tako je na pr. znano, da ne proizvaja telo prežvekovalca enzvma celulaze, ki razklene celulozo, temveč ga proizvajajo v istem se nahajajoče bakterije, ki povzročijo skipenje celuloze. Ti, za prehrano važni mikroorganizmi se pa nahajajo ali v organizmu samem ali na hranilnih ond. krmivnih sredstvih, dalje v zemlji, zlasti v rodovitnih humoznih poljedelskih tleh odn. tleh za kulturo, gozdnih in močvirnih tleh, v glenu ribnikov, jezer ali rek itd. Predmet predležečega izuma pa je postopek, po katerem se pusti učinkovati kulture takih mikroorganizmov na hranilna odn. krmivna sredstva, da postanejo redilne snovi, ki se deloma ne dajo resorbirati in ki so deloma ne-razklenjene, lažje dostopne vzprejetju po organizmu. V hranilnih oz. krmivnih sredstvih se nahajajoče hranilne snovi, ki so sedaj odhajale ali popolnoma ali povečini neukoriščane, se pretvorijo ali raz-
klenejo v vzprejemom v telo. Vsled tega se bivstveno poviša učinek hranilnih oz. krmivnih sredstev, ker se vsled tega lahko doseže, da ne odhaja nič ali skoraj nič hranilnih snovi neporabljenih. Že to, da se z manjšimi množinami obdelanih hranilnih odn. krmivnih sredstev doseže enak hranilni učinek kot z večjimi množinami neobdelanega krmiva, znači velik gospodarski efekt. Glasom izuma se gojijo kulture zadevnih mikroorganizmov ali iz pre-bavilnega trakta, iz ekstrementov ali iz krmivnih odn. hranilnih sredstev ali iz zemlje, ali iz glena. Gojitev se vrši na ta način, da se potom ponovnega nakopičenja v specifičnih hranilnih tleh vzgoji v poštev prihajajoča vrsta mikrob. Tako se na pr. vzgoje celulozo topeči mikroorganizmi v bralni raztopini, katera vsebuje poleg mineralnih sestavin samo celulozo na pr. v obliki filternega papirja, iz eks-krementov potom ponovnega precepljenja V teh hranilnih raztopinah poginejo namreč vse druge mikrobe, ki se ne morejo lotiti celuloze, vsled pomanjkanja drugega izvora ogljika. Tako se pride do kulture mikrob, ki tope samo celulozo. To, na tak način dobljeno kulturo se potem ko se je najhitreje delujoča vrsta še potom odbire posebej izolirala, pomeša na pr. s krmivom. Te mibroke, katere sedaj obstojajo v zelo visokem številu, ker se jim pribavi tudi še najboljše življenske pogoje (visoke temperature 35—37° in dr.), razklenejo hitro celulozo in tako
Din 5.—
oproste hranilna- sredstva, ki so bila , od celičnih sten obdana.
Podobno se na pr. pridobe mikrobe, ki pretvarjajo škrob, potom polagoma se vršeče gojitve v hranilnih; raztopinah, katere vsebujejo razen mineralnih sestavin samo škrob.
Ravnotako se lahko napravijo beljakovinske snovi sposobne, da se asimilirajo, s tem, da pustimo nanje učinkovati mikrobe, ki so na pr. pridobljene potom po lagoma se vršeče gojitve v hranilnih raztopinah, katere vsebujejo razen dušika prostih anorganskih hranilnih raztopin beljakovino v kakršnikoli obliki kot.izvor dušika in ogljika.
Patentni zahtevi:
1.) Postopek za zvišanje ukoriščanja krmivnih odn. hranilnih sredstev, označen s tem, da se pusti učinkovati na hranilna odn. krmivna sredstva : mikroorganizme, ki so bili vzgojeni iz prebavilnega trakta, ekskrementov, hranilnega ali kr-mivnega sredstva, ali iz zemlje ali gle-na, in ki se jih pridobiva potom odbire za pretvarjanje ali razklenitev hranilnih snovi, nahajajočih se v hranilnih odn. krmiv-nih sredstvih.