Prvi visoki obisk po izvolitvi nove vlade. Predsednik Andrej Bajuk v Ribnici. Foto Foto TONI Ribnica odkrila spominsko ploščo skladatelju Bojanu Adamiču. Foto Marko Modrej Ribniški sodobni nomadi in ambasadorji doline. Na ribnikih ni več nikakršne idile. Nekdanja ribiška koča je povsem razbita, okolica zaraščena ... Še vode v ribnikih ni več Čista sramota! Foto AP GLASILO OBČINE RIBNICA JULIJ 2000, letnik IV V PRIČAKOVANJU PRVE SEPTEMBRSKE NEDELJE, ŽE 25 LET ZAPORED Iz nekdanjega hortikulturnega društva je zrasla organizacija, ki je skorajda sinonim za ribniški sejem-turistično društvo, ki bo drugo leto praznovalo 100 let. Prav na začetku stoletja so naši predniki začeli saditi drevesa po sedanji Kolodvorski in Šeškovi ulici, in tako, združeni v olepševalno društvo, ozelenili trg. Pa ne samo to. Z zamislimi so pomagali pri izgradnji znamenitega vodnjaka, ki bi še sedaj sodil pred Miklovo hišo, in pri postavitvi spomenika kralju Aleksandru. Skupaj s takratno oblastjo so celo uredili kopališče in tista parcela ob Bistrici še vedno pripada turističnemu društvu. Miruje. Andrej Klemenc, ki sedanje ribniško društvo vodi že 30 let, je na vprašanje, ali bomo kopališče spet kdaj dočakali, le skomignil z rameni. "Kriva je onesnažena Bistrica", pravi. Nekdaj so znali pripraviti takšne pustne karnevale, da jih je bilo zaradi imenitnih domislic užitek pogledati na ulici, je besede tistih, ki so nekdaj sodelovali v društvu, povzel Klemenc. S tako norčavostjo je nadaljevalo tudi turistično društvo in včasih je celo po 14 dni zastala proizvodnja zaradi velikih priprav, ko je bilo treba na primer sestaviti raketo...Sem ter tja je bila tudi presežena meja dobrega okusa, ko so se udeleženci rogali-cerkveni oblasti; 'Jn-tudi policija jih je nekaj prizadetih lovila, ko so se znesli nad takrat nedotakljivim,„a bolehnim-Titom. Karneval je bil dolgo časa pravzaprav edini povezovalni element z nekdanjim društvom, medtem ko je povojni čas spremenil miselnost, ki se je prelevila v tržno. Pravo prelomnico je pomenila ustanovitev spominkarstva, katerega razvoj sta nadzirala^^Plfjyq Bšftph in Ivan Bregar. Bila sta tudi edina, ki sta praktično do svoje smrti ostala v društytrtudLg©ter|, ko so vanj začeli prihajati novi člani. Andrej Klemenc, Janez Debeljak, Dragan Golijtii MLüSrazerii, še danes nosilni stebri društva. Na razgledni točki Tatinskega laza se jim ni po!£ei*^p$Stavij| lesene brunarice, so pa zato začeli z zaščitnimi deli cerkve sv. Jurija na ortneškem gi^Grjn vHetnih prostorih samostana v Pleterjah odkrili znamenite ortneške oltarje. In njihova zamisel je tudi Park kulturnikov in seveda nepogrešljivi ribniški semenj. ___________________________________________________________________________________ V 25 letih le dvakrat slabo vreme, a sejem nikoli ni bil odpovedan! Andrej Klemenc je letos že 30. leto v funkciji predsednika društva Rokodelski festival, ki bo povezovalna nit letošnjega jubilejnega sejma, se bo po stojnicah nizal od Cene-tove hiše do stavbe bivše policijske postaje, po potrebi tudi dlje. Lepše jih je bilo sicer videti ob vodi in na Škrabčevem trgu, kot so bili na srečanjih izseljencev, toda osrednja ulica je na semanji dan last ribniških suhorobarjev in lončarjev, medtem ko ob Bistrici ni mogoče namestiti več kot 50 rokodelcev. Marof naj ne bi bil primeren zaradi lokacije, zaprt z grajskim zidom in "bogu za hrbtom", kot pravi Andrej Klemenc. Koliko slovenskih rokodelcev bo letos uspela zbrati območna obrtna zbornica, kije zadolžena za festival, bo odvisno od njene iznajdljivosti in najverjetneje tudi plačila rokodelcem za njihovo predstavitev. Tudi turistično društvo večino razstavljavcev na trgu privabi z denarjem, saj jih drugače preprosto ni moč dobiti. Temu seje menda etnolog Janez Bogataj sila čudil, toda dandanašnji svet se obnaša tržno in enodnevna prodaja zna biti dokaj tvegana, čeprav se je lanskoletni sejemski posel menda obnesel skoraj vsem, razen nekemu gostincu, je dejal Klemenc. Stojnice bodo sicer rokodelcem brezplačno na razpolago in omogočena jim bo tudi prodaja njihovih izdelkov. Program sejma bomo objavili v avgustovski številki Rešeta, za zdaj lahko zapišemo le, da bo nedeljski sprevod klasičen, s konjenikom na čelu, krošnjarji, zdomarji, narodnimi nošami, pevci, godbo, vmes pa se bodo pomešali člani VED Hrovača v srednjeveških podeželskih oblačilih in tudi - atraktivnost tokratnega sejma -članice 10 ženskih narodnozabavnih ansamblov. Po končanem sprevodu bodo nastopile v Gradu; popoldan bosta otroke razveseljevala čarodej in Romana Kranjčan, ribniški študentje bodo dogajanje ponovno razživeli s pouličnim teatrom. Zvrstile se bodo vsakoletne razstave: gobarjev, čebelaijev, rejcev malih živali, predstavili se bodo kinologi in odprta bo tudi razstava o rojakih iz Amerike, ki jo pripravlja Muzej. Imena eminentnih gostov še niso znana, zagotovo pa se bo jubilejnega sejma udeležil kakšen minister, je dejal župan. Tudi lista ostalih gostov še ni izoblikovana, vendar se Občina dogo- varja, da bi ta ribniški dogodek obiskal veleposlanik VB, David Lloyd. Za vreme se nam menda nikoli ni treba bati, ker so se organizatorji že ob samem začetku sejma pozanimali pri vremenoslovcih. Ti so dejali, daje najmanj padavin od 2. do 9. septembra. Prva nedelja v septembru torej, in doslej je bilo res samo dvakrat slabo vreme. TD bo letos opustilo oglaševanje preko plakatov, ki jih vsakdo prezre, in se začelo posluževati tudi Interneta, saj so navsezadnje porabili skoraj petsto tisočakov za posodobitev informacijskega sistema in priključek v ta nepogrešljivi svetovni splet. ...Po 3. septembru bo življenje ribniškega TD spet teklo bolj ustaljeno. Čas se bo našel tudi za turistično označevalno tablo, ki jo nameravajo postaviti v Gradu in na njej zapisati značilne zgodovinske podatke - o sežigu zadnje čarovnice na Kranjskem, 27 turških vpadih, ribniškem patentu, znameniti šoli in tudi o Parku kulturnikov. Po Bojanu Adamiču bodo nadaljevali s postavitvijo spominskih plošč pomembnim osebnostim Ribniške doline. Plošče bodo svoje mesto našle še pred osnovno šolo v Sušju in sredi dolenjevaškega parka. A misliti bo treba še na eno veliko dejanje, ki se ga bo moral nekdo lotiti. Letos opevamo Skubičevo Zgodovino Ribnice, pred desetletjem smo razgrabili Ribnico skozi stoletja, ki jo je uredil Janez Debeljak, zdaj pa smo ostali skorajda brez izvoda obeh pisanih virov naše preteklosti. Potreben bo ponatis, ki bo moral zajeti še vse tisto, česar nihče ni utegnil, ali morda ne smel ali mogel zapisati kot del naše zapuščine. ALENKA PAHULJE JULIJA PIŠEMO: SLS IN SKD ZDRUŽENI TUDI V RIBNICI Najmočnejša parlamentarna stranka, "ki se svoje moči premalo zaveda" Istega dne, kot je Ribnica dočakala obisk predsednika vlade dr. Andreja Bajuka, seje v njej odvijal tudi združitveni zbor lokalnega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov in podružnice Slovenske ljudske stranke. Odslej sta SLS in SKD Slovenska ljudska stranka, na videz ju loči le trobojnica, in ne znak +, sedež pa ima združena stranka v prostorih bivše SKD, na Škrabčevem trgu 40. Slavnostni govornik na zboru, ki se gaje v dvorani Ideal udeležilo 77 članov, med njimi 50 krščanskih demokratov, je bil seveda predsednik vlade in podpredsednik SLS in SKD dr. Andrej Bajuk. Stranka, ki jo pojmuje kot "poživitev duha demokratične kulture državljanov", naj bi razvijala politiko odprtosti in različnosti ter iskala osnove za blaginjo naroda. Predsednika ribniške stranke mora 16 -članski občinski odbor izvoliti do svojega prvega rednega zbora, ki mora biti v roku pol leta po državnozborskih volitvah. Potencialna kandidata bi lahko bila poslanec Benjamin Henigman in državni sekretar Franc But, vendar še ne želita potrditi, ali bi sprejela kandidaturo, če bi jima bila ponujena. Odločitev prepuščata odboru. Henigman meni, da sta oba toliko modra, da bosta poskušala ustvarjati širši podporni krog in promovirati nove ljudi, ki jih tako velika stranka potrebuje, kot potrebuje tudi tiste, ki so se že dokazali, tako na lokalni kot državni ravni. But upa na človeka, ki bi stranko popeljal v zmago na jesenskih volitvah, ter stranko, ki bo poskušala privabiti tudi mlade ljudi. Meni pa, daje v razvojnem smislu za stranko prednost, da sta v njej tako on kot poslanec. Lokalno okolje naj bi vpliv stranke čutilo v njenem prizadevanju za ustvarjanje pogojev, da bi se Ribnica hitreje razvijala, spodbujala naj bi investicije in razvoj obrti, zagotovila nova delovna mesta, kmetijsko obdelavo in Ribnico poskušala umestiti v slovenski okoljski program. V turizmu namerava stranka podpirati projekt Po poteh dediščine, je za izgradnjo doma ostarelih in športne dvorane ter za odstrel prevelikega števila zveri. V programu imajo zapisano tudi ustanovitev območnega štipendijskega sklada ter podpirajo že uveljavljeno idejo, da Ribnica postane sedež zahodnodolenjske regije. AP Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgov. urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tania Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536^89 Tisk in prelom strani: KV M Grafika, Ribnica. Naklada: 3.050 izvodov. Škrabčev trg 40. 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091. 8369 765 Rok za oddalo gradiva: 6. iulii 2000 Izdala: 24, iulii 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primem objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Predsednik vlade dr. ANDREJ BAJUK v začetku mandata obiskal tudi Ribnico....................................4 "Vlada mora biti pozorna do lokalnih problemov in se drugače lotiti gospodarskih vprašanj podeželja" Nov alpinistični podvig Aleša Žagarja: RIBNIČANI imamo "RIBNICA EXPRESS" in zdaj tudi "INMORTAL BELOVED"...............................27 Alpinist ALEŠ ŽAGAR osvojil prvenstveno smer na 6200 metrov visoki perujski gori PALCARAJU in jo poimenoval INMORTAL BELOVED. TEŽAVNA GRADNJA HIŠ NA HRASTJU...................5 AKTUALNO.......................................5 - 8 Inšpektorica zasuta s prijavami Podjetniki pod davčnim drobnogledom Gornje Lepovče bodo dobile novo igrišče O regijskem parku šele leta 2001 Odkrili spominsko ploščo Bojanu Adamiču UHO VIDI, OKO SLIŠI..................................10 In radio? Agonija ribniškega kina Hrovaški ustvarjalni mrk Brez roka ne bo nič V SILI JE DOBRO VEDETI-DEŽURSTVA:....................13 Hydrovod Hidrotehnik In datumi odvoza kosovnih odpadkov: Komunala ZABAVNE STRANI (V PASJIH DNEVIH IN MOČNIH NALIVIH) BRALCI PIŠEJO........................................21 Parkirišče pred župnijsko cerkvijo je neokusno Sporen odlok o nadomestilu ...iz poljedelskih logov: V dolini uspeva pridelava paprike Nenavadna srečanja OD VRTCA DO ŠOLE:..................................22 MLADI SO SE ODLOČILI ZA FATO Vrtec je za eno noč postal spalnica za otroke Sončni žarki med prvošolčki NEPRESLIŠANO:.......................................9 355-krat je daroval svojo kri ŠPORT.............................................27 Damijan Kromar viceprvak v triatlonu Z MOTORISTI PO SLOVENIJI: BILO JE NORO!............30 PODLISTEK.........................................31 DOGODKI MESECA PREDSEDNIK VLADE POUDARJA, DA BO DRŽAVA IMELA DRUGAČEN PRISTOP DO PODEŽELJA Enourni obisk dr. Andreja Bajuka je bil namenjen srečanju z gospodarstveniki ribniškega območja in sosednjih občin ter lokalnemu združitvenemu zboru SKD in SLS Srečanje s podjetniki in direktorji večjih firm območja od Ribnice, Velikih Lašč, Dobrepolja, Sodražice in Loškega Potoka do Kočevja, ki se ga ob visokih državnih obiskih redno sklicuje skupaj, je bilo 14. julija tretje v komaj petih tednih novega vladanja. Tretje izven Ljubljane, saj je dr. Andrej Bajuk dejal, da je njegova največja želja, da bi bilo takih sestankovčim več in da se bo vlada drugače lotila reševanja gospodarskih vprašanj podeželja. Posluh do lokalnih problemovje ključen način vladine poti do uspeha, je menil. predvidela regionalna zakonodaja. Le-ta v tem mandatu gotovo ne bo sprejeta. Opomnil je tudi na dejstvo, daje na letošnje razpise za pospeševanje malega gospodarstva prispela le ena vloga s tega konca; lani 4. Delovne in socialne zakonodaje se po njegovem mnenju sploh ne bi smelo sprejemati v času volitev, ker gre vedno v škodo delodajalcev; davka na plače ni moč ukiniti, ker si ga bo država potem vzela drugje, finančna nedisciplina pa dolžnikom bolj koristi kot ne. Kljub vsemu so bili vladni predstavniki pozorni na očitek direktorja Rika d.o.o. Jožeta Gradišar-ja glede mačehovskega odnosa države do domačih proizvajalcev na javnih razpisih. Ne samo, da raje izbere tujce, marveč noče dati niti pojasnila o vzroku neizbire. Direktor Elektra, Vincenc Janša, je opozoril, da v Ribnici ni urejeno niti tekoče napajanje z električno energijo in da so zaradi prekinitev pri svojem delu onemogočeni vsi, ki uvajajo računalniško proizvodnjo. Še večji problem je, kako dobiti 600 milijonov tolarjev za izgradnjo razdelilno-transformatorske postaje na Ugarju. Pod lupo se bo morda znašla tudi "paraslužba ministrstva za gospodarske dejavnosti", kot je inšpektorat za energetiko označil direktor ITPP-ja Miro Ferlin. Po svoje naj bi tolmačil zakonska pravila, stroški dokumentacije, ki bi ugodili zahtevam inšpektorata, pa so "enormno visoki". Predsednika vlade obkrožata: na levi minister Janko Razgoršek, na desni minister Jože Zagožen. Foto Foto TONI Predsednik Bajuk je sicer srečanje ulovil tik pred njegovim koncem, saj ga je v parlamentu zadržala polemična razprava o volilni zakonodaji, vendar je dejal, da se s podobnimi težavami ubadajo gospodarstveniki povsod po Sloveniji. 25 udeležencev (med njimi tudi ribniški župan in župana Velikih Lašč ter Dobrepolja) je namreč izpostavilo enake težave, kot so že znane tudi dr. Jožetu Zagožnu, ministru za gospodarske dejavnosti, in Janku Razgoršku, ki tudi v novi vladi vodi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, in sta predsednika vlade spremljala na njegovem obisku v Ribnici. Država ne pusti dihati ne domačim ne tujim podjetnikom in investitorjem in jih onemogoča s kompliciranimi predpisi, previsokimi stroški delovne sile in pretirano davčno obremenitvijo. Koliko bo do jeseni možno rešiti ključne probleme, ki težijo vso periferijo, je odvisno tudi od tega, kako hitro bo zmogla vlada dejansko ukrepati. Trenutno ugotavlja zatečeno stanje in ostremu nadzoru bo najprej podvrženo 65 paradržavnih skladov in agencij, ki so predragi, neučinkoviti in nihče pravzaprav ne ve, kaj počnejo, je dejal dr. Zagožen. Gospodarsko politiko bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti vsaj toliko, da se ne bi več skrivali za lažno floskulo "dajmo denar gospodarstvu", ki sedaj pomeni, da se ga jemlje od dobro stoječih firm in se daje slabšim, da bi le-te preživele. V to transakcijo pa se vmeša še država, ki pobere še tisto malo, kar bi lahko služilo razvoju gospodarstva. Minister Razgoršek je področju, ki ga je poimenoval "zaprt rokav Slovenije", očital premajhno povezavo, njegov pospešen razvoj pa bo možen le, če bo to Foto Foto TONI Glede na to, da vsi vemo, kakšne nepravilnosti se dogajajo, pa si nihče ne upa o tem spregovoriti, je čas, da sedanja vlada dokaže, da je možen drugačen pristop, je srečanje zaključil predsednik vlade, ki želi v času svojega mandata omogočiti predvsem večjo preglednost nad delom državnih služb. ALENKA PAHULJE Seja svetnikov presenetljivo končana v 45 minutah Zadnjo sejo pred dolgimi poletnimi počitnicami, saj naj bi bila naslednja šele konec septembra, so ribniški svetniki zaključili v komaj 45 minutah, ker pri nobeni točki dnevnega reda ni bilo nikakršnega razpravljanja. Tako je bil gladko sprejet tudi Odlok o zaključnem računu proračuna za lansko leto. Nanj ni imel večjih pripomb niti nadzorni odbor; ravno nasprotno: občinsko upravo je pohvalil, ker je porabila približno 5 milijonov tolarjev manj za dokončanje obnove Gorenjske ceste, kot je bilo določeno s pogodbo. Velika enotnost pri sprejemanju odločitev svetnikov je bržkone posledica dejstva, da je šlo za zadeve, ki so jih usklajevali na predhodnih sejah, da sojih dobro preučili tudi posamezni odbori, medtem ko je bilo iz vrst združene stranke slišati, da nihče ni hotel (čeprav bi menda lahko), ponagajati niti pri sprejemanju rebalansa letošnjega proračuna ter povzročati konflikta z občinsko upravo. Po večmesečnem usklajevanju občin o statusnem preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Hydrovod so se le-te v začetku maja le strinjale glede besedila odloka, in bo tako podjetje po novem v sodnem registru zapisano kot Hydrovod, d.o.o, družba za komunalno dejavnost. Ribničani so sicer popustili pri zahtevi o 3 od- Lepovčani so stopili skupaj in se začeli dogovarjati, kako pametno bi bilo izkoristiti osem milijonov tolarjev, kolikor jih je občina letos namenila za izgradnjo športnih igrišč, saj so eno izmed redkih naselij, ki si igrišča še ni privoščilo, pa bi ga rabilo.V njem je okrog 66 stanovanjskih hiš in okrog 100 šoloobveznih otrok, ki so sedaj razpršeni vsepovsod, kjer je mogoče najti kaj za igro in prosti čas. Po županovem zagotovilu bodo dobili vsa predvidena sredstva, saj naj bi toliko njihovo novo igrišče tudi stalo. Zasilno že stoji za bivšim Klubom 111, zdaj pa naj bi se ga preuredilo v malo večje športno igrišče, na katerem bi se zbirali tako otroci kot odrasli, ter pripravilo tudi prostor za balinanje. Igrišče kot tako, kije zasnova arhitekta Boštjana Češarka, je bilo predmet dolgega pregovarjanja med 30 krajani Gornjih Lepovč, kolikor se jih je 22. junija zbralo na lokaciji, predvideni za novo investicijo. Sporni sta bili predvsem velikost in namenskost igrišča. Prav tako ni bilo jasno, kdo bo igrišče vzdrževal oziroma se izkazal za dobrega gospodarja, saj je največja težava po mnenju stanovalca in občinskega svetnika Andreja Mateta ravno v tem, da se potrebnih opravil kasneje nihče ne loti in se površina zaraste. Domislica enega izmed Lepovčanov je tako bila, da bi vsak mesec kosil eden od mejašev...Na zboru so poskrbeli tudi za to, da se bo investicija dejansko izvedla, in oblikovali skupino treh krajanov, ki bodo bdeli nad pridobivanjem dovoljenj in izvedbo projekta. Proračun naj bi Lepovčanom v prihodnjem letu dodelil tudi javno razsvetljavo in pločnike, kar sicer pogosto manjka v marsikaterem ribniškem naselju desetletja dolgo. Toda glavna tema srečanja krajanov naj bi bila vendarle kapelica. Po načrtu projektanta Rudija ločanju v skupščini, kar je bilo ves čas ena največjih ovir pri usklajevanju, in je tako določeno dvotretjinsko, odlok pa so svetniki 29. junija sprejeli po hitrem postopku. Ponovno so višje tudi ekonomske cene v ribniškem vrtcu, čeprav je bila zadnja veljavna cena potrjena komaj aprila. Razlog za približno 5 -odstotno povišanje sta napredovanje strokovnih delavcev v višje plačilne razrede ter izplačilo regresa in jubilejnih nagrad zaposlenim.Tako je nova cena za L starostno skupino okrog 54.000 SIT, za 11. pa znaša malo manj kot 42.000 tolarjev. Še za dve leti je podaljšan tudi mandat dosedanji ravnateljici osnovne šole Andreji Šulentič, ki bo tako ostala na tem vodstvenem položaju do svoje upokojitve. V ta namen je sicer komisija za volitve in imenovanja sklicala kar dve seji, čeprav vsebinsko gledano, po mnenju predsednika Benjamina Henigmana, ni bilo nič spornega, krivo naj bi bilo le "večplastno ozadje". In še: komisija za volitve in imenovanja bo do 30. avgusta zbirala predloge za podelitev občinskih nagrad in priznanj. Da ne bi bilo to vedno prepuščeno le političnim strankam, lahko tudi občani modro odločite, koga bi zaradi njegovih zaslug tokrat veljalo zapisati v ribniško zgodovino. Krajani pri analiziranju projekta za gradnjo njihovega igrišča Foto A P Lovšina jo nameravajo postaviti na vogalu med železniško progo in glavno cesto (nasproti teniškega igrišča). V njej pa naj bi bil kip Marije, ki je tamkaj nekdaj že varoval prebivalce naselja. A krajane je pogovor o izgradnji igrišča toliko razburil, da o kapelici tokrat ni bilo nikakršnega govora. AP TEŽAVNE GRADNJE HIŠ NA HRASTJU -PREDRAGO!!! 30.000 nemških mark se lastnikom parcel še vedno zdi "pregrešna vsota denarja", ki jo morajo dati, preden lahko sploh začnejo graditi. Nekako so se morali sprijazniti, da s prošnjo občinskemu svetu za znižanje stroška komunalnega opremljanja niso uspeli. Njihovo pritoževanje, da so cene po primerljivih slovenskih krajih neprimerno bolj ugodne (tako naj bi bilo celo v Novem mestu in na Bledu), in kar za polovico nižje od "ribniškega Beverly Hillsa", pa ne potihne. Zdaj ko so se redki izmed 14 trenutno aktualnih graditeljev le lotili gradnje, je denar za razna dovoljenja začel dobesedno puhteti. Hkrati nekateri lastniki parcel pravijo, da pri vseh institucijah, kjer morajo pridobiti razna soglasja (Elektro, Hydrovod, Upravna enota), naletijo na negativen odziv, v smislu: Ta projekt je zgrešen, predrag, tamkaj sploh ne more biti takšne čistilne naprave... V kakšen nakup so se potemtakem lastniki sploh spustili, smo vprašanje naslovili na župana. Je bilo mar kaj zamolčanega? "Hrastje je projekt, ki ga ni zastavila in sprejela občina v času mojega mandata, ampak je to projekt, ki se je začel in končal precej prej, v letu 1990. V času mojega županovanja smo v letu 1998 zazidalni načrt (ZN) Hrastje preoblikovali tako, daje možno del zemljišč komunalno opremiti in začeti z gradnjo ob pogojih, ki sojih določili soglasodajalci - Hydrovod, Elektro... in nekatere inšpekcijske službe. Občinski svet je, o tem je REŠETO že poročalo, večkrat obravnaval problem Hrastja in gradnje na tem območju. Ob upoštevanju nedvoumno izraženih želja investitorjev so bile sprejete spremembe ZN Hrastje, čeprav smo se vsi, tako predlagatelj župan kot tudi občinski svetniki zavedali, da gradnja ne bo poceni. Na 9. seji občinskega sveta je bil sprejet Odlok o komunalnem prispevku in program opremljanja v ZN Hrastje. Program je izdelan po predpisani metodologiji in je določil ceno komunalnega opremljanja po m2. Niti občinski svetniki niti investitorji na sam izračun niso imeli nobenih pripomb. Investitorji pa so imeli pripombo na ceno, čeprav je občinski svet sprejel županov predlog, da se jim prizna 20-procentna olajšava, ki jo bo pokril proračun. Dejstvo je, da je v ceni upoštevana infrastruktura nujna in zagotavlja komunalni standard, ki ga dosedanji zazidalni načrti niso imeli zajetega oz. še do danes, tudi po 20-letih še nimajo dokončane potrebne infrastrukture-niso urejeni pločniki, ponekod ni javne razsvetljave, igrišč, asfalta, Pred obravnavo smo primerjali cene za komunalno opremljanje zazidalnih področij v drugih občinah in primerjalno so cene zagotovo ugodne. Je pa res, da ni več samoprispevkov in ugodnosti družbenih podjetij, ki so omogočili navidezno cenejšo gradnjo. Prav tako pa je tudi res, da se vsepovsod najde kdo, ki zna marsikaj narediti ceneje in bolje, vendar ponavadi samo do takrat, dokler ne izstavi računa oziroma, dokler se skriva za hrbtom drugih." GORNJE LEP0VČE BODO DOBILE ŠPORTNO IGRIŠČE, NOVE KAPELICE PA TAMKAJ ŠE NE BO DOGODKI MESECA AKTUALNO INŠPEKTORICA ŽE V ZAČETKU ZASUTA S PRIJAVAMI Občinska inšpektorica Tatjana Dečman Žagar je že v prvem mesecu, ko je zapolnila predolgo prazno delovno mesto, v obravnavo prejela 13 primerov, od katerih je tri že uspela rešiti. Posebnih problemov tod naokoli ni opazila, pravi, malo bolj problematična je bila le prijava o zbiranju klavnih odpadkov v breznu v Loškem Potoku. Bila je resnična, težava pa je v tem, ker je brezno v vodozbirnem območju, katerega vodo uporablja tudi Ribnica. Sicer pa je med obravnavami največ primerov, ki so posledica medsosedskih prepirov in sosed soseda še raje prijavi zaradi kakšnih nepravilnosti. Nadzor občinske inšpektorice po ribniških in sodraških tleh že poteka, medtem ko je potoški župan sodelovanje zavrnil, ker bo menda raje čakal na kakšno bolj ugodno ponudbo. Inšpektorica tudi opaža, da ljudje odlokov ne berejo, in tako včasih celo nevede kršijo zakon, zato jih na nepravilnosti najprej opozori. Tako je že vjuniju lastnike reklamnih tabel, ki so le-te nameščali pred lokale ali sedeže storitvenih podjetij, opomnila, da zanje potrebujejo dovoljenje in da morajo plačati takso, saj so na javnih površinah. Kadar pa bo šlo za v nebo vpijoče kršitve, bosta prijava k sodniku za prekrške ali določba o izvršbi napisani takoj. Tatjana Dečman Žagarje spremljala tudi odziv občanov na uvedbo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ugotovila, da bo treba pred izvajanjem sankcij za neupoštevanje odloka vse tiste, ki v prvem in tudi v podaljšanem roku prijave niso poslali, najprej vsakega posebej pisno obvestiti o novo uvedeni davčni obveznosti. Obljube o pogovoru z inšpektorico pa ne bomo snedli, le čas ji puščamo, da se bo uvedla v svoje delo, in se bomo v jesenski številki Rešeta lahko že pogovarjali o konkretnih primerih in težavah. PODJETNIKI POD DAVČNIM DROBNOGLEDOM Že od začetka leta ribniški podjetniki tarnajo, da so pod drobnogledom davčne inšpekcije in res se je spravila nadnje, saj sta inšpektorja davčnega urada iz Kočevja v obdobju od 1. januarja pa do 31. maja opravila kar 109 primerov "hitrega pregleda davka na dodano vrednost": v Izpostavi Kočevje 51, v Izpostavi Ribnica pa kar 58. Na podlagi prijav drugih je bilo opravljenih 6 pregledov, vsi ostali pa so bili v okviru letnih načrtov in skupnih akcij. Nekateri podjetniki so si kazni nakopali zato, ker za nekatere nezakonitosti niti vedeli niso, da obstajajo; ali pa so jih dotlej spretno skrivali pred državo. Za kršitve davčnih predpisov je bilo po podatkih direktorice urada Cirile Žlindra napisanih vsega skupaj 5 prijav, in sicer v Kočevju 4, v Ribnici pa le 1. Najpogostejše kršitve davčnih predpisov? Neobračunane akontacije davka na osebne prejemke. Neobračunani in neplačani prispevki za socialno varnost. Nepravilno izkazani davčni odhodki pri obračunu davka od dobička pravnih oseb. In pri obračunu davka na dodano vrednost? Uveljavljanje vstopnega DDV na osnovi verodostojnih listin. Nepravilno vodenje evidenc. Nepravilni obračuni in računi, ki ne vsebujejo predpisanih podatkov. Najvišja kazen? Najvišja izrečena kazen za prekršek, kije bil prijavljen še v lanskem letu, znaša 450.000,00 SIT. INLES PRIDOBIL ZNAK KAKOVOSTI RAL ZA PLASTIČNE IZDELKE Kunststoffcnstcr RAL GÜTEZEICHEN + Montage INLES, ki je poleg lesenih in les-aluminij oken tudi največji proizvajalec plastičnih oken in vrat, je pridobil znak kakovosti RAL tudi za plastično stavbno pohištvo in montažo le-tega, poroča Inlesova služba za stike z javnostjo. V letu 2000 bo zgolj s PVC-izdelki dosegel promet 1,8 miljardeSIT, pri čemer bo izvoženih 90% izdelkov, pretežno na trg Nemčije in Avstrije. Znak kakovosti RAL, ki ga podeljuje institut iz Rosenheima, je najpomembnejši v Evropi, pomeni pa poleg ustrezne tržne promocije tudi možnost nadaljnje rasti prodaje, saj je pogosto prvi pogoj za pridobitev naročila v javnih razpisih. Plastično stavbno pohištvo predstavlja na obeh glavnih trgih (Nemčija, Avstrija) že 55-procent-ni tržni delež, ki se še povečuje, v največji meri na račun zmanjševanja tržnega deleža lesenih oken in vhodnih vrat. V strukturi INLES-ovih prihodkov pa predstavlja plastični program že blizu 40% prodanih prihodkov. AKTUALNO AP Občinsko inšpektorico lahko dobite tudi na tel.št. 837 20 17 ali osebno v vrhnjih prostorih občinske stavbe na Gorenjski c. 3, v času uradnih ur. RIBNIČANI POLOVIČARSKI PRI IZPOLNJEVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je do podaljšanega roka, l.julija, upoštevalo 1700 ribniških gospodinjstev, karje dobra polovica vseh. BREZPOSELNOST SE ŠE ZMANJŠUJE Precej razveseljiva novička je prav gotovo ta, da se je pri nas brezposelnost spet zmanjšala v primerjavi z letom poprej. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, ki se nanašajo na letošnji marec, je moč razbrati, da imamo v primerjavi z marcem 1999 registriranih kar 8, 5 odstotkov manj brezposelnih oseb. Od lanskega decembra dalje so z Zavoda izpisali le tri osebe, tako daje brez dela po uradnih podatkih sedaj 725 oseb. AP Nekateri so bili bolj brihtne glave in so se hoteli ogniti z raznimi razlagami in izgovori o tem, kako oni nič ne berejo časopisa (prijava je bila objavljena v majski številki Rešeta), pa ne poslušajo radia in ne paničnih sosedov, ki so začeli širiti govorice, kakšne kazni bo treba plačati. Na take bo Občina pisno in osebno naslovila nov dopis. Kolikor podatkov za odmero nadomestila ne bodo hoteli posredovati, bo Občina avtomatično določila višino akontacije, ki jo bo zavezanec moral plačevati, dokler ne bo oddal verodostojnih podatkov. Občina seje pač odločila pobrati davek, in konec. Tisti, ki so ga plačevali že 14 let, pravijo, daje to edino prav, naj se breme porazdeli med vse prebivalce. Spet drugi nergajo, da jih občina in država samo molzeta. Pa oboji imajo prav. Strokovna občinska služba vam lahko informacije posreduje vsak ponedeljek, sredo in petek, od 10.30 do 13. ure po tel.: 837 20 05. O REGIJSKEM PARKU KOČEVSKO - KOLPA NAJ BI VLADA RAZPRAVLJALA LETA 2001 Po prvotnem predlogu naj bi bilo vanj vključenih 10 občin, med njimi tudi Ribnica Deseto leto seže razvija ideja o ustanovitvi regijskega parka Kočevska - Kolpa, o katerem naj bivprihodnjem letu odločala vlada, kije edina pristoj n a za razglasitev pa rkov. Ta ko j e letos čas, da Ministrstvo za okolje in prostor terZavod za gozdove Slovenije pripravita strokovno utemeljen dokument, ki bi bil sprejemljiv ne samo za vlado, marveč predvsem za deset lokalnih skupnosti, preko katerih bo meja parka potekala. X SODI DOLENJSKE’.. -TOPLICE ; RIBNICA NOVO MESTO SEMIČ OSILNU IRNOMI KOSTEL IIRVATSKA X. f V Kočevju se je v ta namen 28. junija odvijal prvi posvet strokovnjakov s področja turizma in predstavnikov lokalnih skupnosti, da bi na njem pridobili mnenja in pripombe o turističnih in rekreativnih dejavnosti, ki naj bi jih v parku razvijali. Posvet je vodil direktor podjetja Hosting, d.o.o., Peter Vesenjak, ki je v 20-članskem projektnem svetu skupaj s predstavnico iz ribniške občine, Alenko Henigman, zadolžen za turizem. V parku naj bi se razvijale takšne turistične dejavnosti, ki ne bi obremenjevale okolja in bi bile v skladu z načeli trajnostnega razvoja turizma. Na eni strani namreč območje odlikujejo edinstveno ohranjena narava, bližina večjih zdraviliških turističnih točk, obmejna lega, bližina Jadranskega morja in naravni kraški pojavi, po drugi pa njegov turistični razvoj zavirajo premajhno število nastanitvenih kapacitet, majhna gostinsko-kulinarična ponudba ter neustrezno označene tematske poti različnih težavnostnih stopenj. Med 10 kraji, ki so zajeti na območju načrtovanega parka, imajo manj od Ribnice, ki premore 66 ležišč, le še Žužemberk s 40-timi, Loški Potok s 4 ležišči in Sodražica, kijih nima nič. Vodilno je Kočevje s 526 razpoložljivimi ležišči. Celotno območje načrtovanega regijskega parka ponuja 1537 nastanitev. Na območje največ turistov prihaja julija in avgusta, med njimi je absolutna večina domačih. V lanskem letuje v Ribnici bivalo 16 domačih gostov in nič tujih, nočitev pa je bilo 32. Zdravilišče Dolenjske Toplice se ponaša z 10157 domačimi gosti, 1590 tujimi in s kar 82 975 nočitvami. Poleg že obstoječega pohodništva, kajaka, kanuja in sezonskega kopanja v Kolpi, lova, ribolova, kolesarjenja, jahanja in tenisa, kulinarike, prireditev, obiskov v zdravilišču in smučanja bivši sekretar za turizem Vesenjak priporoča pri nadaljnjem razvoju turizma še trekking, tematske parke na temo naravne dediščine (živalski in botanični vrtovi), raziskovanje in opazovanje flore in favne ter aktivnosti na turističnih kmetijah. Obetavne se mu zdijo tudi možnosti za taborjenje, učne delavnice, seminarsko-poslovna dejavnost, aktivnosti za psiho-fizične priprave športnikov, kopanje v bazenih in savnanje. Regijski park Kočevsko-Kolpa meri 104.310 hektarov (1.043 km2). To predstavlja 5 odstotkov površine Slovenije, medtem ko 8.000 prebivalcev, kolikor jih živi v 180 naseljih, predstavlja le 0,4 % vseh prebivalcev države. O vseh dosedanjih izhodiščih za ustanovitev regijskega parka Kočevsko - Kolpa, s čimer se želi zavarovati širše območje Kočevske in zgornje Kolpe, so strokovnjaki razpravljali tudi prihodnji dan na delavnici. S projektom, katerega koordinatorje Tomaž Hartman, se namerava ustvariti blagovna znamka za t.i. zdrave proizvode s tega območja, najsi bo za hrano, lesne izdelke ali ekoturizem. Spodbuditi se namerava kmetijske, gospodarske in obrtne dejavnosti, urediti infrastruktura, podpreti oživljanje zapuščenih vasi in odpreti nova delovna mesta, trajno zavarovati narava ter predstaviti naravna in kulturna dediščina. Tudi meja ni fiksno določena, saj bo treba pridobiti mnenje javnosti, upoštevati meje ostalih parkov, se ozirati na zasebno lastnino in izločiti neustrezne površine (Kočevsko polje). Po novi zamisli naj bi se v park vključilo tudi Dolenje-vaško polje, vendar se bo posledice tega dejanja še preučilo, medtem ko želi občina Loški Potok v celoti v regijski park Snežnik. ALENKA PAHULJE REŠETO IZIDE 28. AVGUSTA. mjmnvT ODDAJTE DO 10. AVGUSTA. BI K SEDANJI TURISTIČNI PONUDBI RIBNICE ŠE KAJ DODALI? Naravne danosti: • presihajoče kraško jezero v Rakitnici • Francetova jama • brezno Jelenov Žleb • naravoslovna pešpot do Sv. Ane • ponikva Tentera pri Žlebiču • Okameneli svatje-Velika gora • Izvir Ribnice • Dolenjevaško polje s ponikalnico Kulturno-zgodovinske danosti: • Staro mestno jedro Ribnice, Muzej, arheološka razstava, Grad, Park kulturnikov, Miklova hiša • Cerkev sv. Štefana v Ribnici • Škrabčeva domačija v Hrovači • Cerkev sv. Urha pri Maršičih • Cerkev sv. Tomaža • Cerkev sv. Lenarta • razvaline Ortneškega gradu z grajsko cerkvico • razvaline gradu na Bregu Etnološko -kulinarične danosti: • suhorobarska delavnica v Sajevcu • lončarske delavnice v Prigorici in Dolenji vasi • ličkanje, pustovanje,Srečanje na vasi • ocvirkovka, buhteljni, pisani kruh • ajdovi štruklji, svinjska krača z zeljem, koline, obličar Ustvarjene danosti: • turistične kmetije • lovske koče in planinska koča • konjeniški center • športna dvorana z bazenom • teniška igrišča • tekaška proga, skakalnica pri Sv. Frančišku • ribniška planinska pot • rugbby igrišče Prireditve: • Sejem suhe robe in lončarstva • Pustni karneval • Miklavževanje, Žive jaslice • Kmečke igre v Slemenih • Srečanje na vasi v Hrovači • Božično-novoletni koncert • Kulturne prireditve, razstave • Srečanje oldtimerjev • Revija pevskih zborov AKTUALNO KULTURNA DOGAJANJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO BOJANU ADAMIČU V Ribnici smo na dan državnosti doživeli lep prazničen dan, čeravno ne moremo tega soditi po vremenu. Ob 19. uri smo na Šuščevi hiši slovesno odkrili spominsko ploščo dirigentu in skladatelju Bojanu Adamiču. Financiralo jo je Turistično društvo Ribnica. hvala družini Petelin, da je samoiniciativno in na svoje stroške polepšala zunanjost nekdanje Adamičeve hiše. O samem delu glasbenega genija, lahko bi mu rekli tudi slovenski Strauss, je bilo precej napisanega v zadnjih dveh številkah Rešeta, v rubriki V imenu somina, za katero sta tekst prispevala Bojanova sestra Antonija Adamič - Levart in prof. Janez Debeljak. Tako si, če še niste, o njegovem življenju lahko več preberete v omenjenih številkah. Celotni tekst s fotografijami pa je bil izdan tudi kot lična zloženka, ki smo jo dobili ob odkritju plošče. Za odkritjem spominske plošče Bojanu Adamiču je bila v cerkvi sv. Štefana maša za domovino, ki je bila letos za spremembo v Ribnici, prejšnja leta pa pri Sv. Ani. Adamičem sestra Antonija Adamič-Levart, Janez Debeljak in župan Foto MM Nepozabni Jazz Brass kvartet, pod vodstvom Lojzeta Kranjčana Foto MM V kratkem, a zanimivem programu je nekaj besed spregovoril osrednji gost, dolgoletni sodelavec in prijatelj Bojana Adamiča, prof Janez Gregorc, skladatelj. Osvetlil je najznačilnejša Adamičeva dela, dosežke, ki niso ostali le v naših mejah, temveč so zaznamovali glasbeno zgodovino v svetovnem prostoru. Ploščo je odkril predsednik TD Ribnica Andrej Klemenc, ki ima ob pomoči prof Janeza Debeljaka za tovrstne stvari in promocijo znanih osebnosti, izvirajočih iz naše doline, precej posluha. Za glasbeno dopolnitev proslave je poskrbel kvartet trobil Jazz Brass, ki ga vodi Lojze Kranjčan, tudi dirigent orkestra Big band RTV Slovenija. Ustanovitelj le-tega in dirigent dolga leta je bil prav Bojan Adamič, za njim je dirigentsko palico prevzel tudi že pokojni Jože Privšek. Jazz Brass so zaigrali nekaj Adamičevih del, med drugimi njegovo najbolj znano skladbo: Ko boš prišla na Bled. Ob številnih domačinih seje proslave udeležilo tudi precej Adamičevih stanovskih kolegov, ki so dali pomemben pečat slovenski glasbi. Manjkalo pa seveda ni tudi Bojanovih sorodnikov, ki so si z zanimanjem ogledovali, kje je bil njihov slavni prednik rojen. Ob tej priliki gre za- Ob 20.30 se je pričela osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, načrtovana v Gradu, toda ob nič kaj naklonjenem vremenu se je morala preseliti v Ideal. Ob spornem vremenu, lepem številu obiskovalcev in nastopajočih je bilo v dvorani precej mučno, kar je še en argument, da velja o pokritju grajskega letnega gledališča zelo resno razmisliti. V pestrem programu, ki ga je pripravil Jože Lampe, je sodelovalo precej domačih pevcev in glasbenikov. Ti so skupno pričeli slovesnost z državno himno Zdravljico. Na odru so se tako zvrstili: Ribniška godba na pihala, Komorni zbor KUD-a Gallus, otroška folklorna skupina KUD-a France Zbašnik iz Dolenje vasi, kije prijetno presenetila in tudi požela najglasnejši aplavz, mažoretke OŠ Ribnica, moški pevski zbor Lončar, župnijski pevski zbor Ribnica. Vmes sta zanimive sestavke o domovini prebrala Tadeja Klun in Jože Lampe. Šlo pa seveda ni brez slavnostnega govora župana Jožeta Tanka. Po osrednjem delu proslave so na oder prišli mojstri med mojstri trobil pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Kvintet Jazz Brass je priredil nepozaben koncert v počastitev spomina na svojega učitelja Bojana Adamiča in na dan državnosti, in marsikateri obiskovalec je spremljal njihov nastop ne samo z odprtimi očmi, temveč tudi usti. Ob koncu pestrega prazničnega dogajanja je bilo razbrati iz misli zadovoljnih obiskovalcev medsebojno voščilo: "Nasvidenje na proslavi ob 10. obletnici dneva državnosti prihodnje leto." MARKO MODREJ OB DNEVU DRŽAVNOSTI Župan v govoru ob dnevu državnosti kot član ene izmed pomladnih strank pričakovano ni obšel aktualnega političnega dogajanja in je v vodenju vlade odkrito podprl njenega predsednika Andreja Bajuka. "In nekateri zunaj živeči Slovenci so še vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in s svojim znanjem ter poznanstvi pomagati pri uveljavitvi Slovenije na mednarodnem področju, pa tudi pri razreševanju nasprotij, napetosti in težav. Morda je prav dosedanja neobremenjenost teh ljudi z razmerami po osamosvojitvi njihova prednost in morda bodo prav zaradi tega lažje našli učinkovite poti iz zadušljivega stanja. Mislim, da je prav tudi novi ekipi dati možnosti, da zajame veter v jadra in pokaže rezultate. Mislim, da ni bilo primerno, da je bila za dobrodošlico deležna predvsem pomislekov, dvomov, kritike ali celo zmerjanj... Ko pridejo prave priložnosti, pokažimo svojo toleranco, strpnost, odprtost, ne pa da pozabimo na sporočilo naše himne in se obnašamo tako, kot daje naš rojak sam vrag..." REŠETO, oktober 1990 v Človek z veliko začetnico Tako bi lahko rekli Jožetu Lampctu. Rodil seje pred 43 leti v Cerknici. Zdaj živi že tri leta v Ribnici. Vsak dan se vozi v Ljubljano, kjer je zaposlen na SCT kot analitik-programer. Je tih, skromen, a najde za vsakogar vedno prijazno besedo. Mnogim Ribničanom je nepoznan. Nekateri Ribničani so ga spoznali kot Sv. Petra v igri »Večna lovišča«, ki jo je uprizorilo kulturno društvo Ribnica. Bilje odličen povezovalec na shodu Krščanskih demokratov Ribnice pri Novi Štifti. Zakaj je Jože Lampe človek z veliko začetnico? Jože je krvodajalec, in tone navaden krvodajalec. Začelje v gimnaziji in potem pri vojakih. V začetku je dajal kri enkrat letno, kasneje dvakrat letno. Kaj pa potem? Skupaj z bratom sla se odločila, da bosta darovala kri še večkrat. Zdajje Jože gost Zavoda za transfuzijo krvi kar vsake tri tedne. Kose pojavi na Zavodu, ga že vsi poznajo in sprejmejo kot svojega. Krije daroval že 167-krat. Njegov moto je: »Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od dobrih de1" M. Mihič In 10 let pozneje, ponovno pišemo: ČLOVEK Z VELIKO ZAČETNICO Take stvari se mora zapisati, veste. Človek, ki se ga to najbolj tiče, tega sicer ne želi, a dobro je vedeti, da je Jože Lampe, taisti, ki vodi območno izpostavo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, tudi tisti, kije kar 355-krat daroval svojo kri. Tristopetinpetdesetkrat! Vsako leto do 15-krat. Tolikokrat je to storil v nadaljnjih desetih letih, ko so bila njegova dejanja prvič obelodanjena v Rešetu. Tako se sedaj uvršča med prvih pet v Sloveniji, ki so največkrat prispevali to dragoceno snov, ki rešuje življenja. Morda je ta človekoljubnost v rodu. Če sodimo po tem, da bo njegov brat, kije duhovnik, to storil že štiristotič. Jožetovo pojasnilo na poslušalčevo globoko začudenje nad tako REŠETO, julij 2000 visoko številko darovanj, je preprosto, kot so vse velike resnice našega življenja: "Ponavadi sem zdrav," pravi Jože, "in nikoli ne rečem ne." Samo enkrat ni šel, ker mu je to prepovedal njegov bivši šef. Ničesar ne pričakuje v zameno, pa je pred leti v Ribnici le dobil kravatno iglo, skupaj z J.Polovičem, ki je tudi veliki ribniški darovalec. In še nekaj jih je. Ob jubileju krvodajalstva v Sloveniji je bil leta 1989 tudi med 56-timi, ki so za svoje dejanje prejeli posebno plaketo. V tem času se vrstijo tudi radoživi dogodki in eden izmed njih se veže na leto Titove smrti. 1980. Jugoslovanski predsednik je ležal v bolnici in je potreboval znatno količino levkocitov, zato je Zavod za transfuzijo dobil aparat, s katerim so jih lahko pridobivali. Jože Lampe je šele naknadno izvedel, daje bil prvi, ki so ga priključili na ta aparat in je daroval tudi levkocite, in tista skupinica, kije skupaj z njim storila isto, je postopek citofereze kratkomalo prekrstila v bolj primerno ime-"titofereza". A. PAHULJE Pri Novi Štifti je 23. junija izzvenel drugi letni koncert komornega zbora KUD "Gallus", s katerim se je začel poletni festival IMAGE0 Slovenija.V prvem delu smo izvedli Goundovo Mašo v C-duru in tri sakralne pesmi, v drugem pa so po cerkvi donele slovenske narodne pesmi. Gost na našem koncertu je bil tudi organist Matej Burger. Odziv poslušalstva je bil zelo ugoden, kar je 20 članom zbora veliko priznanje za ves trud, ki ga vlagamo v petje preko celega leta.V poldrugem letu našega delovanja smo se pogosto udeleževali tudi pevskih revij, tekmovanj in raznih prireditev in bili deležni precejšnjih ustnih pohval. To kaže, daje zborovodja Marijan Cvitak uspešen v svojem prizadevanju, da bi iz nas izvabil čimbolj kakovostno petje. Predvsem pa je pomembno, daje zbor postal enovit, ubrana celota tudi izven pevskega udejstvovanja, ki uživa v medsebojnem druženju.Načrti za naprej...? Čimveč gostovanj doma in v tujini in čimveč priznanj, ki naj bi potrdila, da sije zbor izbral pravo smer za razvoj. ANDREJA POGORELEC K0M0RCI ODPELI SV0I DRUGI SAMOSTOJNI KONCERT NEPRESLIŠANO OKO VIDI IN KAM«? PRAVIJO, DA BO. Ribničani prav presenetljivo pozorno spremljate, kaj neki se dogaja -J okrog novo opevanega radia, ki naj bi svoje korenine tokrat pognal kar v ® našem kraju. C3 Vprašanj je veliko, a radijskih glasov, ki bi prebivalcem znali popestriti (/} dneve, še vedno od nikoder, čeprav seje celotni projekt začel februarja. P A bodo, je prepričan Boris Peterka, kije direktor Zelenega vala že ves nje-gov petletni obstoj, in bo funkcijo glavnega in odgovornega urednika m zaradi grosupeljsko-ribniške naveze opravljal tudi na ribniškem radiu. Prvi glasovi z radia, ki naj bi se ponašal z imenom Radio 2000 (ime naj bi pomenilo leto ustanovitve ali pa morda idejne zamisli; odvisno predvsem od tega, kdaj bo uspelo odgovornim ugoditi vsem papirnatim zahtevam), se obetajo jeseni. Takrat naj bi radio začel s poskusnim oddajan- Nastajanje novega radia na ribniškem terenu je sicer pri določenih posameznikih sprožilo razna natolcevanja in zlonamerna obrekovanja, toda le-ta ničemur ne koristijo in so le zaviralni dejavnik v razvoju enih in drugih, meni Peterka. Radio 2000 si po njegovem ne želi ustvarjati nikakršnih napetosti, niti jih sam ne povzroča, želi si le dobrega sodelovanja z vsemi. Zeleni val se je tu pojavil zato, ker je uvidel predvsem možnost širjenja terena, ki ga programsko in slišno lahko pokriva. Pisno podporo za ustano- °mdia.........~~Fo'to~FOTOTONI ^ omenjenega radia je pridobil s strani Ribnice, Loškega Potoka, Sodražice in Velikih Lašč, medtem ko j e sam že prisoten na območju Grosuplja, kjer ima sedež, v Dobrepolju, Ivančni Gorici, Žužemberku, na Škofljici, Brezovici in na Igu, je dejal direktor Peterka. Za zdaj vse najpomembnejše odločitve potekajo na ministrstvu za promet in zveze, ki opravlja meritve za potrditev oddajne točke in čaka, dajo odobri tudi mednarodna arbitraža. Dolgost postopka je po besedah Peterke pričakovana, je pa del bodoče ekipe 2000 ta čas že izkoristil za svoje usposabljanje na raznih tečajih in seminaqih. Zeleni val, kije po naši dolini trenutno slišen s precejšnjimi motnjami v posameznih predelih, pa ga bo v imenu praznovanja svoje pete obletnice izkoristil tako, kot se za jubileje spodobi: z veliko avgustovsko "fešto". Primer: Bukovško parkirišče ROK IZVRŠBE NI PODAN. ZATO SE ČAKA V NEDOGLED Nasipni material je še vedno na parkirišču, kije postalo srčika lastniškega spora med Dančanom in Bukovčani. Umaknjen bi moral biti do kdo ve kdaj, saj je Krajevna skupnost kot posredovalka v sporu in kot najemnica pozabila določiti rok, do katerega bi moral Danilo Zobec navlako, ki jo je tjakaj protestno pripeljal, tudi odpeljati. V sklepu KS, ki gaje izdala že 15. septembra lani, je zapisano le, da naj Zobec kup umakne, drugače ga bo na njegov račun počistila Krajevna skupnost. Zoper to odločitev se je Zobec ustno pritoževal, reševanje napetega položaja pa je očitno toliko utrudilo vse vpletene, da so na sklenjeno pozabili. Le Bukovčani si zabarikadirano parkirišče vsak dan ogledujejo in čakajo, da bo tisto, kar so si izborili v nekaj letih pregovarjanja s prejšnjo strukturo sveta KS (ki je mučno zadevo raje prepustila svojim naslednikom), pa potem še s sedanjo, le udejanjeno. Minilo je že 10 mesecev od zadnjega sklepa in 4 od takrat, ko so isto zadevo člani sveta in odbor Bukovčanov ponovno premlevali. Tajnik je za zdaj obljubil, da bo Zobcu dodatno podan sklep in v njem naj bi bil tokrat naveden tudi rok.Vmes pa je posegla tudi nova občinska inšpektorica, ki bo poslala enak dopis in v njem določila rok izvršbe. Agonija ribniškega kina gre bržkone proti svojemu koncu Odpoved kino predstav v avgustu ni samo posledica poletnih dopustniških dni, vmes se morda že napoveduje drastična rešitev bednega životarjenja ribniškega kina. V dvorani, ki premore 250 sedežev, največkrat sedi manj kot 15 ljudi. Takšna računica, ki se zaradi stroškov vzdrževanja v višini 15.000 tolarjev na predstavo izkaže za čisto izgubo, sčasoma postane neprebavljiva za vsakega podjetnika. Verjetno tudi za Slavka Rusa, ki je doslej sicer že večkrat namigoval, da bo moral kino zapreti, pa "zavese” nikoli ni upal docela spustiti. Že pred meseci smo pisali, da seje po pomoč za sofinanciranje obrnil tudi na občino. Je pač upal, da obstaja tudi širši interes za delovanje kina. A se je uštel. Kino se dandanes šteje kot pridobitniška dejavnost, prepuščena iznajdljivosti podjetnika, ki ga prevzame. Sicer pa občina le sledi zgledu svojih prebivalcev, ki za predvajanja na velikem platnu ne kažejo nikakršnega zanimanja. Ista javnost je bila še kako glasna takrat, ko kina ni bilo. Takrat se Ribničani niso zavedali, da bo obstoj ali propad kina odvisen najprej od njih samih. Vzroka, da so zanj nezainteresirani, pa človek preprosto ne ve več kje iskati. Vsak ima, tako kaže, svoj osebni razlog. V ceni karte ne bi smel biti; programje aktualen, čas kolikor toliko primeren. Edino, kar bi lahko ribniškemu kinu očitali, je, da ne sledi najsodobnejšim trendom multivizijskega predvajanja in še posebej akustična nedovršenost. Toda krog se kaj kmalu sklene. Po tolikih letih životarjenja se potencialni vlagatelj v ribniškem okolju, kije - resnici na ljubo - morda zamudil svoj pravi trenutek, sedaj lahko vpraša samo eno: Je mar Ribnica tista, ki v tem času, na tem prostoru, v krogu takšnih družbenih silnic ni zmožna pri življenju obdržati niti kina? Ribničani nikakor niso prezahtevni v svojem iskanju popolnih ali vsaj kakovostnih oblik filmskega predvajanja in nimajo nič kaj izbranega okusa... Nič koliko filmov, ki so bili vsebinsko in igralsko dovršeni, je bilo zanje ničvrednih, medtem ko so zaradi Jamesa Bonda v zgodovini obiska ribniškega kina osvojili pravcati rekord. Pravih ljubiteljev velikega filmskega platna, ki bi znali ceniti, koliko večjim lahko nudi kino v primerjavi z malimi video napravicami ali tv ekrani, tu ni. Zato bo kino umrl. SMSINFO Kino spored vam je odslej na razpolago tudi na vašem telefonu GSM operaterja MOBITEL (041). Kino Ribnica najdete tako. da pri pošiljanju SMS sporočil vtipkate: KRIB ter pošljete na številko: 1919 IZ POLICIJSKEGA ARHIVA V HROVAŠKI MRK V tej lepi ribniški vasici je vse potihnilo. Nismo zamudili obljubljenega junijskega srečanja na vasi, ker ga ni bilo. Pravzaprav je tako čudno tiho, da je bilo treba za rokav pocukati Ivana Prelesnika, "ta glavno dušo" vaškega etnološkega dogajanja, ki nas je dve leti zapovrstjo skupaj z množico krajanov navduševal z originalnostjo živih jaslic, pa s srečanjem in miklavževanjem, koledovanjem ter ličkanjem. Vsega seje preveč nakopičilo, ljudje potrebujejo malo miru, saj so bili preko celega leta vpeti v razna dogajanja, pravi Ivan. Do zdaj seje od njih morda res zahtevalo preveč. Žene so pekle dobrote za vse vaške priložnosti, možje pripravili vsako dogajanje in mladina seje utrudila z enajstimi predstavami in gostovanji z Ribniškimi trojčki. Vas se je v zameno za ves trud družila tudi na raftingu po reki Kolpi in menda je bilo nepozabno. V predstavljanju naše tradicije se bodo Hrovačani spet pojavili na ribniškem sejmu, v sprevodu in morda tudi pri kuhanju domačih jedi in peki peciva. Da bo silovita vnema slej ko prej pojenjala, je bilo pričakovati. Biti vsakodnevno vprežen v pehanje za dostojno življenje, se izčrpavati v vodenju dobrega družinskega življenja, zadostiti lastnim potrebam in povrh vsega biti pripravljen odžirati sleherno minuto namišljenega prostega časa za delovanje v prid družbe...za en lep hvala? Da, a vse do neke mere. Bolje, da človek ne pomisli, kaj vse so nekateri podeželski navdušenci pripravljeni storiti za borih nekaj sto tisoč tolarjev, medtem ko se neko ministrstvo poskuša kititi z brezveznimi brošurami o svojem delu, ki stanejo 8 milijonov tolarjev. Spet drugi kradejo s tem, ko si kopičijo denar za visoke potne stroške na račun lažno prijavljenih bivališč... Narobe svet ali dobrota je sirota. Ali kot pravijo najmodrejši: "Je vedno bilo in vedno bo!" POLETNI FESTIVAL BREZ STREHE NAD GLAVO Poletni festival, ki naj bi že drugo leto zapored oživljal grajski oder, je bil letos prava mala šola improvizacije, saj ga je krojilo deževno in hladno vreme, ovirala glasna veseljaška glasba na Marofu, kjer je bil vrtiljak, na zadnji dan pa gaje na stran postavilo še politično dogajanje združitvenega zbora. Majhna zainteresirana skupinica 30 poslušalcev si je zaradi vztrajnega 50-minutnega čakanja pred zaprtimi vrati dvorane Ideal tisti petek res prislužila brezplačen vstop, čeprav je bil koncert tria Ira Roma, ki goji tradicijo petja in igranja staroslovanskih, ruskih in ciganskih napevov, dobrodošla drugačnost na ribniškem odru. Glede na to, da se je vodja območne izpostave SLKD kot organizator poletnega dogajanja letos vseskozi oziral v nebo in mu je v prelepi grajski ambient izmed štirih predstav (lani 6) uspelo spraviti samo predstavo za otroke, je treba v dobro festivala razmišljati samo o enem: premični strehi v letnem gledališču. Dokler je ni, bodo morali imeti prireditelji vedno v pripravljenosti tudi t.i. prostor v sili, ki bi lahko ustrezno nadomestil Grad. Ali je to dvorana Ideal ali TVD Partizan ali Miklova hiša; drugače se bodo pustili odgnati še tisti redki kulture željni obiskovalci. Drugega poletnega festivala, ki je ponudil otroško predstavo, glasbeni večer in komediji, seje udeležilo manj kot 300 ljudi. Da bi organizatorju spodrsnilo pri izbiri, ne bi mogli reči. Da so Ribničani v izbiri prireditev in množičnosti obiska nepredvidljivi, pa se sliši že kot lajna. Kljub vsemu, festival lahko postane odlična popolnitev ribniškega poletnega vsakdana, čeprav Kočevcem le-ta sedaj nekako bolje uspeva. Vsaj po odzivu sodeč. Se zdi, da se vse ziba nekako v stilu: več denarja, več muzike. Tako se lahko na ploščadi zvrstijo tudi Big Band RTV Slovenija in Zoran Predin, medtem ko se Ribnica trudi spraviti na piano vse tisto dobro ali celo najboljše, kar ne kriči po profesionalizmu, in s tem opravi lepo gesto: oder ponudi amaterjem. JAVNOST NAJ BI BDELA TUDI NAD DELOM POLICISTOV Kaj neki bo počel predstavnik javnosti pri reševanju pritožb na postopke policistov, še ni jasno. Pa bi moralo biti, in to že prvega junija. Javnost naj bi na ta način dobila vsaj manjši nadzor nad delom represivnega aparata, ki ga predvideva Zakon o policiji. Z našega konca je za to mesto izvoljena NevenkaTurk Kraljič, direktorica občinske uprave, vendar to ne pomeni, da bo sprejemala pritožbe občanov in jih prenašala do odgovornih oseb. V tej še nedoločeni, neke vrste eksterni disciplinski komisiji, naj bi sodelovala pri določenih pritožbah znotraj cele policijske uprave Ljubljana, in ne samo glede ribniške policijske postaje. Skratka, zadoščeno naj bi bilo zakonu, občanom pa, kakor bo naneslo. RIBNIŠKA POSTAJA RABI POLICISTE Za zdaj tod naokoli še ni čutiti napovedanega občutno povečanega policijskega nadzora na bodoči schengenski meji. Na ribniški policijski postaji je še vedno 35 policistov, tako za splošne kot posebne naloge, po potrebi pa se jih pošlje tudi na južno mejo, na mejni prehod Podplanina, je dejal komandir Mirko Ješelnik. Ne ve se niti, koliko novih policistov bo tedaj morala sprejeti Ribnica, gotovo pa kar precej, zato skuša ribniška PP pospešeno kadrovati ljudi iz domačega okolja, je dejal komandir. Poziva vse interesente, ki jih policijsko delo zanima in ustrezajo pogojem, da pravočasno oddajo vloge. Javni razpis je bil že objavljen, rok pa je do konca septembra. SOS! Za spolno nadlegovanje mladoletne deklice v Rakitnici, seje kaj hitro izvedelo. Toda podatki se pretirano ne smejo širiti, ker se ščiti ime žrtve in dokler se krivda ne dokaže, tudi osumljenca. Morda bi bilo treba začeti pisati o tem, kako se obvarovati pred takimi zlonamernimi dejanji, saj se dogajajo tudi pri nas, a se o njih pogosto ne izve. Edino, kar mora človek vedeti, je, da je vsakdo vreden dostojnega življenja, da ni dolžan trpeti nikakršnega verbalnega in fizičnega nasilja in da je zato upravičen, da kadarkoli prijavi vsakogar, ki mu je vzvezi s tem storil krivico. Ni važno ali je to družinski član ali prijatelj ali znanec ali tujec. SPRETNA KRAJA DENARJA Ribniška in sodraška podružnica NLB banke sta bili 11. julija okradeni. V prvi je zmanjkalo 160 tisočakov, v drugi pa 130. Obe tatvini jezakrivil neki temnopolti moški, kije poskušal zamenjati 2500 dolarjev v tolarje. Pri bančnem okencu se je začel izmišljevati, v kakšnih bankovcih naj bi mu jih uslužbenec zamenjal. Zato mu je le-ta dejal, da menjave ne bo opravil, in je tolarje spravil nazaj k sebi. Med pregovarjanjem je bil zmikavt zelo spreten in si je utegnil vzeti zadostno količino denarja. Podobno mu je uspelo zmesti tudi bančno uslužbenko v Sodražici. Zato velja opozorilo vsem banka, poštam, menjalnicam in trgovcem, da so pazljivi pri menjavah denarja.Takšne goljufije in tatvine so se na Kočevskem in Ribniškem namreč že dogajale. Rubriko pripravila ALENKA PAHULJE OKO VIDI, UHO SLIŠI NE SPREGLEJTE Kratki povzetki razpisov, objavljenih v Uradnih listih: INFO Področni center za razvoj gospodarstva, d.o.o BODITE POZORNI NA SPLETNO STRAN GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE www.gzs.si Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavlja svoje dejavnosti na www.gzs.si. Na tem elektronskem naslovu lahko poiščemo informacije o organiziranosti in področjih delovanja GZS. Poslovna panorama V poslovni panorami imamo na hiter in dostopen način na razpolago številne uporabne informacije o domačem poslovnem okolju in o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, ki lahko zelo pripomorejo pri poslovnih odločitvah. Poglavje poslovne panorame je razdeljeno na poglavja o: gospodarskih gibanjih, mednarodnem sodelovanju, panožnih informacijah, predpisih in pravnem svetovanju, podjetništvu, javnih razpisih in razvojnih spodbudah, certificiranju kakovosti ISO 9000, informacijah o sejmih in regijskih informacijah. Podjetništvo Naj v nadaljevanju opišem nekaj tem iz podpoglavja podjetništva. Tu so različni statistični podatki iz gospodarstva, stroški v zvezi z delom, obračun prispevkov ipd. Na voljo je pregled izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah, računovodska tarifa, razni arhivi in analize o gospodarskih gibanjih, na voljo so odgovori na pogosta podjetniška vprašanja, navodila za pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in različni pregledi (povprečnih plač, koeficientov revalorizacije, rasti cen ipd.) Na naslovu stališča gospodarstva imamo dostop do aktualnih gospodarskih tem, o katerih se razpravlja v našem okolju. Na naslovu poslovne informacije lahko pogledamo širok spekter naslovov od Infolinka GZS, paktu stabilnosti, publikacijah GZS, Glasu gospodarstva, o aktivnostih v zvezi z Evropsko unijo, na razpolago pa so tudi koristni naslovi, kjer se lahko iščejo različne gospodarske informacije in obvestila. GZS vsako leto izvede preko 120.000 svetovanj, organizira preko 100 poslovnih konferenc, organizira skupinske udeležbe na več kot 40 sejmih, izvede preko 300 seminarjev s 6.000 udeleženci, izda okoli 100.000 javnih listin, več kot 200 strokovnih in informativnih publikacij in vzdržuje obsežne spletne strani na internetu z več kot 100.000 obiski mesečno. Vse akterje v gospodarstvu vabimo, da postanejo uporabniki teh spletnih strani, vse brezposelne in ostale interesente, ki še niso uporabniki interneta, pa vabimo, da obiščejo informacijsko pisarno Področnega centra za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica, kjer vam bomo natančneje predstavili možnosti, ki jih nudi pristop do spletnih strani GZS, in pomagali poiskati odgovore na morebitna vprašanja s področja gospodarstva. JANEZ MATE www.gzs.si SOFINANCIRANJE PRIPRAVE DOKUMENTACIJE IN REGISTRACIJE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVIL UL št. 42, str. 4101, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vsebina: projekti priprave označbe porekla blaga, promocije kmetijskih pridelkov, organiziranje prodaje kmetijskih pridelkov... Razpisana sredstva: 38,2 mio SIT. Rok za prijavo 30.08.2000. Dokumentacija in informacije: na naslovu ministrstva, Lucian Cencič, tel. 178-90-26. PILOTNI PROGRAM SUBVENCIONIRANJA ZAPOSLITEV V NEPRIDOBITNIH DEJAVNOSTIH UL št. 42, str. 4105, Zavod RS za zaposlovanje Vsebina: subvencija zaposlitev za določene ciljne skupine pri izvajalcih, ki opravljajo neprofitno dejavnost: osebna asistenca in negovanje invalidov, učna pomoč, preventivni programi za mlade, restavratorska dela pri obnovi kulturnih spomenikov, pomoč starejšim osebam na domu, integracijska podjetja, lokalni, regionalni razvojni centri, del kmetijske dejavnosti... Razpisana sredstva: 450 mio SIT. Rok za prijavo 20.06., 05.09., 10.10., 07.11. in 05.12.2000. Dokumentacija in informacije tel. 17-69-960. SUBVENCIJE ZA NAPRAVO NASADOV ŠPARGLJEV IN JAGOD UL št. 51, str. 4994, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56,58, Ljubljana. Razpisana sredstva: špar-glji - 2,5 mio, ca 650.000/neto hektar, rok prijave 31.07.2000, jagode 20 mio SIT, ca 400.000/neto hektar, rok za prijavo 11.09.2000. Dokumentacija in informacije glej Uradni list. UGODNEJŠA POSOJILA ENOTAM MALEGA GOSPODARSTVA UL št. 57, str. 5548, Sklad RS za razvoj malega gospodarstva razpisuje za 2.500 mio ugodnejših posojil -TOM+1,5% letno. Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva (tudi zasebniki). Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli projekti, ki povečujejo zaposlovanje, spodbujajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, uvajajo nove tehnologije, pospešujejo ustanavljanje enot malega gospodarstva z visoko inovativnostjo, so energetsko varčni in ne onesnažujejo okolja ter pospeševanje skupnih tržnih in investicijskih nastopov. Rok za prijavo do porabe sredstev. Vloge morajo prispeti do 10. v mesecu. Informacije: na naslovu ministrstva, tel. 02-234-12-64, 02-234-12-66. Dokumentacija na sedežu Sklada in na vseh poslovnih bankah, ki so navedene v razpisu. JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBIVANJE POROŠTEV RS ZA POSOJILNE OBVEZNOSTI PRAVNIH OSEB V LETU 2000 Uradni list: št. 57, str. 5550, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Namen: za pravne osebe s področja kmetijstva in predelave hrane. Rok prijave do 05.12.2000 oz. do porabe sredstev. Okvirna sredstva za poroštva: 300 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 178-90-75, Božena Maj-zovski. IZBOR IZVAJALCA/EV PROGRAMA SPODBUJANJA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA Uradni list: št. 57, str. 5551, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana. Namen: spremljanje in podpora uveljavljanju žensk na trgu dela. Rok prijave: 24.07.2000. Okvirna višina sredstev: 22 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu PCMG, tel. 189-18-84. SOFINANCIRANJE STROŠKOV IZVEDBE FEASIBILITY ŠTUDIJ ZA UVAJANJE PILOTNIH PROJEKTOV INTEGRACIJSKIH PODJETIJ Uradni list: št. 57, str. 5552, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana. Rok prijave: 24.07.2000. Okvirna višina sredstev: 10 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu PCMG, tel. 189-18-84. OPOZORILO Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, GSM 041-436-233. VlADA RePUBLIKF. SlOVENtJE Urad za žensko politiko OSO 12 13 Na brezplačno in anonimno telefonsko številko nas lahko pokličete, če ste doživeli neenako ali diskriminatorno obravnavo zaradi svojega spola ali če želite v zvezi s tem pojasnilo oziroma nasvet. Vabljeni od ponedeljka do četrtka, od 10. do 12. ure. Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 06.04.2000 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN ki bo v torek, dne 22.08.2000, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I) Predmet prodaje je stavbno zemljišče, pare. št. 1851/2, porušen objekt v izmeri 64 m2, in dvorišče, v izmeri 4 a 70 m2. Nepremičnina leži v k.o. Grčarice. II) Izklicna cena znaša 425.331,40 SIT. III) Varšino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva, ko sklene pogodbo. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dažitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. Vil) Davek na promet nepremičnin in stroške notarske overitve plača kupec. Vlil) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 837 20 27. OBČINA RIBNICA DEŽURSTVA HIDROTEHNIK V primerih izliva za vodo nevarnih snovi, v obdobju od 24. do 31. julija kličite: NikoBurazer 5618 439 ali 041 616 709 v obdobju od 31. do 7. avgusta kličite: Sonja Papazovski 1344 799 ali 041 612 940 v obdobju od 7. do 14. avgusta kličite: Boštjan Lazar 1424 278 ali 041 369 188 v obdobju od 14. do 21. avgusta kličite: Mirko Smolič 1462 559 ali 041 624 116 v obdobju od 21. do 28. avgusta kličite: Vlado Novinec 1613 744 ali 041 617 282 v obdobju od 28. avgusta do 4. septembra kličite: Ivan Horvatič 1413 483 ali 041 790 782 Med delavnikom lahko kličete na tel.: 1682 491 od 7. do 15. ure. Po tem času oz. v nočnem času kličite dežurnega vodjo neposredno na njegovo telefonsko številko. V Sin IE DOBRO VEDETI HYDR0V0D Dežurna lista: od 24. do 30. julija: Darko Lipovac 854 075 ali 0609 635 447 od 31. julija do 6, avgusta: Matija Klarič 851 236 ali 0609 635 447 od 7. do 13. avgusta: Stane Zabukovec 854 634 ali 0609 635 447 od 14, do 20, avgusta: Ivan Gole 853 835 ali 0609 635 447 od 21. do 27. avgusta: Darko Lipovac 854 075 ali 0609 635 447 od 28. avgusta do 3. septembra: Matija Klarič 851 236 ali 0609 635 447 ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA (po vaseh) 8. avgust HROVAČA, GORIČA VAS, NEMŠKA VAS, OTAVI C E 11. avgust PRIGORICA, DOLENJA VAS, RAKITNICA 17. avgust BLATE, GRČARICE, LIPOVEC, ZADOLJE 22. avgust BREG, DOLENJI LAZI, VELIKE POLJANE, DOLENJE PODPOLJANE, ŽLEBIČ 24. avgust SLATNIK, SUŠJE, BREG, JURJEVIČA, KOT 29. avgust SAJEVEC, BUKOVICA, DANE, ZAPOTOK, ZAMOSTEC 31. avgust VINICE, L1POVŠICA, ŽIMARICE, GLOBEL, PO D KLAN EC Septembrske odvoze bomo objavili v avgustovski številki Rešeta. Pogrebna služba pri Javnem Komunalnem podjetju KOMUNALA Ribnica: • od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 8361 138/8369750/8369751 • vsak dan od 14.00 do 06. in soboto ter nedeljo ZAKRAJŠEK Jože 041 513 329 CENTA Janez 031844 910 OBERSTAR Jože 040 263 060 S OBVEŠČAMO VA AKCIJA "UREJENA RIBNIŠKA DOLINA" Vse prebivalce Ribniške doline, ki v tej vročini skrbno zalivajo svoje rožice, negujejo vrt in vso svojo okolico, obveščamo, da se še lahko prijavijo za akcijo "Urejena Ribiška dolina". Rok za prijavo je 10. 8. 2000, zato le hitro izpolnite prijavnico in jo odpošljite na naslov: TIC Ribnica, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 8369-335. Sodelujte, kajti Vaš trud je lahko tudi poplačan! PRIJAVNICA ZA AKCIJO UREJENA RIBNIŠKA DOLINA I Ime in priimek:______________________________ | Naslov:______________________________________ j Telefon:_____________________________________ : Prijavljam se na ocenjevanje (ustrezno obkrožite) i 1. stanovanjske hiše z vrtom ; 2. domačije z dvoriščem i Datum: 4.............................................. Podpis: NE SPREGLEJTE Pekarna nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept po pl p^ 00 p ^ Pooblaščena trgovina v Ribnici "U tehnounion MARIJA MARKELJ, S.p. Gornje Lepovče 86,1310 Ribnica POKLIČITE 83 61 7148 TRGOVINA TEHNOUNION ■ ZASTOPSTVO TUJIH ZNAMK VAM NUDI EKSKLUZIVNE PROIZVODE PO ZELO UGODNIH CENAH. C ANDY, MIELE, BLANCO, TECNOGAS - GOSPODINJSKI APARATI ZA VAŠO KUHINJO SONY, SHARP, PLAYSTATION - VRHUNSKA AKUSTIKA CASCO - ŠVEDSKI LAK ZA PARKET rirpctia Miele BLANCO SHARP • SHARP MIKROVALOVNA PEČICA 21.480,00 SIT • C ANDY POMIVALNI STROJ 66.361,00 SIT - C ANDY HLADILNIK - DVO VRATNI 57.091,00 SIT - CANDY PRALNI STROJ centrifuga 1000 vrt/min 79.700,00 SIT PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL PRODAJA TUDI NA OBROKE S ČEKI TRGOVINA BO V ČASU OD 1.8. DO 15.8.2000 ZARADI DOPUSTOV ZAPRTA SONY. KELOmat Casco Nobel Nobd Industrier Nudimo vam: - polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketov z brušenjem in lakiranjem ■ pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, Craisoms-sLniOPiisiiimo m.Voi/83 61 581, MOB.: 06W/6IH88, GSM: Ml/60188 opažev, žlebov - obnovitev fasad ■ redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmotja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Majnikova i, cypcriGC (A (p°|e9 sanic Tel.: 83 61 1 Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplačila • okvirji, slekla, dodatki • športna sončna očala s kvalitetnimi stekli in antirefleksnim slojem, ki odbija bleščanje in varuje vaše oči • tekoane za leče BAUSH & L0MB (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTRCßUJCTC ZAŠČITO PRED ŠKODLJIVIMI UV ŽARKI? Delovni čas: ponedeljek od 8‘ -12‘, 15*-20‘ torek, četrtek od 81-12‘, 16‘ -18' sreda, petek od 8'-14', 16'-18' sobota od 9'-12' DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! SPREJElllRinO REZERUREUE Zfl ZRKLJUČERE DRUŽBE, OBIEIRIEE, POROKE DELOVNI CAS: GOSTILNA: • ponj od 9h -15h • tor., sre., čet.: od 9h - 22*’ • pet, sobj od 9h - 24h • ned.:od10h-15h • Tel.: 83 62 621 MESARIJA: • pon. - pet: odT’-IS™ • sobjodT-IG” • ned.: od 8h-11h • Tel.: 83 62126 TESARSTVO ORAZEM tesarstvo in gradbena dela Vladimir ORAŽ6M s.p. Dolenja vas tel./fax: 8364149, 83 64 810 VE LUX STRESNA OKNA Kompletna ponudba tesarskih, gradbenih in obrtniških del CREÄIÖNfz NATORUCK 'TONANGEBEND' Pooblaščeni dobavitelji in izvajalci za BRAMAC,TONDACH, CREATON, VELUX HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: » varčevanje po ugodnih obrestnih merah » ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila » možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih prejemkov » vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz » odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure IVI O IM TA Z A - AIMDOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! kfiAUf (Armstrong RIGIPS Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt: (041) 647 226 Tel.: (01) 8363 089 5. i&mi m m Siikopleskarstvo fB(9/]C \>» Peter Bojc, s-p. Humec 24, 1.331 Dolenja vas, d tel.. 01 8634-533 ; GSM: 041 712 103 Z w 'rrr V. ' ..-1^-/-,,. -TV-V ^GRADBENO TEHNIČNA -TRGOVINA v NOVI VASI a BLOKAH Sel: 798-075 ali 866-234 IZOLACIJE V GRADBENIŠTVU i* LESOCEMENTNE plošče -Novolit —Akutem J • KOMBI plošče - Kombipor ?, —Kombivol * STIROPOR različnih gostot "• NOVOTAL (lesnocementna plošča - stiropor) Zevtil ca yoc3w»Uo NOVOGIPS fg/ps p/ošča - stiroporl 1 f iv lONIHOlAKAkCVCSn: aus? W;P bmm i < A' (» Nova vas 56 1385 Nova vas na Blokah Tel:061/866-234; Fax:798-011 E-mail: novollt@slol.net Web: http://www.novolit.si ^podjetje za proizvodnjo jk izolacijskih izdelkov d.d.^,’ ;:;y - r \.. \ i ' Serijska oprema: servo volan, 2x air bag, daljinsko-centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ABS, 5 vrat, voznikov sedež nastavljiv po višini, volan nastavljiv po višini in globini, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, spojler zadaj... NOVI LEON - LEVJA MOČ Možen kredit na položnice. Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija — — Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 BäMBÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10-17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: ■ Kočevje - center, starejša stanovanjska hiša IvRal, skandinavski način gradnje, skupna površina 380 m, velikost parcele 1.000 m, primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24.400.000,00 SIT, ali 240.000 OEM. • Rilnica ■ Grič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m', dve garaži, CK SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24.180.000,00 SIT ali 240.000 DEM. Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali. - Ribnica - Sajevec, stanovanjska stavba In delavnica, brez fasade, KT, CK, el, voda, vel parcele 2343m', krnel parcela in gozd ca 14 ha, cena 25 mio Sil ali 250.000 DEM. • Kočevje - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m, el, voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT 1188.000 DEMI. ■ Sodražica - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m, zemljišče 162 m', klas. ogrevanje, el, voda. Cena za staa hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. postopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM. - Ribnica ■ center, starejša stanovanjska hišica, potrebna obnove, vel parcele 316 m', vseljiva takoj, voda, eL cena 3,7 mio SIT ali 35.000 DEM. VIKENDI: - Ortnek -bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m' z začeto novogradnjo Iprva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija, možna zamenjava za enosobno slan. v Ljubljani, cena 9.950.000 StT ai 99.500 DEM. - Kolpa - Bostjiva Loka, stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 tel takoj vseQ, SAT. leL voda, Mas. ogrevanje, cena po dogovoru. - Vrhnika - Zaplana, manjši vikend ter še dva objekta leden novogradnja, prva plošča) na lepi lokaciji vel par. 1200 m, el. voda, cena 13 mio StT ali 120.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - center, gostinski lokal 399 m': stanovanjski del ca 150m, potreben adaptacije: mnogo pomožnih prostorov ca 300 m', lastni paridrni prostor 1200 m, zelenica 600 m', vrt ca 160 m; el, voda, Mas. ogrevanje, cena 58 mio SIT aG 580.000 DEM. - Kočevje, Industrijska cona, posl prostor 104,44 m' v pritličju, lil. gradb. laza, dokumentacija za razi. dejavnosti Cena 11.7 mio SIT ali 111.000 DEM. PARCELE' - Pijava Gorica - nad gostilno Čol gradbena parcela vel 1298 m', dokumentacija delno urejena, cena za m' 7.500 SIT ali 75 DEM. - Kočevje - Ložine, gradbena parcela, vel. cca. 1300 m', lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem, pričetek gradnje takoj, cena 4,9 mio SIT ali 46.000 DEM. DDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mirno dejavnost oddamo, vel. 45 m', CK voda, el, tel, dokumentacija urejena, cena po dogovoru. • Kočevje - center, poslovni prostor 35 m', z vso infrastrukturo, oddamo, dok. urejena, cena 40.100,00 SIT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. • Ribnica - strogi ceider, posl prostor, 35m', vsa infrastruktura v nadstropju, dokumentacija urejena, cena 40.100 SfT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. KUPIMO STANOVANJA ■ Ribnica - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo eno in dvo sobno stanovanje, gotovinsko plačilo. Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! POLETNI--------------------- JEZIKOVNI TEČAJI ■ 20-urni tečaji angleške in nemške slovnice ■ Termin: 21. 8. - 28. 8. Informacije in vpis: od 1. 8. do 17. 8., Brigitta Vesel s. p., 041/561 734 ali tel./faks: 01/2565 871, e-pošta: lektor@email.si 17) p KTO d L— L— 1X1 W I V PREVAJANJE PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane. s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Teh. 01/ 8363 - 348 TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Teh. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... _A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA ŠE POCENI, BOSTE DOBILI! Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO ■ PRODAJNA GALERIJA PRUS TONE s.p. Gorenjska c. 10 1310 Ribnica tel.: 01/83 60 569 tel./lax: 01/83 62 400 GSM: 041 -633-415 NUDIMO YAM$ @ izdelava fotografij v 1 uri fotografije dobite v albumih ' za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno © fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti © velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... © strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI EOTO TONI Opravljamo termovakumsko pakiranje vseh neživilskih izdelkov do dimenzije 500x400x180 Tel.: 01/8364 531 Tel: 01/8364 727 GSM: 041 / 776 801 GSM: 041 / 356 169 ši s - Bora 1.4 16V Uživam v udobju. r"/-. 'r mp*, - I w m omilil Ze od 2.920.135 SIT RANDEU I 5 A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon: ö93-11-3b, U95-14-titi, teletax: B95-52-40 E-mail: damjan.randelj@porsche.co.at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING O m v. E 2. S <2 O Q_ • - Q> Q ?? “ o - ? aaE sg s-t s s ŽEsEl ^ to 00 o> rt ='&“s M JO =r cr 2.| S 9 rt m * puMej d.0.0. RIBNICA Industrijska čistila in razmastila Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE ZR TRGOUinO m STORITVE Goriča vos 18,1310 Ribnica tel./fax: (Dl) 83 62 272 gsm: 041 642-713 Pisarna: Dlerharjeua 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. FEGROfr Fegro, d.0.0., Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica Tel.: 01/8361-775 8361-082 Fox: 01/8361-775 * Železnina • Gradbeni material • Kmetijska mehanizacija in rezervni deli « Razkladanje z dvigalom • možnost dostave na dom UGODim POnUDBR KR0V5K0 KLEPARSKIH IZDELKOV: žlebovi, kljuke, odtočne cevi (pocinkane, bakrene, alo.), ostali materiali DELOVnitnS: ponedeljek-petek: od T™ da 13h sobota: od 7Mn do IZ" VZAJEMN MNICA jy I Z3QI ovarije tuiinu m Vzajemna tsirjtt KVWU d //, OELVIA 1&#»SS4 Dežurni center Ljubljana tel.: (0)1 47 18 742, 47 18 723 faks: (0)1 47 18 850 spletna stran: www.vzajemna.si MENJALNICA V Kolodvorska 9a, Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ non - stop od 8 do 18 $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popust na večje količine $ hrvaške kune vedno na zalogi $ DEM CHF ATS ITL Borzno posredovanje odkup in prodaja vseh delnic nizke provizije, hitra izplačila svetovanje o vrednostnih papirjih FBian ZEODOB4JD4,DO sn raraB ze oa i.550J3aa,Da sn ocravin iEooziB5L385,oasn • EOmm ZE OD 2.478.883^X1 Sli • comm 4k4 ZE OO 3J38.B40.no sn - KREDIT DO 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME Gornje Lepovče 36,1310 Ribnica, tel.: 01/83 62 196, fax: 01/83 62 1 86 GRAFIT d.o.o. PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO Prigorica 12 1331 Dolenja vas Tel.: 01 / 8364 -701 Fax.: 01 / 8364 702 vse vrste gradenj gradnje na ključ adaptacije zaključna dela hiša od temeljev do strehe vsa obrtniška dela PRIHAJA ČAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZADOVOUNE STRANKE Avtohiša „C2D CUBEJ d.o.o., Grosuplje POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER <&> HYUnDAI Ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje Tel.: 01 / 7860 - 788 Fax.: 01 / 7860-789 ODPRLI SMO NOV SODOBEN PRODAJNO SERVISNI CENTER HYUNDAI Vse na enem mestu: • prodaja vozil HYUNDAI • servis za vozila HYUNDAI (mehanična, kleparska in ličarska popravila) • servis za skuterje in motorna kolesa KYMCO • prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme • prodaja akustike KENWOOD, SHARP • avto kozmetika, olja, akumulatorji, prtljažniki, alu. platišča • skuterji KYMCO, MALAGUTI, TGB, HYOSUNG, ITALJET • motorna kolesa TRIUMPH, MOTO GUZZI, KYMCO, RIEJU, TGB • oprema za motoriste • sklepanje avtomobilskih zavarovanj • prodaja na kredit samo z osebno izkaznico, leasing Avtohiša ČUBEJ d.o.o., ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje ZAGOTOVITE VAŠEMU VOZILU KVALITETNE SERVISNE STORITVE Delovni cas: od S00 do 18°°, sobota od 8°° do 12°° M0T0MAN Robotizacija in avtomatizacija V industriji». $ . » * ... PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI jcRtSAjj, j wmAigtoiiss« SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - M0T0MAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE: • Obtočno varjenje • Uporovno varjenje • Strega • Brušenje • Poliranje • Paletiranje NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI TPV-ARSED, Novo mesto CIMOS, Koper REVOZ, Novo mesto ISKRAEMECO, Kranj KIG Kovinska industrija Ig GORENJE d.d. Ga ECIA ČESA Francija ZEUNASTAERKER, Italija PERL Nemčija DERTRANO FAURE, Nemčija, Poljska SITECH - VW, Nemčija, Poltska HENRICH GILLET, Nemčija EBERSPAECHER, Nemčija ■ 2,0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OBNOVI TRANSFERNIH PALETNIH SISTEMOV • Montažne postaje • Postaje za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje • Merilne in testne postaje • Postaje za označevanje izdelkov I N i ■ j PASJI DNEVI Štifti, eno največjih doživetij te vrste v Sloveniji. Vrhunec pa bo v nedeljo, 3. septembra, ko se bo v Ribnici zgodil tradicionalni srebrni 25. Ribniški semenj. O samem programu boste kaj več izvedeli v prihodnji številki Rešeta, dogodek pa zadnja leta prehiteva tako Tržič kot Kamnik in še vrsto ostalih sejmov po Sloveniji. Letos pa bo piko na i pristavil še rokodelski festival. V prihodnosti pa velja razmišljati o drugačni, dopolnjeni obliki sejma, kjer se bi lahko predstavila ribniško - kočevska podjetja oz. podjetja, ki so na območju Področnega centra za razvoj gospodarstva. Večja podjetja se namreč na sejmu dobesedno izgubijo med ostalimi stojnicami in bi bilo dobro razmisliti o posebnem prostoru, kjer bi se lahko predstavila kot, denimo, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sicer pa TD Ribnica ne gre oporekati prav ničesar, saj je že tako preseglo vsa pričakovanja; ob raznolikem in izobraženem kadru, ki ga precej pomlajuje, pa lahko še veliko pričakujemo v naslednjih 25 letih. No, pa smo spet zašli. Ostane mi le še to, da vas ponovno povabim k reševanju kviza in vam zaželim prijetne dopustniške dni, hladne noči in privoščite si čim več, kar vam srce poželi. Srečno! MM Pravilna rešitev iz 6. številke Rešeta je: BREZSKRBNE POČITNICE Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: L nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UN1VOX, prejme: IVANA LOVŠIN, Sajevec 17, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, šolski kalkulator znamke SHARP, poklanja ga trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p., Ribnica, prejme: ANDREJA POGORELC, Za Humcem 6, 1331 DOLENJA VAS. 3. nagrado, darilni paket SEAT, ki ga poklanja JORAS center, pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SEAT, Ribnica, prejme: FRANCKA ZABUKOVEC, Žlebič 36, 1310 RIBNICA. 4. nagrado, 2 colorfilma, kiju poklanja FOTO TONI, Ribnica, prejme: JANA RUS, Grič c. Vll/3, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: PETRA RIGLER, Gornje Lepovče 67, 1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. OPOZORILO Ce kdo izmed nagrajencev kupona za prevzem nagrade ne prejme teden dni po izidu številke, v kateri so bili objavljeni izžrebanci, naj to nemudoma javi v uredništvo Rešeta. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. bi lahko rekli za že skoraj nevzdržne temperature v zadnjih dveh mesecih. S pasjimi dnevi pa verjetno označujejo dogajanje v vladi tudi naši izbranci, ki že tako visoko temperaturo samo še dvigajo, in tako bo vse do konca leta, ko bodo znani rezultati parlamentarnih volitev 2000. Pa vendar si ob vsem tem velja zapomniti misli, da nikdar ni noč tako dolga, da bi ne prišel za njo dan oz.: nič velikega in lepega na zemlji ne gre brez žrtve, ali: potrpežljivost odpre železne duri. Torej, zaskrbljenost na stran, optimistično v nove dni, saj je upanje pol uspeha in življenja. Za vse šolarje še en mesec brezskrbnosti, za študente nekoliko več, za upokojence pa bog ve koliko. Skupaj si privoščimo še nekaj zabave, ki se nam obeta v prihodnjih tednih. Poleg koncertov in prireditev, ki so v raznih napovednikih, velja izpostaviti tri velike in pomembne dogodke. Prvi bo v nedeljo, 6. avgusta na Grmadi, kjer praznuje TD Grmada častitljivih 40 let. Požrtvovalni Poljanci zagotavljajo, da bo to ena največjih prireditev na Grmadi sploh, predvsem pa želijo priklicati nazaj dobre stare čase, ko je bilo na Grmadi še kako zabavno. Nato sledi v torek, 15. avgusta, tradicionalno romanje k Novi HUVO (We,)Ke,SNO Kot opazovalec dogajanja v občini in malo širše predlagam ribniškemu občinskemu svetu oz. svetnikom, ki so odposlani tudi v državni parlament, da povabijo kolege iz državnega zbora na izobraževanje v Ribnico. Ribniški OS namreč zaključi sejo v dobre pol ure, brez podtikanj so sprejeti vsi zakoni; skratka, organizirajte dan odprtih vrat za slovenski parlament, pa še gostinci in trgovci si bi opomogli, že samo če bi poslanci pri nas pustili le dnevnice. Pri nas imamo na vodstvenih položajih še vedno preveč sposobnih posameznikov, ki primerjajo (izbirajo) svoje podrejene z žeblji: "Pameten žebelj ni vreden nič, žebelj mora biti zabit." Menda v nekaterih podjetjih v naši dolini usposabljajo lasten fotografski kader, ki se izobražuje na stroške podjetja. Upamo, da ne bodo usposabljali še dopisnikov, da bo Rešeto še vsaj nekaj časa brez konkurence. Fotografi pa se menda usposabljajo za zbiranje dokaznega gradiva o nedisciplini zaposlenih in da bo negativna stimulacija delavcev (govorimo seveda o denarju), namenjena za pozitivno stimulacijo pospeševalcev prodaje. kttpONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:. KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_ Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčevtrg40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. avgusta 2000. ZABAVNE STRANI ZABAVNE STRANI Zabavnestrani pripravil in uredil Marko Modrej Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z obdobjem oz. časom, v katerem se nahajamo. POČITNIŠKI KX>I2 1. Ribnica ima nove ekipne državne prvake v triatlonu. Ekipa Ribnice, kije osvojila častitljivi naslov, je bila v postavi... P-JožeTanko, Danilo Hočevar, Janez Mate D - Damijan Kromar, Miloš Petelin, Nikola Borič O - Marjan Hojč, Benjamin Henigman, Franc But 2. Dr. France Prešeren seje prišel šolati v Ribnico jeseni leta... 0-1810 A -1800 B-1830 3. Ob ribniškem sejmu bo letos velika spremljevalna prireditev, edinstvena v Sloveniji, kije naletela na dober odziv že ob Srečanju v moji deželi. Imenuje S - Še pomnite, tovariši L - Rokodelski festival E - Sejem numizmatike 4. V soboto, 1. julija, je bil v Ribnici start zanimivega in atraktivnega tekmovanja, kije bil letos že 5. po vrsti. Imenuje se... Z - Poslednji bodo prvi T- Maraton nostalgije G-Turistični rally oldtimerjev 5. Na Evropskem nogometnem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem je Slovenija osvojila... V-2 točki P-0 točk U-12 točk 6. Mesto predsednika Lion kluba Ribnica je s 1. julijem prevzela od Huberta Koslerja... R-Olga Tanko T-Darja But K-Jelka Košele 7. Poleg turističnega društva Ribnica praznuje letos 25. obletnico tudi zasedba, ki se je predstavila 16. junija v ribniški župnijski cerkvi. Na fotografiji je... Ž-Nonet Štefan T- Don Mentony Band Č-Oktet Gallus 8. Ob letošnjem dnevu državnosti smo imeli priložnost prisluhniti zanimivemu in kakovostnemu koncertu kvinteta trobil, ki se imenuje... Č-Jodl avtomat E-JazzBrass H - kvintet Ricola 9. Še en jubilej je pred nami. Turistično društvo Grmada letos praznuje visok jubilej, in sicer... P-40 let delovanja G - 50. obletnico razglasitve nedotakljivosti F -100 let druženja ob kavi 10. Izmed naštetih imen obkrožite tisto, ki nekako simbolizira zgodovino Ribnice, po njem pa nosi ime tudi domača trgovina z vozili Škoda. N-Henrik T-Urban U-Tone 11. V programu lanskega ribniškega sejma je bila v popoldanskem delu poleg nastopov Saša Hribarja, Vilija Resnika tudi točka s fotografije, imenovana... L-Ogled grajskih zidov J - Modna revija F - Koncert ženskih pljuč Počitnice na Pagu. Apartmaji po izredno ugodnih cenah. Informacije in rezervacije: Luka, tel.: 00 385 53 661 954 Prodam poslovni prostor ca 45 m2, v strogem centru Ribnice, 1. nadstropje (Johanova hiša). Dokumentacija urejena, cena po dogovoru. Tel.: 041 / 746 - 808, 041 / 676 -138 Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije:Tel.: 01 / 8361 -295, 041 / 991 -926 Prodam bas pedaloTAMA. Cena po dog. Tel.: 041 / 878-099 Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovne in srednje šole. Tel.: 01/8360-072 Prodam dobro ohranjeno siloreznico. Tel.: 01 / 8360-354. Prodamo dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu, 1. nadstropje, vsi priključki. Tel.: 01 /8361-703. Prodam klarinet (Amati), lepo ohranjen z ustnikom Yamaha. Tel.: 01/8361-674. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto V MESECU AVGUSTU NE BO KINO PREDSTAV KINO IDEAL Kolodvorska 9/a OPTIK POLJEDELSTVO Pridelava paprike v Ribniški dolini Glede na lanskoletne rezultate, ki sem jih dobil na poskusni njivi za pridelavo paprike, sem se odločil v letošnjem letu s pridelavo nadaljevati. Njiva je letos na isti lokaciji kot lansko leto. Tehnologijo pridelave pa sem nekoliko spremenil. Letos raste paprika v zaščitenem prostoru (visoki tuneli). S tako tehnologijo pridelave dosegamo veliko večje in kakovostnejše plodove. Paprika je rastlina, ki zahteva visoke temperature, v zemlji pa ima rada veliko vode. Problem z vodo smo rešili z namakalnim sistemom, ki sem ga imel zgrajenega že v lanskem letu. Sezona pobiranja seje začela v začetku julija in bo trajala predvidoma do konca oktobra. Predviden pridelek v letošnjem letuje 2 kg paprike po sadiki, kar znese skupaj 7.000 kg paprike. V nasadu imamo tudi nekaj zanimivejših poskusnih kultur, kot so cvetača, lubenice in jajčevec. Vse to je na ogled na Opekarski ulici v Ribnici, kjer lahko omenjeno zelenjavo tudi kupite. Stanko Oblak Parkirišče pred glavnih vhodom v župnijsko cerkev je preprosto neokusno. Le-to tjakaj gotovo ne sodi in na to je župana v preteklih 2 ali 3 letih ustno že večkrat opozoril tudi dekan Maks Ipavec. Pa ne samoto, tudi okolica je neurejena, manjkajo drevje in cvetlice, je prepričan dekan. In ribniška farna cerkev je menda celo edina še neosvetljena cerkev na Dolenjskem, vse ribniške podružnice jo v tem prekašajo, meni. Sicer pa je cerkev še vedno lastnica zemljišča, na katerem so parkirišča, ki segajo od cerkvenih zidov do stavbe kmetijske zadruge. Toda ta naj kar ostanejo, pravi Ipavec, saj jih potrebuje tudi sama cerkev, medtem ko je stanje nevzdržno pred glavnim vhodom, kjer ob slovesnostih ali nedeljskih mašah verniki niti v cerkev ne morejo. In prav ima občan, ki je na to zadevščino opozoril tudi uredništvo: skoraj nikjer po Sloveniji ni takšnega primera, da bi bil glavni vhod cerkve zakrit, še posebej ne take, ki se jo obravnava kot znamenitost! Na rešitev bo po županovem mnenju treba počakati, dokler se ne razvozla ribniški prometni vozel. "Ureditev prometnega režima v Ribnici je gotovo eno tistih področij, kateremu bo potrebno posvetiti še posebno pozornost, čeprav tega problema tudi do sedaj nismo zanemarjali. Znani so predlogi občine za ureditev vstopnih križišč, y Ribnico (Mala Hrovača, Žulj), prav tako so mnogim poznani naši napori, da se odpre cesta skozi Kasarno, znana pa je tudi pobuda občine, da bi od Inlesa odkupila del zemljišča nasproti Prijateljevega trga, na katerem bi uredili novo avtobusno postajo in parkirišča. Prepričan sem, da bo realizacija teh predlogov vsaj delno zmanjšala obremenitev Škrabčevega trga. Je pa res, da so nekatere pomembne parkirne površine v javni lasti (Penzion Jelka, Mercator, pred Obrtno zbornico, Cene) in da so se nekateri lastniki odločili, da bodo dosedanje parkirne površine uporabili za druge namene, kar povečuje parkirno stisko. Mislim pa, da bo možno osrednji ribniški trg s preusmeritvijo dela prometa razbremeniti, preurediti prometne poti in obremeniti preostala razpoložljiva, ponavadi slabo zasedena parkirna mesta." Usoda osvetiitvežupnijske cerkve pa je odvisna od taktičnosti župnijskega urada. - ' "Župnijska cerkev je osrednji objekt centra Ribnice in je v zadnjih letih doživel velike in drage posege. Podobno bo tudi letos. Občina Ribnica vsako leto nanienja del sredstev za ureditev cerkvenih objektov. Letos smo namenili 2 mio SIT. Je pa župnijski urad Ribnica tisti, ki bo razporedil sredstva. Ko bodo dokončane pomembnejše investicije, se bo zagotovo uredila tudi osvetlitev cerkve in njenih mogočnih zvonikov." Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Večkrat državljane politiki in vodilni v državi opozarjajo, da je potrebno zakone, predpise, odloke spoštovati; kar daje - po mojem mnenju - vtis ali videz delovanja pravne države. V mnogih primerih - žal - se sprejeti predpisi mnogokrat popravljajo ali spreminjajo. Delno lahko državljanka), občan(ka) to sprejme z razumevanjem, ker smo "mlada" država in je težko vzpostaviti vsa določila, po katerih naj bi država delovala in državljani spoštovali take predpise. Hkrati pa je potrebno tudi zagotavljati denar za delovanje države ali druge institucije, npr. občine. Želim pa opozoriti na - zame, pa tudi mnoge druge državljane - zelo sporno dajatev "nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča". Spornost je med drugim razvidna tudi iz raznih pobud državljanov, ki so navedene v Ur. listih. Obrazložitve na podlagi odlokov nekaterih občin je moč prebrati tudi v Ur.l. št. 1 /7,1.2000, na str. 58-61. Tudi v občini Ribnica so sledili zgledu nekaterih občin, (saj vse občine v Sloveniji - zlasti manjše - te takse nimajo) in z Odlokom (Ur.l. št.39, z dne 12.05.2000) predpisali območja, merila, obračun, plačilo in oprostitve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Menim, da je pomemben vzrok za pobiranje in tako določene "takse ali davščine" tudi zakon o financiranju občin, ki si morajo za svoje delovanje pridobiti sredstva od občanov. Neevropska praksa, ki jo izvajajo po naših - ne vseh - občinah, pa ima zagovornike tudi v ustavnih sodnikih (kar je po mojem mnenju zelo žalostno in tudi nestrokovno), saj med drugimi obrazložitvami navajajo (omenjeni Ur.l. št 1/7, 1.2000, na str. 61):... "Glede na navedeno bi morebitna ukinitev tega nadomestila zaradi pomanjkljivosti v njegovi pravni izvedbi (pred uvedbo novega nepremičninskega davka) lahko resno ogrozila izvajanje ustavnih nalog občin". Omenim naj še, daje bil Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 "ukinjen" razen člena 58, ki navaja in ureja pobiranje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tako - zlasti velike ali razglašene za mestne-občine pobirajo te vrste "davščino", glede na opremljenost stavbnega zemljišča, njegovo lego ali namembnost (zazidano ali nezazidano, ali...). (Ne)zazidano stavbno zemljišče je lahko s poslovnimi, stanovanjskimi objekti, parkirišči, skladišči...Samo kot primer navajam parkirišča, ki jih je skoraj povsod premalo in je vprašanje, kolikokrat je ob(za)računano; za garažo n.pr. plačuje najemnik nadomestilo, lastnik pa premoženjski davek (v občini Ljubljana). Kolikokrat je za posamezni m2 (ne)zazidanega zemljišča obremenjen s taksami n.pr. v mestnih območjih, ali primestnih ali vaških naseljih, je "neznano" ali morda tudi zelo težko določljivo v času informacijske in računalniške dobe. Poleg vseh skopo navedenih določil, ki imajo po občinah razne "odtenke", kar spravlja državljane in občane v izrazito neenak položaj plačila "te vrste davščine", naj navedem iz Odloka tudi naslednji člen (12.): "Sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna občine... in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v občinsko last, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije v komunalno infrastrukturo občine". Tako določilo o pridobivanju dohodkov v deklariranem tržnem gospodarstvu, ko se "oblast” razglasi za monopolno organizacijo (ker druge te možnosti nimajo), in pod okriljem tržne ekonomije pridobiva dohodek na račun državljanov - občanov, pa je zame zelo sporo in si drznem trditi, da država ni pravno urejena! Zato tudi z odloki (ali tudi s strani Ministrstva za finance in vlade dr. Drnovška) predpisana dajatev o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča vzbuja resen dvom - po mojem mnenju - v sprejemljivost in poštenost take davčne takse. Še bolj žalostne pa so tudi obrazložitve ustreznosti zbiranja ustavnih sodnikov za večino občanov -državljanov. Iz tega tudi lahko sledi dvom o pravnosti države in tudi dvom v pravne strokovnjake. Stanka Hitij Hočevar BRALCI PIŠEJO OD VRTCA DO ŠOLE PROJEKT 2000 SONČNIH ŽARKOV V 1. A RAZREDU V šolskem letu 1999/2000smo predvideli intudiizvedlivokviru projekta 2000 sončnih žarkov štiri srečanja za otroke in starše. Kerje bila udeležba na vseh štirih srečanjih zelo lepa, sem ob zaključku povprašala starše, če bi lahko nekaj utrinkov vzvezi s temi srečanji objavila v Rešetu. Starši so se stem strinjali, tri mamice so dodale še svoja mnenja. Prva pravi: "Menim,da je prav, da tudi drugi izvedo, kaj se je dogajalo v prvem A vtem šolskem letu v okviru projekta 2000 sončnih žarkov, saj smo se na srečanjih imeli vsi otroci in starši zelo lepo." Druga mamica pravi, dajeta projekt "neka pozitivna izkušnja otrok in patudi staršev otrok v prvem razredu - morda tudi kot nov izziv še komu...". Tretja mama pa je pripisala misel: "V mojih nebesih bodo samo oči otrok, kajti ne poznam lepše stvari, kot j e iskren pogled otrok, ki v srcu nosijo radost in veselje." Dokumentarno gradivo z utrinki je zbrano na dveh videokasetah. Izdano za 1. A razred: - Projekt 2000 sončnih žarkov v 1. A razredu (za snemanje je poskrbela ga. Čičkova) in - Trnjulčica (Foto Toni). Prvo (popoldansko) srečanje je bilo delovno - spoznavno (9.9.1999). Namena tega srečanja sta bila dva: - spoznavanje staršev, otrok, učiteljice, ki smo se odslej večkrat videvali v šoli in - pričetek sodelovanja v novem (zlasti za otroka) delovnem okolju, na način, ki bi ustvaril nevsiljivo povezavo med domom in šolo. S pomočjo staršev je kar nekaj šolskega pohištva, zadržanega iz odpisa (mize, omara za likovni pribor), dobilo prijaznejši, bolj oseben videz. Namensko smo uredili nekatera vidna mesta v učilnici (prirejene črte na šolski tabli, letvice za razredno abecedo in za matematični kotiček, kovinsko stojalo za knjige in šolske potrebščine učencev...), v likovni delavnici (oblikovanje z naravnimi materiali) pa so še posebej uživali prvošolci in njihovi sorojenci ob pomoči enega od staršev. Foto Polona Golouh Drugo srečanje je bila popoldanska pedagoška delavnica (23. 12. 1999), na temo SODELOVALNO UČENJE, kjer so učenci v obliki improvizacijske naloge (po vnaprejšnjih navodilih) skušali v skupinah prikazati neprijazen in prijazen način igranja različnih (držabnih ali didaktičnih) iger. Nastopu učencev je sledil posladek ob dobrotah, ki sojih prinesli starši in so značilne za ta čas, ter predbožično-prednovoletno obarvana likovna delavnica, voščila družin in božičkovo presenečenje... Po oceni mnogih staršev je bilo to srečanje od vseh najbolj poučno in zelo lepo organizirano. Število udeleženih na drugi delavnici za otroke in starše: 72. Foto Dušan Koprivec O projektu pisalu: razredničarka v LA v šol. I. 1999/2000: Polona Golouh Ob zaključku če nekaj mnenj staršev o tem, kako so ocenili In razumeli pomen teh srečanj: - Vsa srečanja so bila dobro organizirana In Izpeljana. - Mislim, da so bili otroci zelo zadovoljni. - Menim, da so ta srečanja dobra praksa za naprej! - Lepo bi bilo, ko bi za vsa ta srečanja lahko dobili malo večji prostor. - Taka srečanja, kot smo Jih Imeli z vami oz. pod vašim vodstvom, pa čeprav vsklopu projekta, - so v širše m pomenu dosti obogatila znanje otrok In staršev. Tako srečanje Je močno vplivalo na aktivnost otrok, da lahko razmišljajoče bolj o pozitivnem smislu življenja In tudi tega, da česar se lotijo delati, to tudi Izpeljejo do konca. Vsem otrokom, staršem In starim staršem se še enkrat lepo zahvaljujem za njihov prispevek In sodelovanjel Tretje srečanje je bil popoldanski planinski pohod (7. 4. 2000) od Seljana oz. od Francetove jame do Sv. Ane in nazaj. Mnogim staršem in otrokom je bilo to srečanje zelo prijetno, pa tudi v veliko zadovoljstvo, saj je planinska vodnica Zdenka Mihelič z veliko pozornostjo za varnost vseh 47 udeležencev vodila pohodnike, med katerimi je bilo tudi precej mlajših od 7 let. Na pohod smo se vnaprej pripravili z brošurico, ki je obveščala starše ih otroke o namenu srečanja, startu in cilju v primeru slabega oz. lepega vremena, o vsebini nahrbtnika, pravilih urejene in varne hoje v skupini, v njej pa je bil še prostor za nekatere opazovalne naloge, vtise otrok in staršev ter stran za planinski žig, ki so ga učenci prelepili v svoje knjižice "Zlati sonček". Z nami je bil dedi naše prvošolke, g. Lesar, kije kot član planinskega društva poskrbel, daje bila koča odprta tudi na to petkovo popoldne. Nekateri vtisi s pohoda: - Bil je lep sončen dan. Zbrali smo se pri Seljanu. Hodili smo drug za drugim in drug drugemu tudi pomagali. Otroci so bili zelo navdušeni. Pri Sv. Ani so se slikali. Igrali so se tudi razne družabne igre. Za trud so dobili v knjižico planinski žig. Za organizacijo pohoda bi se zahvalila razredničarki Poloni in vodnici Zdenki. - Prijetna poživitev pouka, spoznavanje telesne aktivnosti kol zdravega načina življenja, druženje otrok in staršev, staršev z ostalimi starši, dragoceni skupni trenutki, hkrati tudi odkrivanje bližnje okolice, ki je mnogim manj znana, kot si mislijo. Podobnih skupnih pohodov bi po mojem mnenju lahko bilo še več... - Prvič smo hodili z organizirano skupino, kar je bilo zelo nenaporno in poučno. Ob izkušenem spremstvu je bil izlet zelo zanimiv in hkrati rekreativen. Tudi v prihodnjih šolskih letih bi želeli kakšen tak izlet. Foto Polona Golouh Na četrtem (dopoldanskem) srečanju (19. 6. 2000) so se vsi učenci 1. A predstavili staršem z dramsko-lutkovno priredbo za razred, s predstavo Trnjulčica. Zadnje srečanje je bilo po mnenju večine udeležencev najlepše. Nekaj utrinkov no tem srečanju: - Bilaje zelo lepo pripravljena predstava. Otroci so res naredili nekaj, česar bi pred poi leta ne mogli nitipričakovati. BiH so izvirni, polni zanosa, dajih kar občudujem. V treh tednih so pripravili lepo presenečenje. ■Zeio ste se potrudili, biti steveč kot odlični. Želim vam še naprej veliko takih uspehov! - Želim si, da bi si še kdaj ogledala igrico, kjer bo igra! moj otrok in njeni sošolci. -Predstam je lepo poživila zaključek šote in nam vsem pokazala vaše izjemno delo in delo naših otrok. Bila sem res prijetno presenečena nad samo sceno in kostumi, ki so dali predstavi še poseben čar. Še posebej bi rada pohvalila učence, ki so z marljivim delom pokazali svoje sposobnosti. Prav vsi so lepo odigrali vloge. Otroci in vi sami ste pokazali izredno iznajdljivost in prisrčnost. 54 udeleženih je po predstavi lahko sodelovalo še v mini delavnici šivanja (vodila jo je ga. Krameijeva) oz. so si smeli vzeti kroje in materiale za izdelavo (počitniške) peresnice domov. Našo predstavo so si dva dni pozneje ogledali še: tri skupine otrok (iz vrtca, male šole in 1. D razreda), z njimi pa še vzgojiteljici in varuhinji, učiteljica, knjižničarka, specialna pedagoginja in obe pomočnici ravnateljice. RADA m pRESj&ADA v \yprrcu... to je bila naša želja-želja otrok skupine5-6let(ZABE),zvzgojiteljico Erno in pomočnicovzgojiteljiceVes-no.Toda KAKO? KJE? KDAJ? in navsezadnjeZAKAJ? Najin cilj je bil, da otrokom ponudiva možnostdru-gačnega doživljanja vrtca, otroci pa so si zastavili svoj cilj-skupaj preživeti nočvnaši igralnici. V začetku pogovorov z otroki smo se dogovorili, da ostane to naša skrivnost. Iskali smo ideje, pripravili načrt in določili dan. Koje bilo vse to pripravljeno, smo se zaupali še staršem. Dočakali smo težko pričakovani dan. Zvečer so otroci prišli v vrtec skupaj s starši, za katere smo pripravili kratek program. Zaigrali smo pravljico ZAJČKOVA HIŠICA (ruska narodna) in zapeli pesmice, ki smo se jih naučili ravno za to priložnost. # # # <* # » O Sledilo je kratko poslavljanje od mamic in očkov. Iz garderobe je bilo slišati še zadnja navodila: "Bodi priden! Ubogaj! Ne nori! Poslušaj Erno in Vesno! Lahko noč in lepo se imejte..." Tako smo ostali sami, a ne za dolgo. Prišli sta še vzgojiteljici Julka in Andreja, da nam pripravita večerjo, mi pa smo se odpravili na sladoled. Ko smo se dobre volje vrnili, je že dišalo po palačinkah, v skupnem prostoru pa so bile pripravljene mize, okrašene s šopki. Po večerji je sledil ples v pižamah in pripravljanje na spanje. Pozno zvečer smo smuknili v svoje spalne vreče in si zaželeli LAHKO NOČ. Ko so se otroci zjutraj prebujali, so najprej začudeno pogledali okrog sebe in kmalu je nastal vsakdanji jutranji živ žav. Naj se na koncu zahvaliva za vzpodbudo sodelavkam Oranžnega in Rdečega vhoda, vzgojiteljicama Andreji in Julki in navsezadnje staršem, da so nama zaupali svoje otroke. HVALA! Pripravila:Erna Menard Foto:Vesna Prijatelj OD VRTCA DO ŠOLE KULTURNE DROBTINICE S PREŠERNOM V NJEGOVEM LETU Po poetovih sledeh v Ribnici in skozi čas njegovega ustvarjanja Na fotografiji si sledijo: župan fože Tanko, kije imel tudi slavnostni govoi', avtorica svoje prve samostojne razstave Polona Rigler Grm in predstav-n ik Min istrstva za kulturo. Foto AP Ribniško razstavo o šolanju, življenju in pesniškem ustvarjanju največjega slovenskega poeta Franceta Prešerna si je zaradi izvirnosti postavitve, ki v vsem ponazarja duha starega časa, vsekakor vredno ogledati. Razstava obsega ne samo spremni tekst, ki obiskovalca za kratek čas jmpelje po Prešernovem času, marveč tudi stare predmete, med njimi nepogrešljivo šolsko klop, v kakršni si je v Ribnici uka žejo gasil tudi Prešeren. Tako je Ribnica ena izmed redkih občin, ki bo zaradi povezave s Prešernovim življenjem do decembra še posebej zaznamovala to slovensko kulturno leto. Razstavo, ki vsebuje tudi anketo o poznavanju dela Franceta Prešerna ter celo umetniško sliko, na kateri je upodobljen in jo hranijo Kaprolovi iz Sodražice, je pripravila etnologinja Polona Rigler Grm v okviru ribniškega Muzeja in bo v prostorih bivše Ljubljanske banke odprta do konca leta. Odprtja 22. junija se je udeležil tudi predstavnik Ministrstva za kulturo. Rib?uški župan ob tej priložnosti ni poudaril samo Prešernovega pomena, temveč tudi pomembno vlogo, ki jo je Ribnica nekdaj igrala, in izrazil željo, da ta kraj ostane lokalni center ter se pri tem ne želi podrejati državnim političnim silnicam, ki bi rade upravno središče preselile izven njega. A. Pahulje Razstavo najdete v prostorih bivše Ljubljanske banke, na Škrabčevem trgu 26, v Ribnici. Odprta bo predvidoma do sredine decembra. Pa ne odlašajte do zadnjega dne! Iz muzejskega arhiva RIBNICA IN NJENO ŠOLSTVO Okrog leta 1790je postala ribniška šola dvorazred-nica, ker tega leta nastopa poleg učitelja že tudi podučitelj (Schulgehilfe). Da je ribniška šola slovela daleč naokoli, je morala biti na dobrem glasu tudi v domači okolici, saj daleč naokoli ni bilo nobene šole. Ljudstvo je zelo hrepenelo po tem, da bi znalo brati. Dokaz je tole dejstvo: v Dolenji vasi je umrl stari cerkovnik, zato je župnik poklical v sili nekega svojega sorodnika z Gorenjske, da bi stregel pri službi božji. Ko so ljudje videli, kako mladenič bere pri sv. maši iz knjižice, jim je bilo to neizrekljivo všeč. Prosili so župnika in fanta, naj jih uči brati. Župnik hitro dobi iz Ljubljane nekaj tablic in mladenič je začel v župnišču s šolo. Privrelo je toliko otrok in odraslih, da je bila soba natlačena in jih je v eno tablico gledalo po pet ali pa celo šest. Žal so dečka že šesti teden poklicali domov in šola se je morala končati. V Ribnici je bila stalna šola z dvema razredoma, toda žal samo nemška, ki ni mogla biti vsem dostopna. Vodil jo je ribniški dekan Humel, kije bil hkrati tudi okrajni šolski nadzornik. Bil je zelo vnet šolnik, čeprav morda nekoliko nemško navdahnjen. Ves je gorel za šolo. Skrbel je za vse njene potrebščine in tudi učitelje je moral sam najemati in jih uvajati. Da ni našel vedno najboljših moči, mu ni zameriti. V dobi, ko je Prešeren zahajal v ribniško šolo, je le-ta imela dva učitelja Nemca. Morda je ravno zaradi tega slovela ribniška šola, ker so vsi "boljši" ljudje hoteli znati nemško, ki je veljal kot gosposki jezik. Tudi Prešernova mati je govorila nemško in zato poslala svojega sina v ribniško šolo. Z dekanom Humlom (1807 - 1818) se je začelo šolstvo urejevati tako, da so bili deležni šolskega pouka skoraj vsi otroci, in ne samo tisti, ki so hoteli prostovoljno hoditi v šolo. Takoj ob svojem nastopu leta 1807 je vpeljal nedeljsko šolo. Ker pa sta bila učitelja Nemca, je poučeval Humel ob nedeljah in Nenavadna srečanja... Srečanja nekdanjih srednješolcev-sošolcevali študentovje kar običajno; toda srečanje nekdanjih osnovnošolcev oz. sošolcevnižjegimnazijepa je bolj redko. Pa vendarsemišesrečujemo. Nižjo gimnazijo smo končali z maturo 1947 leta v Ribnici na Dolenjskem. "Najlepša" otroška leta smo preživljalivstrahu pred vojnimi grozotami. No, in morda smo prav zato ostali povezani, ne le kot rojaki, ampaktudi kot nekdanji sošolci in prijatelji. Radi prihajamo v našo Ribniško dolino oziroma na naša srečanja. V razredu nas je bilo 51.S profesorji in med seboj smo se zelo dobro razumeli. Naših profesorjev ni več, v nas pa so zapustili prekrasno vrednoto, in sicer to, da znamo ceniti domačo grudo in ljudi ter njihovo pojočo govorico ter da znamo biti ponosni na naše poreklo. Naše vrste se redčijo, saj nas je v preteklih letih zapustilo že 14 nekdanjih sošolcev. Ni jih več med živimi. Trije pa živijo v Ameriki oz. Kanadi. Doslej smo organizirali že 8 srečanj. Zadnje je bilo 14. junija. Vsa so bila prijetna in prisrčna. Prvič smo se srečali po 25 - ih letih. Tedaj se skoraj nismo prepoznali. Odtlej se srečujemo na vsakih 5 oz. 1 leto. Srečanje smo organizirali torej še za 40-letnico, 45- in 47- letnico in 50- letnico - tedajje bilo še posebej slovesno. Odtlej se srečujemo vsako leto. Srečali smo se doslej: na Travni gori, v Lovskem domu v Dolenji vasi, motelu Jasnica, pri Francetovi jami v Ribnici, od koder smo imeli pohod k Sv. Ani in k Stenam pri Sv. Ani, v Ribnici, kjer smo si ogledali etnografski muzej, Park kulturnikov, Miklovo hišo ter se poveselili na Bregu pri Kočevju. 6. srečanjeje bilo nad "Svati" na Veliki gori, leta 1999 pa nas je pot vodila v Gotenico in Kočevsko Reko. Tukaj sta se nam pridružila tudi sošolca iz Kanade oz. Amerike. Prav vseh 34 živečih dobi vedno lična vabila na srečanje. Vabimo tudi življenjske sopotnike naših sošolcev oz. sošolk.Ob vsakem srečanju nam je bilo toplo in lepo pri srcu. In prav je tako... Spominske fotografske posnetke hranimo v skupnem albumu: imamo pa še tudi vpisno knjigo naših srečanj. Prihajamo iz različnih krajev Štajerske, Primorske, Gorenjske, Dolenjske in Ljubljane, kamor nas je vodilo življenje. Radi se vračamo v našo lepo, zeleno Ribniško dolino. Naše letošnje srečanje 14. junija je bilo posvečeno še posebej 70-letnikom. 16 sošolcev in sošolk namreč v letu 2000 slavi svoj 70. rojstni dan. Temu jubileju je ustrezalo tudi letošnje vabilo. Program srečanja je bil zelo zanimiv: dobili smo se pri Miklovi hiši in se nato odpeljali na Ortneški grad (razvaline) in h kapeli sv. Jurija, kjer smo ob ogledu poslušali sošolca Franceta Lesaija, ki je pripravil razlago o gradovih na Ribniškem in v bližnji okolici ter kratki zgodovini. Iz Sle- men je bil lep razgled, saj nas je spremljalo lepo, sončno vreme. Ohladili smo se nato nad Sodražico pri sošolki Ljubi, ob njenem vikendu in v njem. Obiskali smo še Franca Koširja v Kotu, izdelovalca sit in rešet, ki nam je prikazal izdelovanje le-teh. Počakali smo, da je rešeto nastalo pred našimi očmi. Prijazni vaščani so bili veseli, da smo obiskali njihovo "vso v cvetju" vas z velikimi in trdnimi domovi. Odpeljali smo se nato čez Jurjevico in Sajevec v Ribnico v gostišče Ambrožič, kjer smo imeli kosilo. Tam smo potem obujali še spomine na šolska leta ter zapeli zdravico vsem jubilantom. Jelka nas je presenetila s 53 let staro spominsko knjigo ter Pavčkovo pesmijo. Poslovili smo se na vrtu sošolca Franceta, kamor nas je za konec povabil. Tam smo si ob kozarcu vipavca obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo. Julijana (Šobar) Hočevar, Celje V ČASU PREŠERNA (II. nadaljevanje) praznikih sam, od enih do dveh popoldne. Učil je otroke slovensko brati in pisati. Od dveh do treh so bili v cerkvi pri krščanskem nauku in litanijah, potem so bili izprašani, kar so slišali pri krščanskem nauku ali pridigi. S tem se je dopolnil šolski pouk, ki je bil do tedaj večinoma nemški. Tisti učenci, ki niso obiskovali šole, so bili v dveh oddelkih v kaki podružnici ali v šolski sobi, učila pa sta jih dva kaplana. Eno do dve uri so se učili brati, dve do tri ure pa so se učili krščanski nauk. Tako se je dekan Humel že leta 1815 lahko pohvalil, da znajo skoraj vsi župljani brati, kar je bila takrat velika posebnost. Pripravila Polona Rigler Grm POGOVOR Mala FATA (Foto Milan Čirovič) Velika FATA (Foto Milan Čirovič) FATA (Arhiv STOP) Pogovor: LUCIJA ČIROVIČ FATA izvablja smeh izza TV zaslonov, pa še Ribničanka je - za povrh! Kdo vasje navdušil za igranje? "Za igranje me je navdušil Ribničan Drago Mili-novič. Osnove za igranje in željo po več pa mi je dala Vesna Horžen." Za kaj ste šolani oz. kakšno šolo imate? Ali še kaj študirate? "Naredila sem srednjo oblikovalsko šolo, sedaj pa končujem pedagoško fakulteto v Kopru, smer predšolska vzgoja. Torej bom kmalu izšolana za vzgojiteljico." Koliko časa že igrate? "Začela sem leta 1993 v Ribnici." Kako ste prišli na TV? "Zvedela sem za avdicijo in se javila. Po pogovoru s Tomažem Grubarjem (producent) sem imela tako kot drugi člani zasedbe poskusno snemanje. Bilo je uspešno in sedaj sem tu." Nam lahko opišete, kako poteka snemanje oddaje "TV-DOBER DAN!" "Hkrati posnamemo štiri do pet delov. Najprej dobim (dva tedna pred vajami) vse tekste že napisane. Te preberem, jih obdelam in se jih naučim. Nato imamo tri dni vaj, kjer tekste preberemo vsi igralci skupaj ter jih poskušamo že odigrati. Na vajah kakšne detajle spremenimo, dodamo, črtamo in razjasnimo nejasnosti. Nato se začne snemanje. Najprej se oblečemo v kostume (v mojem primeru: dve halji, nogavice, natikače, uhane in prstan). Temu sledi maskiranje. Da se Lucija dokončno spremeni v Fato, je potreben puder za obraz, glavnik za natupiranje las, črne in sive barve za poudarjanje gub in podočnjakov, siva barva za sive pramene las, rjav lak za zob in dva glavnička za "urejeno frizuro". Nazadnje pridejo na vrsto rekviziti: metla, vedro, krpa, sesalec in skodelica kave. Za snemanje navadno porabimo teden dni." Kdo piše scenarije za oddajo? "To so štirje fantje, ki sestavljajo produkcijsko hišo "Mangart". Včasih so delali "Odklop"." Ali radi igrate vlogo Fate? "Seveda! Ob Fatise zelo zabavam." Ali imate veliko prostega časa? "Trenutno mi prostega časa hudo primanjkuje. Če pa si utrgam kakšno urico, pa grem rada v kino, obiskujem prijatelje in igram ročne bobne. Včasih mi uspe celo prebrati kakšno knjigo." Kakšni so vaši vtisi o prvem nastopu na TV? "Dobri. Sama sebi se zdim smešna; kot da ne bi bila jaz." Za kaj najraje zapravljate denar? "Za kino, potovanja, hrano, koncerte,... Včasih si pa tudi kakšno obleko kupim." Kam bi najraje odpotovali? "Vedno sem si želela v Indonezijo, kjer imam sorodnike." (Op.: In tam bo do 15. avgusta!!!) Kaj vam je v življenju najpomembnejše? "Poštenost, prijaznost, humor, ljubezen, prijatelji. Hkrati pa je fino, če si zdrav, uspešen in imaš dovolj denarja..." Igrate igre na srečo? Ste že kdaj kaj zadeli? "Včasih. Ne verjamem v svojo srečo pri tovrstnih igrah. Sem pa zadela enkrat pleteno majico, katere nisem še nikoli oblekla." Ste zadovoljni s svojo službo? "Prave službe niti nimam. Trenutno živim od Fale v seriji TV Dober dan in tudi izven nje. In s Fato sem tudi zadovoljna!" Katera je vaša najljubša žival? "Nasplošno imam živali rada, še posebej pa manjše pse." Pa hrana? "Jem vse, kot študentka tudi veliko sendvičev, pic, špagetov,...Zato se take hrane naveličam in si prav zaželim domače goveje juhe, jote in podobnih jedi. Ne maram preveč pekoče hrane. Občasno grem tudi v kitajsko restavracijo." Kje ste preživeli svoje otroštvo? "V Ribnici; največ na dvorišču in vrtu, ki ga imamo za hišo. Tam je veliko trave in dreves, po katerih sem rada plezala." Kdoje vaš idol? "Nimam splošnega idola, ampak bolj nekako občudujem ljudi, ki so v življenju naredili kaj velikega in pogumnega...To pa je lahko Anthony Hopkins z izvrstno igro, Sting z neverjetnim koncertom, sestrična z magisterijem iz arhitekture in s službo v Singapurju, prijateljica, ki ne kadi več, ali pa vedno prijazna prodajalka." Za konec pa vaše sporočilo in pozdrav vsem nam? "Vsem želim, da bi predvsem naredili šolo. Za naprej pa vam priporočam, da se v življenju čimbolj zabavate, delate tisto, kar si najbolj želite, obenem pa bodite pošteni in prijazni." Na vprašanja, ki sva jih sestavili Tjaša Arko in Marjeta Pucelj, je odgovarjala televizijska igralka Lucija Čirovič. Poznamo jo iz oddaje "TV-DOBER DAN", v kateri igra smešno in duhovito čistilko Fato. 1x1= FATA IE TRENUTNO NAJPOPULARNEJŠA RIBNIČANKA. MA KAJ BI TO, SLOVENKA!!! ZATO: O NE, NISMO JE SPREGLEDALI, CELO OBRATNO - KRIČI PO NAŠI POZORNOSTI. MALO SO JO ZA POGOVOR POBARALI MLADI, MI PA ČAKAMO NA TISTI NAŠ TRENUTEK... DA SE BO MEDIJSKA EVFORIJA MALCE POLEGLA, DA BO LUCIJA 15. AVGUSTA PRIŠLA IZ INDONEZIJE, DA... JO BOMO VPRAŠALI KAJ, ČESAR JE NI ŠEČISTO NIHČE, IN ZVEDELI MORDA KAJ, KARJE REDKIM PRIŠLONAUHO. Uredništvo Novičke iz daljne dežele ali Aleš osvaja Ameriko Torej, kotževsiveste,jeAlešŽagar23. junija krenil preko luže v Peru osvajat visoke vrhove. Predno povemo, kako se kaj ima, moramo najprej pohvaliti naše mlade plezalce, ki tudi doma ne počivajo. In sicerso vsoboto, lO.junija, imeli tekmovanje všportnem plezanju vPivki. Udeležila sta se ga Kristjan Pranjič in Tomi Lukič. Poglejmo, kakšne rezultate sta dosegla: Med mlajšimi dečki: 1. Jure Bornšek ŠPO Celje 2. Miha Škof AO Matica 3. Nejc Česen ŠPO Tržič Jure Mohar AO Matica 7. Kristjan Pranjič AO Ribnica Kadeti: 1. Anže Štremfelj AO Kranj 2. Andrej Trošt AO Matica 3. Simon Margon PK Divača 4. Tomi Lukič AO Ribnica No, zdaj pa so na vrsti novičke iz Peruja. Torej, po zaslugi hitro razvijajočih se komunikacij, računalnikov, Interneta in tako naprej (pa ne, da bi hotela narediti zanje kakšno reklamo), ampak stvar je taka, da smo z Alešem na hitri zvezi. Kadar je seveda v dolini. Pošta iz daljne dežele prispe v našo deželo v nekaj sekundah, česar sem še posebno vesela jaz, saj vsak večer nestrpno pregledujem elektronsko pošto in čakam, da bo med prispevki tudi glas iz Amerike. Prvo sporočilo je Aleš poslal v soboto, 24. junija, ko je prispel v Huaraz in se nastanil v hotelu Farolito. Zaupal mi je, da so domačini še vedno majhni in hrana še vedno izvrstna. V ponedeljek, 25. junija, se je že odpravil v dolino Cojup na aklimatizacijo. Potem pa dolgo nič... In še vedno nič... In še en teden nič... A kdor čaka, dočaka. V petek, 7. julija, sem končno spet zagledala pismo, v katerem je povedal, da je prispel že z druge ture. Na prvo aklimatizacijo, na boj z obupno redkim zrakom, seje odpravil čisto sam, s 25 - kilogramskim nahrbtnikom . Po petih dneh seje vrnil v dolino in takoj naslednjega dne seje pridružil kolegom, ki so šli pod goro Alpamayo (malo pod 6000 metrov), ki jo domačini imenujejo "Najlepši grob na svetu". Verjemite, da je gora res lepa, pa tudi nedružabna. Že lani nam je postregla z obupnimi snežnimi razmerami in mehko svežo preprogo, letos pa se je zgodovina ponovila. Dokler ni bilo njih, seje mamljivo smehljala v soncu. Po petih dneh, ko so obupali in se obrnili v dolino, seje spet razkrila v vsem svojem sijaju. In seveda sveže odeta v kakšen meter novega snega. No, naši prijatelji so si potem oddahnili v dolini, kjer so se, po Aleševih besedah, "nažrli hrane do onemoglosti". Danes, 8. julija, ko to pišem, je Aleš s prijatelji z Rašice (če sem prav razumela informacijo), že krenil nazaj v dolino Cojup, kjer se bodo spet nadihali redkega zraka in se do konca aklimatizirali, baje pa seje tam naš najdrznejši alpinist že zagledal nekam... Kaj je ta nekam, naj ostane skrivnost. Lahko izdam samo to, da sega preko 6200 metrov nad morje. Drugače pa Aleš pravi, da pozdravlja vse, ki ga poznamo, in se priporoča, da držimo pesti za lepo vreme. Če pa bi mu kdo rad pisal, je dosegljiv na naslednjem naslovu: aIes_zagar@yahoo.com. MARJETKA PORENTA Aleš Žagar na pripravljalni turi; maj 2000 Foto Dejan Žagar IPI JULIJ Datum: SOBOTA, NEDELJA, 29.-30.7.2000 Kam: na Ledine, RINKE (2349 m), Češko kočo (100-letnica koče) Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA (brez vzpona na Rinke), ZELO ZAHTEVNA (z vzponom) Trajanje: 8 urin 5 ur Vodja: Jože Andoljšek in Zvone Oberstar AVGUST Datum: SOBOTA, NEDELJA, 12.- 13.8.2000 Kam: na Sovatno, Kriške pode, STENAR (2501 m), RAZOR (2601 m), BOVŠKI GAMSOVEC (2392 m), Luknjo in nazaj v Vrata Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur in 6 ur Vodja: Gregor Češarek Datum: SOBOTA, 26. 8.2000 Kam: na OJSTRICO (2349 m) Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur Vodja: Zvone Oberstar Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz...). NAJNOVEJŠE! Aleš je 11. julijavsolo-vzponu preplezal 600 m dolgo južno smer na gori Palcaraju, kije visoka okrog 6200 m. 4. . mk i.tß.texx' p. Poimenoval jo je 1NMORTAL BELOVED. Nagib stene znaša od 90 do 110°. Plezal je 11 ur in tako izpolnil del svojih načrtov. Počuti se odlično, je blazno utrujen in pleza v groznih snežnih razmerah med razpokami in plazovi. Zato bo ta neprijetni čas izkoristil za plezanje po 600 do 800 m visokih granitnih stolpih na gori HUAJUASH. /1, S? 1. ilidian 2. C.Fowler variant 3. Quebec variant •,VA f\ 4. NZ variant 7, Jaeger 5. M. Fowler - Watts 8. French Armv 6. Japanese 9. French guides Taulliraju - južna zloglasna stena, ena izmed načrtovanih smeri, ki jih namerava Aleš osvojiti. PORTNI UTRINKI ŠPORTNI UTRINKI Posamično državno prvenstvo v triatlonu - Kočevje 2000 Ribnica ima viceprvaka v triatlonu - Damijan Kromar! Odprto posamično državno prvenstvo vsprinttriatlonu na 750 m plavanja, 20 km s kolesom in 5 km teka seje 2. julija odvijalo vsosednji občini. Zmaga in naslov državnega prvaka sta pripadla Damijanu Žepiču. Damijan Kromarje dokazal, da se tudi z malo slabšo predstavo v plavanju in odličnima predstavama s kolesom in v teku da priti zelo visoko, na samo drugo mesto. Damijana se bo mogoče prijel vzdevek "Večno drugi" (na državnem prvenstvu v duatlonu je osvojil tudi 2. mesto), vendar je Damijan optimist in pravi, da bo prišel dan, ko bo imela Ribnica tudi posamičnega državnega prvaka, v duatlonu ali v triatlonu. Miloš je sicer iz vode prišel zelo uspešno, vendar se mu je pred nosom odpeljala skupina triatloncev. Tako da je po kolesarski progi vseskozi vozil sam. Po solidnem teku seje Viceprvak Damijan Kromar Foto Tomaž Remic uvrstil na 9. mesto, in tako izboljšal lanski rezultat za 6 mest. Za odlično predstavo pa je poskrbel Bojan Čebin, saj je bil odličen tako v plavanju, kot na kolesu in teku, in je zasedel 21. mesto ter prvo mesto v svoji kategoriji. Bojanu se na kolesarjenju pozna novo kolo, ki ga je dobil teden pred tekmovanjem. (Izrabil bi priložnost in se zahvalil njegovemu očetu in podjetju RIKO KOR za prispevek pri nabavi kolesa.) ______ Matej Škufca je bil na koncu s svojo uvrstitvijo zadovoljen. To pa seveda ne velja za Mitja Dečmana, saj ga je že po prvem kilometru s kolesom čebela pičila v vrat. Mitja je občutljiv na pike in je preostanek tekme razmišljal, kdaj bo moral odstopiti. Na koncu se je uvrstil za Andrejem Remicem. Remic in Jure Tanko sta bila na progi solidna in sta tako zasedla 2. in 3. mesto med kadeti. Ne smemo pa pozabiti na našega veterana Toneta Žagarja. V svoji kategoriji veteranov je prehitel vse svoje kategornike in osvojil 1. mesto. Pred tekmovanjem v sprint triatlonu je bil organiziran tudi super sprint triatlon (200 m plavanja, 8 km na kolesu in 2 km teka), ki sta se ga udeležila tudi dva kadeta, ki sta s treningi pričela šele letos. Napredek v treniranju se močno pozna, tako je Nejc Arko osvojil 1. mesto med rekreativci, Simon Pogorelc pa 1. mesto med otroki, roj. 1987 in mlajšimi. Ob polovici pretečene sezone bi se rad zahvalil vsem sponzorjem in donator-jem, ki so nam pomagali, da smo se lahko udeleževali vseh teh tekmovanj. To so OBČINA RBIBN1CA, Športna zveza Ribnica, Pizzerija Harlekin, Frag-mat izolirka, OB1S finančne računovodske storitve, FOTO TONI, Ristro, d.o.o., Peskokop, Prevozništvo KLUN ter Riko Hiše. ETU Prestige Race Zagreb 2000 Triatlon v Zagrebu po kategoriji spada v razred evropskega pokala. Tako je bilo na startu 48 tekmovalcev iz 8 držav. Za triatlon klub so nastopili trije tekmovalci: Damijan Kromar, Miloš Petelin in Matej Škufca. Na razdalji olimpijskega triatlona 1500 m plavanja, 40 km s kolesom in 10 km teka je zmagal pri nas za zdaj najboljši triatlonec Damijan Žepič. V ribniškem klubu pa seje bil boj izmed Damijanom in Milošem. Damijan je Miloša dohitel in prehitel v teku na 5 km, in tako zasedel odlično 8. mesto. Na 9. mesto pa se je uvrstil Miloš Petelin. Matej Škufca se je po slabši predstavi v plavanju vseeno uvrstil na 25. mesto. Dirka je štela tudi za slovenski pokal, kjer sta Damijan in Miloš zasedla 3. in 4. mesto. Miloš Petelin, jezen, ker mu je pred nosom ušla skupina Foto Tomaž Remic ODLIČNA PREDSTAVA DAMIJANA KROMARJA IN OSTALIH NAŠIH TRIATLONCEV V ROVINJU! Damijan Kromar še naprej zmaguje na tekmah pri nas in na tujem. Vse to kaže na dobro pripravljenost, vendar ne samo Damijana, tudi ostalih naših. Na tekmi v Rovinju (750 m/ 22 km/ 5 km), ki je štela za hrvaški pokal, je odlično pripravljeni Damijan Kromar kar pometel s konkurenco. Svojo zmago si je zagotovil z dobrim plavanjem in odličnim tekom. Na kolesu v prvi skupini pa Damijan ni bil sam. "Družbo" sem mu delal Miloš Petelin, ki sem uspel iz vode priti pred Damijanom. Tako sva se dobila šele na kolesu in nisva dopustila nikakršnega presenečenja. Damijan je zmagal, sam pa sem se uvrstil na odlično 7. mesto. Mitja Dečman v elementu Foto Tomaž Remic V ozadju se je bil boj med vedno znova dobrim kadetom Andrejem Remicem in članom Mitjo Dečmanom. Dvoboj je dobil mlajši-za pičlih 7 sekund. Tako da sta zasedla 20. in 21. mesto. V dvoboj pa se ni uspel vmešati Bojan Čebin, ker mu je na žalost spustila zračnica na kolesu. Matej Škufca je imel smolo pri plavanju, za nameček pa je na tekmi s kolesom padel (nič hujšega). Tako je zasedel 30. mesto. Najstarejši član TK Ribnica Tone Žagar pa je z uvrstitvijo na 3. mesto med veterani II v klubu dodal še piko na i. V absolutni konkurenci pa seje uvrstil v drugo polovico. Spletna stran kluba: WWW.triatlon-klub-Ribnica.si O triatloncih pisal: MILOŠ PETELIN NA 9. EVROPSKEM PRVENSTVU ŠPORTNIH PEDAGOGOV USPEŠNA TUDI RIBNIČANA Belgijsko mesto LEWEN, oddaljeno 30 km od glavnega mesta Bruslja, je bilo prizorišče letošnjega evropskega prvenstva športnih pedagogov. Ti se vsako leto pomerijo v naslednjih disciplinah: mali nogomet, odbojka, tenis, namizni tenis in atletika. V ekipi slovenskih športnih pedagogov, ki je štela 50 tekmovalcev, sta bila tudi dva Ribničana, bivša nogometaša Peter Karpov in Janez Ilc. Tekmovala sta v tenisu in atletiki, in to zelo uspešno: saj je Peter v parih dosegel tretje mesto, Janez pa je v atletiki dosegel štiri druga mesta (skok v višino, met kopja, met krogle in tek na 100 m) in tretje mesto v skoku v daljino. Tako je veliko pripomogel, da je ekipa dosegla skupaj tretje mesto. Udeležbo na tem tekmovanju (to je že tretje leto zapored), sta jim omogočila Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica in Osnovna šola dr. Anton Debeljak Loški Potok, pomagali pa so jima tudi naslednji sponzorji: ŠPORTNA ZVEZA, MAXI L ES, FOTO TONI, OPTIK JANEZ POZNIČ, AVTO ŠOLA HER-BY, BIFE 3:21, TRGOVINA URŠNJAK, BISTRO PAP in PIZZERIJA HARLEKIN. Naslednje prvenstvo športnih pedagogov pa bo julija prihodnje leto v Grčiji. Peter Karpov, Janez Ilc NOVICE > 17. 6. 2000 je imelo Planinsko društvo Ribnica v koči pri Sv. Ani IZREDNI občni zbor, na katerem smo izvolili novega predsednika. NOVI predsednik PD Ribnica je Rudi Lovšin. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili dosedanjemu predsedniku Jožetu Andoljšku za požrtvovalno vodenje društva, vse delo in vloženi trud! > Od 7. do 12 julija 2000 so se na svoje zasluženo potepanje po najlepših delih Julijcev podali državni podpravki. Mladi planinci (ekipa Urban v sestavi: David Debeljak, Lea Lesar, Tjaša Arko, Simon Žurga ter mentorica Zdenka Mihelič) so na državnem tekmovanju "Mladina in gore" v Framu, 20 11. 1999, dosegli odlično 2. mesto ter tako dobili za nagrado bivanje v Erjavčevi koči na Vršiču in v Pogačnikovem domu na Kriških podih. OBVESTILO > 26. julija 2000 bo ob 19. uri pri Sv. Ani sveta maša, po maši pa PD Ribnica vabi na SREČANJE OB KRESU! Pripravila: Zdenka KOŠARKA Športna zveza Ribnica organizira občinsko ligo v košarki (po vzorcu občinske lige v malem nogometu). Vse zainteresirane ekipe vabimo na sestanek, ki bo v petek, 18. avgusta, ob 19. uri, v sejni sobi v Športnem centru Ribnica. Informacije na tel.: 8369 663 in 041 634-650. Športna zveza Ribnica POVABILO K SODELOVANJU Stanovalci naselja Grič smo ustanovili Turistično športno društvo Grič. Radi bi se družili, uredili igrišča, da bi tako skrbeli tudi za svoje okolje in poskrbeli za mladino. Kdorkoli želi biti z nami in uresničevati podobne cilje kot mi, je vabljen, da postane član našega društva. Informacije vam lahko nudita Fortunat Šilc ali Nevenka Henigman. KO ČAS STVARI NA SVOJE MESTO POSTAVI.. Pride čas, ko te doleti žalost in pride čas, ko si žalosten. Človek bi mislil, da med besedama ni nikakršne razlike. Pa ni tako. Bistvena razlika je. Celo tako bistvena, da lahko ta žalostna beseda "ŽALOST" pomeni celo radost, veselje. Toda da prideš do tega spoznanja, je potrebno mnogo pretrpeti, premišljevati, biti ponižen, se spoznavati in spoznati. Potem začneš dojemati lepoto in smisel življenja. Dojemati začneš globino tistega znamenitega izreka: "Samo preko trpljenja vodi pot...". Druga stvar pa je žalost. Kako hudo je, če te nekdo po krivem obdolži, te razžali, te ne mara, te ne spoštuje, če ti kaj slabega stori...Kako je človeku hudo, kako je lahko človek žalosten, potrt. Žalost in krivica. Krivica zaradi dobrih del, dobrih želja. Kakšna ironija! Za dobre in poštene stvari biti žalosten. Še najhujše je, da smo tega zmožni le ljudje. In to MI, ki mislimo, da smo naj....in mislimo, da smo ne vem kaj. Ni opravičila. Niso to naše nenamerne napake. Vsi smo grešniki. Sedaj govorim o NAMENIH. Slabi nameni so povod gorja. Ta pojem časa je nekaj tako ču- dovitega, za ljudi odrešujočega. Vsi imamo svoj čas. Vse ob svojem času. Vse stvari in dejanja dobijo ob svojem času svoje mesto in pomen. Nič ne uide, nič ne ostane skrito, nič se ne izgubi, le čas je potreben. Vprašanje je le, kako ga bomo izkoristili. Nekdo je dejal, da vse lahko jročaka, le z odpravljanjem svojih napak in dobrimi deli se ne sme, ni časa za odlašanje. Razmišljati moramo o sebi. Priti moramo do spoznanja, da ni problem ta ali oni. Vedno si problem ti. Ni problem, kaj so tebi slabega storili, problemje, kaj si ti slabega storil Samo tvoji grehi naj te žalostijo, vse ostalo naj ti bo v veselje. To razmišljanje je namenjeno nam vsem. Vse ima v življenju svoj smisel in svoj pomen. Nam je dano v razmislek, kako bomo stvari razumeli. Moja želja je, da bi se vsak našel v pravi luči. Zase pa si želim, da bi lahko še pri Sv. Ani razmišljal, zrl v jasno noč, temo in videl samo lepo, lepo. Ir ŠPORTNI UTRINKI VIJUGANJE PO SLOVENSKI DEŽELI Z ribniškimi motoristi po Sloveniji "Z ENO BESEDO? NORO!" "Leteči dogovor" je bil, da se drugo leto spet snidejo, a morda na poti v Grčijo ali Španijo... Motoristi so bili možje besede. Napovedanega 21. junija so se izpred svojega motorističnega sedeža Amadeus odpravili na petdnevno vožnjo po Sloveniji. Na lagodno, zmerno vožnjo s svojimi težkimi motorji, pa ne zato, ker bi jim v starosti od 35 do 45 let pešala volja ali želja po hitrosti in preizkušanju moči motorja, marveč zato, ker je bil namen dobro jesti, dobro piti in se ( veseliti. In druženje bi bilo nikakršno, če bi morali drug drugega loviti po Sloveniji! Start proti Kostanjevici kot prvemu ciljnemu postanku 1200 kilometrov dolgega popotovanja je bil tih, a tak, ki je zapihal na dušo Ribničanov. Z ribniško zastavo, in ta je bila vsepovsod z njimi, saj so želeli biti atrakcija, na katero bi se lepile oči od Ribnice do Murske Sobote in vse do Portoroža, ker se na tak način lahko doseže kaj uspešna promocija Doline! Opremili so se s prospekti, brošurami, velikimi kuhalnicami, kapicami, majicami in jih delili radovednežem, da bi tako pustili "vidno sled" za sabo. Nekaterim je zadoščalo že to, da so jih videli, vse v usnju in na oko privlačnih chopper-jih. Skupinica je bila sicer od prvotnih 20 predvidenih vozačev močno okrnjena, saj jih je celotno pot prevozilo le šest: Pavel Hočevar kot glava motoristične družine, Srdan Mihajlovič, Slavko Rus, Alojz Zakrajšek, Stane Krajec in Filip Fili-pidis. Pat’r Nik je pripeljal le do Kostanjevice, in tudi Alojz Arko, Janez Pirker, Marko Tanko in Janko Košmrlj so zaradi neodložljivih obveznosti prihajali in odhajali. Načrta so se držali, kolikor je bilo le mogoče pri 360 C v senci, in dnevno prevozili od 200 do 300 kilometrov. Odvisno od težavnosti posamezne etape in razpoloženja v ekipi, je dejal Srdan. Žensk zato niso hoteli "matrat" in so jih raje "prišparali" za piknike in krajše izlete, na katere se med letom večkrat radi odpravijo, je dejal.Spali so na ptujski konjski farmi, v farovžu na Ostrem vrhu, v bovškem hotelu in pod šotorskim krilom na morski obali. Paleta doživetij je bila tako neizčrpna, za vzdušje pa so skrbeli vsi po vrsti. Prav posebej lep sprejem so po njihovem pripovedovanju doživeli pri članih Motorističnega kluba Kurent s Ptuja, kjer so po prevoženih prvih 220 km tudi prespali. Drugi dan so križarili preko celega Prekmurja in prevozili dolgih 268 km, tretji dan na poti po Gorenjski prečkali tudi Vršič, medtem ko jih je četrti dan že čakala Primorska. Vožnjo so njihovi motorji prestali brez vsakršnih težav, vreme pa se jim je skisalo ravno zadnji dan, ki naj bi ga prebili v Kopru, Izoli in Portorožu. In ko so zjutraj v šotorih prestali neurje, so se peti dan odločili za vrnitev. Domov so prišli mokri kot miši, saj jih je dež vseskozi spremljal, ampak...vse skupaj je bilo tako lepo, da bodo drugo leto nekaj podobnega spet ponovili, govorijo. Šušljali so celo o Grčiji ali Španiji... A. PAHULJE Motoristi pred startom! Foto: Kdor je utegnil STARIM ČASOM OB BOK 120 oldtimerjev na jeklenih konjičkih se je zbralo na petem, kaj drugega kot jubilejnem v jubilejnem letu, prvojulijskem rallyju, ki so ga gostili in pripravili člani ribniške in kočevske območne obrtne zbornice. Posamičen start starih vozil in motorjev z Marofa je..., kako bi človek zapisal..., tako nekako zelo sodil v tisti trenutek, ukleščen med staro grajsko zidovje. Zaradi izvirnih oblačil in opreme so opazovalci z navdušenjem na obrazu pospremili marsikaterega udeleženca od Kopra, Ljubljane do Kranja, Ribnice in Kočevja, ki je letos s svojim jeklenim ljubljenčkom hrumel skozi območje Gotenice in Kočevske Reke. Sveti Duh na Ostrem vrhu. Z domačinom, ki je Ribničanom pripravil prenočišče v župnišču. Foto: Kdor je utegnil STREETBALL "RIBNICA 2000" Na igrišču v Sušju se bo v soboto, 29.07.2000, odvijal turnir -Ribnica 2000 v streetball-u, z začetkom ob 16. uri. • Na turnirju lahko sodelujejo le ekipe, ki imajo v svojih vrstah najmanj 3 igralce s stalnim prebivališčem v občini Ribnica. • Ekipe se imajo možnost prijaviti najkasneje do sobote 29.07., do 15.00 ure. • Prijave sprejema Miha Ilc, tel. 041 590-970. • Vse ostale pomembne informacije in pravila se dobijo ob prijavi. • Startnina znaša 2.000,00 SIT na ekipo. VOJKO ARKO MIKLOVA MAMA Vojko Arko, pisatelj in andinist, živeč v Argentini (Bariloče), je v kratki pripovedi z naslovom MIKLOVA MAMA oživil spomin na svojo staro mater KAROLINO ARKO PAKIŽ GOEDERER in na Ribnico ter Ribničane za časa svojega življenja (1920-2000), kakor jo je zaznaval, ko je tukaj bival, oziroma pozneje, ko jo je obiskoval, kadar j e prišel v domovino. MIKLOVA MAMA IZ RIBNICE (III. nadaljevanje) V Ribnici prepreza Bistrico več mostov. Eden pelje v grad, ki je bil ob koncu vojne porušen in je preurejen v muzej. Dva mostova sta vodila "na Mlako" kot smo v moji mladosti imenovali tisto trško "predmestje". Skozi "Mlako" smo hodili na ribniško kopališče. Malo nad trgom je rečica izdolbla nekaj tol-munčkov in tam, blizu drevja in travnikov, so tržani postavili primerno leseno zgradbico z nekaj kabinami, s ploščadmi iz desk za sončenje in s stopnicami, ki so se spuščale v vodo. Moja mama je rada plavala in seveda tudi otroke učila take veščine. Pa nas je vodila na kopališče svoje mladosti. Pozneje smo ob obiskih v Ribnici sami prihajali v tisti počitniški kotiček. Stara mama je prav zaradi nas plačevala kopališke pristojbine in kadar sem se spravljal na kopanje, mi je dala ključ naše kabine. Na poti na kopališče mi je mama pokazala večjo hišo in povedala, da se je ona tam rodila. Fantiča so stari časi malo zanimali, a si je zapomnil pripovedovanje, povsem pa pozabil na tisto sorazmerno veliko stavbo. Pozneje je v krogu domačih, zlasti tet, izvedel za zgodbo stare mame, ki je po smrti moža in dveh otrok prišla nazaj v Miklovo hišo in prevzela prezadolženo posestvo. Ker Miklova Karolina ni rada govorila o preteklosti, ni kritizirala ne tarnala o svojih težavah, o teh dogodkih v začetku stoletja od nje nisem kaj dosti slišal. Komaj kdaj mi je kaj omenila o "malnu", kot so njene sestre imenovale njen bežni dom, ki ga zdaj gledam na stari fotografiji. Prav tako sem tudi samo mimogrede slišal kaj o njenem drugem možu, ki ga moja mama, njegova pastorka, ni prav nič marala. Stara mama mi ga je samo enkrat omenila. "Vzela sem ga, ker sem mislila, da bo dober gospodar." Pa mi je pozneje v čisto drugi zvezi pisala o svoji življenjski modrosti: "Kesanje in jokanje, to je vse zastonj, tako so naš očka rekli." Po povratku s kopanja smo bili seveda lačni. Opoldne ali zvečer je bila za nas določena miza za pečjo v "boljši sobi" v gostilni. Če sem bil sam, je včasih prinesla jedila teta Helena ali služkinja. A kadar smo bili vsi trije vnuki na obisku, se je prav stara mama potrudila, da je prišla z veliko skledo juhe in jo razdelila po krožnikih. Prav tako je urejala z mesom, krompirčkom in zelenjavo. Včasih nas je postregla s svojim izredno dobrim golažem, ki ga je znala samo ona pripraviti. Ko smo bili še majhni, je seveda špinača krasila vso drugo jedačo, po kosilu ali večerji pa smo dobili kaj sladkega. Stara mama je pred jedjo navadno molila in mi smo odgovarjali. Potem pa je včasih prisedla, povedala, kaj je prav, kaj ne in nas to in ono učila. Tu se mi spomin utrne in brzi za galebi, ki se sprehajajo nad jezerom. Ko se mi povrnejo ribniške zgodbe, se zbudijo prikazi ribniškega sejma. Vsa osrednja trška cesta, seveda netlako-vanain kronana z nekaj visokimi drevesi, je polna stojnic, kjer prodajajo vso mogočo robo. Fantič se potika med množico ljudi in ogleduje ponujene dobrote. Potem teče domov in razklada stari mami, kaj vse je videl. In res si priletna in zaposlena žena vzame nekaj časa, spremi vnuka do branjevcev pa mu kupi bonbone in lec-tove srčke. razpolago v kavarnah že jutranji dnevni list, ki ga pripeljejo s kamioneto iz General Roča v deželo jezer. Moj sin Tonček dela za ta časopis. Nazadnje smo pred meseci dobili v samih Bar-iločah čisto sprejemljiv dnevnik, ki se kliče Cordillerano. Pregledam naslove in prečitam kako poročilo-vsega zdaj itak ni mogoče brati- pa se mi vsiljuje misel, da se svet ni kaj dosti spremenil kljub tehničnemu napredku. Seveda imamo kup stvari, kijih še včeraj ni bilo in kijih pravzaprav niti ne potrebujemo. A človeške norosti so zmeraj enake: divjaštva v Bosni in v Liberiji, grožnje raznih vojn, ki naj pomagajo tovarnam orožja do dobičkov, nez- Znova se prekinejo ribniške slike in pozornost mi zajame bližnji park mestnega trga. Tipam z očmi po nasajenih araukarijah in po košati cipresi nad spomenikom pionirja Prima Caprara. Vtihotapi se mi misel, da je to mogočno drevo zadnje, kar je ostalo od nekdanje divjine, ki jo je Capraro spremenil v delovni prostor za svojo žago. Pa se mi spel porajajo ribniški spomini. Namesto sejma se mi prikrade pust s številnimi pisanimi maškarami. In vidim sličico, o kateri mi je pravila sestra. Majhna punčka je prišla z mamo nalašč zato v Ribnico, da vidi pustne šeme. A je bil pust prav takrat nekam reven in ko sta šli po trgu, ni bilo nikjer nobene našemljene pojave. V Miklovi hiši pa se je tako bitje nenadoma prikazalo. Majhna, nališ-pana, maskirana ženska je najprej preplašila in potem razveselila deklico. Šele pozneje je otrok izvedel, da tista maškara ni bila nihče drug kot stara mama, ki je hotela ustreči mali vnukinji. icsai Jesensko sonce sije skozi okno. Spredaj so Janez, Nežka in Edvard, zadaj pa sta Angela in Fani Sedim v majhni bariloški kavarni, srebam kavico in listam zadnje novice. Navada postreči gostom s časopisjem, kot so to počele kavarne v Ljubljani in Trstu, je v našem kraju razmeroma nova. Ko smo se pred skoraj petdesetimi leti znašli pod Kordiljerami, smo mogli kupiti v kaki trafiki samo najmanj dva dni stare buenosaireške dnevnike. A zdaj imamo na možnost civilizacije, da bi zajezila barbarstvo, ki se začenja že pri nevzgojenih mladostnikih - pa človeka taka razmišljanja zanesejo v dobo velikih prekucij, ki smo jih doživeli in preživeli. Miklovi mami je bilo usojeno, da jo je pri sedemdesetih letih zajela še druga svetovna vojna. PODLISTEK “S’m kuk’r en Kekec, s to kapo,” je rekel motorist. Morda pa res, saj jih je fotoaparat ujel v Kekčevi deželi. Na 5 - dnevni poti po Sloveniji so se imeli NORO! Stran 30 DOBRODELNI A AKCIJA Prisluhnite vsi. Ki selite pomesiati Zai olt raz vole 5 Svoj prispevek, ki ga želite nameniti boljšemu zdravju vseh občanov Ribnice, lahko nakažete na žiro račun Lions kluba Ribnica 51310 - 0X8 - 30350 s pripisom "Prisluhnili smo prošnji..." DOSLEJ ZBRALI 1,7 MILIJONOV TOLARJEV