DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji maša mesečno Din 10.—, v Inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška testa 5 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska sbondca — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi »e ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne Sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din . maU oglasi. M atuMja v tatialoe namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ QJb iftev 145 • Maribor, tetrtek dne 21. decembra 1939 e Leto XIV Trdni na svoiem mestu Kadar je reakcija in zmeda pojmov največja, takrat mora stati zaveden socialist in zaveden strokovničar, najbolj trdno na svojem mestu. Če begajo javnost plačani agenti ali avanturisti, prav tedaj mora zaveden organizacijski funk-cijonar dobro vedeti, kaj in kako mora ravnati, da vrši svojo organizacijsko in vzgojno dolžnost. Delavstvo je duhovna vojska, ki se bori za politične in socialne pravice, — Delavstvo je organizirana vojska, ki je prav tako potrebna moči in discipline, kakor navadne vojske, ki se danes tepejo po svetu. Delavske organizacije brez trdnega temelja ih treznega udejstvovanja so vedno v nevarnosti, da jih pregazi in razkolje reakcija, ki ima interes, da so delavske organizacije slabe iri ni treba delavstvu dajati niti najnaravnejših pravic, ne političnih, ne socialnih. Zato je le pametno in resno delo v organizacijah ona sila, ki delavstvo druži in ga usposobi za potrebne boje. Socialistično gibanje kakor tudi delavske strokovne organizacije so te momente imele vedno v vidiku. Tembolj je dolžnost delavstva danes, ko grozi delavstvu skoraj po vsem svetu zmaj reakcije. Naloge političnega in strokovnega gibanja so nam znane, so poštene in pravica nas državljanov. Zato hočemo delati za svojo okrepitev, da bomo kos grozeči reakciji. Vstali in vstajali bomo le, Če uravnavamo svojo taktiko in svoj boj za pravice v smeri svoje okrepitve, ki jo dosežemo z organizacijskim in vzgojnim delovanjem. Naredba o deportaciji Beograd', 16. dec. Ministrski svet je na podlagi § 1 uredbe o spremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 16. decembra 1939 predpisa’ uredbo o spremembi in dopolnilu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta uredba se glasi: § 1. V § 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se ukineta odstavek četrti in peti. § 2. § 12 se. doda novi § 12a, ki se glasi: »Upravne policijske oblasti prve stopnje lahko pošiljajo na bivanje v kake druge kraje osebe, ki rušijo red in mir. Proti sklepu oblasti prve stopnje je dopuščena pritožba na1 upravno oblast druge stopnje v roku osmih dni od dneva poročila. Notranji minister lahko po pravici nadzorovanja razveljavi vsak sklep o odpošiljanju na bivanje v druge kraje. Upravna oblast prve stopnje kraja, kamor bodo osebe poslane, tem odredi stanovanje pod nadzorstvom oblasti. § 3. Pooblaščeni notranji minister predpiše pravilnik o bivanju teh oseb. § 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. MSbr. 1640. Beograd, 15. d!ec. 1939. Predsednik min. sveta: Dragiša Cvetkovič. Podpisi ostalih ministrov. Po poročilu »Slovenskega doma« od 19. decembra bo v kratkem izšel tudi pravilnik, s katerim se bo uredilo delo in življenje interniranih ljudi. Prenos socialne politike na banovino Hrvat-sko. Izšla je naredba, ki prenaša socialno politiko na banovino Hrvatsko. Važnejše končne odločitve in splošna politika se morajo vršiti sporazumno z ministrom socialne politike. — Delokrog banovine Hrvatske je torej neznatno širši, kakor je bil v nekdanjih avstrijskih krono* vinah. * Vojna in krušna vojna Imperializem je v par letih razvil] živčno vojno do prave nevrastenije, ki gloda in uničuje živce človeštvu. Posledice te živčne vojne ne bo čutila le ena generacija. Pojavljale so bodo v najtežjih oblikah morda pol stoletja ali še več. Zlo, ki ga povzročajo razmere, more presojati le trezen duh kulturnega človeka. Imperialistična politika je izzvala vojno, krvavo vojno, ki jo vedho spremljajo še druge neprilike. Te ne-prilike so gospodarske in socialne. Z vojno nastopa nesigurnost varnosti in pomanjkanje in podražitev življenjskih potrebščin. Sloji, ki žive od dela svojih rok, trpe dvakrat, eni morajo v vojno, drugi pa morajo v neprijetnem pričakovanju na izid vone živeti v bedi in neprestani skrbi, kaj bo, kakšen bo konec klanja. Tudi to stanje je vojna, ki ruši in uničuje duhovne in fizične sile naroda. V tej skrbi in potrebi so tudi pri nas vsi delavci, nameščenci in javni uslužbenci postavili zahtevo, da se jim z ozirom na naraščajočo draginjo izboljšajo prejemki, ki že do sedlaj niso odgovarjali eksistenčnemu življenjskemu minimumu. Ta naša trditev je statistič- no dokazana tudi uradno in ji s pametnimi razlogi ni mogoče ugovarjati. To je vzrok propagande za višje mezde med delavstvom. In tej propagandi ne ugovarjajo načelno ne podjetniki in ne oblasti. Zahteva boljših mezd ob naraščajoči draginji je torej moralno opravičena in priznana, in je spor le v tem, ali naj se mezde zvišajo za dognani znesek podražitve ali pa le formallno za nekaj odstotkov, » i,i Delavci stoje na stališču, da so bile že dosedanje plače prenizke in zaradi tega vsaka podražitev življenjskih potrebščin progresivno veča socialno bedo. Ce se izboljšajo mezde za znesek podražitve blaga, je eksistenca delavčeva kljub temu bolj ogrožana, kakor doslej, ker ne ostaneta konzum in nje govi prejemki v sorazmerju, marveč ndstaja med njima konstantno nesorazmerje. Prejšnji socialni položaj njegov se odstotno poslabša, kolikor je prej dobival premalo plače. V pravcu izboljšanja plač so bile prirejene ankete, dogovori, nasveti oblasti in raznih gospodarskih central. Delavske strokovne organizacije so pri vseh teh akcijah sodelovale in zagovarjale stališče, da se mezde in plače zvišajo vsaj v visokosti porasle draginje. Delodajalci seveda neradi slišijo take predloge še posebno zaradi tega, češ, da je tudi za gospodarstvo težak in negotov položaj. Nič se ne spomnijo na zlate čase svoje in nič, če je konjunktura v najboljšem razvoju, da bodo cene proizvodov podražili ter zaposlovali le toliko delavcev, kolikor jih bodlo potrebovali. To so razlogi, zaradi katerih bi pričakovali da bodo podjetniki pač uvideli, da nimajo s tem,' če ugode delavstvu, nobenega večjega rizjka. Tak je, po našem mnenju stvaren položaj. Delavstvo ima pravico, da- se bori za svoje upravičene zahteve. --Te zahteve pa so naloga delavskih in nameščenskih strokovnih svobodnih organizacij, katerim mora delavstvo ohraniti svoje zaupanje ter voditi račun o disciplini, ki je potrebna v vsakem boju. ' Organizacija je zakonita forma/ ki bo v zakonitih mejah storila z discipliniranim članstvom vse le v prid delavstva. Neprestani boli na Finskem Rusko armadno poveljstvo pošilja nova ojačenja na finska bojišča. Na finskem bojišču trajajo boji z nezmanjšano silo dalje. Zlasti hudi boji se vodijo na skrajnem severu, okrog 75 km južno od pristan. Petsamo, kakor trdijo ruska poročila. Na tem bojišču so Rusi na enem mestu že dosegli norveško mejo. Okrog 50 finskih vojakov se je rešilo na Norveško. Večji oddelki finske vojske pa so ostali v od Rusov zasedenem ozemlju, kjer vodijo gverilsko vojno. Na severnem bojišču so Rusi znatno pomnožili število tankov. Finci pa pravijo, da boj proti tem tankom ni težek, ker so lahko grajeni in jih je mogoče razdejati z ročno granato. Pri Rovaniemiju so baje Finci obkolili dve ruski diviziji okrog 35.000 mož, ki so se povečini udali. Veliko število ujetnikov dela preglavice Fincem, ker morajo ujetnike hraniti. Ruska ooročila zanikajo, da bi bili Finci pri Rovaniemiju dosegli kakšne take uspehe. — V splošnem naglašajo, da so ruske čete na severu prodrle 75 do 132 km globoko na finsko ozemlje. Ruski pritisk v severnem delu za-padnega bojišča, v smeri proti Botni-škemu zalivu, je popustil. V vzhodni Kareliji se vodijo boji še vedno ob meji. V južni Kareliji, na zemeljski ožini med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom, trajajo boji ob utrjeni takozvani Mannerheimovi črti. Vremenske neprilike še nadalje onemogočajo večjo akcijo letal, pa tudi motorizirane čete so obsojene k počitku, ker neprestano naletava nov sneg. Nove ruske rezerve na severnem finskem bo|ISJugo-slovenski Lloyd« piše o čuitUi naših fondov, katerih število je naraslo na 134. Fondi so ustanovljeni za razne državne potrebe in se zbirajo z davščinami. Dne 1. aprila 1938 je znašalo imetje teh fondov 1.768.35 milijonov dinarjev. Dohodkov so imeli ti fondi 1933/39 701,2 milijonov dinarjev. Finančno ministrstvo ima 32 takih fondov. Zanimivi so fondi oljno semenje, za lan, za opij, za zasebno zavarovanje, za kontrolo kartelnih pogodb, , - Bolgarija se pogaja z Rusijo. Bolgarska vlada je pooblastila ministra finance Božilova, da predseduje poslanstvu, ki se ibo ipogajalo z Rusijo. Voščila za božič in novo leto, ki se pošiljajo ipo pošti, je treba frankirati; razglednice s tiskanim voščilom in do pet z roko ali strojem pisanih besed z znamko 50 par. posetnice ,s tiskanim imenom pošiljatelja in ipripisantm voščilom največ pet besed z znamko 25 par. Obsojena stražnika. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani je tožil troš. uradnik Ciril Smuk stražnika Antona Seliškarja in Franca Kučeja, ki sta ga lansko leto v septembru aretirala in odvedla z motornim kolesom na policijo, dasi za to nista imela povoda. Obsojena sta bila vsak na 300 din glche ali 5 dni zapora pogojno na eno leto in na plačilo din 740 toži-telju kot odškodnino za bolečine. Šest mesecev zapora je prejel stražnik Micič v Kumanovem, ki je z zaušnico >prepa-riral« aretiranega .voznika Jusufoviča in to tako krepko, da mu je počil bobnič v ušesu. Razjasnitev roparskih umorov v Šeščah in Medlogu. Radi roparskih umorov v Seščah in Medlogu se zagovarjajo pred celjskim okrožnim sodiščem Alojz Grebenšek, Avgust in Andrej Žgank* Pavel Arh in Julka Terčičeva. Razprava radi železniške nesreče. Radi železniške nesreče na progi Dobrljin-Banja Luka, ki je zahtevala 9 človeških žrtev in 72 konj, se vrši sedaj razprava pred sodiščem v Banja Luki. Na tovornem vlaku ni bilo zavpr. Ker proga visi od Banja Luke proti Piskaviei', so vagoni zdrveli s hitrostjo 120 km po viseči progi navzdol in se zaleteli v nasproti vozeči osebni vlak. Koliko kave so potrošili v Franciji? V Franciji so v miru potrošili tedensko 50.000 vreč kave. Ob izbruhu vojne je bilo na zalogi 600 tisoč vreč. Ta zaloga-je padla na 200.000 do 250.000 vreč, ki jo hranijo za armado. Sedaj pa so prispele v Le Havre in Marseille nove pošiljke braziljske kave skupno 71.000 vreč. V pristanišču Le Havre so letno izkrcali po 2 in pol milijona vreč kave Od skupno 3 milijone vreč, kolikor so jo letno potrošili v’ Franciji. Kako so plačani delavci na Madžarskem. — Socialni položaj dlelavcev na Madžarskem, zlasti onih, ki niso zaposleni v veliki industriji v glavnih mestih države, je zelo slab. Zlasti mezde so naravnost škandalozne. V krajih, ki meje na Jugoslavijo je nekaj lesne industrije, predvsem parnih žag. Delavci na teh žagah delajo od 4. ure zjutraj do 10. ure ponoči z malim presledkom ch 12. uri in dobe dnevno en pengo mezde. En pengo je okrog din .10 našega denarja. Nadur ne plačujejo indlustrij-ci nobenih. Delavci pa se hranijo s kruhom m slanino, pa tudi tega je za tako mizerne plače malo. Madžarski plemenitaši bodo morali počasi misliti na to, da take socialne razmere ne bodo mogle trajati večno. Italija bo dobavila Rumuniji tobak. Med zastopniki rumunske in italijanske tobačne industrije je bil dosežen sporazum in bo baje Italija dobavila Rumuniji večje količine tobaka. Kdo je Kuuisinen? Kuuisinen, ki je sestavil od Sovjetske Rusije priznano finsko vlado, je dolgoletni tajnik rdeče športne internacijona-le v Moskvi. Razgovori o volilnem zakonu. Vlada ie že večkrat razpravljala o volilnem zakonu. Predložena sta ji bila dva osnutka dr. Konstantino-viča in (pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča, dSočim HSS izjavlja, da ima tudi svoj načrt. Zanimiv je načrt dr. Laze Markoviča, ki je poverjen z izdelavo volilnega zakona. V tem načrtu je določilo, da ibi se volilne liste v volilnih okrožjih morale opirati na določeno politično stranko, ki bi imela pravico do taste liste in do spremembe, če ne odgovarja njena sestava načelom dotične stranke ali če so se na listo vrinili kandidati, s katerimi stranka ne bi bila zadovoljna. Po načrtu dr. Markoviča bi bilo torej docela izključeno, da bi mogle postaviti liste skupine, ki hi ne bile priznane kot .politične stranke s pravico javnega delovanja. — Dr. Markovič je tudi za volilno pravico žen akademičarke in takih, ki plačujejo davke od izvrševanja obrta. Demonstracije v Beogradu, Zagrebu, na Su-Saku in v Splitu. Pretekli teden so se vršile demonstracije akademikov v Beogradu. Neposredno nato je prišlo do demonstracij tudi v Zagrebu, potem na Sušaku (v zvezi s stavko delavcev) in v Splitu. } , vse te demonstracije U d Jo so L* organizirali komunisti. V hrvaških mestih so .demonstranti vpili: Hrvat-ska ni nič prida, ni nam treba Mačka, »treba nam je Stalina. Pri demonstracijah je prišlo tudi do spopadov s policijo. V Splitu je bil ubit komunist Buljenovič Vicko, za katerega trdijo oblasti, da je znan vlomilec in tat. — O demonstracijah na Hrvatskem je govoril glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič v Varaždinu, dne 16, decembra, rekel je: »Prireditelji teh demonstracij so dosegli kar so hoteli... Vsi italijanski listi so pisali: na Hrvatskem so komunistične in boljševišlke demonstracije ... Pri nas na Hrvatskem ima svobodo vsakdo, da bi nas pa manjšina raznih gospodov, bodisi rdeča komunistična na eni, ali .pa fašistična na drugi strani mogla pohoditi, se pa zelo varajo.« Ob 20 letnici proslave ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani, dne 16. in 17. decembra, oh kateri priliki je bila izročena dr. Korošcu diploma častnega doktorja prava, so akademske organizacije: krščansko socialna »Zarja«, JNS, levičarji in Ijotičevci proglasile bojkot prireditve in izjavile, da se ne udeleže proslave. Isti dan se je vršila v Ljubljani neika prireditev dijaške bolgarsko-jugoslovanske lige, na katero je prispelo več bolgarskih dijakov iz Beograda in Zagreba in tudi srbskih akademikov. Ker je policija domnevala, da se pripravljajo neke demonstracije ob prilike proslave, je došle dijake aretirala, Bolgare je kmalu izpustila, radi srbskih dijakov pa se je informirala v Beogradu. Potrebna je močna roka. Na konferenci zaupnikov samostojne demokratske stranke v Zagrebu, dne 16. decembra je govoril predsednik izvršnega odbora te stranke, Večeslav Vil-der, ki je naglašal potrebo državne skupnosti in se ostro izjavil .proti velesrbskim težnjam nekaterih politikov ter agitaciji ekstremistov. »Danes ne potrebujemo kerenščine ff. j. vlade Kerenskega, ki je 1. 1917. v Rusiji izročil oblast boljševikom - op. ur.), temveč močno roko, ki bo vedela kaj hoče, ter se opirala pri vseh svojih ukrepih na zaupanje naroda.« Ljubljanska Advokatska komora (odvetniška zbornica) je sprejela resolucijo, v kateri zahteva čimprejšnjo ureditev slovenske banovine. Ali so povedali, kakšno banovino hočejo, v svoji resoluciji, nam ni znano, dasi vemo, da je tudi slovensko avtonomistično vprašanje jako delikatno s političnega, gospodarskega in zlasti še posebej socialnega stališča. Upamo, da so odvetniki ta vprašanja temeljilo preštudirali. » » «.., t utr Tragična smrt direktorja Prizada. Avala poroča: V zvezi s preiskavo, ki jo vodi zaradi zadnjih komunističnih demonstracij, je uprava mesta Beograda ukazala, da se privede tja in zasliši med drugimi tudi Ranka Markovič, slu-šatejica filozofije, ki stanuje v Brankovi id. 13. Kmalu po šestih so bili poslani tja dva civilna organa in en .orožnik, dh iRanko Markovič privedejo na upravo mesta Beograda. Ti organi so prišli v hišo v Brankovičevi ulici 13, v kateri stanuje tudi dr. Edo Markovič, ravnatelj Pri-zada s svojo družino. Ko jam je odprla Kata Grajsniker hišna vrata, so organi oblasti zahtevali, naj jim pokaže, kje, stanuje Ranka Markovič. En civilni policist in orožnik sta .odšla. v sobo, dirugi civljii organ pa je ostal na dvorišču. Čeprav je kuharica Grajsniker videla orožnika in civilnega policista, je šla, kakor sama pravi, povedat gospodarju, da jo, neki ljudje hočejo napasti. Dr. Edo Markovič je skočil k oknu s samokresomi v roki in dvakrat ustrelil na civilnega policista na dvorišče ter ga težko ranil. Toda policist, ki ni poznal dirja Markoviča in tudi ni vedel, kaj se znotraj dogaja, je v silobranu začel tudi streljati s svojim službenim samokresom ter pri tej priliki ranil d rja Markoviča, ki je čez nekaj časa izdihnil. Izključen klub medicinskih levičarjev. Na zagrebški univerzi so pri volitvah na medicinski fakulteti dobili večino medicinci levičarji. Ostali klubi so izjavili, da so to večino dobili levičarji s pomočjo tujih, nehrvatskh dijakov, Nato so sklenili, da se klub medlčinarjev levičarjev črta iz seznama na univerzi obstoječih akademskih klubov Sklep je podpisalo 12 ostalih akademskih klubov. Potopljen velik nevnikl parnik „Columbiis“ V pristanišču Veracruz v Mehiki bil zasidran parnik »Columbus«, dve nik »Bremena«, kakršnih ima Nemči sedaj samo še dva. Dne 18. t. m. je pa nik odplul iz pristanišča. Spremljale i ga mehiške vojne ladje. Na morju se nenadoma začula eksplozija in ladja i je potopila. Ne ve se, ali so ladjo Ner ci sami uničili ali pa je bila torpediran 400 mornarjev so rešile mehiške voji ladje. Zane Grey: 47 Mož Iz gozda »Le pogum!«, je rekla. »Vstani, ti, pravo dekle z za pa da in potegni si že enkrat škorenj na nogo.« Ali ji je Bojino norčevanje ali pa njen nasvet olajšal nalogo, Helen ni utegnila pomisliti, res pa je bilo, da je škornje obula. Nekoliko gibanja in malo hoje sem in tja ji je omajalo njene sklepe in omililo občutek utrujenosti. Voda, v kateri sta se dekleti umivali, je bila bolj mrzla kot vsak led,* ki ga je Helen 'kdajkoli potipala s svojima rokama; skoro da so ji roke odrevenele. Bo je mrmrala in. kuckala kot morski prašiček. Morala je steči najprej k ognju, da se je lahko počesala. Zrak je bil čudovito oster, mrak čist in jasen, na vzhodu, kjer je pravkar vstajalo sonce, je nebo rdeče zažarelo. »Že gotovi, dekleti«, je vzkliknil Roy. »Mislim, da si bosta lahko sami postregli. Milt je nekam počasen s svojimi konji; moram skočiti do njega, da mu pomagam. Pred seboj imamo še hud dan. Včerajšnji ni bil nič v primeri s tem, kar nas čaka danes.« »Toda ali bo sončno?«, je prosila Bo, »Ho, to pa to«, je odvrnil Roy, med tem ko se je oddaljil. Helen in Bo sta zajtrkovali in sta bili kakšne pol ure sami gospodarici v taborišču; potem so pristo-picali konji, na dveh neosedlanih sta jezdila Dale in Roy. Ko je bilo vse gotovo za odhod, je bilo sonce že nad obzorjem in je topilo mraz in led, da se je bleščeča, svetla megla v mavričnih barvah svetila med vejami dreves. Dale je pregledal Rangerja in preskušal jermena na sedlu Bojinega konja. »Kaj imate raje, — dolgo ježo z menoj, za tovornimi konji — ali krajšo, preko gričev z Royem«, je vprašal. »Izmed obeh poti si izberem krajšo«, je odvrnila Helen smejoč se. »Mislim, da bo to udobneje, toda kljub temu, na koncu boste čutili, da imate jezdno pot za seboj«, je rekel Dale pomenljivo. »Koliko smo prejezdili včeraj?«, je vprašala Bo poredno. »Samo trideset milj, toda v mrazu in mokroti; danes pa bomo imeli lepo vreme, kot nalašč za ježo.« »Milt, jaz si bom vzel s seboj odejo in nekaj za pod zobe, za- slučaj, ako bi nas ti danes ne došel«, je rekel Roy. »Najbolje bo, ako se ločimo tam, kjer bom zavil na bližnjico,« Bo se je vzpela brez tuje pomoči v sedlo, toda Helenini udi so bili trdi, da ni mogla brez pomoči splezati na visokonogega Rangerja. Lovec je vzel smer po pobočju canona*) navzgor, ki na tej strani ni bil preveč' strm: Po pobočju so rastli rjavi borovci in tu in tam kakšna skupina temenih, vedno zelenih srebrno igličastih dreves, ki jih je Roy imenoval hojke. Ko so se povzpeli preko tega pobočja, Helen ni občutila več tako silnih bolečin. Izgledalo je, da se je sedlo bolje prilegalo in da se je jezdenju že privadila. Domislila pa se je, da je pri ježi navzgor šlo že vedno razmeroma dobro. Sedaj so prispeli v prelepo, ne preveč ravno in divjo gozdnato pokrajino. Nekaj časa so jezdili ob robu doline; globoko spodaj je bila dobro vidna bela, šumeča reka in neprestano je udarjalo njeno melodično hrumenje na uho. Dale je potegnil konja za uzdo in zrl na z igli-čevjem nastlana tla pod borovci. *) ozka in globoka dolina, s strmimi stenami. »Vsepovsod sveži sledovi divjačine«; je rekel, kazoč s prstom. »Ho, sem bil že davno opazil«, je odvrnil Roy Helen ni zaman naprezala svojih oči: Opazila je majhne odtiske na preprogi iz borovega igličevja, ki so bili temne barve in ostrih obrisov. »Boljša prilika se nam bo težko nudila«, je rekel Dale. »Ta skupina se pase v smeri proti nam. Pripravi svojo puško.« Potem so zopet odjezdili dalje. Roy je jezdil nekoliko pred tovornimi konji. Nenadoma je zdrsnil raz sedla, vrgel vajeti konju za vrat in se previdno ogledoval v smeri pred seboj. Potem se je obrnil in pomahal s svojim sombrerom. Tovorni konji so obstali tesno drug ob drugem. Dale je pomigal dekletoma, da naj mu sledita in je jezdil dalje do Rovje-vih konj. To mesto se je nahajalo, kakor je. Helen videla, na robu nekega canona, ki je rezal glavno dolino. Dale je razjahal, ne da bi bil vzel svojo puško iz futerala ob sedlu in se približal Royu. »Kozel in dve samici«, je rekel potihoma. »Zavohali so nas, toda ne vidijo nas še ... Dekleti, pridita bližje.« Helen je pogledala v smeri po pobočju navzdoL kamor je kazala iztegnjena Dalejeva roka. Bilo je precej golo, tu in tam so stali visoki borovci in skupine hojk ter trepetljik, ki so se svetile kot zlato v jutranjem soncu. Nenadoma je vzkliknila Bo: »0, tam! Vidim jih!« Potem je tudi Helen iščoč s svojim pogledom zagledala nekaj, kar se je razločno ločilo od zelene in rjave barve, kakršno je imela okolica. Ko je pogledala nekoliko vstran, je opazila krasnega jelena z velikim rogovjem, ki je stal pozorno v divji drži. Njegova barva je bila siva. Poleg njega sta se pasli dve samici, sloki in raščeni, da ju je bilo veselje pogledati, brez rogov. * (Dalje prihodnjič.) TRBOVLJE LJUBLJANA KOČEVJE Kdo je kriv draginje v Trbovljah? »Sloven- Delavske stanovanjske hiše. V soboto popol- štvo, da je trbovellski' revir eden' naldra^Mh I afn _so otv°"- za Bežigradom v Ljubljani kraiev v Sloveniii klinh temu da i iin t otr°a° zavetišče in dve delavski stanovanj- “od p„rln odKo >»* • •? »¥ čariL In nrav 7araHi tetra aneliramn tis oKloct i rekel, da JC V Ljubljani ŠC ..50 stunovailj-Srral?^ ?5£ skih strank, za katere bi bilo treba nujno pre naj razmišlja o tem in uvede zdrave razmere v našo občino.« — To se nravi, draginje je kriva občinska uprava, odstavite jo in draginje bo konec. Tako pisanje je v resnici demagogija in brezvestno hujskanje, proti kateremu grme listi iz »Jugoslovanske tiskarne«. S tem v zvezi pa nam postane jasno uidi vse drugo, kar se dogaja, **>». - . * "• * To- rej je vse to potrebno edino le zato. da se na občini, kjer županuje socialist s. Klenovšek, napravi red. M t »Obsojati moramo«, piše .Slovenski dom' (št. 287) »demagoško hujskanje neodgovornih levičarjev, ki so izkoristili položaj legitimnih zastopnikov delavstva po revirjih, nastal radi delnega neuspeha pri pogajanjih in prav1 tako smo prepričani, da bo znala oblast vso stvar usmeriti v pravi tir. Trdno tudi verujemo, da oblast in trboveljska premagoko.pna družba ne bosta dopuščali, da bi pri tern trpeli 'nah(ij-skani1 in z vsemi nemogočimi, obljubami zapeljani delayci,«.r.J'; -y . HRASTNIK , ; . Mezdno gibanje steklarjev ! ©ragbija'-fe zavladala tudi v našem industrijskem kraju.' Delavstvo si ne ve pomagati drugače, kakor da zahteva nastali draginji primemo povišanje mezd. Tudi v podružnici steklarjev Splošne delavske strokovne zveze za-■članjeni delavci so pokrenili akcijo za pove« -čanje zaslužka. Vendar .pa so v tem oziru hoteli slišati mnenje vsega delavstva in ga na ta način obvezali, da sodeluje v akciji, ako že ne v organizaciji Zato je organizacija dne 3. 'decembra t. 1. sklicala zborovanje v lokalu nad trgovino Pečnik, ki se ga je udeležilo 300 ste-■klarjev in v steklarni zaposlenih delavk. Poro--čali so funkcionarji organizacije, katerih izvajanja je delavstvo pazljivo poslušalo in naposled soglasno sklenilo zahtevati povišanje mezd. Postavljene so ibile zahteve za vse 4 kategorije in sicer, >da se povišajo mezde za 30, 25, 20 in' 15 odstotkov. Pogajanja so se vršila dne 14. decembra. Povišanje prejemkov občinskim uslužbencem. -Nedavno je hrastniški občinski odbor, ki sestoji po veliki večini iz delavcev in malih .kmetov, sklenil izplačati svojim uslužbencem .za božič enkratno plačo in sicer kot nagrado, .priznavajoč naporno in. uspešno delo obči-iskih uslužbencev v industrijski občini. Poleg tega bo občinski odbor, kakor izvemo od merodajne strani, s 1. januarjem 1940 — vsled naraščajoče draginje — povišal prejemke vsem -občinskim uslužbencem in sicer po načelu, da Je draginja za vse uslužbence, tako uradnike kot sluge enako narastla, upoštevajoč pri tem večjo potrebo onih, ki Imajo ženo in otroke. To zvišanje bo predvidoma znašalo do 20 odst. Priznavajoč uspešno delo občinskega odbora na vseh poljih radi ugotavljamo, da je hrast-;niški občinski odbor med prvimi v naši banovini, ki je temeljito rešil vprašanje prejemkov občinskih uslužbencev in s tem dokazal, da •tudi delavec kot gospodar pravilno ceni delo nameščenca. KRANJ Kaj je z lesenim mostom čez Kokro? Ko je 3>ii novi leseni most čez Kokro po raznih komisijskih ogledih in preizkušnjah izročen prometu, mu je bila dovoljena maksimalna težina 2 to:*. Most je zgradil znani podjetnik Kavka iz Ljubljane in je seveda stal lepe tinčake, ki so še znatno presegli pogojeni znesek in bi tmoral biti višek po splošnem pojmovanju vštet •v znesek proračuna. Mestna občina je sedaj izdala razglas, v katerem do nadaljnega prepoveduje vsak tovorni promet čez most. Dovoljen je prehod samo pešcem in kolesarjem, Ta razglas »Sl. Narod« komentira tako-le: S ‘tem razglasom je občina za javnost prikrila vse ostale skrivnosti okoli mostu. Z izgovorom na voznike, ki so baje dirjali (s polnimi vozovi?) preko mostu hoče prikriti komisijska merjenja, ki so jasno pokazala, da most ni zmožen prenašati bremena, ki bi ga po načrtih moral, zato je bilo potrebno nosilnost mostu znižati prodno je bil predan v promet. Toda izkazalo se je, da tudi za to nosilnost most ni dovolj močno zgrajen. Nesmiselno je sedaj valiti vso krivdo na vodnike, ko je občina vendar vsakogar lahko poklicala na odgovor. če je resnično vozil s preobloženim vozom. Vprašanje pa je sedaj, kdo bo nosil stroške za drag most,, ako ga bo treba popravljati ali pa, kar je dokaj verjetno, zgraditi novega? V Času, ko je bil most gotov in po naknadnih popravilih so bili nekateri polni hvale, a javnosti so bili že takrat znani slabi rezultati merjenj, toda oni. ki so most hoteli imeti, niso hoteli priznati rezultatov merjenj. Hoteli so most čim hitreje in - - ■ ’ '•- - ‘ ' ■*' Predlogi za beton- ski most so bili zavrženi z motivacijo, da je lesen most prav tako dober kot betonski in še cenejši.« Gradba dveh hiš po toiikih !e-i{.,S!!od rudarjev. V nedeljo dopoldne seje vr-tih je pa premalo. I f". pr\^‘jaau shod »Zveze rudarjev Jugosla- Vaje za obrambo pred letalskimi napadi. — ,. ■*: Udeležba je bila lepa, a še ni bilo .vseh, V tednu med 18. in 22. decembrom bo nekaj j ™°ra“ S. Ho gl er je poročal o dnevnih in nočnih val za obrambo pred letal- j JLf J, j zaradi zvišanja mezd. Po- skimi napadi v Ljubljani. Objavljena so bila L . 1 ’ so se vršila pogajanja med druž-običaina navodila, po katerih se mora občin- ./,,(j.Q„u,rSani2lC1J3mi; ^ Priborile delavstvu stvo ravnati. Navodila se nanašajo na zatem- me?d. b, Jagodič je čital in to-1- nitev hiš, stanovanj in ulic ter na „sebni in rr.vi„„iZ«lanim službeni red, katerega zlasti stila. V prvih zgrajenih hišah ja bila tudi na- vozni promet ob vaji. ; . 1^... .?*, pozn.ajo- Posebno se je ustavil jemnina za stanovanja nižja kakor po privat- Ljubljana pridno dela dolgove. Zeml.ieknjižni L , P .’ k-1,. goy.V1 o tovarištvu med rudarji, nih hišah, toda je mestna uprava, menda pod dolgovi v Ljubljani so precejšnji. Samo v me-, . ^ , 1 ?,-L p*. “5“ .?e, , j?r?vi ?°dru6i in županovanjem dr, Puca, stanarino v teh hišah secu novembru je bilo stavljenih 236 predlo- „ olajšan tezKo delo. Oglašali so se še zvišala, . . 4 gpv ža knjižbo dolgov. Znesek pa, ki je bi! ta sodrugi, s; Jenko je poročal o zade- skrbeti zdrava stanovanja. Mestna občina je v letih 1922 in 1923 gradila par sto stanovanj, pozneje je pa skrb občine v tem oziru popu- .................... ‘ ‘ ‘ i mesec knjižen, znaša 12,827.000 dinarjev dolga. MARIBOR Privatni nameščenci proti draginji Dne 19. decembra se je vršil v Kazinski I din plače mesečno, dvorani protestni shod zasebnih nameščencev, V imenu pomočniškega odbora se je pri-ki so ga sklicale svobodne drgjanizacije, družil akciji za zvišanje plač tov. Vrisk, po- dočim sta se dve abstinirali, ker njihovo član- tem- za uradnice tov. CerinškoVa ter za kr- stvo mogoče predobro zasluži. ščansko socialne nameščence tov. Pistotnik. Shod je otvor.il predsednik organizacije od- Sprejeta je bila resolucija' glede povišanja vetniških in notarskih 'uradnikov g. Gilčvert, plač in izplačila božičnice, kakršno so sprejeli glayni govornik je bil s. Petejan, ki je teme- nameščenci v Ljubljani (ter smo jo že ob- ljito obravnaval položaj zasebnih nameščen- javili). cev in statistično dokazal, da le malenkosten Ob otvoritvi zborovanja je zapel zbor obrt-odstotek nameščencev prejema več kot 1400 niškega naraščaja pod vodstvom g. Cibiča. LIBOJE PRI PETROVČAH »Vzajemnost« uprizori na Štefanovo, dne 26. decembra v dvorani Sonenberg Moličrovo komedijo v 3. dejanjih »Namišljeni bolnik«. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina običajna. I rijatelje delavskega pokreta, ki se hočejo Pošteno nasmejati, vabimo. Družnost! Odbor. Vdovi ponesrečenega delavca ne izplačajo »VeeernlKove« zavarovalnine. Dne 17. oktobra t. 1. je notel pomožni delavec Anton. Pistotnik ■pri tvrdki motor uil očistiti bencinski rezervoar, Ki je vzidan poet zemljo v Linhartovi ulici. Ko je šel Pistotnik v kotel, st je vzel za razsvetljavo žepno svetilko in jo pritrdil na električni vod. V žici pa je baje nastal kratek stik, Vvsled cesar je nastala v rezervoarju eksplozija bencinskih hlapov. Pistotnika so v hipu zajeli plameni in je po 24. urah vsled opešan v strašnih mukah umrl v splošni bolnici Zapustil je nepreskrbljeno ženo. Pokojni Pistotnik pa je bil naročnik »Večernika« in kot tak zavarovan za nezgodo za din 10.000, katero bi bila morala prejeti vdova. Ko pa je vdova to zavarovanje zahtevala, ji je zavarovalnica »Dunav«, kjer ima »Večernjk« zavarovane svoje naročnike za primer smrtne nesreče, izplačilo odklonila. »Dunav« je upravi »Večernika« sporočil, da odklanja izplačilo nezgodne zavarovalnine, češ, da je Pistotnik zakrivil nezgodo vsled svoje neprevidnosti in malomarnosti in da je to tudi oblast ugotovila ter zato ne jamči za predmetni slučaj. Pistotnikovi vdovi ponuja zavarovalna družba le prostovoljni prispevek, »darilo«, v znesku din oObO, jpa še pri tej ponudbi ostane le do 20. t. m. Ce bi Pistotnikova do 20. decembra tega darila ne dvignila, prekliče »Dunav« tudi. izplačilo te vsote in bi morala vdova uveljavljati svoje zahteve sodnim potom. Iz tiskanega izvlečka določil za »Večernikovo« nezgodno zavarovanje pa izhaja, da »se smatra za nezgodo v smislu zavarovanja vsak od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje z mehanično silo na njegovo telo od Zunaj. V smislu tega glavnega določila (pravi »Večer-nik«), je pojm nezgode zelo obsežen, vendar pa splošno zavarovalni pogoji za nezgodno zavarovanje ne priznavajo vseh slučajev nezgod za nezgode v zakonitem smislu zavarovanja.« — Slučaj Pistotnikove vdove je torej zelo podučljiv, za naročnike dnevnikov, ki se zanašajo na nezgodno premijo din 10.000. Zlati časi za fotografe. Predpis o obveznih poslovnih knjigah za vse delavce in name-ščence je pripravil zlasti fotografom prav zlate čase. Ker mora vsak delavec prinesti na policijo za poslovno knjižico po 2 fotografiji, nameščenec celo 3, predno mu jo izstavijo, so uslužbenci naravnost navalili na fotografske ateljeje, ki so poprej čakali na svoje redke obiskovalce, sedaj pa dela niti zmagovati ne morejo. Njihove čakalnice so nabito polne in fotografiranje gre od rok kakor na tekočem traku. Ugodna prilika in pa naraščanje cen fotografskim potrebščinam je povzročilo, da so večinoma vsi fotografi povišali Svoje tarife kar za din 3 pri posnetku. Čeprav rabi delavec samo po 2 sliki, nameščenec le 3. pa tako malo slik fotografi sploh ne Izdelajo, temveč najmanj 4 slike, ki stanejo din 25, za 6 Sestanek lesnih delavcev. Danes v sredo, dne 20. t. m. se bo vršil s pričetkom ob 18. uri v dvorani »Delavske zbornice« v II. nadstr, _ __ _____ važen sestanek vseh mariborskih in okoliških mezd, poleti pa naročila in nad'30.000 "din vi zdravnikov bratovske skladnice, nakar je bil shod zaključen. — ZRJ razveseljivo napreduje. Novinci se prijavljajo eden za drugim v organizacijo. Vsakdo se naj zaveda koristi, ki jo ima od nje. Brez organizacije bi ne bilo zvišanja mezd! Toda ne gre samo,,za osebno korist, gre še za kaj več: strokovna organizacija je prva stopnja delavčeve zavesti. Potrebo do nje občuti delavec, najprej, nato šele sledi vse drugo, to je gospodarsko, kulturno in politično delo. Vsi v svojo razredno strokovno organizacijo! Se ne zdramijo. Rudarji in delavci »Teksti-lane« imajo zaradi draginje zvišajte, mezde,. Tovarna g. Horaka in vse tri žage menda ne Vidijo naraščajoče draginje. Tekstilni in lesni delavci, ali veste, .zakaj je ne vidijo? Zato, ker se sami ne pobrigate za svoje želodce, zato, ker niste organiziranji Treba še bo organizirati, drugače vas bo konec! Obnovimo organizacijo! V Horakovi tovarni poleg vsega ravno sedaj pred božičem še čistijo kotel, delavci pa praznujejo. Rudarji šo dosegli zvišapje lesnih delavcev, na katerem se bo razprav ljalo o naraščajoči draginji in s tem v zvezi o vprašanju povišanja mezd. Lesni delavci, udeležite se tega sestanka vsi. — Zveza lesnih delavcev, podružnica Maribor. O Nilu in Sueškem prekopu je predaval minulo soboto s. Andrej Svetek iz Celja v tu kajšnji dvorani »Delavske zbornice«. Predavanje je bilo nad vse zanimivo, zlasti ker je predavatelj l okazal celo vrsto skioptičnih slik Predavanje je priredila Splošna delavska strokovna zveza. Bilo pa je žal mnogo pre slabo obiskapo. Najbrž so sklicatelji določili za, predavanje neprimeren dan. Ročno blagajno, ki je bila ukradena trgovcu Ivanu Lahu, so našli skrito na Kalvariji. Policija je nekaj krivcev, med njimi prejšnjega sl.ugo pri Lahu, nekega Omana, že izsledila, Vfi|i so priznali, da so pomagali pri tatvini in tudi kje so- zakopali ukradeno ročno blagajno; Pri premikanju vlakov bi bil kmalu zgubil življenje 27 letni preinikač Ignac Supej na studenškem kolodvoru. Na spolzkih tleh mu je pri' spajanju vagonov spodtsnilo, vendar si je življenje rešil na ta način, da se je vlegel med tračnice, pač pa so mu kolesa vagonov zmečkala levo roko. Izpoved slaboumneža na žendarmerijski postaji je povzročila kazensko razpravo j>c.oti 23 obtožencem iz Prekmurja. Obtožnica je navajala, da so se pregrešili zoper osebno lastnino, da so krivo pričali, požigali domačije itd. Vseh 23 je bilo oproščenih, ker sodišče ni moglo verjeti navedbam slaboumneža. Radio aparati v javnih lokalih. Z razsodbo upravnega sodišča v Zagrebu in državnega sveta v Beogradu radio aparati v javnih lokalih (gostilnah iti kaiarnah, itd.) niso podvr-ženi veselični taksi, če se tam ne zbirajo obiskovalci namenoma zato, da poslušajo radio. Ta razsodba je važnh, ker je ipri nas domala v vsaki gostilni in kavarni nameščen radio aparat, in so doslej poleg običajne radio takse morali lastniki javnih lokalov plačevati ša posebno veselično takso in autorsko pristojbino. Pošiljanje jestvin v inozemstvo. Kolodvorska pošta v Mariboru razglaša: Pripomniti je, da je dovoljeno predajati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga. Blago pa (jestvine in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, je treba izročati na pošto kot p ak e-t e 'ali za inozemstvo tudi kot male pakete. Paketi. Za vsak paket mora stranka izpolniti spremnic.o za inozemstvo in carinsko deklaracijo (za Nemčijo satno eno), oboje.se dobi na pošti in stane spremnica 25, car. dekla- slik pa din 30. Letošnji (Predbožični čas torej racija pa 10 par. Paket s spremnico fotografom ni prinesel samo zlate nedelje, ampak kar cel »zlat mesec«. Čeprav zaslužijo gospodje največ ravno od delavcev, se je pa le malokateri spomnil, da bi imel v čakalnici »Delavsko Politiko« ali plačal oglas v delavskem listu. Vse so jim odvzeli. Pod tem naslovom poroča »Slovenski Narod«: V Maribor je prispela skupina 79 Bolgarov iz Nemčije, ki so namenjeni v domovino. Zgodilo iPa se je, da so jim onstran meje odvzeli ves depar, tako, da so prišli v Maribor brez vsakih sredstev. V Mariboru so naša oblastva poskrbela za to, da so dobili hrano in nekaj gotovine, nakar so nadaljevali vožnjo proti Bolgariji. Zopet primanjkuje mleka na trgu. Kakor vsako leto pred Prazniki, tudi letos ni dobiti na trgu mleka. Prav bi bilo, da bi se to vprašanje že tudi pri nas enkrat uredilo, da bi de ... - - . - -...— m car. deklaracijo je predložiti carinarnici, ki pregleduje take (pošiljke v carinsko-poštnem- poslopju, Aleksandrova cesta 54. na peronski strani, prva vrata levo. vsak delavnik od 8. do 12. ure. Po carinskem pregledu šele predaiajo stranke pakete na pošto. Poštne pristojbine za pakete brez vrednosti v Nemčijo znašajo: do i kg 22 din, do 5 kg 34 din. Mali paketi. Mali paketi so pisemske pošiljke, katerih teža znaša največ 1 kg. Največje razsežnosti teh,Pošiljk so: v dolžini 45 cm, v širini 20 cm in v višini 10 cm. Kadar so v obliki zvitka, ne sme presegati dolžine 45 cm, premer pa ne 15 cm. Pristojbina znaša za vsakih 50 gramov 1.50 din, najmanj pa 7.50din. Priporočljivo je, da pristojbino stranke same nalepijo v znamkah na pošiljko. Na "zavitek je napisati »Petit paquet« (mali paket), točen naslov in ime Pošiljatelja. Malim paketom se ne smejo prila- lavske družine, ki jim je mleko glavna hrana, i sati samo odprti računi ali seznami predme- ne trpele radi tega, ker si nekateri lahko privoščijo vsega v izobilju in pokupijo vse mleko tudi po zvišani ceni, radi česar ga mlekarice raje prodajajo po hišah, na trgu pa ga primanjkuje. Da bi ga pa mlekarice spravljale za pozneje, ko mu bo cena še narasla, kakor ie napisal nfek dopisnik v nekem tukajšnjem listu, je na seveda bosa. ker mleka vendar ni mogoče hraniti skozi več dni. tov, ki se s pošiljko pošiljajo. Mali paketi se odpravljajo, kakor druge pisemske pošiljke priporočeno, s povratnico, ekspresno itd. Pred predajo na pošto se mali paketi carinsko pregledajo na kolodvorski pošti v prostoru stranke ob delavnikih od 10. do'11. ure. Narodno gledališče. Sreda ob 20. uri: zaprto. Četrtek ob 20. uri: »Lepa Vida«. Red C. Zadnjič. podpore. Zakaj bi lesni delavci in tekstilci kaj sličnega ne dosegli?! Paketi za Nemčijo. V Nemčijo odhajajo sedaj pred božičem celi kubi paketov z živili zlasti mastjo in klobasami. Te dni se je vrnil domov s. Konig, ki je delal v Nemčiji, r < Priganjaštvo. Na rudniškem dnevnem kopu vlada neznosno priganjaštvo. Pritožbe lete zlasti na gospoda Vetrovca in njegovo postopanje zlasti z novinci. Če bo to trajalo še dalje, bodo II. skupina in strokovne organizacije prisiljene napraviti proti njemu odločne korake. PREVALJE OMOGOČIMO ŽIVLJENJE NAŠIM UPOKOJENCEM! Upokojenci iz Leš in Prevalj ter vse Mežiške doline apelirajo ne merodajne čirjitelje, da popravijo gmotnj položaj teh dosluženih veteranov, da bi se vsaj toliko zboljšal, da bi jim ne bilo treba na večer njihovega življenja še stradati. Živeti s pokojnino od okroglo din 190,— na mesec, se pravi zahtevati od človeka nekaj nemogočega. — Naših upokojencev se nlkdo ne spomni, dasi so ravno oni pripomogli k razvoju naše Industrije in je marsikateri ipustil v tem napornem delu svoje zdravje. Na mestu bi bilo) da se ravno v obmejnem srezu nekaj ukrene od strani odgovornih za te največje reveže. Kakor je vsej javnosti znano, draginja narašča in ravno v Mežiški dolini menda najbolj. Čudno pa je, da se pri nas ne pojavijo oz. postavijo odbori, ki bi imeli dolžnost fm pravico, da preiščejo, v koliko je ta nadloga upravičena in v koliko ni, posebno pa, ko je v tej dolini toliko brezposelnih, ki poleg upokojencev nič manj ne trpe vsied draginje. Apeliramo na t •• javne činitelje, • v’>' • * Nimamo sicer namena komu kaj oponašati. vendar pa bi bilo na mestu, da se vsaj nekaj ookrene, da bi ucokojemci prišli vsaj. &o skorjice kruha. Na ta način bi tudi protidržav-nemu hvalisanju ' > ’ nekoliko usta za- prli. kar je pri nas še posebno- noVrebno. Opazovalec. PTUJ Skloptično predavanje o pomenu delavskega zavarovanja se je vršilo dne 3. decembra. Priredil je predavanje Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Skioptični aparat je pokazal navzočim zdravstvene naprave, mere za preprečevanje nezgod m boj proti jetiki. Dvorana »Vzajemnosti« je bila nabito polna delavstva. Predavanje je otvoril g. dr. Matija Mrgole iz Ptuja, predaval- pa je g, dr. Alujevič iz Ljubljane. Skioptični aparat - je predvajal 200 skioptičnih slik. V drugem delu predavanja je predavatelj pojasnil važntiša določila iz zakona o zavarovanju delav.cev, zlasti' starostnega zavarovanja. Zaključni ddl predavanja ipa je bil namenjen borbi proti jetiki. Ptujsko delavstvo si želi več takih prddavanj o delavski zakonodaji, katera se mora še izboljšati! PODZEMELJ Prebivaltsvo za svojega učitelja, k našega kraja ‘se doslej še nismo oglasili v »Delavaki Politiki«, toda potrebno je, da se v našem socialističnem glasilu čuje tudi naš glas iz Podzemlja, Marsikaj zasluži, da pride v javnost. Pred nekaj časa je bil po službeni potrebi premeščen tukajšnji šolski upravitelj g. Ljubič Matko, ki je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. Radi so ga imeli tudi otroci. Starši šoloobveznih otrok iz Vsega šolskega okoliša so zato sestavili in podpisali posebno vlogo na šolsko oblast, da ji vrne učitelja, oz. ga pusti na sedanjem službenem mestu. Kakšen bo uspeh te akcije, še ne vemo. Kaže pa ta akcija, kako ceni tudi podeželsko ljudstvo vzgojitelje, ki delajo z njim in za njega. til sl t« poravnal naroinlao ? Ako i» no, Izpolni svojo dolinost1 Predavanje v naSI trdnjavi — Gornji Bistrici Dosegli smo 100 tega naročnika »Delavske Po litike«. Tam pod zelenim, sedaj seve belim Pohorjem nad Slovensko Bistrico, v Gornji Bistrici, je dolgo časa samevala kovinska tovarna Zug-mayer in Gruber, ki se nikakor ni mogla .prav j razviti. Zadnja leta pa je prišla tudi ta tovarna v konjunkturo ter je sprejela 80 novih delavcev in gradi dva nova objekta. Pravijo pa, da se bo tovarna še širila in bo tu zaposlenih do 500 delavcev ali še več. Ti delavci, ki jih tvori .predvsem kader Gor- | njebistrijčanov, pa so bili vsikdar, tudi v času krize, odločno naši, zavedna socialistična trd-1 njava. Ni čuda, da so 'bila' tudi naša predava- I nja med njimi vedno dobrodošla in lepo obiska- j nt. Organizacija je žilava in močna, ravnotako podružnica »Vzajemnosti«, ki ima svoj godbeni odsek in delavski kolesarji. Navadno - so se vršila predavanja v dlvaranij hotela »Beograda« v Slovenski Bistrici. — Za! spremembo pa smo se zbrali minulo nedeljo v | Gornji Bistrici, kjer je za take svrhe tudi prav: čedna in prostorna dvorana v gostilni ge. Vr-1 hovšek. čeprav je precej sodrugov delalo in so bili dtugi zadržani vsled iskanja poslovnih knjižic, se je dvorana vendarle lepo napolnila, ko lx trni k« 68 letnica s. Jos. Stivlna. »Narodni prače« poroda, da je doživel bivši dolgoletni šef uredniit socialno demokratičnega dnevnika »Prava Lidu«, s. Jos. Stivin, v ponedeljek 60. letnico rojstva. S. Jas. Stivin je dober znanec naših socialističnih funkcijonarjev, s katerimi se je sestajal večkrat na mednarodnih socialističnih kongresih. Dolga leta je bil s. Stivin tudi podpredsednik češkoslovaškega parlamenta. Lansko jesen je s. Stivin umolknil. Važno vlogo je zavzemal s. Stivin tudi vsa leta po prevratu v novinarski organizaciji in v tiskarskih podjetjih češke socialno demokratične stranke, bil pa je tudi znan kot pisatelj in pesnik. Kaj delajo naši znanci? Iz čeških listov posnemamo, da je minulo nedeljo predaval ob priliki razstave češke knjige vi mestu Benešo-vu pri Pragi poleg pisatelja Vladislava Ven-čure tudi naš znanec Karel N o v y, od katerega imamo zadnji čas že dva slovenska prevoda njegovih socialnih romanov. Omejitev prodaje kave. Z odlokom vlade je omejena prodaja kave od 15. decembra naprej in je zlasti prepovedano praženje zelene kave trgovcem. Kava se sme pražiti samo v domačem gospodinjstvu. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Zlati rudnik v Boru. Češki listi prinašajo sledečo vest o bogastvu rudnika v Boru v Jugoslaviji pod naslovom: »Kje se pridobiva največ medenine v Evropi?«: »Rudniki v Boru v Jugoslaviji dajejo sedaj največ medenine v Evropi in sicer do 20 tisoč ton elektrolitične medenine na leto. Pri produkciji 1 tone medenine se dobi istočasno še 50 g zlata, torej producirajo tekom enega leta v Boru nad 2000 kg zlata, kar predstavlja vrednost 100 milijonov dinarjev, -..v. ...'. Kazni za poslušanje tujega radia. (D. N. B.) Posebno sodišče v Bremenu je obsodilo nekega moža, ki je 7. septembra poslušal stras-burški radio, ki je takrat razširjal lažnjivo vest o predoru zapadne obrambene črte. Obtoženi je to zgodbo naslednji dan pripovedoval v podjetju, v katerem je bil zaposlen. Ker pa je bil zakon, ki prepoveduje poslušati inozemske radio postaje, razglašen šele 7. septembra, torej istega dne, ko je obtoženi poslušal Strasbourg, ni ‘bil obsojen po tem zakonu, ampak samo radi razširjenja nevarnih laži na 1 leto in 6 mesecev ječe. — Posebno sodišče v Diisseldorfu pa je obsodilo Johana Dorberga iz Reindorfa na 1 leto ječe radi poslušanja tuje radio postaje, ker je ponovno i a stavil svoj radio aparat na tuje postaje in ih poslušal. Komisar v Pragi. Deželni prezident je razlastil uprav,vi odbor mesta Prage, ter imenoval dosedanjega ^župana primatorja dr. Klaipko, po narodnosti Čeha, za vladnega komisarja mesta Prage. Ilosedatiji zastopnik predsednika upravne komisije Nemec dr. Pflitzner pa je imenovan za namestnika primatorja kot dejanski stalni zastobnik vladnega komisarja. Ta namestnik ima Pravico zahtevati stalna poročila o vseh ukrenili v občini. V zadevah, v katerih odloča »rimator sam, pa mora dobiti sopodpis tega nemškega namestnika. PrtvcI obratnih nazgod Imamo Lani je biUj OUZD v Ljubljani prijavljenih 2973 obratnih nezgod. Gozdnih delavcev se je ponesrečilo 800, zidarjev 337, kovinariev 279, tekstilnih .delavcev 249. V kamnolomih, pil gradnij cest in železnic se je ponesrečilo 4. 0 delavcev. Smrtnih nezgod je bilo 52. To so velike številke žrtev dela. je predsednik podružnice SMRJ s. Germ otvo-ril predavanje in pozdravil došla govornika iz Maribora ss. Reismana in urednika Eržena. S. dr. Reisman je predaval o delavski zakonodaji na podlagi raznih novih slučajev iz tovarn in drugih delavnic, ter se dotaknil tudi naredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, vprašanja vrednosti telesnega in duševnega dela, velike sile izobrazbe za vsakega delavca, časopisa, organizacij® in dela v delavskem prosvetnem društvu. Vsi navzoči so z res vidnim zanimanjem in tudi pritrjevanjem sledili predavanju. Predsednik s. Germ je na koncu povdaril, da je sicer govornik ves čas predaval bolj v šaljivi obliki, tako da so se poslušalci pri tem prav pošteno nasmejali, toda so le vsi dobro razumeli tudi bridko resnico govorniških besed. S. Eržen se je pečal v svojem govoru z današnjimi socialnimi vprašanji, ki težijo delavca in njegovo obrambo v okvirju zaščite, katero ima delavec v zakonu o zaščiti delavcev in v kolikor se je ta zaščita zadnji čas spreminjala v slabo in dobro. Pozval je delavce, da. gledajo z odprtimi očmi današnje dogodke v državi in zunaj države, ki vplivajo na usodo delavske mezde, pa tudi na druge duševne potrebe delavca, ki se more braniti le tedaj, če bo zvest sam sebi in skupnosti interesov delavskega razreda. Med predavanjem je naš marljivi poverjenik »Delavske Politike«, s. Kmetec nabral v klobuk za tiskovni sklad »Delavske Politike« znesek din 67.50, s. Reisman in Eržen pa sta napisala 19 novo prijavljenih naročnikov »Delavske Politike«, ki so jo večinoma vsi plačali ter obljubili, da bodo ostali v naprej njeni zvesti naročniki in plačniki. Prav ugodno je na navzoče vplivala vest, da se je že prej kar sam prijavil kot naročnik komaj 17 letni sodrug Blažič. Sploh imamo ravno med mladino v Gornji Bistrici odločne in zavedne sodruge. H koncu je spregovoril lepe 'bodrilne besede še s. Kranjc, nakar je s. Germ že po 12. uri zaključil ta krasno uspeli predavateljski dopoldan z izjavo, da bodb še to zimo povabili govornika na zopetno predavanje. Lep uspeh organizacije naših kovinarjev povišanje mezd za din 6 na dan Podružnica SMRJ je spričo naraščajoče draginje pokrenila akcijo za zvišanje mezd v tovarni Zugmayer in Gruber, kjer je sedaj zaposlenih okrog 250 delavcev. Pogajanja so se vršila med ravnateljstvom tovarne g. Paulinom in organizacijskimi ter obratnimi zaupniki, katerim načeljujeta ss. Germ in Bera Franc. Organiziran nastop delavstva je tudi tu rodil pozitiven uspeh. Pogajanja so se zaključila dokaj naglo. Podjetje je pristalo na izplačilo draginjske doklade vsemu delavstvu enako po din 6 na dan, ipočenši od 1. decembra. Mezde v tem podjetju znašajo od din 30 do din 42, akordanti pa zaslužijo nekateri tudi po din 60. Povišanje mezd v sedanji draginji je v delno odpomoč delavstvu, predstavlja pa lep uspeh organizacije naših kovinarjev. CRNA PR] PREVALJAH Kaj naj to pomeni? Še isti dan, ko se je vršil ustanovni občni zbor »Ljudske univerze«, je pričel neki g. S. gonjo proti njej z zlonamernim podtikanjem, dasi je bil sam na tem ustanovnem občnem zboru in imel priliko slišati vse govore in deoato, kakor tudi čitati pravila te kulturne ustanove. Občni zbor je potekel v redu. Nadaljnje delo te ustanove bo pa prepuščeno izvoljenemu odboru, ki bo vedel, kaj je potrebno za izobrazbo naroda. Ta gospod, kateremu ni ušla nobena beseda z jezika ne za in tudi ne proti, se je takoj po končanem občnem ziboru izrazil, da so na tem občnem zboru padali sami »komunistični« predlogi' in ugotavljal, da se je s to »Ljudsko univerzo« odprlo vrata komunizmu v Mežiško dolino itd. Zanimivo bi bilo sedaj dognati, ali je tako govoril iz neznanja ali pa z določenim namenom. Izključeno tudi ni, da gre za intrige s tretje strani. Mogoče se komu ne dopade sestava odbora. Danes sicer še ne vemo, kako bo uspevalo delo te ustanove, upamo pa, da bo tudi nadaljnje delo opravljeno z istim elanom kot doslej pripravljalno. Eno pa lahko že danes povemo, da je brezplodno poskušati vtisniti tej ustanovi kakšen političen pečat. Naš načrt je služiti ljudski iprosivieti, zato mora biti v interesu vsake skupine, da v tem pravcu usmeri svoje delo za to ustanovo in da za predavanja zainteresira čim širše plasti. Ker nam, kot malemu narodu, je posebno danes potrebno, da smo na čim višji stopnji izo- brazbe, ker nam ne sme biti vseeno, kdo b«‘ odločal o usodi našega naroda — . t...t Kakor rečeno, pričakujemo vsi od »Ljudske univerze« pozitivne uspehe. Ce je pa koma ta ustanova v napoti e. mu'do gotove meje prepuščamo svobodo kritike, vendar za zlonamerna podtikanja, ki bi znala škodovati ustanovi ali celo imeti kakšne posledice, je pa logično, da si bomo na pristojnem mestu poiskali zadoščenja. Sicer pa mislimo, da so intrige omenjenega gospoda že v naprej obsojene na neuspeh, z ozirom na njegove večne spletkarije in znano preteklost... Bivšemu angleškemu berlinskemu veleposlaniku očitajo Nemci (DNB), da je senilen in nesposoben starec in dh sta on ter Chamberlain-kriva marsikaterega nesporazuma med Nemčijo in Anglijo. Najbolj pa zamerijo Nemci angleški: vladi, da je pustila tega »nesposobnega starca« na tako važnem mestu, kakor je berlinsko veleposlaništvo. Kadar kancler Hitler potuje. Po monakov-skem atentatu silno skrbe za varnost kanclerja Izdelali so oklopno letalo s štirimi strojnimi puškami, katero spremlja 16 letal in štirje-bombniki, ki so tudi močno oboroženi. — Hitlerjev vlak ima 12 protiletalskih strojnih puSk in štiri protiletalske topove. Vagoni imajo jeklene oklepe. Stekla v oknih so za revolver in puško neprebojna. Poseben vagon je opremljen za borbo proti tankom. — Njegovo letalo vodi vedno general Udet. Delavski pravni svetovalec Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova casta IS priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike Itd. kot zelo 1 praktična Boiiini darila LJUDSKA SAMOPOMOČ v Maribora, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov dfn na pogrebninah In dot). Zavaruj« sa pogrebnino zdrave osebe obeh spotov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— ln aa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Ustanovitev strokovne organizacije (Rečica) Vprašanje: Radi rastoče draginje zahteva delavstvo tukajšnje tovarne zvišanje mezd. — Tovarna je za to zvedela ter z vsemi silami sprečuje skupen tozadeven nastop delavstva, ki do danes še ni organizirano. Kaj naj storimo, da bi mogli svoje zahteve napram podjetju uspešno zastopati? Odgovor: Za uspešno zastopanje delavskih interesov dovoljuje zakon o zaščiti delavcev, da se pomožno osebje v obrtnih, industrijskih, trgovinskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih združuje v posebne strokovne organizacije, katerih namen je pospeševati delavske koristi in jih zastopati napram podjetniku. Podjetnik ni upravičen posegati v delovanje navedenih strokovnih organizacij, za katere veljajo predpisi zakona o društvih in shodih. Ker še nimate svoje strokovne organizacije, se oibrnite na tajništvo Splošne delavske strokovne zveze v Ljubljani, v Delavski zbornici, da Vam stavi na razpolago vsa navodila in po-datke za ustanovitev podružnice Splošne strokovne zveze. Le na ta način boste mogli svoje delavske koristi uspešno zastopati napram svojemu podjetju. Zastavljen radio (Petrovče) Nn Vaše vprašanje Vam borno odgovorili, ko boste poravnali naročnino, katero dolgujete že od majnika naprej. Ni dovolj, da ste naročnik »Delavske Politike«, temveč morate biti tudi plačnik. Šele potem imate pravico do brezplačnega pravnega svetovalca. Klobuke za božične praznike kupite najceneje in nabolje pri BaboSek Vladke klobučarstvo Maribor, Vetrinjska ulica S Nogavice, pletenine (lastni izdelki), zimsko perilo! odeje, volna, obleke Itd. dobite po stari nizki cen' ii v trgovini „Ma ra AndraJ Osa«, Maribor, Koroika c. 36 (poleg Irlnlca) Darila za Božlž torbice,Ustnice,denarnice, aktovke.kovčege priporoča Sterbal, Maribor, Meljska cesta 2 Trg svobode 6 Za praznike dobite za dom najboljša vina z znatnim popustom pri Senici. Maribor. Kneza Koclja ni. Vajenčeve nadure (Senovo) Vprašanje: Moj sin se je učil mizarske, obrti že dve leti, toda ker ga mojster ni znal pritegniti v učenje, je izgubil veselje do te; obrti ter je izstopil iz vajeniškega razmerja-V času učenja je moral moj sin dnevno delati. ■ po 14 in še več ur na dan. Ali lahko zahtevam, plačilo nadur za čas, ko je moj sin bil še v vajeniškem razmerju? Odgovor: Plačilo nadur s 50 odst. poviškom normalne mezde je ustanovljeno v zakonu o zaščiti delavcev za pomožno osebje,, ki je zaposleno v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim ipodobnih podjetjih. Isti zakon med pomožno osebje šteje tudi vajence, ki se v teh podjetjih zaposlujejo zaradi izučevanja določene vrste dela. Zato tudi vajencu pripada plačilo opravljenih nadur. Ža mizarske obrti je zkonit 10 urni delavnik ter se šteje za nadurno delo vsako delo preko tega časa. Za vajence se more ugotoviti višina plačila nadur na podlagi minimalnih mezd za nekvalificirane delavce, katerim v mizarski obrti v starosti pod 18 let pripada na uro po din 2.25. Nadure se mora plačevati s 50 odst. poviškom osnovne urne mezde, kar v našem primeru znesje din 3.37. Pripominjamo, da le smel mojster zaposlovati Vašega: sina kot vajenca le 8 ur dnevno, če še ni dosegel starosti 16 let, ter je zato šteti v tem času starosti vsako delo preko 8 ur na dan že za nadurno delo. Galanterija drobnarije parfumerije pletenine papir itd. Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26 Velika Izbira modnih In športnih klobukov kakor tudi športnih čepic po najnlžjl cet pri tvrdki Bogataj & Janc Maribor, Gosposka ul. MALI OGLASI Naueiuu«|i kupa- lasgttgsfisBi Priporoča se Špecerijska trooviina Delavski dom U. i it Maribor. Frankopanov« a Ilca I. FRANC REICHER, MARIBOR Triaika cesta 18, se priporoča cen), občinstva za Izdelavo oblek za gospode ln dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica Stev. 9 — Telefon itev. 25-80 Izdelava likerjev- Desertna vina. Sirupi. 2ganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak,likerji,slivovka, brinjevec, droženka in srbska klekovača. Specijalltetl: Oren* čak in vermut. — Na debelo! — Na drobno Inbtevnlte vedno In povsod M In pecivo Iz nelovske pekarne v Mariboru. I* Telefon 2324 Za komorctl Uda/a In ure/uit Adoll Jelen v Mariboru. — I isku Liudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eri«n v Mariboru